C-/&
is
•*<©&t*»is*« v drJIevt SMS p *s vl sallr г« r?«.
Naročnina list*: Cel« leto K 120'—-, pol tola Ж №t -, četrl tola K 50'—. Izven Jugoslavije: Četo leto K 450'—. Inserat! ali oznanila se za-табш№}о po dogovor« ; pri večkratnem inserirenju fttfertn popust liprgvnistvo sprejema naročnino,„
iraserate in reklamacije.-------- Telefon št 220.
вв,

Kako nas klofutajo demokrati v gospodarskem oziral
Od gospodarskih zaušnic, katere jö äfe'^oiela' naša kraljevina izpod demokratskih rok, so še nam v živem spominu relacija 1:4 in odtegnitev o-nih 20%, ki še do danes ni izplačana. Za tema dvema blagoslovoma demo -kratske roke na žep ter kožo našega malega človeka je sedaj sledil tretji: Oficijelna odprava krone kot računska enota in vzpostavitev dinarja na mesto kröne. To novo naredbo je izdal, demokrat dr. Križman v zastopstvu de mokrafekega finančnega ministra Kura anudija.
Komaj je naše od raznih početvo-renih davkov glede premoženja izmozgano malo ljudstvo pozabilo na. krivično Veljkovičevo izmenjavo 1:4 in na odtegnitev 2Q%, že imamo zopet nov finančni udarec na malega človeka izpod gospodarskih klofut vajene demokratske roke.
Našega malega človeka v Sloveniji je V: zadnjem času tolažilo dejstvo izboljška v pojavu vsestranskega padanja cen življenjskih potrebščin. V -očigled temu razveseljivemu dejstvu smo lahko opazili, kako so naenkrat prebledeli debelušasti obrazi raznih špekulantov, verižnikov, veletrgovcev in izkoriščevalcev naroda, ki hranijo še danes polne zaloge nepreplačljivo dragega blaga. Kakor hitro je bil oei--en fakt padanja cen na svetovnem trgu, so bile enkete in zborovanja tr -govsko . verižniških krogov na dnevnem redu. Sklenilo se je pri tej priliki nebroj resolucij, ki so se poslale v Beograd kot zaščita velekapitala, kalečemu so se majala tla v sl e d pojava padanja cen.
Ko bi imeli mi v osrednji vladi res rodoljube in zaščitnike zboljšanja bednega stanja malega človeka, bi bil Beograd zaprl ušesa tem velekapitalistič-nim resolucijam ljudskih pijavk in znatno bi se bile zmanjšale žrtve zlatega, teleta: a žalibog, zgodilo se je nasprotno !
Na ministrskih stolčkih imamo ban k irske demokrate, veleposestniške in milijonsko kupljene Turke in samostojne izvozničarje, ki so tudi tokrat pokleknili pred zlato tele velekapitala in izdali naredbo, da se oficijelno odpravi krona kot računska enota. To se . pravi z drugimi, vsem razumljivimi be sedami, da bomo tudi v Sloveniji odslej plačevali za razne življenjske potrebščine toliko dinarjev, kolikor smo odslej kron. Zakaj in čemu ta vnebo -kričeče krivična naredba? Da bo oteto pred izgubo demokratsko slovensko — zlato tele in da bo naš mali človek popolnoma financijelno izmozgan ter nag pred bleskom in iinančno močjo demokratskega velekapitala.
Davke zvišujejo dnevno, plače so povišali.. potrebnemu uredništvu, kateremu je že zasvetil up padanja cen, a naenkrat pa ta nova naredba na ljubo ter korist zlatega teleta in zastonj bodo zvišani davki, zaman zvišane pla če, ker draginja življenjskih potrebščin bo ostala po vladni protekciji ter uaredbi. Seve je izdala beograjska o-srednja vlada novo naredbo o odpravi krone kot računske enote pod plaščem oficijelne nedolžnosti, katere bridko is-tinost in velekapitalistično zaščito bo pa čital naš slovenski mali človek že prav kmalu po izložbenih oknih naših trgovin.
Že omajeni podstavek žrtvenika — zlatega teleta so torej ‘podprli na novo in za dolgo časa iz prestola beo -grajske vlade, v kateri’ sedijo tudi slovenski demokratje in samostojneži. :To dejstvo si mora prčdočiti naš mali olo-
,vek ?n pomniti, da se je podaljšal kult zlatega teleta v letu Gospodovem 1921, ko so krmarili našo državo malega čio veka demokratje in samostojneži, ki.
HeoMsm političen list za slovensko ljudstvo
«tm® IS. junija 1MUL
Volitev župana v Mariboru.
Demokrati popolndma poraženi.
Dober poldrag mesec je demokratska) klika zavlačevala konstituiranje občinskega zastopa 'v Mariboru. Ko dr. Kodermanov rofcurz niti v očeh demokratskih referentov pri deželni vladi ni našel milosti, so demokrati vendar morali Vgraditi kislo jabolko in so morali razpisati volitev žu pana, Vršila se je pondeljek IB, junija, Demokrati so poskušal- zadnje dni pr j narodujih soeijalq'ih in socijalmh demokratih Svojo srečo, A povsod so centralisti našli gluha ušesa.
Za volitev je bila pripravljena velika sejna dvorana na magistratu, Se ,ia je bila napovedana za Ö, uro. Prvi so prišli v Sejno dvorano malo pred določeno uro občinski svetniki SLS (7). Zasedli so prostore na skrajni levici. Za njimi so prišli narodni socL iaiisti (p, demokrati (6), sonjrdin demokratje ilBi in komunist; (4). Naši so imeli pripete v suknjah bele nagelj čkfe, narodni socijalisti svoje strankine znake, socijalni demokrati temnordeče, komunisti pa bledordoče klinčke. Poleg kluba SLS se je vsedel klub J SDS, potem komunisti, na škraj ni desnici so sedeli JDSacii med njimi m komun sti pa klub NSS. Mariborski radovedneži vseh strank so pri sostovali zgodo vinskovažni volit vi. Na Glavnem trgu pa se je zbralo dokaj prebivalstva, M ge z napetostjo pri čakovalo izida, Mir se ni nikjer ka lil Rotovž je zastražil kordon poiic j-ske straže. Liberalna sokolska m štu dentarska mladež je pred rotovžem za man pričakovala glasu, da bo dr. Sernec župan.
Točno ob 18, uri je starostni pred sodnik sodrug Ceh pozdravil s krat _ kito nagovorom navzoče ter omenil, da je po dolgem času prišlo ljudstvo zopet do svojih pravic, Nato je predlagal kot revo točko dnevnega reda izvolitev župana, O voro vatel jema zapisnika sta bila imenovana g, dr. Josip Leskovar (SLS) in Tvan Klančnik (J SDS), škru,tinatorjema paj Franjo Zebot (SLS) in Ivan Hojnik (J SDS). Navzočih'je bilo 39 odbornikov. Štirideseti odborn ik (Miha Vaiitar) od J DS je manjkal. Odpotoval je baje v Opatijo. Prvo glasovanje je podalo sledečo sliko: Viktor Grčar CJSDS’ 17 gla sov, Ivan Roglič (NSS) 9 glasov, dr. J os, Leskovar (SLS) 7 glasov in dr. Vlad. Sernec (JDS). C glšsov, Ker noben kandidat ni dobil zahtev'an e večine, se je prešlo k dragemu glaso -vanju. Pri drugem glasovanju se je prvotna slika deloma izpremenila, Dobili so: Viktor Grčar 17, Ivan Roglič 15 in dr, J os. Leskovar 7 glasov. Po kratkem odmoru se je vršila ožja volitev med prvima kandidatoma. Vsa dvorana je z napetostjo pričakovala končni rezultat, S tem, da je dobil g. Viktor Grčar 21, g. Roglič pa jed-va 15 glasov, je bil izvoljen g. Viktor Grčar za župana mesta Maribor, Na vprašanje starostnega predsednika, da-li sprejme izvolitev, je g. Grčar jz
so odgovorni za draginjški korobač, s katerim so nas oplazili kot osvobojene brate — bratje demokrati jn radikali iz Srbije. Nova naredba zastopnika fin, ministra je fakt obupa za malega človeka, ki ie nove demokratske klofute ne bo mirno prenesel, pa naj si grozijo Baitiei, Ribnikarji in‘Ravnikarji z dnevnimi obznanami!
Ta nova finančna naredba pa je tudi izšla v mesecu, ko bomo slavili' Vidov dan in misli Pašič proslaviti — proklamacijo nove ustave na Kosovem. No, odprava krone kot računska enota je „lepa“ agitacija, za izlet konsti -te ante na Kosovo!
S takimi finančnimi naredbami — pripravlja pri nas v SHS kraljevini vlada proklamacijo nove centralistične ustave — kult zlatega1 ustavnega teleta! Dober tek!
javil, da sprejme, (Ploskanje pri so -eil ali sti h' in komunistih. Klici „Živela avtonomija! “;) Nato se je vršila voli-tov podžupana. Pri prvem glasovanju je dobil socialist Lojze SJanoveo 17 , nar. socialist Ivan Roglič 16, demo -krat dr. Sernec pa 6 glasov. V ožji Molitvi med g. Slanovoem in g. Eogli-Čem je bil izvoljen g. Roglič z 22 gla sovi za mariborskega podžupana. Tudi on je sprejel izvolitev. Ker so se po zakonu morali izvoliti tudi mestni svetovalci, je odredil starostni predsednik vOjBitev mesjfchih svetovalcev. Izvoljeni so bili: dr. Jos. Leskovar (SLS) kot I. svetovalec s 33 glasovi, Lojze Standvec (J SDS) s 24, Franjo Zebot s 24 in Ivan Krajnik z 22 glasovi. Ker sta dobila Slanovee in Ze -bot enako število glasov, je moral odločiti žreb. Mesto II, svetovalca je s tem poverjeno Slanovcu, Franjo Zebot je lil,, Ivani Krajnik (KS) pa IV. mestni svetovalec.
Kakor v Ljubljani, tako je tudi v Mariboru izreklo ljudstvo svojo mogoč no obsodbo nad policajdemo -kracijo. Odslej bodo vodile usodo našega mesta stranke s somjalmini pro. grami in je demokratskim verižnikom in bankokratom za izvesino dobo od -kienkalo. Zrušila se je liberalna trdnjava Ljubljana, v. Maribora pa jo padel onemogli liberalizem, ki je s 13. t. m. postal’ brezpomembna ničla.
Jugoslavija kot križalššče gospodarskih interesov velesil.
l.
Z vso silo je nad nami divjala biu-ja svetovne vojske skoraj pet let. — Strašne žrtve je zahtevala, preobra -žila je Srednjo Evropo prav temeljito, gospodarsko in politično,, na njenih po sledicah še vsi prav živo trpimo, v svojih daljnih posledicah pa se še vojska vedno nadaljuje, ker celi bližnji in daljni Orient ie še v vojnem sta nju ter v gospodarskih in političnih revolucijah. Večina trpečih ljudi si še mane oči in ne ve prav, ali so bili ti velikanski dogodki samo sen ali gola istina. Žalibog ali pa hvala Bogu, — bili so najrealnejša istina, tako zamo-remo reči sedaj, s katere strani pač ogledujemo te dogodke, Žalibog zato, ker so vso Evropo, da, cel svet pah -mili v prej nepoznano, strašno gorje , da .ie bilo na oltarju domovine žrtvo-varnih okoli 20 milijonov nedolžnih ljudi, bodisi mrtvih ali pa nesposobnih za samostojno delo in preživljanje, da je pol Evrope, ki jo tvori Rusija, v največji in najtežji revoluciji, kar jih pozna zgodovina, da se njeni valovi še vedno bolj širijo v tej ali oni obliki po celem svetu, posebno pa med azijske narode, zlasti islamski svet, da je cel svet v veliki gospodarski krizi in draginji, posebno industrijske države, z vsemi težkimi posledicami za socijalno življenje, ki jih imamo vsak dan pred očmi. In konca toga gorja še dolgo ne bo, ker prevelika je bila ta katastrofa za vse človeštvo. Cela sedanja generacija je žrtvovana velikemu konfliktu velesil. Hvala Bogu pa lahko rečemo, da je iz teh strašnih konfliktov izšla mlada, ponosna, čeprav težko krvaveča in trpeča Jugoslavija.
Veliki svetovni konflikt velesil lahko presojamo iz raznih vidikov, kot historično-političnega, kulturnega ali pa-^zgolj gospodarskega. Vsako teh sta lišč ima svojo dobro utemeljitev, ali najbolj po naših mislih gospodarsko, stališče, če namreč trezno prevdari -mo, da so posebno v kratko pretekli dobi, kakor tudi dandanes bili v zu -nanji politiki velesil merodajni največ, da skoro izključno, ekonomski čiriite-Iji, in da je bil cel evropski konflikt, lahko bi rekli, nujna posledica križajočih se gespoidarsko-trgovskih intere-
PotsmeznH številka stan® 1 krono.
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo te p«|ek. Uredništvo in upravnišivo je v Mariboru, Korol k r cesta št. 5. — Z uredništvom se more go ve vsak dan samo od 11. do 42. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprto reklamacij* so poštnine proste. — •— — Telefon št 220.
——— ...... II »»HM II	I. MU—«IM
ХЖ
sov v zunanji politiki velikih držav, posebno Angleške in Nemčije. O tem se je napisalo cele debele knjige. Mi hočemo ie na kratko preiskati, kateri gospodarski činitelji še sedaj delmeio na našo mlado državo, katere gospodarske moči velesil se križajo v naš? državi. Te delujoče faktorje pravilno najti in jih' sestaviti v harmoničen sistem, je silne važnosti za obstoj naše še nekonsolidirane države*, ker vidi -mo, da so se vsleđ nepravilnega ocenjevanja teh ekonomskih činiteljev zru šile v velikem konfliktu gospodarskih interesov velike, stare, tisočletne države.
V kratkih potezah zasledujmo, gla v ne gospodarske Činitelje, ki so merodajni v gospodarski zunanji politiki Nemčije, Angleške, Rusije, Francoske in Italije, v kolikor spada v njih sfero eksistenca naše države, pa tudi ‘ Združenih držav Severne Amerike, v kolikor njih trgovska ekspanzija teži na bližnji vzhod. Drage manjše države vpletemo mimogrede vmes, v koli -kor so od važnosti za razumevanje celote.
Nemški narod in Nemčija so naši najmočnejši sosedje s 75 milijoni prebivalstva, z visoko razvitim kulturnim življenjem, z izborno gospodarsko organizacijo. Ce se Nemška Avstrija priklopi k Nemčiji oficijelno ali ne, --velikih konfliktih, ki jih bodočnost še prinese, bodo vsi Nemci Srednje Ev rope čisto gotovo politično skupaj držali in si pomagali. V vojnem slučain lahko računamo z Avstrijo kot delom Nemčije. Zato smatramo že zdaj Nemčijo kot našega neposrednega sosede
K ak.šn e_ .gospod ar ske cilje zasleduje Nemčija? 'Ona je že pred vojno bi la izključno industrijsko-trgovska država. Dve tretjini preBiv^Jstva se živi od zaposlenosti in delovanja v in -dustriji, trgovini, rudarstvu in prometu. Nemška industrija so kosa lahko z angleško in ameriško, po velikosti svo je zunanje trgovine pred vojsko pride takoj za Angleško.
jV nekaterih panogah industrije, ko‘ kemični in elektrotehnični je bila Nem Čija prva na svetu. Razim tega ima Nemčija visoko razvito poljedelstvo in živinorejo, ki pa kljub temu ne zadošča za prehranitev prebivalstva in se morajo živila v precejšnji meri uvažati.
Kot radustrijsko-trgovska država je Nejjjčija silila na svetovni trg, pe celem svetu je iskala odjemalcev za svoje industrijske produkte, iz celega sveta je uvažala „sirovine za svojo industrijo. Kar pa je glavno in predpogoj industrije, premoga in železne -rude ima sama do vol’ v pozenskih m v šJezijskih rudnikih. Naravno je, daje v iskanju odjemalcev na svetovnem trgu Nemčija kot konkurent trčila sku paj z drugimi konkurenti, industrijski mi državami Angleško in Severno A-meriko, ter deloma Francosko, in da je tu nastala tekma, ki je peljala do oboroževanja velesil, do gradnje velike velae mornarioe za zaščito svoje tr. govske mornarice in trgovskih interesov ob širnih svetovnih morjih, Nemčija kot večja država si je iskala in pridobila kolonije v južni in vzhodni Afriki in otočje v Tihem oceanu in si je s tem ustvarila trgovske in politične pozicije v onih' delih sveta, kjer je poprej prevladoval izključno angleški vpliv in gospodarska korist. iVse velike trgovsko-industrijske države so navezane na odjemalce, odjemaloa-kon -sumenta pa tvorijo ljudje in začela so je tekma za odjemalce. Ni pa tu sami* merodajne število prebivalstva, ampak pred vsem njegova kulturna stop nja, gospodarska moč in višina kori -zumne sposobnosti.
Tako sta Nemčija in Angleška medsebojno tvorile najboljši trg tor razvijale živahno zamenjavo produktov. Vendar to še ni zadostovalo na velekapitalistični podlagi zasnovani in dustriji in trgovini modernih velesil .
SrRAŽA',
Iskale so nove trge, nove konsumen-te, In naravno Je, da so se pogledi vseh obrnili na tisti zemeljski del, ki je naj ved ji po svoji razsežnosti in kom paktnosti in preživlja dobro polovico, io je približno 880 milijonov ljudi, od celega prebivalstva sveta, to je Azija, Za Azijo kot trg bodočnosti se je vnela tekma. Azija razpolaga tudi z bogatimi, še nedvignjenimi zemeljskimi zakladi. Od vzhoda je silila na Kitajsko japonska, angleška pa tudi a-meniška in nemška industrija in trgovina. Vendar največji del na azijski trgovini si je že v prejšnjih stoletjih osigwala Angleška z Indijo, jako bogato deželo, ki ima z angleško-indijs-V im kolonijalnim otočjem vred čez 300 milijonov ljudi. Zato je tudi ta dežela za Angleško velikanske važnosti in čuva jo kot zenico svojega očesa,
Z druge strani se je začelo trgovsko prodiranje v Azijo od zapadite strani preko Turčije, Palestine, Arabije in Perzije ter s severa Rusije. Vi bližnji Levanti ter sprednji Aziji, tu so trčili interesi trgovskih velesil najbolj očividno skupaj. In tu pridemo na äst» točko, ko je naša država kot prag :.u prehod iz Evrope v Azijo potegnjena nujno y, gospodarsko-politično Sieno velesil, ki tekmujejo za azijski trg. Nemčija se je vrgla na Turčijo, si je jela pridobivati njene politične simpatije, pošiljala je razne misije za no -tranjo preureditev države, reorganizirala turško armado in na vse načine skušala pridobiti pri tem gospodarsko trgovske koncesije, Z dovoljenjem za zidanje bagdadske železnice je zadela v živec' angleških interesov, ker je s tem Nemčija naznanila svoj predvsem trgovski pohod proti notranji Aziji — proti Indiji, skladišču angleških siro-i. in. Cez 400 milijonov mark so vtaknile nemške D-banke (Deutsche Bank, Darmstädter Bank, Dresdener Bank,-Diseonto-Gesellschaft) v to železniško podjetje. In zato je naravno, ker je prevladovala v Nemčiji pred vojsko IcapitaJistično-vojaška klika, da, so si hoteli le naložene kapitalne tudi po-tično-v zaščititi ra osigurati njih ov
ni most v	11j e-azij-
ški trg. Zato je importirala nemške kneze kot vladarje na Balkan, Hoheu-zollerneo v Rumunijo, Koburžane na. Bolgarsko, princa Wieda v Albanijo, in grškega kralja so pa oženili z neko nemško princesinjo. .V tem se vidi dalekosežno zamišljeno, sistematično, politično delo. Vse v interesu nemške gospodarske ekspanzije. Edina Srbija јв tu stala s svojo narodno dinastijo, ki se kljub vsem poskusom z avstrijske strani ni dala vpreči v germanski politični in gospodarski jarem, — ampak se naslanjala predvsem na Ro siju, kot slovansko velesilo iste vere. TOida Nemec ne pozna ovir, pri dosegi svojih namenov. Vkleniti se ali pa zlomiti se to je njih načelo. Začeli so 'Srbijo s pomočjo Avstro-Ogrske na vse mogoče načine šikanirati s političnimi spletkami po osvobodilni vojni s Turki leta 1912 in z gospodarskim pritiskom na ta način, da so !.i zaprli dostop do morja in jo gospodarsko hoteli n dušiti s pomočjo ogrskih magna-iov-ag! areov, s tem, da so z visokimi carinami preprečevali izvoz poljedelske srbske dežele na nje glavni trg, Avstro-Ogrsko, Srbija se naj uduši v lastni masti, so dejali. Srbija s; je por magala z izvozom preko S oran a, obenem se pa pridružila bloku tistih’velesil, poznejše entente, ki je v skrbi pred nemškim militarizmom in gospodarsko ekspanzijo, se jela sama obo-i roževati in politično obkrožati Nemčijo, kar je spretno delo angleško-fran-coske 'diplomacije. V Srbiji sami je pa nastala strastna agitacija proti „šva^ bom“-, Avstro-Ogrski, spomnili so se svojih bratov preko mej, počela je delovati iredenta, ki je dosegla svoj višek Z atentatom v Sarajevu in izbruhom svetovne vojne.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Na se-ji kornštit.u ante 13.i 1. m,, so se lotili socijalist*. zemljorad-niki in republikanci zborničnega pred
sodnika dr. Ribara, ki protipostavno šikanira opozicijonalne poslance in jih izključuje od sej. Po upravičeno stvarni kritiki in obsodb' dr. Ribaro-vega predsedniškega režima je govoril republikanec Gjdnovič in dr. Holi-njec, ki je povdarjal potrebo ženske volilne pravice ip socijalno ekonom -ske zbornice poleg politične. Za iloll-njlecem se je zavzel za stanovski parlament zemljoradnik Lazič, Kot zad -nje je na tej dopoldanski seji' govoril narodni socijalist Deržič za žensko volilno pravico in za pasivno volilno pravico državnega uradništva. Po poldne je zagovarjal dvodomni sistem Protičev pristaš Ivanič, Za tem je šb govoril neodvisni poslanec Piletič in socijalist Kopač, na kar se je vršilo glasovanje o predebatiracih členih.
Glede baroške 1 u k e,se vr še pri Pašiču seje, ki Šo seve strogo tajnega značaja. Slej se udeležuje Л-gromerkur Žerjav in dr, Vcšnjak z oprodo Mermolja. Demokrat» in samostojni nam že bodo zmešetariU Baroš v Laijanshe roke,
ITALIJA,
P, o Italiji so ŠtniJkali državni uslužbenci, Štrajic je tudi po laški navadi končal ч basiram za stav karje, ki so se izjavili zopet za redno delo in se bo predložila ureditev spor nih vprašanj med uradniki in vlado parlamentu,
GORNJA SLEZI JA.
Sovražnosti med Poljaki in Nemci so ustavljene, Med/avezniške čete bodo kmalu zasedle celotno sporno ozemlje.
Politična poročila.
p Vprašanje notranje ureditve naše države se nahaja zaenkrat v zelo kritičnem Stadiju. „ Jutarnji list“ poroča iz Beograda n VIII, oddelek ustave še dosedaj ni bil predmet razprave v ustavnem odboru, Sporazum v vprašanju notranje ureditve naše države še ni dosežen. Vedno še iščejo bazo, ki bi omogočila nadaljna pogajanja.: Nesoglasnosti so se pojavile tudi že v vladnovečinskem bloku. Znano je, da se muslimanski klub ne more sprijazniti z razpredelbo države^ kakor jo predvideva ustavni načrt vlade, a sporazum jih veže, da ne morejo zavzeti v tem oziru posebnega stališča. Kljub temu pa se bodo pridružili opoziciji v vladnem bloku. Vošnjakov predlog je trčil na oster odpor demokratov in ga je Juraj Demetrovič v „Demokrati!!“ vehementno napadel. .Kakor kažejo vss znamenja, bo vlada morala popustiti onim, ki so za sistem samouprave in večje oblasti.
p Vladinovci se najbolj bojijo onega ustavnega člena, ki govori o razdelitvi države. Sedaj že krožijo v javnosti vesti, da bo skušal dr. Trumbič dovesti glede razdelitve države vse slovenske in hrvat-ske stranke do sporazuma potom zemljo-radnikov, ki bodo baje pritisnile na vladinovce, da bodo popustili v svojem centralističnem načrtu glede razdelitve države.
p Koliko poslancev krpa ustavo naše države? Od 420 poslancev, katerim je troimeni narod poveril mandate, je Pašiceva vlada s svojo trmo in s svojim centralističnim bičem iztirala iz konstituante 128 zastopnikov ljudstva. V njej Še 'deluje zaenkrat 297 poslancev. Odkrito opozicijo tvorita v konsti-tuanti sedaj samo Jugoslovanski ter Zemljoradniški klub’ (Avramovič); Ako bi tudi omenjena kluba zapustila kon-stituanto, bi imeli demokrati, radikali, muslimani in slabostojneži popolnoma proste roke pri krpanju zasilne ustave, katero bo solnce ljudske volje stalilo kot pomladanski .sneg.
p Slovaška tudi zahteva avtonomijo do 1. 1924 in je tozadevni zakonski načrt že izdelan in predložen.
Pnevne vesli.
d Na naslov delegacije financ v Ljubljani. Ze celi pol leta opažamo strašno zmedenost v centralnih vladnih uradih v, Beogradu, Danes izdajo naredbo, jutri jo že prekličejo, danes obljubijo ljudstvu bogve kake dobrote, a jih ne izpolnijo. Finančni minister, je zapovedal in delegacija za finance v Ljubljani je pretečeni teden objavila, da morajo državni uradi zopet
sprejemati stari avstrijski železni drobiž. A če ta drobiž prineseš na pošto, ki je tudi državni urad, ga ne sprejmejo, češ, da je dotična naredba že zopet preklicana.. Ze pred pol letom je beograjska vlada naznanila, da bo do konca aprila ljudstvu vrnila do svote 1ÜUÜ K tistih 20% denarja, ki so ga svo,jčas odvzeli pri markiranju bankovcev. Zdaj smo v juniju, a o vrnitvi tega denarja ni sluha ne duha,. .Vsak mesec enkrat; se gotovo razširi iz Beograda vest,, s katerim dnevom se bo 'začelo izplačevati teh 20%, kje se bodo izplačali itd. Liudje hodijo povpraševat za ta denar, a ni kdo ga ne izplača. Ljudsltvo si dola upe in zamudi ogromno časa, ko išče svoj denar, a vse zastonj, Zdaj' zopet trobijo v svet, da se teh 20% izplača samo revnim ljudem, Kdo so ti' revni ljudje? Kdo bo sodil o revščini? Kdai se začne to obljubljeno izplačevanje ? Ljudje bodo zopet tavali okoli in iskali svoj denar, si delali upe in nazadnje zopet ne bo nič, To se pravi ljudstvo imeti' za norca. Ljudstvo izgubi s takim ravnanjem vsako spoštovanje in zaupanje v viadae odredbe. Delegacijo financ, v. Ljubljani pozivamo, da centralni vladi nemudoma sporoči: 1. Da se uaj vlada pred objavo naredb dobro prepriča, ali so naredbe izvršljive ali ne, da jih ne bo treba vedno preklicevati, 2. Ako vlada syojih obljub ne more izpolniti, potem jih ljudstvu naj tudi ne da. Naj si vlada pripravi za izplačilo tistih 20%. odvzetega denarja potrebne svote, nato naj objavi, kdaj se začne z izplačevanjem, in potem so naj točno 'drži tega, kar je obljubila, da se ljudstvo ne bo po nepotrebnem begalo m vznemirjalo,
d Nar*, poslance Vladimir Pušenjak je vložil sledeče interpelacije: 1. na predsednika vlade, da se podaljša rok za zamenjavo 20dinarskih bankovcev, ker še dan za dnevom prihajajo prošnje za zamenjavo; 2. na ministra' financ, da se v proračun postavi zadosten fond za podporo kmetom v slučaju elementarnih nezgod (požar, toča, suša, povodenj, mraz); 3. na ministra prosvete v zadevi podpore Sokolom. Srbski listi pišejo, da dobi vsak Sokol, ki se udeleži zleta v Osek, 590 din. podpore, kar bi znašalo pri 10000 udeležencih 20 milijonov K; 4, na ministra notranjih zadev v zadevi ne/a-ksnitega in strankarskega postopanja okrajnih glavarstev v Mariboru, Ptuju in Slovenjgradcu pred in po občinskih volitvah.
d Verifikacijski odbor je pregledal; vse akte in dognal, da je v rnari borskem volilnem okrožju iz voli en Jožef Skoberne, kandidat Kmetske zveze, ne pa Iv, Kirbiš, kandidat Samostojne krnet, stranke. Poročevalec zemljoradnik J, Jeremič je izdelal poročilo v katerem konštatira, da je izvoljen 'Jož. Skoberne, a ne Kirbiš. Člani verifikacijskega odbora ne pridejo k seji, zato se to vprašanje ne more tudi formelno rešiti. Gg. poslanci' Samostojne kmet. stranke, ki čez vsako dozdevno nepostavnost prav na veliko usta odpirajo, mirno puste Kirbiša, da „igra“, akoravno ni izvoljen, poslanca, nič jih ni sv a u: , da poslanci drugih strank to nečedno m politične stranke nedostojno početje obsojajo. Od ljudi, ki kakor Urek in Drofenik, vodoma in namenoma lažejo, ni pričakovati politične, dostojnosti. Odgovor za njih početje bodo dobili pri pri hodnjih volitvah, ko bodo gg. Drofenik, Urek itd. lahko doma kuhali in prodajali žganje in premišljevali, kako — so kratek čas bili poslanci in sicer izvoljeni vsljed lažnjivih obljub in padli vsled — laži,
d Edini up slovenskih demokratov so Še samostojneži. Da je temu res tako, nam svedoči „Kmetijski list“ na osmih straneh. G, Žerjav posvečuje vse gmotne JDS sile subvenciji samostojnega glasila. Tudi lega dejstva nas ni strah, ker človek, ki je doživel v kratki dobi dva Agromerkurja: gospodarskega in političnega, bo še tretjega — samostojnega! Roka nesreče v gospodarstvu in politiki je roka A-gromerkurja dr. Žerjava,
d Nepopisno zavitih, težkin in kompliciranih» kompromisov nas dolži („Jutro“ z ozirom na mariborske žu-‘ 'panske volitve.. Kdor verjame „Jutro-ve“ pakte, blagor mu! Nas veseli samo dejstvo, katerega priznava tudi „Jutro“, da je ta SLS, taka para,, ki*
povsod odloča, vse strahuje in vse do seže! Zakaj neki JDS tega ne moro? Nato vprašanje nam naj odgovori „Jutro“!
d Ata „Narod“ so sam > konštati-rali kot preizkušen kronist takt mariborskih županskih volitev. Pametno in dostojno za žurnalističnega starosto kot je „Narod“,
d Minister dr. Lojze Kukovec je
zastopal na londonski pojedini Srbijo in so ga imeli za Srba, tako piše »Narod« v uvodniku od 14. t. m. Bolje bi se bil g. Lojze odrezal, ako bi bil odkrito priznal pri lordsko obloženi mizi: Jaz sem Balkanec, zastopam Balkan! Dr. Kukovcu smo hvaležni, da ni izustil besede Slovenec, nas vsaj ni osmešil pred Angleži.
d Nova stanovanjska naredba. Minister dr. Kukovec je popravil svojo prvotno novo stanovanjsko naredbo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je že potrjena ta korigirana naredba in je njena vsebina ta-le: Najemnina bo povišana za štirikratni iznos predvojne najemnine, Kedaj pa bo res tudi uzakonjena ta nova stanovanjska naredba, ne zna nikdo, tega dneva še sploh ni v pratiki« Saj poznamo g. dr. Kukovca, ki vse obljublja in na nove odreja, a v istini in praksi pa ostane i i starem. Samo da se govori in piše o naredbali ministra Kukovca — pa je.
d Se te dni bo podpisana naredba o delavskem zavarovanju, zna poročati „Narod.“ Zavarovanje delavcev bode avtonomno in prispevke za zavarovalni fond za slučaje bolezni m smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. Fond trajne nesposobnosti pa bodo plačevali samo delodajalci. To je sove zopet dr. Kukovče-va naredba, ki pa še ni niti podpisa* na, kaj še le uzakonjena!
d Urek in jtrdnjava Samostojna/ Bridko je bilo za generala Uroka, da je tako slabo izkupil s svojimi lažmi in vodenimi obljubami v Pilštanju , Kapelah in v Dobovi, kjer je še pred par meseci obhajal svoj triumf. Se bridkejše pa mora biti zanj to; da se obračajo od njega celo v njegovi rojstni občini Globoko, kij jo io nedavno proslavljal kot zibeljko in trdnjavo Samostojne. Pred občinskimi volitvami so računali z gotovostjo na 12 odbornikov, pri volitvah so jih pa dobili sa mo 9, ker je dobila SLE 5, KDZ pa 2 odbornika. Ni dosti pomagalo, da je mogočni Urek par dni pred volitvami na občinskem shodu dušil klerikalce, ni dosti pomagalo, da je ubogi tajnik Lesinšek še po noči dramil паи še somišljenike iz spanja in prosil., naj se usmilijo pri volitvah Samostojne^ Niso mogli dobiti več odbornikov* četudi sta IJrekova gospa m mati z žganjem hotele zadržati Samostojnim nasprotne voided od volitev.
d Sprejemni izpiti za I. razred drž. realke v Mariboru za šolsko leto 1921/22 se vrše v soboto dne 2. julija 1921 dop. ob 9ys uri (pismena naloga) in popoldan ob 3. uri (ustni izpit). O sprejemu se odloči še isti dan. Priglasiti se je ali osebno v pisarni dne 30. junija in 1. julija dopoldne od 9.—12. ure ali tudi pismeno po pošti do 1. julija. Predložiti je treba izpričevalo o dovršenem 4. razr. ljudske šole, krstni list, domovnico in potrdilo o cepljenju koz.
d G. minoritski župnik iz Sv, Vida pod Ptujem o. Alfonz Svet ležii hudo bolan v deželni bolnišnici v Lju bijani, Prosi duhovne sobrate za memento.
d Sokolski zlet zagrebške župe * Nedavno smo poročali, da je zagrebški Sokol razdeljen v dva tabora:i- ж ::i mitskega in srbskega. Hrvatski Sokol ima svoje društvene prostore na Wilsonovem trgu in šteje 4000 članov, srbski Sokol gnezdi v Bogovičevi ulici in nima več kakor 145 članov, J® hrvatskem Sokolu so zbrani takozvani „separatisti“, v srbskem pa vladni cen tralisti. Naravno in razumljivo je, da podpira vlada samo srbskega Sokola, Pred par. dnevi je srbski Sokol priredil svoj „zlet,“ .Vlada mu je stavila nas razpolago vojaške avtomobile, vojaštvo in šolsko mladino, da bi celi zlet vsled slabosti 145članskega Sokola ne кови Čal s polomijo. Tudi vojaško godbo sq jim stavili na razpolago. Kljub temu;, da je vlada napela vse svoje moči, ni uspela prireditev tako, kakor so pri* čak ovali.	-j
d Kes Čudno I K petdesetletnici so ‘Sestit&li Radiču tudi Sokoli. Vsokako6*' -značilna Castitka. Ali ne bodo. demokrati prišteli tudi Sokole med državo-nišno elemente?
d Eegent Aleksander se je vrnil jz inozemstva. Naš regent Aleksan -der še jo vsiled bolezni našega sivolasega kralja Petra vrnil predčasno iz Inozemstva. V nedeljo zjutraj so ga s na ljubljanskem kolodvoru pozdravili predsednik deželne vlade, odposlan -sivo dravske divizije in policijski rav natelj, V. Zidanem mostu je čakal regenta Aleksandra dvorni vlak, v katerega ч so, vstopili princezinja Jelena ter princa Arzen in Pavel. V, Zagrebu so regenta pričakovali ban dr. To mlfenovič, general Uokič ш načelniki uradov, Regent Aleksander je došel v Beograd v nedeljo zvečer ob 6, uri. Zdravstveno stanje kralja Petra se po poročilih^ iz Beograda zboijšuje.
d V. podporo ruskim beguncem v Strnišču se priredi v, nedeljo dne 19.
•t. m. popoldne v parku in v dvoranah . tukajšnje vojne realke dobrodelna vejile a. Pripravljalni; odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh slojev in uradov, m opirajoč so na pomoč damskega odbora, je vse ukrenil, da bo veselica nudila posestnikom vsestranskega U -Žitka., Telovadniški in igralni nastopi se bodo vrstili s koncertnimi in pev -: skimi točkami, plesalcem bo pripravljen prostor na prostem in v dvorani, Rusi sami bodo prikazovali svojo pevsko, godbeno in plesaliio spretnost,
. dobila se bo dobra jed in pijača, oso-bito opozarjamo na pristno srbsko ka varno, kjer se bo točila znana srbska kava. (Veselica se vrši ob vsakem vre menu, ker so v potrebi na razpolago širni prostori realčnega poslopja. Posebna vabila se ne bodo izdajala;; sai se računa na udeležbo vseh dobro -srčnih prebivalcev, ki bode radi pora bili priliko, da na užiten način edpo-morejo bedi ruskih beguncev, teh žrtev. težkih voinih in mednarodnih raz mer. Usoda jih je vrgla r svet, mnogokrat otroke brez vse ti sorodnikov, brez sredstev, brez obiske, brez perl-.. la, navezane le na državno našo podporo, ki tudi ne more biti izdatna in ne doseže često baš nalpolrebnojših: preti jim telesni, duševni iiv nravni pogin. Zato pridite vsi, ki ste dobrega srca, in pomagajte po svoji moči « Začetek je ob ö. (18.) uri popoldne *, vstopnina za posameznika j din., za obiteljske člane po 8 din.
1 nedeljo, 19. junija vsi na altovski tabor v Slivnico.
W,	(Glej Orlovski vestnik!)
Ciz celjskega okrožja. <
c Brizgalna brez cevi, Iz Megoj-nice pri Grižah nam poročajo: Za nedeljo, dne 12, junija, je bila v Grižah ob priliki slovesnega blagoslavljanja brizgalne napovedana vrtna veselica grižkega gasilnega društva. Mislili pa smo, da šolnika Voglar in Razpotnik, ki že leto in dan trobita za gasilno društvo in nabirata prispevke kar na vseh' koncih in Krajih, imata že vse
■гшшшшшшшшшшвшшшштшшшштшттшшшшшшшшшшттштшштттштвтшшштттт
Čudna sprava.
(Iz kmetskega življenja)?
(Konec.)
„Malo da na pol! Ko sva si segla v roki v spravo, je omenil smehljaje, da bi si imela na drugem kraju poda ti roki in da bi s tem bil konec vseh spornih plotov, mei itd. vn da sva zase eden za druzega kakor stvarjena. Potem sva šla na dom vsak po drugi poti. V nedeljo na to sem bil v cerkvi pri drugem opravilu in gospod kaplan so tako ganljivo pridigovali o so sedski slogi in ljubezni do bližnjega, vse sö mi je zdelo tako lepo, da se mi je srce otajalo. In ko sem šel domov, sem videl, da bi najino posestvo do -bro skup sodilo in vem, da Polona ima tudi dokaj pod palcem. Premiš -šljeval sem dalje, da ta ženska ni napačna* da razume gospodinjiti, da bi lepo vkup orala in v teh mislih sem prišel do njene gostilne, V tem sem zagledal Polono, ko je v oknu zalivala cvetlice, nehote sem to pozdravil in ena mi je prijazno odzdravila, rekoče „Dobro došli, sostedt Ali ne pridete na glažek vinčeka?“ In tez sem seveda stopil noter — in — in —
pripravljeno za slučaj požara, ker drugače bi ne dala blagosloviti nove brizgalne, ampak bi počakala, da se nabavi najpotrebnejše. Toda kakapre varat Tri dni pred slovesnim blagoslavljanjem brizgalne je nastal požar v bližnjih Megojnieah. Bila je velika nevarnost za sosedno s slamo krite hiše, toda Voglarja in Razpotnika z — brizgalno ni bilo od nikoder. Pravijo, da še manjkajo cevi v Mi pa pravimo to-le: Ce je Voglar lansko leto iztaknil tam nekje v .Trbovljah staro lakirano škatljo, bi bil za prvo silo tudi Lahko izvohal kake cevi, ali pa sploh nič, kajti s samo brizgalno brez cevi ni nič pomagano za slučaj požara. Da se zadnji požar v Megojnieah ni razširil, se imamo zahvaliti srečnemu slu čaju, da ni bilo vetra in pa neumor-t ni delavnosti m požrtvovalnosti naših, mož in mladeničev, ki so brez brizgal ne branili sosedne hiše in jih tudi rešili. Voglar in Razpotnik pa bota naprej nabirala prispevke in prirejala vrtne veselice, kjer se popiva, pleše, razsaja celo noč v prospeh gasilnega društva.
c Novi ohč. odbor v Grižah se je v svoji seji dne 6, junija soglasno izjavil za nedeljivo in avtonomno uprav ljano Slovenijo, Iz tega je razvidno da v Grižah ni centralistov, izvzemši dveh šoljnikkjv Voglarja in Razpotnika, Za ta dva gospoda pa se danes v Grižah nihče ne zmeni, še celo sanio-stojneži ne, ki so si na jasnem, da-pojde Samostojna rakovo pot, kakor je šla JDS, ako bota ta dva šolnika še naprej mešala samostojno godljo. To ,30 že pokazale zadnje občinske volitve.
c Dolgi nosovi. Iz Št. Petra v Savinjski dolini se nam poroča:. V naši občini je izvoljen za župana vrli pristaš Slov, ljudske stranke Jernej Novak. Tudi vsi občinski svetovalci: Prane Ožir, Andrej Zgank, M, Jelen in Martin Ločičnik so versko in narodno zavedni možje.. Šest zagrizenih sovražnikov cerkve, ki so zlezli v odbor, jo oddalo prazne listke. Prav imajo, kajti v odboru so ničle in zato so oddali, prazne glasovnice. Nemšku-tarska bratca Senica-Lenko pa se kar penita od jeze, saj je tudi povsem umljivo, kajti pred in med volitvami sta si brusila pete in jezik, da bi spravila občino v nemškutarski tabor, toda ni šlo. Tožarila sta vse poštene može in tudi župnika pri vseh oblastih, toda odnesla sta povsod — dolge nosove.	. j
Iz Maribora.
d Narodu! socljalisti se hudujejo, ker jim je SLS v Ljubljani podarila celi kos političnega kruha, v Mariboru pa malo manj racli fakta: narodni sooijalisti vi Ljubljani in v. Mariboru so kot 1 in nič! Otroke se pač obdaruje po pridnosti in marljivosti, enega bolj, drugega manj. O kakem izdajstvu ali kršenju kompromisa od naše strani ni govora, ker naša bojna parola, katero smo pismeno naznanili NSS, je bila:' Da se bo SLS potegnila za narodnega župana. In baš novi
„No, in zakaj potem hodite še zdaj k meni?: To se pravi, posodo k lončarju nositi, Ali vam mar imam na*-praviti poročno pogodbo?“ Na tihem pa si je zagodrnjal: „R*os je, mačak je vselej mački najljubši! “
„Zavoljo te pogodbe prideva par dni pozneje z nevesto. Danes imam nekaj, drugega na srcu."
„No, torej govorite!“
„.Zdaj sva se že s Polono pogovorila zaradi najinega posestva. In n.e-np posestvo — no — na drugi strani meji s posestvom kočarja Vogrina, .To je vam zvij ptiček — no — listi tam ima med njenimi njivami njivico če -bulja in napravlja — no — črez njeno njivo pešpot do svojega čebula —“ Obraz dr. Prvaka je zažarel zado voljno ter dejal: „Počasi, oče, počasi! To ima velik rep! To moramo le po vse po vrsti zapisati. Cajle, mi mu bomo dali pod nos, temu lopovu Vogri nu! Temu jo bomo zasolili! Tako, zdaj je pravi Tako! Tukaj torej stoji — ali je pravzaprav stala jablana in tu-Ie itd.;
Širite katoliške liste!
mariborski župan je glede narodnosti lak, da piše o njem „Jugoslavija“ od 14. t. m.: „Nimamo proti osebi sedanjega mariborskega župana, ki se je boril kot prostovoljec za jugoslovansko idejo in državo, ničesar in uživa v tem oziru vse naše zaupanje.“ Zupan Grčar je torej po kristalno čisti NSS sodbi že preizkušen bojevnik narodne ideje, ki uživa tudi NSS zaupanje, in tej sodbi se pridružuje tudi SLS, ki se je potegovala za narodnega župana v Mariboru in res pravi legionarji so redka prikazen! Povdariti pa. moramo dejstvo, da je naša stranka hotela v Mariboru pri županskih volit vah raz predeliti stranke po moči ter vplivu, kar se je tudi zgodilo — seve, brez JDS. Narodno izdajstvo, kompro tnisi in druga temu podobna bezniška šara so puhle fraze, na katere bo pozabila tudi NSS, ki še danes bolj po tržaški navadi zabavlja in si, domišlja, da je monopol ali vsaj „Aichamt“ za narodnost.
d Volitev mariborskega župana
in „Tabor“. O volitvi mariborskega župana poroča „Tabor“ samo dejstva s pripombo, da se bo ob priliki Še bar vil s to zadevo. Mariborski demokrat-je so dobili tako nepričakovano katastrofalen udarec, da se Še do danes niso zavedli in orientirati. Kam in kaj sedaj? Sedaj bodo najprej celo ka tastrofo temeljito prespali, od vseh strani v objemu alkohola predebatira-li in potem bodo napisali in objavili himen na JDS neomadeževano narodnost in državotvornost. Vsokako pa. so se mariborski JDSarji prevrnili na preudarno plat toliko, da no pišejo be dasto kompliciranih člankov o raznih kompromisih, katerih ni bilo.
d Shod Jugoslov. strokovne zveze v Mariboru se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 5. uri pop. v Splavarski ulici št. 4. Na dnevnem redu je govor predsednika, poročilo o zadevi novega poselskega reda za služkinje ter o položaju delavstva v državi. Dolžnost vseh organiziranih članov in članic je, da se shoda udeleže ter da poagitirajo tudi med neorganiziranim delavstvom za udeležbe.
Odbor.
d Mariborski, kat. dijaki priredijo v soboto 18, t, m. ob ’/28. uri zve -čer v dvorani Jugoslov. strokovne zveze v Splavarski ulici Meškovo dra mo „Mati“, Med odmori gosli s sprem Ijevanjem glasovirja. Sedeži po 12, 10, 8 K; stojišče 4K, za nedorasle 2 kroni, Ker ja čisti dobiček namenjen za knjižnico SDZ v Mariboru so vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine. Predprodaja vstopnic v prodajalni Cirilove tiskarne.
d »Učiteljica Pavla«. Drama v šti' rih dejanjih. Spisal dr. Lojze Remec. V četrtek zvečer bo uprizorilo slov. nar. gledališče v Mariboru naslovno izvirno dramo. Kakor izvemo se je uprava pri tej igri posebno potrudila, da bo uprizoritev kolikor mogoče dovršena. Zasedba treh glavnih vlog nam skoroda že sama jamči za velik uspeh. Drugo je pa drama sama v svoji zgradbi in fabuli. Naša dolžnost je, da posetimo predstavo v tdikem številu, da bodo zadovoljni igralci in naš prijatelj dr. Lojze Remec, pisatelj, ki bo predstavi sam prisostvoval. Upamo, da zlasti naši somišljeniki pri predstavi ne bodo zastopani ravno v najmanjšem številu. Pokažimo priznanje in podporo lepi umetnosti! — Jošta.
Orlovski vestnik.
o Dan našega OiTovstva. Desetletnica šentpetersbega Orla ni bila samo slavnost domačega odseka, mar več sijajna in nad vse pričakovana manifestacija orlovske misli. Iz vseh delov naše mile Slovenijo in tudi iz bratske Hrvatske so prihiteli v Ljubljano Orli in Orlice, prijatelji in pri jateljjioe naših mladinskih organizacij, da prisostvujejo lepo uspeli slavnosti, V soboto, dne 11. t. ra., zvečer, ob 8, uri so je vršila bakljada. Dolgi sprevod Orlov, Orlic in zastopnikov ostalih krščanskih organizacij se je pomikal po ljubljanskih ulicah, občin stvo je burnq pozdravljalo. Hiše so bile v zastavah, ponekod lucli s cvet jem okrašene. Sodelovala je želčzni-čarska godba in godba Salezijancev iz Rakovnika, Drugi dan, v nedeljo , se Je pred Meclijatovo hišo zbralo 1500 Orlov, Orlic, itd, s 30. zastavami, v mogočen sprevod, katerega je otvo-
rilo 42 Orlov-jahačev s fanfaro, Natot se je vršila v šentpeterski župni cer-, kvi slovesna sv, maša. Ob 3, uri popoldan so Orli in Orlice na Medija-, tovem dvorišču telovadili do 0. ureL Zvečer se je vršila v hotelu „Union“-ljudska zabava, ki je zaključila to pro lepo slavnost. Naši Orli in Orlice so črpali za nadaljno delovanje nove moči.
o Ormož. Središko orlovsko okrožje priredi dne 19. junija velik orlovski tabor s sledečim sporedom: 1. Ob pol 9. uri sprejem ljutomerskega Orla; 2. Ob pol
10.	uri sv. maša; 3. Po maši sprejem došlih gostov na kolodvoru; 4. Ob pol
12.	uri obhod po mestu z godbo; 5. Ob 2. uri večernice; 6. Po večernicah javna telovadba Orlov, Orlic ter naraščaja;
7.	Po telovadbi prosta zabava: srečolov, šaljiva pošta, licitacija raznih predmetov, petje i. t.d. Na večer električna razsvetljava in kino. Sodeluje ormoška godba. Prijatelji ter somišljeniki orlovske mladine pridite v naj večjem številu. Bog živi! — Odbor središkega orlovskega okrožja.
o Spored orlovskega tabora v Slivnici dne 19. junija: Ob 9. uri odhod z vlakom iz Maribora. (Zbirališče mariborskega Oria in odsekov in krožkov severno, od Drave ob 8. uri zjutraj pred Cirilovo tiskarno.) Ob 10. uri sv. maša v Slivnici. Ob 11. uri okrajni izredni občni zbor v Društvenem domu. Med občnim zborom imajo članice in naraščaj glavno skušnjo na telovadišču. Po obedu elani glavno skušnjo*
—	Ob 2. uri litanije v župnijski cerkvi. — Potem orlovski tabor z nastopom Orlov in Orlic. — Po nastopu je prosta zabava na vrtu g. Lesjaka. — Ob 10. uri zvečer odhod vseh odsekov vseh odsekov z vlaki, vozovi in peš.
o Vlaki za okrajno prireditev v Slivnici dne 19, junija peljejo iz Maribora ob 9., ob 10.15, in ob 12,49. — Nazaj iz Slivnice peljejo vlaki pa ob “45., №. in ob 10. uri, — Vsi člani in članice z izkaznicami za polovično vožnjo vzamejo celi listek tje, ga dajo v Slivnici na postaji žigosati in se peljejo z njim nazaj. — Vožnja stane tje in sem (polovična) 8 K. — Naraščajniki pod 10 leti ne rabijo izkaznice! za % vožnjo.
o Izkaznice za polovično vožnjo Izdaje tajnik' mariborskega orlovskega okrožja. Veljavne so za redne in podporno člane.
o Mariborski Orel. V četrtek in soboto, dne 16, in 18, junija, ob 8. uri skupna telovadba članov v gimnazijski telovadnici, Telovadni odsek, dip Orel in telovadni odsek Studenci pošljejo vse člane - telovadce k tema dvema urama. — Članice imajo v petek’ skupna telovadbo v telovadnici v Miklošičevi ulici točno ob 6. uri zvečer.
—	Bog živi!
Narodno gospodarstvo.
g Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 141%—143 naših' K, za 100 nemških mark j,e plačati 214—215, za 100 avstrijskih kron 23 naših, za 100 čehoslovaških kron 196—202 in za 100 laških lir 703 naših K, Vrednost laške lire je poskočila.
Novejše.
J u g o s 1 o v, klub’ je v svoji seji dne 14, t. m. razpravljal o političnem položaju ter sklenil, da zapusti ustavotvorno skupščino za čas, dok * ler traja specijalna debata in glaso* vanje o ustavnem načrtu. Kar se je moralo zgoditi, se je zgodilo. Za Hrvati sc zapustili konstituanto tudi Slo» venci, ki nidar in pod nobenimi Rogoji ne marajo kloniti pred nasiljem belgijskih centralistov. Jßgosfov, klub je poslal predsedniku konstituante dr. Ribarju obširno izjavo, ki je napravila na vse stranke globok vtis, v vladin i krogih pa zmedo, Obenem bo Ju-gosiov. klub izdal na Hrvate in Slo« noo proglas, v katerem bo obrazložil borbo slovenskih in hrvatskih po» slanoev proti tej ustavi, ki jih je primorala zapustiti konstituanto
Samostojni posianci priti -skajo s vso silo na vlado,, da bi jim dala dalekosežne koncesije gospodarskega značaja, Hrvatski demokrati ba je podpirajo kliko samostojnežev Ш1 \se načine, ker se zavedajo, da je ob s tanek sedanje PašSčeve vlade odvil* seu od milosti samostojnega 1 luba, t
izdajatelj In založnik;' Konz. „Straže.*5
___________________—_______....
Odgovorni urednik p Klado Pušenjak.
Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru,
Štev. poštno tek. urada: 12.445.
Telefon št. 311
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja srečke državne razredne loterije. Sprejema prijave za subskripcijo delnic lil. emisije Zadružne gospodarske banke.
Vsi trije zavodi se nahajajo v hranilnico! palači na Slomškovem trgu (prej Stolni trgi. Uradne ure za stranke:	Vsak dejavnik od 8. ure zjutraj do 12. ure dopoldne.
Iz češkoslovaške
tkalnice ravnokar došlo: Posteljnina, lepo pisana 76 cm široka T m 36 K, 120 cm široka 1 m 68 K. Inlet, roza I20 cm širok J m 78 K. Platno domače pristno, za rjuhe ali prtiče široko 148 cm, 1 m I30 K. Namizni prti, beli in barvani, z in brez franž, široki in dolgi 150 cm f komad 150 do 200 K. Enaki prti 150 cm široki, 200 cm dolgi 1 komad 200 do 28o K, lanene brisače po različnih cenah. Ena jedilna lanena garnitura kot:
1 namizni prt in 6 servijetov v različnih cenah. Ena slamjača pristna 130 K, 1 cajghlače 140 K, do 260 K, Ženske nogavice par 2o do 45 K, Obleke za dečke od 3 do 9 let 240 do 380 K. 1 tridelna žimnica (matraca) z s afrikom 960 K. 1 žimnata pod- j lsga (Drahteinsatz) 365 K. V j zalogi večja izbira hlačevin,; plavotiska, belega platna itd. Vsakovrstne vrvi, kot za cerkv. zvonove, splave (fiose), seno, dvigala in perilo, konjske Štian-
ge in ujzde pri
JUoizii GalBšek, Maribor,
Glavni trg št. 6.	318
Dftvnr I Ve!iki> leP* prostori,
rUZUl • sposobni za vsako veliko skladišče, tik mariborskega glavnega kolodvora, poslopja v dobrem stanju, na prodaj. Proda se tudi ves inventar kot 8 lepih konj, 1o kočij, 12 sani, vse s konjsko opravo ter različno drugo. Naslov: Terezija Stamcar, posredovalnica za posestva, Maribor, Šolska ul, 5.
2—3 3I9
Posestvo, ÄfXJ
18 oralov gozda, smrekov gozd za posekati; ostalo njive, travniki in sadovnjak, s hišo in z gospodarskimi poslopji, hišnim mlinom (stalna vodna moč) 1 uro od mesta Slovenjgradec oddaljeno, se za 200 0O0 K proda, ali se pa zamenja za prav snažno hišico v bližini Ptuja ali pa Slovenjegradca. Kje, se izve v upravi lista.	326
Enonadstropna hiša
z vrtom • v kateri se nahaja trgovina in je pripravna za obrt na prometnem kraju v Konjicah se proda. Več se izve pn občinskem tajniku v Konjicah.
3-3 309
Posestvo,
niško opravo, tobačna trafika, električna razsvetljava brez stroja, 1 in pol orala travnika, na prodaj v Feldkirchnu na Gor. Štajerskem. Natančneja pojasnila daje Frančiška Karner, Ruda — Lipica pri Velikovcu, Koroško.	1_3 324
Občinskega tajnika,
dobro izurjenega, sprejme večja občina, Naslov v upravništvu, * 1—2 320
Majteiisie liste!
Razpis.
Cerkveni konkurenčni odbor v Rušah bo dal iz* I vršiti razna popravila na nadarbinskih in cerkvenih j poslopjih, ter na novo pokriti cerkveni stolp s pocinkano železno 'ploščevino. Stroški bodo znašali kakih 150 do 180 tisoč kron. Interesenti se vabijo, da predložijo najkasneje do 12. julija 1921 cerkvenemu konkurenčnemu odboru v Rušah tozadevne pönudbe.
Stroškovniki so za zgoraj navedenega roka pri podpisanem odboru v pogled.
Za. cerkveno-konkurenčni odbor Ruše dne 12. junija 1921.
325	Alojzij Glaser, t, č. načelnik.
Razpis.
Podpisana kralj, okrožna gradbena stiBajfa v-Mariboru razpisuje prekritje in popravila yše|): stirefe na poslopjih kraij. moške kaznilnice mariborrisfc Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti пајршвеје do 25. julija t. I. do 12. ure pri podpisani sekciji
Ponudbam je priklopiti dokazilo o vplatillp kavcije v znesku,„5 odstot celokupne vsote, m mom biti vložena pri kralj, deželni finančni blagajni v ,	. Vsa nadaljna potrebna pojasnila se dofeno tiri
Strehe se lahko pregledajo dnevno bv«u nedelj in praznikov od 9. do 11. ure in od 14. do 17. are.
Književni vijesnik.
Na ljetnu sezonu naručite si odmah novo izašlu knjigu, Ji-rasek:	»Filozofička historija«
K 30 —, koja je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Po-uzečem K 30 —. šalje Čeho-
Okrožna gradbena sekcija Maribor, Ing. Dolenc, s. r.
otvoritev.
325-
w w	m vem w ф
Čast mi je naznaniti cenj. občinstvu, & s£;m kupil in otvoril staroznano
gostilno Hojnik na Pesnici.
Točil bom prvovrstna domača vina,,t|s' postregel s toplimi in mrzlimi jedili, Za ror^pbmlen obisk se priporoča Anton Kerenčič, gostSančar,
Stanje hranilnih
K 55,196.131*33
K 55,196.131*33
HRANILNICA v
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po
3 in pot odstot.'
večje in stalnejše naložbe pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varen zavod, za katerega jamči mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo in je danes riajvečji slovenski denarni zavod na Štajerskem.
HIPOTEČNI ZAVOD MESTNE HRANILNICE V MARIBORU
dovoljuje posojila proti 4 in POl СШ5Ш1« obrestovanju na zemljišča in hiše, nadalje občinam, okrajem in drugim korporacijam. Prodaja lastne zastavnice, ki se obrestujejo po 4,/2%> torej nudijo najugodnejšo naložbo denarja in se po zakonu uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, korporacij, ustanov in drugih, pod državnim nadzorstvom stoječih
zavodov ter sirotinskih denarjev.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU
dovoliuje osebne kredite ter kredite na menice trgovcem in obrtnikom v vsaki
višini po najkulantnejših pogojih.