iv A. Rrt BI J VI , 7'+., l'X2to II. SPITAL NA LEAVI Sobota 15* mar o a 1947. :gu pred posropjem ameriškega veleposl? Atenah so se včeraj zbrali tisoči in tisoči atenskega prebivalstva in^v spontanih manifestacijah izražali globoko hvaležnost Združenim državam. Manifestanti so vzklikali Ameriki, predsedniku Trumanu in ameriškemu veleposlaniku, Reputacija meščanov je šla k veleposlaniku in mu izročila zahvalno spomenico za predsednika Trumana. Spomenico so podpisali predstavniki vsvh slojev od delavcev do univerzitetnih profesorjev. Trgovine, ki so "bile okrašene z ameriškimi in grškimi zastavami ter slikami predsednika Trumana, so bile med mani -festacijomi za 2 uri Zpprtv, 7/ASH1NGT0N. Uradna zuneriška gospodarska komisija, ki je morala ostati do konca meseca aprila v Grčiji, je dobila včeraj ukaz, da mora končati svoje delo 1:1 se vrniti domov. Predsednik komisije je Se odpotoval z letalom, da poroča Trumanu. TJVAPHINGTON. Politični odbor za zunanje zadeve v ameriškem kongresu je včeraj poslušal poročila vojaških in•gospodarskih strokovnjakov o finančni in gospodarski pomoči Grčiji, Dopisnik BBC1 poroča, da se je včeraj razgovarjal z mnogimi člani kongresa, ki so vsi prepričani, da bo kongres sprejo! Trumanove predloge. Proti Trumanovemu načrtu s-: le izolaci-misti z desnice in skrajna levica. LONDON. V ponedeljek bo v britanskem spodnjem domu razpra~ va o Trumanovem predlogu za pom^č - Grčiji, Pričakujejo številnih interpelacij angleških poslancev. Vlada bo razpravljal., o Trumanovem načrtu v ponedeljek ali torek, Churchill je včeraj pozdravil Trumanov govor in ga označil kot prispevek za utrditev svetovnega miru in reda. Churchill je nadalje dejal, da politika Velike Britanije in kakor meni - tudi Združenih držav temelji na prijateljskih odnosih do Sovjetske Rusije. T''da to prijateljstvo mora temeljiti na moči in ne na popuščanju. < Gornji dom pa je vč raj odobril piedlog za finančno pomoč Grčiji v znesku 19 milijonov funtov, od česar bo uporabljenih 17 milijonov za grško vojsko, MOSKVA. Prvi sovjetski•komentar o Trumanovem govoru so objavila včerajšnja "Izvestja". List jv ostro napadel Trumanov načrt in pravi, o.a je šel Truman mimo Združenih narodov, Sedanja britanska nadoblast nad Grčijo se bo samo zamenjala z ameriško, Trumanov a akcija pomeni vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Dopisnik BBC iz Moskve Thomas Barman javlja, da za ehkiat še ni bilo opaziti, da bi Trumanov govor imel kak vpliv na pot k moskovske konference. MOSKVA* Na konferenci zunanjih ministrov so včeraj razpravljali o demokratizaciji Nemčije.K zadevi je govoril tudi general Marshall, ki^je dejal, da Nemčije ne bo mogoče demokratizirati samo z negativnimi sredstvi,kakor je odstranjevanje nacistov iz javnih služb, 'irshall je predlagal svobodne vo- litve in ,svobodo tiska.Molotov je neke Marshallove predloge odobril. Bevin,Marshall in Bidault so objavili številke o nemških voj.ujet= ni-K-ih.Agencija "Tass" pa je pozneje objavila, oa se Svdaj nahaja v Sovjetski zvezi še &90.0.-0 nemških vojnih ujetnikov. Od konca vojne pa jih je bilo odpuščenih 1,300.000 Ilff IPEBiBME-i i»lC Drugi teden so poslov itn od^nas direktor major Jarvie in miss Michell, ki sta toliko časa in tako uspešno delovala med nami. V spittalskem taborišču jih ni nemalo, ki se imajo ravno tema dvema skrbnima Angležema zahvaliti za marsikako dobroto in izkazano veliko-dušje. Pa tudi vse spittalsko taborišče ju nosilo v sebi znamenje njujinega zanimanja in skrbi za njima izročeno begunsko•družino,,.Zato je bilo docela v skladu s čustvi hvaležnosti, če je snoči od strani beguncev poslavljajočima se bil prirejen prisrčen poslovilni večer v "Domu zmage”c. Velika dvorana je bila nabito polna. 01 .pol- devetih zvečvi je direktor Jarvie v spremstvu miss Michell, novega direktorja in vsega UNRRi-inega teama stopil v dvorano. Orkester jv zaigial "Triglavako keračnico", množica pa je prirejala burne ovacije in prisrčne pozdrave. Nato je sludilo dejanje iz “Kovačevega štuaenta", ki prav lepo uspela.. V imenu gimnazij--ske mlv.dine je gimnazijec v angleškem jeziku deklamiral angleško o-do "Psalm življenja", s čenu.r se jv zahvalil za v.so skrb, ki sta jo oba slavijvnea izkazovala slovv-nski gimnaziji. V imunu 1judskošolske mladine je nastopilo več otrok, zastopnikov vseh narodnosti v taborišču, ki so jima izrekli zahvalo za' prejete dobrote. V lih-nu vs>.ga taborišča jv nato predsednik g. Vrtačnik izrekel obema prisrčne bvS.de hvaležnosti in slovesa. Zagotovil jima je da ju bodo slovenski spittalski begunci ohranili v trajnem spominu. Gospod aiivktor major Jarvie' je nato v svojvm in v imenu miss Michell'im. 1 krajši nagovor, v natciem se je zahvalil za prelvpo slovesnost in z;:, izr:..7.e udanosti, ki 33h je bil izrekel g, Vrtačnik. G. direktor jv pouuaril, ua je predsednik Vrtačnik v svojem nagovoru o-menjal, kako se je direktor Jarvie potegoval za begunce in. jih branil. Direktor . Jarvie pravi, da .je to^r^t. Zlasti - pravi - se je potegoval za begunce, ko jim javnost v č sopis^u • 3 svojimi napadi dElarveliko krivico, čvš ca so sami tatovi ii razbojniki, To, kar J o storil za nje je storil iz notranjega prepriča: .ja. Obljublja jim, da bodo v njem i-meli zvestega prijatelja, ki Sv bo za njo potegoval in jim želel bož= jega blagoslova, kjerkoli bodo, li doma -Ji pa v aež„li, ki si jo bodo izbrali za svojo novo domovi ho Burni pozdravi in iziasi zahvale so spremlja,li njegove prijateljske bvsede. Vsi dvorana je odmevala ±z. viharnega pozdravljanja, ki je sledilo temu govoruv V tem navdušenju jv predsednik taborišča stopil pred direktorja in miss Michell ter jima v imenu slovenske narodne skupine v spomin izročil spominski album z n ju j ...no sliko, s popisi življenja slovenskih beguncev tur kratkimi obris "j slovenske domovine, njen« zgodovine, kulturnega razvoja in /njenih lepot. Albumu je bil priključen tudi zemljevid slovenskega ozemlja, ki naj obema ostane v spomin na sinove ih hčvre te razbičane in izmučene, toda tako lepe zemlje, Nato je nastopil slovanski pjvski zbor z najlepšimi pesmimi, ki so direktorju Jarvie-ju in miss Michell najbolj ugajale« Najprej je duet zapel pvSem o letnih'časih, nakar je nadaljeval kvartet z več lepimi umetnimi pvsmimic Nato je nastopil ves pevski zbor, ki je zapel tiste slovenske pesmi, katere sta oba slavljenca najrajša poslušala;" Ko je zbor odpel anglvško himno "God save. the King", je med v . likimi. ovacijami poslovilna slavnost bila končana* Toda dir-v.ktor ma -jor Jarvie in miss Michell se nista hotela kar tako posloviti od .0 — jih taboriščnikov,Ob razhodu sta vsakvmu posebej s’uisnila roko v slovo Slovo od ne kat v r ih, ki s'o z n j ' ma sodelovali, je bilo nenavadno pri -srčno in kar ganljivo. Vsak udeleženec se je od,obeh osebno poslovil in jima želel vso' srečo in božji blagoslov na vseh njujinih potiho 2 MOSKOVSKE KONFERENCE Angleški list 'Vanch^ster Guardian” prinaša 12; t.m. poročilo svojegn poročevalca Wuhtha Al c.trs Lind ra iz Moskvo, kjer m.ed drugim tako 1,.: govoril ,rPrvo rcsbur jenje se j e poleglo. Ne mor v mo pa reči,da bi se "bilo konferenčno ozr~čje_ zjasnilo, Velike so namreč zapletenosti, ki še čakanj, konferenco# Miši j-nja :so se kar naprej ostro ločena.. .Nekrtcri domnevajo, zakaj je Mol ..-tov takoj na prvih se« j ah tako nenadne sprožil kitajsko vprašanje. To st da kar preprosto razložiti, da ju pač hotel prhiteti Marchalla, ki bi bil tudi sam to 'vprašanje prav gotovo sprožil. Drugi po si vprašanje tako razlagajo, da Ruse Vec.no bolj vznemirja vprašanje Paljnjega Vzhoda, ki ga hočejo čim piej načeti, ne da'bi morali čakati,da bi bilo poprej rešeno nemško in avstrijsko vprašanje. Z eno besedo se lahko _ reče, da "bc? _mo= rala konferenca zunanjih ministrov v Moskvi prebroditi nekaj težkih vprašanj^ med katerimi ni-zadnje vprašanje reparacij in denaoifika— cije Nemčije.'1 Isti list poroča iz New Yor£a, da je Marshall Zeu.0 samostojen mož, ki pa se bo držal svoje smeri. Okoli njega so senator Tul le s, ki je posebno ureditvv Nemčije, nanj vpliva Summer Welles, ki trajno opozarja na nevarnost osrednje nemške vlade. BreZ vpliva nanj pa m tudi Časnikar Lippmann, ki v svojih člankih svari ameriško strategijo, naj se ne peča toliko z ruskimi obrobnimi vprašanji, marveč naj Tsrime bika za roge s to se prav i: Rusijo je treba zgrabiti v Nemčiji, “ ’ Marshall je io pomiki bo docela moderna in bo ustvarila na svetu novo ravnotežje, DUNAJ. Zavezniški kontrolni svet v Avstriji je včeraj obravnaval vprašanje ilegalnega vseljevanja v /iv s tri jo iz Madžarske in Jugoslavije.^nglo-am-riški predlog,da kontrolni svet s skupno demaršo nastopi pri madžarski in jugoslovanski vladi,sta sovjetski in francoski zastopnik odklonila*Sovjetski delegat pa je zopet načel vprašanje DP,ki po njegovem mnenju_ predstavljajo nevarnost za notranji red v Avstriji. MOfiKTA Danjs je na konferenci zunanjih ministrov na dnevnem redu tudi vprašanje beguncev in razsoljen-cev. BERN. Švica bo vložilo^pri bolgarski vladi noto, ker je policija vdrla v stanovanje švicarskega po -slanika v Sofiji in napravila tam hišno preiskavo, QUITO. V južnoam-rikanski republiki Ecuador je izbruhnil upor« Vlada trdi, da ima položaj popolnoma v svojih rokah, V deželi vlada velikv-vznemirjenje, ker ni znano, na katero stran s e bo obrnila vojski „ PETER ŽIVKOVIČ je umrl v ^Parizu, kjer je živel zadnjo čase kot begunec. T".ko poroča agencija IPK. UNRRA-ino uradnike bo i^evs -la UNO. , NtiRNBERSKIH OBSOJENCEV, ki ao obsojeni na večletno je^o, še niso prepeljali v kaznilnico,ker Sc štiri zavezniške oblasti ne zedinijo, kako ng bodo zaprti, Rusi zahtevajo ječo v samicah, zahodnjaki pa jim hočejo dati vsaj toliko prostosti, da bi smeli biti pri maši. LOtDON, Sindikat britanskih rudarjev je včeraj odobril hladni načrt o zaposlitvi beguncev v rudarski industriji. KOMUR JE KAJ lišču ANTONA K ZNANEGA R A 1 J o r:iva- ro jen 1'7» 6. 1915• na Koroški^Beli, stanujoč na Javorniku, št, ^3, naj se sporoči v baraki soba Q U RUMUNB IM BAUZ/fiNSl^ HDEBCjlA Švicarski list "Die Tat11 prinaša članek o stradajoči Rumu= ni ji in nj.eni politiki i» H koncu članka navaja, da Ruinuni ja želi . ohra= niti dobre vvezi tudi z zahodom, Nato pa pravi: ’’Še ožje vezi pa si Btikarešta želi s svojimi sosedi. Podelje= na popolna enakopravnost sedmograškim Madžarom pomeni spravni most do .Budimpešte. Groza 'hoče vse storiti,' da 'zaceli stare in nove madžarske rane m da novih ne prizadeva. Rumunski ministrski predsednik, ki je sam rojen Sedmo gračan,. govori o carinski zvezi z Ogrskopri čemer "bržkone še dlje misli. Taka gospodarita združitev bi obema deželama mnogo koristila. Ogrska bi končno dobila dohod do morja, Rumuni,ja pa 'bi imela svoj dobiček od razmeroma močno industrijalizirane Madžarske, Naslednji cilj Petra Groze, ki pa o njem javno n-a govori, je Balkanska federacija. Prvi korak do nje bi bila velika Jugoslovanska zveza (Jugo s J. av i j a-Bolgar i ja),ki pa je pred kratkim bila preprečena. V ruskih krogih na Balkanu pa sodijo, da je tak razvoj samo odložen, ne pa nreprečen. d V Ruinuni ji pa se ne nanašajo zgolj na pomoč od zunaj, ampak " kličejo k sodelovanju vse romunske sile. Doslej pa je kaj malo znakov, ki bi kazali, da bi se vlada in opozicija pobotali,Pač pa Groza živi v dobrih odnosih z mladim in priljubljenim kraljem. Vladna politika ■ se je pp volitvah, dasi jim oporekajo pravilnost, utrdila. <=.Vendarle pa, se bo Groza mogel trajno držati le, če se mu bo posrečilo premaga- ■ ti smrtnega sovražnika njegovega naroda - glad.'* JUNCEV smo poročali o Molotovijevih zahtevah, torek. Po poročilu agencije SN, ki so prinesli listi, je tisti del debate takole potekel? 16Glede zadnje točke, “naj se razpusta vsa taborišča in nemudoma repatriirajo vsi zavezniški begunci", Marshall kakor tudi Bevin nista pustila nobenega dvema, da nikoli ne bosta pristala*na.kako prisilno repatriacijo, ker imata vtis, da Rusija in drugo J.ežele vzhodne Evrope mnogotere izmed teh beguncev le zato preganjajo, ker so protin komunističnega mišljenja, - Nato je Molotov izjavil? “Sovjetska vlada ( ne želi prisilne rapatriacije, vstraja pa pri zahtevi, naj se taborišča razpuste«,11 ( Sal zbur go r z e i tung 13. III.) ^ n too JE BILO POD HITLERJEM ? Nemški li?t "Der neue Tag1*, ki izhaja v Monako vem, prinaša članek, v katerim se peča s tožbami, ki jih je zdaj med Nemci vse polno, češt “Pod Hitlerjem se nam je bolje godilo J” Na to tožbo odgovarja list* ' “Pod Hitlerjem smo res jedli več mesa, zato pa so^drugi po koncentracijskih taboriščih od lakote umirali. Jedli smo več kruha,ki pa je bil pokraden po tujih deželah. Ali pa nismo jedli večjet*a kosa kruha in večjuga kosa me«a mod strahotami bombardiranja, v smrtni ali v Afriki?Pod milijoni umi-strada-or pokra- ki jo -O V predzadnji jih je bil postavil številki pretekli // grozi, v skrbeh za očeta in brata pred Stalingradom Hitlerjem smo jedli kruh in meso, med tem_ko so morali rati zato, da smo mi mogli jesti. Kjerkoli dandanes na_ jo, stradajo tamkaj ljudje kruha zate, ker ga jim je bil svetu del, ker Hitler na njivi sveta ni dal sejati, on, iti Je stradanja na svetu.” (IPK - Salzbur ge r z e i t ung)e bil diktator NEMŠKA VADNICA za samouke bo v kratkem izšla v Judenburgu.Obsega vso nemško slovnico in precejšen besedni za -klad* Knjiga obsega 200 strani in velja 20 šilingov, Ker j6 naklada zelo omejena, sprejema naročila naša uprava do preklica. En izvod je tudi na vpogled.