ZIVUENJE glattilo f delovnih ortganizaeJjf* alpina. £iri I.KTMK 19 ŠTEVILKA 9 2IR1. SEPTEMBER 1981 v prihodnji sezoni dva člana mošite A reprezentance na »Alpina«čevljih To sta Tomaž Cižman, ki se je z dobrimi nastopi v pretekli sezoni uvrstil v A reprezentanco in Grega Be nedik, že uveljavljeni član A reprezentance Jugoslavije, ki se je odločil za prestop na Alpinine čevlje po testiranjih čevljev na snegu v poletnih mesecih. Pretekla smučarska sezona je bila končana konec marca. S tem pa je za nas nastopilo pomembno obdobje. Tekmovalne čevlje SR 84, ki so bili seveda preizkušeni že prej v fazah razvoja, so maja, junija, julija in avgusta preizkusili tekmovalci, ki naj bi jih uporabljali Na osnovi njihovih ugotovitev in pripomb so strokovnjaki čevlje Se izpopolnili in jih prilagodili tudi posebnostim posameznih tekmovalcev. Vzporedno pa so se v teh mesecih sestali tudi organi »YU SKI POOL«: skupščina, izvršni odbor in grupacija čevljev. Na teh organih je tekla razprava .o planu priprav reprezentanc za prih(xinjo sezono, o virih sredstev, posebej aktualna pa je bila razprava o opremi tekmovalcev. S smučarskimi čevlji opremljajo naše alpske reprezentance firme ALPINA, SAN MARCO, DYNAFIT in LANGE. Največ so govorili o nadaljnjem sodelovanju firme San Marco, ki zaradi finančnih težav ni poravnala svojih obveznosti do YU SKI POOL. Sprejet je bil sklep, da firma ostane član YU SKI POOL, če bo svoje obveznosti poravnala v kasnejšem roku, v nasprotnem primeru pa preneha njeno članstvo. Glede na tak položaj so naš tekmovalni čevelj testirali tudi nekateri člani A reprezentance, ki sicer uporabljajo druge čevlje. Po testiranjih se je za prestop na Alpino odločil GREGA BENEDIK, 19-letni tekmovalec, doma iz Žirovnice, sicer član SK Jesenice. Grega se je v zadnjih dveh sezonah krepko zaskiral med tekmovalci svetovnega pokala, saj je po zadnji sezoni na FIS lestvicah tako v slalomu kot v Veleslalomu okrog 60. mesta na svetu, pri čemer je iz sezone v sezono strmo napredoval. Drugi predstavnik ALPINE v svetovnem pokalu v prihodnji sezoni pa bo, kot veste, TOMAŽ CIZMAN, že »star Alpi-nec«, za katerega bo to prva sezona v najvišjem tekmovanju. V A reprezentanco se je uvrstil po dobrih nastopih v prejšnji sezoni in za njegovih 16 let je to velik uspeh. Za ta dva tekmovalca bomo torej še posebej držali pesti, ko bomo spremljali zagrizene boje najboljših smučarjev sveta. Seveda ne smemo pozabiti na naše predstavnike v ostalih ekipah, ki prav tako lepo napredujejo. Tako se je Jože Lavtižar uvrstil v B reprezentanco Jugoslavije, Sa.šo Robič pa se je z izrednimi rezultati v pionirski konkurenci uvrstil v mladinsko reprezentanco. Omenimo naj še, da se je poleg tistih tekmovalcev in tekmovalk, katere smo opremljali že v preteklih sezonah, letos odločilo za naše čevlje .še nekaj {»erapektivnih tekmovalcev v mladinskih in pionirskih ekipah. Takšen je torej položaj pred bližajočo se sezono. Hva tekmovalca v svetovnem pokalu in vse večje število mladih nas seveda obvezuje, da bomo v sezoni zagotovili kvaliteten servis. V pretekli sezoni smo na tem področju pridobili prve izkušnje in tudi ugled. Menim, da smo za naslednjo sezono sposobni zagotoviti dober servis, če upoštevamo naslednje: delo vodje tekmovalne službe bo opravljal prof. Janez Ami-tek, v pretekli sezoni pa so si naši delavci pri delu s tekmovalci nabrali precej izkušenj (na terenu predvsem serviser Lojze Oblak in Tone Kavčič, pri izdelavi čevljev po zahtevah posameznih tekmovalcev pa tudi delavci razvoja športne obutve). Vse to nam po mojem mnenju omogoča zagotoviti ustrezen servis tudi najboljšim smučarjem. Posebno bo pomembno čimboljše sodelovanje med serviserji, ki bodo na terenu, in delavci v razvoju športne obutve, ki bodo morali po potrebi izdelati popravke in dopolnila ali pa iskati nove rešitve. V prihodnji sezoni naj bi se torej kot Alpina začeli dokazovati v tem, ali smo sposobni zagotoviti vrhunsko kakovost. Zahteve tekmovalnega smučarja morajo biti nov motiv, ki nas bo silil v razvoj in izboljšave. Tekmovalcem, ki pri tem sodelujejo z nami in s tem postajajo na določen način del Alpine, pa želimo na tekmah veliko uspehov in športne sreče! TOMAŽ KOSIR m 4. septembre so naio delovno organizacijo obiskali Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SRS, dr. Marjan Brecelj, podpM^sednik predsedstva SRS, Tone Bole, Clan predsedstva SRS in Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK PRED VOLITVAMI MISLIMO NA NAJBOLJŠE Ob koncu letošnjega leta in v prvi polovici prihodnjega leta bodo potekale volitve v vse organe krajevne skupnosti, občine, republike in zveze, kakor tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Že pred dopusti je potekla prva aktivnost za evidentiranje kandidatov za vse samoupravne interesne skupnosti, katerih delegacije delegirajo krajevne skupnosti. Družbenopolitična aktivnost naj bi potekala za vsako okolje oziroma interesno področje posebej. V krajevni skupnosti smo se dogovorili, da naj ta aktivnost poteče vzporedno in bomo začeli z evidentiranjem vseh potrebnih kandidatov za vse organe krajevne, občinske in ostalih skupnosti, kakor tudi za družbenopolitične organizacije. Tako bomo skrajšali čas evidentiranja in se ognili ponavljanju nekaterih del. V delovnih organizacijah bo postopek za priprave na volitve podoben kot v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti in delovnih organizacijah, ki sta osnovni okolji za ves volilni sistem, bo treba najbolj paziti na to, da bomo evidentirali in volili take delegate za posamezna področja, ki bodo sposobni dati največ. Le s tem bomo lahko koristili sebi in širši družbeni skupnosti. Ivan Capuder dogovarjamo se - dogovorili smo se Odločali bomo o združitvi TOZD Cez nekaj dni, to je 17. septembra, bo v naši delovni organizaciji referendum, na katerem bomo odločali o tem, ali se bodo TOZD Obutev Ziri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Plastika Žiri in tehnični sektor združili v enotno TOZD Proizvodnja. Referendum bo izveden po precej obsežnih pripravah. Te priprave segajo v lansko leto, ko smo se ob stalno ponavljajočih se težavah začeli spraševati, ali smo res najbolje organizirani. Analize so pokazale, da so v naši organizaciji številne slabosti, zato je bil pripravljen nov predlog. Ta predlog vsebuje kot pomemben del tudi združitev treh proizvodnih TOZD v enotno temeljno organizacijo. Upam, da ste člani kolektiva г vsebino predloga seznanjeni, saj smo ga obravnavali na družbenopolitičnih organizacijah v mesecu maju, objavljen je bil v junijski številki glasila Delo-življenje in obravnavan na zborih delav cev v mesecu juliju. Od združitve TOZD in ostalih sprememb or- ganizacije predlagatelji pričakujemo predvsem: — boljšo organizacijo in usklajevanje (koordinacijo) dela — večjo specializacijo dela v razvojno-pri-pravljalnih službah in kasneje v proizvodnji, — tesnejšo povezavo razvojno pripravljalnih služb s proizvodnjo, — poenostavitev poslovanja med sedanjimi TOZD — zmanjšanje nekaterih stroškov (.stroški plačilnega prometa ipd.) — zmanjšanje režije, ki mora hiti posledica bolj smotrne (racionalne) organizacije. Ob tem pa ho potrebno, zlasti glede na velikost TOZD Proizvodnja, ustrezno poglobiti delo samoupravnih organov. Menim, da bo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem vsebini samoupravnega odločanja, ne pa izgubljati se v formalizmu. Upam, da je vsak član kolektiva dovolj informiran, da bo lahko po svoji presoji odločil o tem, ali se strinja z združitvijo tozdov ali ne. Od skupne odločitve vseh je odvisno, ali bomo izvedli predlagane spremembe. TOMAŽ KOŠIR Prizor iz težke montaže Ob rob sklepom delavskih svetov v sekalnici so se hitro privadili na novo okolje Delavski sveti so na sejah, 26., 27. in 28. avgusta 1981 obravnavali ukrepe za omejevanje administracije, s katerimi bi preprečili nadaljnje širjenje administracije, v perspektivi pa jo poizkušali celo zmanjšati. Sprejeti so bili naslednji sklepi: — komisije za delovna razmerja od 1.9.1981 dalje ne smejo razpisovati del in nalog administrativnega značaja, brez predhodnega pismenega soglasja direktorja DO. Za izvršitev sklepa so osebno odgovorni predsedniki komisij in vodja kadrovske službe; — od 1.9.1981 se prepoveduje premeščanje iz produktivnih del na dela in naloge administrativnega značaja. Za izvršitev sklepa je odgovoren vodja kadrovske službe; — v primeru potreb po delavcih v režiji, je treba le-te pokriti z iskanjem rezerv znotraj skupnih služb. Za izvršitev sklepa so odgovorni vodje sektorjev. — V okviru priprave plana za leto 1982 je potrebno posebno pozornost posvetiti številu zaposlenih v režiji ter poiskati možnosti za zmanjšanje administracije. Za izvršitev tega sklepa so odgovorni vodje sektorjev in tozdov. Nato so delegati soglasno potrdili predlog za povišanje osebnih dohodkov še za 10 9r s tem, da se poveča koeficient uspešnosti delovne organizacije od 1,15 na 1,25 od 1.8. 1981. Glede na to, da je bila na zborih delavcev, dne 15. in k 16. julija sprejeta pobuda za w reorganizacijo proizvodnih TOZD in tehničnega sektorja ter sklepi o organiziranju TOZD Proizvodnja, so delegati sprejeli sklep o razpisu referenduma za sprejem sklepov o organiziranju TOZD Proizvodnja, ki bo 17. 9. 1981. Obravnavali so iSe predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana INDOK centra in lokalne radijske postaje (LRP) občine Skofja Loka za obdobje 1981 — 85. Sporazum bo obravnavalo skupaj 145 podpisnikov v občini in bo veljal od 1.1. 1982, če ga bo podpisalo več kot polovica podpisnikov. Glede na to, da je samoupravni sporazum za žirovske delovne organizacije v finančnem pogledu nekoliko ugodnejši kot sedanje združevanje sredstev za delovanje radia v krajevni skupnosti (sedaj Alpi-na prispeva okrog 550.000.— dinarjev letno, po sporazumu pa hi (xipadlo na Alpino le 350.000.— din letno), so delegati sprejeli sporazum v predloženem besedilu. Delegati so obravnavali in potrdili бе naslednja sklepa; — Odobri se kritje stroškov pogodbenega avtobusa za prevoz otrok z Vrsnika in Žirovnice, v deležu, ki odpade na DO Alpina; — Potrdi se sprememba 13. člena samoupravnega sporazuma za devizni režim. Delavski svet TOZD Obutev 2iri je obravnaval še samoupravni sporazum o sovla-ganju v DO Utok Kamnik. Glede na to, da se v zadnjih letih srečujemo z vedno večjimi težavami pri zagotavljanju materialov, predv.sem tistih, ki so izdelani iz naravnega usnja, smo se v DO Alpina pričeli dogovarjati z Utokom iz Kamnika, ki je proizvajalec svinjske- dogovarjamo se - dogovorili smo se ш ga usnja, za dolgoročnejše povezovanje. Na osnovi sorazmerno ugodnega finančnega rezultata v letošnjem letu imamo možnost za takšno sovlaganje in delegati so soglasno sprejeli sklep, da se potrdi samoupravni sporazum z Utok Kamnik o sovlaganju 6.000.000.— din za dobo 10 let s 4 % obrestno mero in 5-letnim moratorijem, (torej bo odplačevanje posojila mirovalo 5 let), in aneks o dobavah Utoka Alpini v koli-čifrr^2.000 kv. m letno, s 25 povečanjem po letu 198.4. Za podpis sporazuma in dodatka aneksa se pooblasti vodjo TOZD in direktorja. Sporazum pa bomo podpisali le p(xl pogojem, da Utok prične s predvidenimi rednimi mesečnimi dobavami materiala. pov sprejel Se sklep o nabavi stroja za injekcijsko brizganje BELMATIK 1250/380 E in sklepe o odpisih, ki so nastali zaradi reklamacij inozemskih kupcev podplatov. Delavski svet TOZD Prodaja je na svoji seji sprejel Se naslednje sklepe; — za izdelavo glavnega projekta za adaptacijo prodajalne Alpina Zagreb I. se odobri okrog 9(K).000.— din; — za adaptacijo prodajalne Alpina Ziri I. se odobrijo dodatna sredstva, v višini 500.000.- din; — za prodajalno Alpina Va-raždin se odobri sredstva v višini 520.(X)0.— din za nakup opreme za športni program; — cxlobri se sredstva v višini 380.000.— din za nakup Prvi koraki resnega povezovanja Montažna hala po selitvah trakov Vodja TOZD Jaka Bogataj je poročal, da smo v bitki za izpolnitev plana izvoza in pridobitev potrebnih deviznih sredstev, uspeli dobiti naročilo 120.000 parov škornjev, ki bi jih bilo potrebno izdelati Ae letos. To pa pomeni dodatno delo, predvsem za šivalnice ter montažo šal. Delegati so se strinjali, da se naročena količina obutve prevzame, da pa.je treba zagotoviti nemoten potek .»pro-izv(xlnje, zato so 'soglasno sprejeli sklep: Od 1. septembra 1981 bodo v •šivalnicah (620, 820 in Rovte) delali vse sobote, in sicer dopoldne 6 ur in popoldne 6 ur. Ko pa bo mogoče, bosta tudi obe izmeni montaže šal ob sobotah delali po 6 ur. Nazadnje so delegati obravnavali še reklamacije naših inozemskih kupcev in sprejeli sklepe o odpisih ter potrdili samoupravne sporazume o odstopu deviznih pravic po priloženem seznamu. Delavski svet TOZD Plastika je poleg navedenih skle- opreme za športni program v prodajalni Alpina Banja Luka III; — - za prodajalno Alpina Bjelovar 1. se odobri sredstva v višini 320.000.— din za tekoče vzdrževanje in nakup razstavnih vitrin; — (xlobrijo se sredstva za nakup lokala v Titogradu; — v mesecu septembru se (xipre nova prodajalna Alpina Metlika. Delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas in DSSS nista imela dodatnih točk. Delavski svet delovne organizacije je potrdil sklepe delavskih svetov TOZD, DSSS in 10. seje odbora za izobraževanje. Imenoval je tudi komisijo za izdelavo elaborata in mikroorganizacijske sheme TOZD Proizvodnja v naslednji sestavi: Tomaž Košir, Janez Bohinc, Anton Klemenčič, Daniel Ve-har, Miro Kavčič in Boris Markelj. A. K. Do nedavnega je pojem »Povezovanje v procesu reprove-rige« (reprodukcijske verige) pomenil v glavnem le geslo ni pa imel globjega političnega in gospodarskega pomena. Vzrok za neresnosti na tem področju je bilo preveliko povpraševanje in ponudba izdelkov (konjunktura) in nobena delovna organizacija ni čutila prave potrebe po medsebojnem povezovanju. V začetku leta 1980, s pojavom ogromnega deviznega primanjkljaja, pa se je položaj bistveno spremenil in je povezovanje na p(xlročju oskrbovanja z repromateriali postalo nujnost vsake delovne organizacije. Vsaka delovna organizacija je ugotovila, kako je odvisna od dobaviteljev potrebnih surovin in da brez vlaganja in skupnega nastopa ter dogovarjanja ni mogoče nemoteno poslovati. Združenje usnjarsko predelovalne industrije je na svojih zasedanjih ugotavljalo, da smo v Sloveniji vse premalo napravili na področju uravnovešenosti med zmogljivostmi (kapacitetami) usnjarske industrije in potrebami čevljarske industrije. V celoti so s proizvodnjo prekinili v Konusu in v Toko. V velikih težavah sta že nekaj let Utok iz Kamnika in Tovarna usnja Šoštanj. V znosnih razmerah posluje samo Industrija usnja Vrhnika s TOZD Vrhnika in Šmartno. Da bi se tako stanje nadaljevalo in da bi zadostili lastne potrebe slovenske čevljarske industrije so vse tovarne čevljev na področju Slovenije podprle pobudo za ustano- vitev planske skupnosti za preskrbovanje vseh vrst usnja. Cilj planske skupnosti, ki bo povezovala celotno poslovanje, od klavniške industrije, usnjarske in čevljarske, je v zagotavljanju ustrezne surovine, povečava nje možnosti izvoza in pravočasne oskrbe s potrebnimi količinami. Eden prvih korakov na tem p(Klročju je skupno vlaganje v Utok Kamnik. Delež vlaganja finančnih sredstev v Utok je bil izdelan po ključu odkupa usnja v Utok Kamnik. Po tem izračunu je delež Alpine e.()00.(XK),(K) din. Sistem poslovanja in pogoji so z ozirom na vloženi delež posebno določeni s samoupravnim sporazumom med Utok in delovno organizacijo, ki je sovlagatelj za modernizacijo tovarne usnja v Kamniku. Poleg te oblike povezovanja je Alpina povezana z večjim številom delovnih organizacij na osnovi samoupravnih sporazumov o poslovno tehničnem sodelovanju. Na osnovi takih sporazumov so sklenjeni tudi dogovori o odstopu deviznih sredstev za določen izdelek, katerega kupec je Alpina. Pri povezovanju pa nikakor ne smemo pozabiti na pravilo, da se lahko uspešno povezuje samo tista delovna organizacija, ki je ekonomsko močna in ima jasno začrtano pol svojega razvoja. Prav na tem področju in za dosego tega cilja pa imamo v Alpini kljub primerni organiziranosti še veliko stvari, ki jih moramo izboljšati. Jože Bogataj Kako ustvarjamo Po selitvah proizvodnih tralcov 2e v prejšnji številki našega glasila smo širše pisali o selitvah trakov v montaži, zato nas je zanimalo, kakšne so razmere v montažni hali po dopustu. Vodje oddelkov in mojstri so povedali: Štefan Kopač — mojster v sekalnici Janez SMEH: Delo samo bo pokazalo, če smo se pravilno odločili. Zaenkrat lahko le rečem, da je prostora premalo. Omenil pa bi nekaj drugih težav, s katerimi se srečujemo že dlje časa, oziroma tudi po dopustu. Janez Smeh — vodja težke montaže Tekoči trak je sicer za lepljeno obute\' primeren, nikakor pa ne za gojzer šivano izdelavo, saj ni primernih vozičkov. Tudi s stroji imamo težave, zlasti za gojzer Šivano izdelavo. Sicer pa mislim, da so obstoječi stroji in naprave dobro vzdrževane, saj so vzdrževalci lete urejevali tudi med kolektivnim dopustom. Mislim, da ne bomo smeli pozabiti na nekatere izdelave (gojzer), pa tudi moSko obutev bi kazalo delati. Morda bi, po mnenju nekaterih, s tem še bolj zakomplicirali planiranje proizvodnje in razdrobili proizvodne zmogljivosti, vendar menim, da bi se to izplačalo, saj bi morda lahko izločili marsikaj drugega. Zavedam se, kako pomembne so devize, vendar se sedaj zgodi, da delamo tudi le po 70 parov posameznega artikla, kar pa je ekonomsko popolnoma neutemeljeno, saj take količine povzročajo velike težave v proizvodnji. Težiti bi morali k temu, da bi delali vsaj 3000 parov posameznega artikla. Menim, da bi se morali vsi skupaj bolj zavzeti, da bi proizvodnja res dobro potekala, ker je od tega odvisna količina in kakovost in s tem finančni rezultat. To velja tudi za težave z materiali, ki se ponavljajo neprestano. Mislim, da bi morali bolj načrtno raziskovati tržišča materialov, torej vnaprej onemogočati sedanje vsakdanje težave. V teh razmerah je seveda nemogoče postavljati ustrezne norme, saj so menjave prepogoste. Isto velja tudi za samo organizacijo na traku. Kljub vsem tem problemom mislim, da je kvaliteta v okviru predvidenega odstotka, po storilnosti pa smo seveda pod planom. Se nekaj bi omenil ob tej priliki: delovna disciplina je sicer kar dobra, težave nastopajo predvsem oh ponedeljkih, zlasti takrat, ko je v nedeljo kakšna zabava. Zato predlagam, da bi zabave organizirali vsaj en dan pred tem, nikoli pa ne tisti dan, ko je drugi dan delovni. Poudaril bi, da bomo morali delati tako, da nam bo tržišče priznalo blago in ne moremo vedno računati, da bo vse šlo kar samo ... Vinko PODOBNIK: Za delavce v lahki montaži se s selitvijo pogoji niso bistveno izboljšali. Trak ima pre- Vinko Podobnik — vodja lahke montaže malo prostora, na koncu pa je tudi prepih, kar bo treba do zime še urediti. Računam pa, da se bo novi transporter kmalu vključil in to bo ugodno. Upam tudi, da bodo spravljal-nico strojev preselili, s čimer bi pridobili potreben prostor, ki nam ga primanjkuje tudi na reklamacijah. Montažni trak je v redu, imamo pa nekaj zastarelih strojev; potrebno bi bilo nabaviti stroj za termo cvikanje stranic, stroj za pribijanje peta obnoviti ali še enega nabaviti, stroj za C vikanje zgiba je prav tako izrabljen. Odsesa vanje, ki je večen problem, je sedaj rešeno pri vsakem stroju posebej, in sicer z vodnim odsesavanjem, to velja še posebej za stroje za kosmatenje, potolčenje strojno, pri uravnavanju spodaj . . . Zaradi odsesovalnih naprav bo sedaj seveda na traku še manj prostora za bolj zahtevne izdelave. Po dopustu smo začeli brez posebnih zastojev, razen prvi dan, ko je bilo treba vse Se pripraviti. Sedaj spet nastopajo stari problemi, to je pomanjkanje materiala in dnevno izdelamo namesto 1000 parov 800 parov, čeprav proizvodnja — izvoz za Sovjetsko zvezo in izdelava škornjev na drugi izmeni, lepo poteka. Stefan KOPAČ: Na novem prostoru smo se kar hitro udomačili. Mislim pa, da bo zlasti za pomladansko proizvodnjo zelo tesno. Stroji pri nas sicer dobro delajo, vendar so nekateri že dotrajani. Transport je urejen nekoliko drugače kot na montažnih trakovih, saj zaradi različnosti izdelav ni možno imeti takega transporta. Pomagamo si s krajšimi ročnimi transportnimi trakovi, marsikaj pa je treba tudi prenesti. Velika pridobitev je novo centralno od sesa vanje, ki je bilo pred kratkim postavljeno. Le to zelo dobro deluje in ni nevarnosti, da bi prišlo do kakšnih požarov, saj imamo opravka z materiali, kjer ni kovinskih delcev. Kot vedno in povsod imamo težave s pomanjkanjem materialov, saj je treba artikle stalno menjavati ... N.P. • Kako ustvarjamo < Orodjarno čaka veliko delo Orodjarna v Alpini se je razvijala hkrati s TOZD Plastika, to je od leta 1972 dalje. Danes nekoliko upada proizvodnja poliuretanskih izdelkov in kot vse kaže bo Se bolj. Na drugi strani pa se kažejo velike možnosti razvoja prav kovinske orodjarne in to ne samo za notranje tovarniške potrebe. Tudi tržišče v domovini in tujini se na tem področju širi. Ob tem pa nastajajo problemi, saj je pogosto nemogoče v tako kratkem času izdelati toliko stvari, zlasti še, če oprema ni najbolj sodobna. Kaj trenutno delajo in kaj nameravajo v prihodnje, boste izvedeli v naslednjem pogovoru. Roman Berčič — vodja kovinske orodjarne: Res, s kovinsko orodjarno smo začeli tedaj, ko se je začela razvijati plastika. Pobudo za to je dal tedanji vodja TOZD Plastika ing. Beovič in tako smo se Vili T reven, Franc Mohorič in jaz odpravili v Italijo na prakso, kjer smo dobili nekatere osnovne informacije za izdelavo orodij. Pomembno vlogo v tem začetku ima seveda tudi sedanji vodja nekovinske orodjarne Ivan Podobnik, ki je bil modelni mizar in je zato poznal nekatere reSit-ve. Lahko trdim, da je v času delovanja ing. Beoviča v Alpini orodjarna napravila največji korak, kasneje smo se lotili nove tehnologije, med drugim direktnega litja. Velja omeniti način dela z epoksi smolami in metalizacijo za potrebe pri izdelavi poliuretanskih form. Naslednji korak je bila izdelava modelov za smučarske čevlje, za kar pa je bil pogoj seveda kopirni stroj, za asimetrično kopiranje (to je trodi-menzionalno kopiranje po modelu). Začeli smo z intenzivnim delom za izdelavo form (orodij za vlivanje manšet). Potrebna so bile nekatere tehnične izpopolnitve v obstoječem strojnem parku. Ne smemo pozabiti na pomemben na- predek — uvedbo galvane, ki smo jo začeli uvajati, ko je v Alpini še delal mag. Fister. O samem razvoju plastike in še več seveda orodjarne bi lahko govorili še veliko. Vendar za to danes ni časa, ker je dela v tem trenutku dovolj. Ukvarjamo se z izdelavo šestih orodij za šale, do spomladi pa naj bi izdelali še II manšet in druga orodja za sestavne dele smučarskih čevljev. Izdelujemo tudi orodje za pete z imitacijo spodnjega usnja ter podplate za klinaste pete. Svojo perspektivo vidimo predvsem v okviru Alpine. Vse pa kaže, da bomo kmalu premajhni, če bodo zahteve tako velike. 2e sedaj imamo pogosto probleme z roki. Sicer menim, da je orodjarna zelo močno povezana s proizvodnjo plastičnih izdelkov, saj je naše delo nemogoče popolnoma ločiti. To bo treba upoštevati tudi pri novi organizaciji. Delali bomo tudi za naročnike izven tovarne, na primer za Planiko notranji-ke, stalno sodelujemo z Go-stolom iz Nove Gorice, z IMP livarna Ivančna Gorica in drugimi. Pri zahtevah tržišča pa seveda velja omeniti, da svoje obveznosti lahko izpolnimo le, če imamo do- Roman Berčič: »Najvažnejši so ljudje in njihovo znanje« »Kopirna stružnica je zelo kvalitetna,« pravi Milan Oblak Pred kovinsko orodjarno je velika perspektiva volj sodobne stroje, kar pa za naše ne bi mogel trditi. Nujno bo obnoviti nekatere stroje, oz. kupiti nove. Tako razmišljamo o nabavi novega kopirnega stroja in gra-dimem pantograAi ter napravi za elektroerozijo. Seveda je vse odvisno od ljudi in lahko rečem, da imamo kar dobro usposobljene delavce. Nekateri imajo dolgoletne izkušnje, drugi primemo šolsko in strokovno izobrazbo in delo kar lepo teče. Imamo tudi nekaj učencev v gospodarstvu, ki se bodo sčasoma vključili v delo. Milan OBLAK: Delam na kopirni stružnici, trenutno ekscentrične dele za sestavo manšete. Delo je zelo natančno, vendar sem kar zadovoljen. Stružnica je kvalitetna in z njo je možno izdelovati najrazličnejše dele za orodja: orodje za pete, zelo zahtevno orodje za izdelavo tokov za daljnoglede, orodja za napise na šolah ipd. (Nadaljevanje na 6. strani) Kako ustvarjamo Vinko Treven: kar hitro sem se znašel v novem okolju (Nadaljevanje s 5. strani) Vinko TREVEN: V Alpini sem šele od spomladi letos. Prej sem delal v Avto-montaži kot kovinostrugar. Doma sem iz Smrečja in sedaj imam boljše avtobusne zveze, zato sem se tudi odločil za spremembo zaposlitve. V novo delovno okolje sem se kar hitro vključil in lepo se razumemo. Delo na kopiranju mi je všeč. Treba pa je biti zelo pazljiv, zlasti pri nastavitvi novih modelov in pri vtxlenju vodila po modelu, ker je od tega odvisno, kako je oblikovan nov kovinski izdelek. Bojan BOGATAJ: V Alpini sem že 5 let, pred tem pa sem kot strugar delal v Litostroju. Moje sedanje delo je predvsem za Gostol, izdelujem pa vizomatik plošče za odlivanje v pesek. Delo je zelo zahtevno in natančno. Stroj na katerem delam — stroj za rezkanje — je dober, le rezkalne glave bi bilo treba še preskrbeti. O osebnih dohodkih bi povedal le to, da so pri nas nižji kot so drugje na podobnih delovnih opravilih. Anton CEFERIN: Ukvarjam se z ročno obdelavo zahtevnejših izdelkov in brušenjem. Trenutno izdelujem kar tri orodja hkrati za Iskro. Pri delu mi je za osnovo tehnična skica, vendar je to premalo. Vedno moram natančno razmisliti, kako naj bodo obdelani posamezni deli, da jih bo možno pravilno sestaviti. Gre namreč za izredno zahtevne izdelke, ki jih moram v delovnem procesu pogosto obdelovati tudi strojno. Vsako orodje ima svoje značilnosti in te posebnosti je treba vedno upoštevati, sicer ni pravega rezultata. Vinko VOLJČ: Deset let sem delal v čevljarski stroki; kasneje sem se vključil v večerno kovinarsko šolo in sedaj sem že 5 let orodjar. Izdelujem orodje za vlivanje peta, pri čemer imam včasih probleme z neustreznimi šablonami. Včasih pogrešam tudi več ročnega orodja. Ce bo prišlo do kakšne preusmeritve, se bom pač lotil drugih del v orodjarni, na primer »izdelovanje form« ali katerekoli strojne obdelave. Konrad JEREB: Z CTaviranjem se ukvarjam že od vsega začetka, to je od leta 1973. Pri delu se moram predvsem zavedati, da opravljam zadnjo fazo na izdelku in če naredim napako, je vse dotedanje delo zaman. Posebno zahtevno je graviranje krivih žigov na formah, kjer je potrebno kar petkrat centrirati v pravilnem za- poredju, potem pa skrajno prisebno in pazljivo voditi vodilo ob šabloni, ker je najmanjša napaka lahko usodna. Zaradi drobnih opilkov moram pogosto delati tudi pod masko, kar je še posebno neprijetno poleti. Osebni dohodki sicer niso slabi... Roman 2UST: V kovinski orodjarni se z ročno obdelavo ukvarjam kot orodjar tri leta in pol. Izdelujem nove ali popravljam stare forme in pri šalah prilagajam kopita. Obdelava je predvsem rezkanje z zračno pištolo, poli-ranje in druga strojniška obdelava. Med najbolj zahtevna dela pa sodijo šale Orion št. 5,5, katero smo v Alpini izdelali kompletno. Pri delu pogrešam več rezkarjev za zračno pištolo, ker se le ti pri obdelavi tudi lomijo. Sicer mi je delo kar všeč, zanimivo je, človek se stalno izpopolnjuje ... Konrad Jereb: »Delo je zelo natančno« Tone Ceferin ima dela čez glavo Vinko Voljč pripravlja orodja za vlivanje peta »Stroj je v redu, le rezkalne glave potrebujemo,« meni Bojan Bogataj Kako ustvarjamo Ivan PODOBNIK: - vodja nekovinske orodjarne: V začetku smo v nekovinski orodjarni začeli z majhnimi koraki, kasneje smo zelo napredovali, saj smo se lotili nekaterih zahtevnih tehnoloških postopkov. Med njimi velja omeniti metalizacijo, s katero smo izredno veliko prihranili pri materialih, ki smo jih prej uvažali. Nafie delo je zelo povezano z delom v kovinski orodjarni in kot kaže bomo v prihodnje združeni, kajti z upadanjem proizvodnje poliuretanskih izdelkov bo manj dela tudi za nas. Prav gotovo pa bo potrebno ob tem obdržati nekatere naprave in stroje za izdelavo vzorcev. Velika Akoda bi bila, da bi uničili in zapostavili vse, kar smo v teh letih razvili. Se kakSen podatek za tiste, ki dela v nekovinski orodjarni niso mogli spremljati tako neposredno: na mesec smo izdelali kar do 60 orodij oz. okrog 600 letno. S posebnim odtapljanjem orodij smo prihranili pri zlitini kositra in bizmuta več kot tono tega materiala na leto, kar prestavlja veliko vrednost Razvili smo izredno praktični postopek razmnoževanja oro dij s pomočjo modela iz sili konskega kavčuka, ki je prak tično neuničljiv, razmnoževa nje pa je izredno hitro. Skratka, kar j^koda je, da se je tako končalo . .. V nekovinski orodjarni pravijo: škoda, da se je tako končalo Predstavili smo predvsem ključna delovna opravila v kovinski in nekovinski orodjarni in delavce, ki ta opravila opravljajo. Kar hitro lahko ugotovite, da ljudje svoje delo poznajo, strokovno rešujejo vse probleme, razmišljajo tudi o prihodnosti. Za to pa lahko trdimo, da je kljub nekaterim trenutnim težavam perspektivna in verjetno ekonomsko dokaj donosna. Prav gotovo bi kazalo bodoče proizvodne usmeritve graditi na zanesljivih tržnih možnostih in ekonomski uspešnosti. Vinko Kavčič iz nekovinske orodjarne pri delu Tekst: Nejko Podobnik Foto: Franc Jesenko V prodajni mreži investicije v ol(viru možnosti Ivan Podobnik — vodja nekovinske orodjarne »Pomembno je, da zagotovimo nemoteno obnavljanje prodajnih zmogljivosti v maloprodajni mreži, zato smo izdelali generalno usmeritev, ki predvideva obnovo preko 20 prodajaln in seveda odprtje nekaterih novih. Tudi s sredstvi, kot kaže, ne bo posebnih težav,« je povedal vodja maloprodajne mreže Ivan Capuder. Menil je tudi, da ne smemo zanemariti nobenih možnosti, kjer ekonomska računica kaže utemeljenost investicije. Veliko investicij bo manjšega obsega, to pomeni pod staro milijardo. Za tiste, ki jih morda zanimajo podrobnosti: v bližnji prihodnosti računamo na prodajalno v Titogradu in Metliki, usposobiti prodajalno v 2ireh in prodajalno za prodajo obutve slabše kvalitete in obutve, ki ni več v modi; končno bo treba urediti prodajalno v Varaždinu za prodajo športne opreme; računamo tudi na nakup v Valjevu in Novem Sadu. V planu je še mnogo stvari in investicijskih posegov. Prav gotovo vsega ne moremo opraviti v enem letu, saj so naše ekonomske možnosti omejene. Prav zato pa je pred obnavljanjem ali (Opiranjem novih prodajaln potrebna temeljita ekonomska analiza. N.P. razgovor za urednikovo mizo — razgovor na temo: KAKO LETUJEMO V razgovoru so sodelovali: Alojz OREŠNIK, Silva PIVK, Silvo 2AKELJ, Boris PECELIN, Hermina CANKAR — referent za družbeni standard, Marta MLINAR — vodja kadrovske službe in Milena KROLNIK — predsednica komisije za življenjske in delovne pogoje pri konferenci OO sindikata. Razgovor sta vodila Srečko ERZNOŽNIK in Nej-ko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVČIČ. 1. Kako in kje ste letovali letos? Kaj menite o razmerah, kjer običajno letujejo delavci Alpine? Ocenite primernost regresa tudi v pri-mei^avi s cenami v letoviščih. Kakšni so vaši predlogi za izboljšanje možnosti za letovanje večine delavcev? Alojz OREŠNIK: Ce ocenjujem zmogljivosti in možnosti letovanja v naSih hišicah in prikolicah moram najprej pripomniti, da so le te postavljene na preveč enoličnih mestih, in sicer v kampih nižjih kategorij, kjer so ponavadi slabo urejene sanitarije, ni tople vode in tudi plaža je neprimerna za otroke in neplavalce. Prikolice so slabo označene. To pa niso samo moje pripombe, temveč najpogostejše pripombe, ki jih sliSim tudi te spominjam le malo,* pripoveduje akademski slikar Dušan Premrl, »saj sem bil ob odhodu iz Žirov leta 1942 star šele pet let. Očetu ni posebno uspevala obrt in izselili smo se na Gorenjsko in nazadnje pristali v Tržiču, kjer živim še sedaj.* Ze zgodaj je začutil veselje za slikanje, zato se je kasneje lotil najprej srednje šole za oblikovanje, kasneje pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je med drugim študiral tudi pri žirovskem rojaku Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta 1964. predvsem egipčansko, grško in tudi azijsko umetnost. Vedno sem bil kritičen in se vprašeiKil — ,če je »Ze v srednji šoli sem se zaradi pomanjkanja sredstev lotil ilustracij. Bil sem sodelavec Pionirskega lista, ukvarjal pa sem se tudi s knjižno opremo. Iz tistih časov se spominjam zanimivega vprašanja Franceta Miheliča, ki je oh mojih ilustracijah Antičnih pripovedk vprašal: ali je to delal Riko Debe-njak?... Ze ob koncu srednje šole me je izjemno vleklo predvsem raziskovanje v likovnem izražanju. Najprej so mi veliko pomenili predvsem sodobniki, saj je razumljivo, da mlademu človeku največ pomenijo trenutki in razmere, v katerih živi. Kasneje sem spoznal, da so v vsej likovni zgodovini ustvarjali mojstri, ki so znali naravo z vso vsebino prikazati z likovno govorico, ki je bila ljudem bližje. Študiral sem zgodovino likovne umetnosti, staro evropsko umetnost in tudi druge stare kulture. Po končani akademiji sem bil nekaj časa svobodni umetnik, toda brez poklicnega statusa. Del iz tega časa ni veliko, toda vsako izraža novo spoznanje, ki ga smatram kot proces zorenja umetnika. Vedno sem težil k temu, da bi ustvaril več in bolje in prav na področju grafike mi je že tedaj uspelo nekaj originalnih tehničnih rešitev. Nekaj let za tem sem se lotil prosvetnega delovanja in od tedaj sem bil 14 let pedagog. Lahko rečem, da je bilo tudi to obdobje uspešno, saj so moji učenci leto za letom za svoja dela dobivali nagrade in priznanja. Vsako leto sem tako prejel 25 do 30priznanj.« Letos septembra bo Dušan Premrl postal spet svobodni umetnik. O tem razmišlja takole: »Za ta korak se odločam v razmeroma težkih časih, saj vemo, da se življenjska raven niža in s tem je tudi manj možnosti za nakupe umetniških del, kar se deloma že pozna. Vendar mislim, da ljudje že spoznajo pravo vrednost in da ne bo pretežko vzdržati. Mislim, da prihajajo časi, ko bo znanje bolj cenjeno, natančnost kot doslednejše definiranje narave bolj. upoštevana tudi v likovnem izrazu.* Upamo, da bo našemu rojaku to uspelo. Želimo, da bi se vključil tudi v ži-rovsko likovno dogajanje, ki je v zadnjih letih tako razširjeno in bogato . .. Nejko Podobnik Na jugu Istre Dopusti so večinoma pri kraju. Ivan Reven je tokrat pripravil opažanja in spomine 8 poti po najjužnejšem delu istrske obale. V južni del Istre dolgo ni prodrl turizem in splošni napredek. Le redki posamezniki so se umikali v te predele, da so se rešili industrijskega mestnega hrupa, vrveža in smradu ali pa tudi hudim zimam, ki vladajo v severnih predelih. Posebno upokojenci, ki so si ustvarili ustrezna sredstva, so si tukaj začeli postavljati svoja domovanja ali prezimovališča, ali kakor naj že taka domovanja imenujemo. Ni čudno, da so v take kraje slovenske delovne in druge organizacije začele postavljati domove oddiha. Tako je v Ba-njolah 30 slovenskih občinskih združenj borcev združilo svoja sredstva in postavilo , dom zveze borcev Slovenije, kranjski Partizan si je tudi 500 m od tega doma omislil rekreacijski objekt za bivanje in rekreacijo v naravi, ki ga koristijo v poletnih mesecih tudi kranjske šole za pouk v naravi. Zirovska Alpina je v Banjole postavila tri svoje prikolice, nekaj pa v Portreti Dušana Premrla, ki jih je navdihovalo slikarstvo zgodnje renesanse, niso samo rezultat posebne slikarje-ve navezanosti na to stilno obdobje, temveč tudi eden od rezultatov njegovega načrtnega študija oblikovanja portreta v evropskem slikarstvu od renesanse do ekspresionizma. Da so prav »renesančni« portreti v Premrlo vem slikarstvu najbolj številni, si moremo razlagati iz slikaijeve nagnjenosti do čistih in enostavnih oblik in barv in iz njegove, že v mladih letih prisotne ljubezni do risbe, ki je imela prav v zgod-njerenesančnem slikarstvu tako pomembno vlogo. Ko opazujemo oblikovno in barvno sočne in privlačne oblike mladih upodobljencev, živ izraz njihovega pogleda, lepoto njihovega telesa, čutimo, da je slikarstvo Dušana Premrla moglo izrasti samo iz vzorov, ki so jih rojevala stara kulturna tla in s katerimi je Dušan Premrl tudi kot človek že od nekdaj navezoval tesne stike, dr. Cene Avguštin sosednje Stupice. Tudi druge slovenske delovne organizacije so postavile svoje prikolice v tem delu Istre, kot so zalivi okoli Pulja, Stupice, Preman-tura, Medulin, Pomer in drugje, da o obali višje od Pulja, ki je že bolj hrupna, niti ne govorimo. Zaradi dražjega bencina in prevoza pa je na primer Alpina letos prepeljala dve prikolici iz Stupic bližje, to je v Savudrijo, ki ni dalef od Kopra. Ce primerjamo cene živil za tiste dopustnike, ki si v kampih kuhajo sami, je prehrana zanje cenejša, kakor v Žireh. Ne moremo mimo dejstva, da se Dalmacija obnaša že kar precej oderuško do turistov in dopustnikov. Tako ni čudno, da so ob vseh dostopnih obalah Istre poleti nastala pravcata mesta šotorov in prikolic. Veliko prikolic ostaja čez zimo kar tam. Na vsakem koraku srečujemo družbene pa tudi zasebne avtokampe. Za domačine, ki so se do sedaj otepali z zaostalostjo in kjer so si delovno sposobni iskali zaslužka v puljski industriji, je ta val turizma korak v njihovo boljše življenje. Saj s turistično dejavnostjo najdejo kak dinar tudi starejši občani, ki (xldajajo tudi zemljišča za avtokampe. Poleg nemških registracij avtomobilov srečuješ na cestah južne Istre največ avtomobilov s slovensko registracijo. Tod slišiš veliko slovenske govorice. Dobro, da je to preseljevanje ljudi omejeno samo na poletne mesece, drugače hi morali postaviti še šole, da ne omenjamo tistih poletnih šol v naravi. V kampih, kjer letujejo Poljaki, je moč kupiti za zmeren denar različne tehnične in tekstilne predmete. S tem si Poljaki podaljšajo počitnice ob našem morju, ker prinesejo s seboj lahko le omejena denarna sredstva. Naši ljudje pa si na tem »Ponte Rosu« tudi olajšajo denarnice, odkar velja denarna omejitev za potovanje v tujino. Sploh pa so počitnice v krajih, kjer ni glasnih disco klubov in navite glasbe, prijetnejše za počitka željne ljudi, prijetnejše kot pa v mestih hrupa in zabave. Menda se namerava prihodnje leto počitniška skupnost zveze borcev mariborske regije, ki ima svoje počitniške zmogljivosti v Stojah pri Pu-Iju, priključiti počitniški skupnosti zveze borcev Slovenije v Banjolah. Prihodnje leto se jim v Stojah izteče dolgoletna pogodba ter se morajo umakniti. V ta namen pa mislijo v Od tu in tam • Od tu in tam * Od tu in tam Banjolah razširiti počitniške zmogljivosti Republiške zveze borcev NOV Slovenije ter graditi v Banjolah še nove zidane počitniške objekte. Pogajanja za lokacijo in nadaljnji odkup zemljišča z lastniki že tečejo. Sicer je pa kar lepo videti, ko starejši borci pripeljejo s seboj na letovanje svoje vnuke. Uprava doma skrbi za udobno počutje in ustrezno prehrano v vseh objektih doma. Za hladne zimske dni imajo tudi zimski bazen. V večernih urah je na razpolago tudi zdravniška pomoč. Vsako jutro odpelje kombi v Pulj in se vrača pred poldnevom nazaj, ob desetdnevnih izmenah pa vozijo avtobusi na relaciji proti Ljubljani v obe smeri. Za krajše izlete med Puljem in Medulinom ob južni obali Istre pa je borcem na razpolago motorni čoln, katerega letos upravlja upokojeni pomorski častnik, prijeten in zgovoren človek po rodu iz Leskovca v Srbiji. Ker je bil dolga leta v službi pri čuvanju naših teritorijalnih voda, prav rad pove kakšno prigodo iz svojega dolgoletnega poklica pri čuvanju naše obale ... se nadaljuje Izjemno umetniško delo v Žireh Jakub Erol in Marek Goe-bel sta o tem povedala: »Maja letos je bila v Obalni galeriji v Piranu razstava poljskega plakata in risbe. Oba sva sodelovala pri tem in tedaj sva se srečala s kolegom Tomažem Kržidni-kom, s katerim sva v istem času študirala na varšavski akademiji. Tako je prišlo do govorna, saj je treba odnos do otrok in njihove vzgoje jemati resno. Določene specialnosti, ki so nekoliko različne od razmer na Poljskem, nam je razkril Janez Bizjak na žirovski osnovni .šoli. Sicer pa so otroci vsega sveta pač otroci, s katerimi je treba ravnati in govoriti kot 7. odraslimi. Pri nalogi sami smo seveda upoštevali tudi materialne možnosti za uresničitev celotnega projekta. Lahko zatrdiva, da sta se izredno izkazali tudi žirovski delovni organizaciji Poliks in Etiketa, kjer je bilo posebno lepo sodelovati s Heleno Zor-jan. Prijetno naju je presenetila hitrost in visoka strokovnost. Prav gotovo pa je prav sodelovanje z žirovskimi delovnimi organizacijami pripomoglo, da smo projekt razširili skoraj za tretjino, če ga primerjamo z našimi pogodbenimi obveznostmi. Ob tem pa pogodbeni rok ni bil prekoračen. V tem mesecu, ko sva bila v Zireh, sva se zelo dobro vživela v krajevne razmere; med drugim sva celo natanko pregledala Žirovski občasnik in prispevala nekaj likovnih del. Se enkrat bi omenila, da je vzdušje v Zireh prijetno in daje možnost ■ likovnega ustvarjanja. Zato bi prav rada sodelovala na podobnih srečanjih, če bi bila organizirana, saj je v sodelovanju z delovnimi organizacijami in z zmožnostmi tiskarne v Etiketi moč veliko narediti.« Tomaž Kržišnik je bil nosilec celotnega projekta, predvsem pa se je s svojimi sodelavci lotil izdelave pročelja nove osnovne šole v Idriji, ki bo izdelano iz 76 plošč, velikosti 45 x 45 cm. O tem velikem delu Tomaž Kržišnik meni: »Dela sem se lotil na predlog arhitektov stavbe Barbare in Boža Rota. Velja omeniti, da je bila gradnja Sole zelo zanimiva za slovenske razmere, saj je bilo vključenih več raziskovalnih nalog — od arhitektonskih do likovnih. Kot avtor sem bil seveda te naloge zelo vesel, saj hkrati pomeni veliko priznanje in priča, da v slovenskem prostoru poznajo moje delo. Tako sem sodeloval in snoval nalogo že od gradnje stavbe naprej. Posebno je zanimivo, da gre pri tem za izredno posrečeno sožitje gradbenih oblik z likovnim izrazom. Novost je tudi v tem, da arhitektura ob upoštevanju funkcionalnega vidika in seveda tudi estetskega, določene specialne likovne rešitve prepušča drugim strokovnostim. Pročelje je izdelano po principih pečnic, ki sta jih z Janezom Bizjakom že pred leti razstavila na Bledu. Prav to dejstvo je ob arhitekturi iz betona in pločevine vneslo več domačnosti, ki nam je bližja. Ta rešitev, ki je izredno zahtevna tudi po tehnološki plati, je bila možna ob veliki pomoči strokovnjakov iz Tovarne keramičnih izdelkov iz Liboj pri Celju. V delo sta se intenzivno vključila tudi Neva Golob in Janez Bizjak iz Zirov. Ta projekt s tako izdelavo in iz tega materiala, to je gline, ki daje neizmerne možnosti, bo prav gotovo tudi v prihodnje pomenil enega mojih torišč likovnega ustvarjanja.« Omenjeni projekt predstavlja velik prispevek likovnih ustvarjalcev k ustvarjanju čim prijetnejših pogojev dela šolarjev, na drugi strani pa pomeni pomembno mednarodno sodelovanje med umetniki. Izredno važno je tudi dejstvo, da sta prispevek k izdelavi projekta dali tudi dve žirovski delovni organizaciji: Poliks in Etiketa. N.P. Od 31. avgusta do 9. septembra je bila v galeriji v Idriji razstava projekta celostne grafične podobe nove osnovne šole v Idriji, katerega avtorji so bili: naš žirovski rojak Tomaž Kržišnik ter poljska umetnika Jakub Erol in Marek Goebel. To obširno in zahtevno delo, ki je bilo pravzaprav v celoti opravljeno v Žireh, je tudi za naš kraj pomemben kulturni dogodek, saj gre za mednarodno srečanje ustvarjalcev; v samo delo pa so se vključili tudi nekateri domačini, pomemben prispevek pa so dale tudi žirovske delovne organizacije... dogovora, da se vključiva v ta projekt, katerega nosilec je bil Tomaž Kržišnik. Prav gotovo je to delo zanimivo in izjemno, saj se je nama zgodilo prvič, da opraviva tako nalogo v skupini, kjer je vsak izdelal specialno nalogo. Izhodišče nam je bilo, da je naloga zelo resna in od- t mm# Tomaž Kržidnik, Jakup Erol in Marek Goebel pri ustvarjanju To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Še en uspeh AMD Žiri Zadnja avgustovska nedelja je v 2ireh minila v znamenju motokrosa. Večina Žirovcev seje povzpela na Brez-nico, da bi si ogledala 4. dirko za republiško prvenstvo v motokrosu. Šolsko leto 1981/82 smo pričeli 21. avgusta 1981, ko smo organizirali dopolnilni pouk za učence, ki so med preteklim šolskim letom imeli težave pri učni snovi. Odziv teh učencev je bil dober. Kot se nobeno Aolsko leto ne prične brez problemov, se tudi to ni. Ze junija nam je napravila občinska izobraževalna skupnost Idrija veliko zmešnjavo zaradi nenadne zahteve, da se vsi njihovi učenci (iz občine Idrija) vozijo v šolo v Idrijo. Vse bi bilo v redu, če bi se starši in otroci enoglasno odločili za odhod v Idrijo. Ker pa Vrsnik naravno teži na žirovsko stran in je večina prebivalcev zaposlena v Zireh. je naravno, da so krajani Vrsnika želeli, da njihovi otroci nadaljujejo šolanje v Zi-reh. Končalo se je tako, da 32 otrok iz področja Vrsnika, Go-vejka, Žirovnice in Korit obiskuje šolo v Zireh. Dodatni problemi so nastali zaradi prevozov teh učencev, ker je Idrija odklanjala vsako kritje stroškov prevozov delavskega avtobusa. Najprej nam je na pomoč priskočila Alpina in bila pripravljena, da financira avtobus v celoti. Ko pa smo se obrnili na škofjeloško izobraževalno .skupnost, je ta sprejela finančne obveznosti prevozov otrok iz idrijskega območja. Videti je, da so se nekateri krajani Ledin prenaglili, saj se dogaja, da vsak dan prihajajo starši s prošnjo, da njihove učence vzamemo nazaj v našo ustanovo. Seveda to ni več Naglica ni dobra možno, ker so razredi že razdeljeni. V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo 665 otrok. Imamo tudi manjše kadrovske spremembe. V delovno razmerje so sprejeti štirje novi delavci — gre za absolvente pedagoške akademije, ki nadomeščajo odsotne učiteljice na porodniškem dopustu. Z letošnjim šolskim letom smo odprli še en oddelek podaljšanega bivanja. Tako sedaj delimo 1. in 3. razred v en oddelek, 2. in 4. razred pa v drugi oddelek. Delo je lažje, pogoji otrok so izboljšani. Veliko preglavic nam je povzročila delitev razredov. Nihče ne želi popoldanske izmene, kar je razumljivo, vendar marsikdaj neizvedljivo. Po svojih najboljših močeh smo skušali upoštevati kar največ prošenj. Se besedico, dve o vzdrževalnih delih, ki smo jih opravili med počitnicami; V šolsko stavbo smo vložili okrog 500.000,00 din za obnovitvena dela — predvsem strehe in pleskanje. Upamo, da bodo vsi uporabniki šole pazili na skupno družbeno lastnino. Mogoče še tole za starše; otroci lahko kosijo v šoli sorazmerno poceni in kosilo je dobro. Za učence 1.—4. razreda velja cena 31,00 din, za učence 5.—8. razreda pa 35,00 dinarjev. Malica pa velja dnevno 7 din. Učbenike in delovne zvezke prejmejo učenci v šoli, poleg ostalih šolskih potrebščin pa priporočamo staršem, da imajo učenci dvojne copate (su-perge in copate za v razred). Slobodan PoljanSek Pouk 86 je pričel; učitelji ee pripravljajo na svojo odgovorno nalogo Se nekaj trenutkov in začelo se bo zares. 2e sam Start lahko v mnogočem odloči dirko Kdo bi pred nekaj leti sploh pomislil, da bo v našem kraju motokros postal tako popularen. Toda po zaslugi mladih tekmovalcev in športnih amaterjev iz Zirov smo v nedeljo lahko uživali v drznih vožnjah tekmovalcev v kategorijah 50, 125 in 250 kubičnih centimetrov na novi progi na Greznici. 2500 prostovoljnih delovnih ur je bilo vloženih v novo progo, dolgo 1500 m na nadmorski višini 750 m, kar pomeni, da je najvišje ležeča proga pri nas. Strokovnjaki trdijo, da je to ena tehnično najbolj zahtevnih prog. Največji vzpon na njej znaša 35 stop. največji spust 45 stop. višinska razlika pa 75 m. Proga je torej v nedeljo doživela svoj uradni ognjeni krst, AMD 2iri pa je ponovno dokazalo, da je eno najaktivnejših društev v kraju. Tako kot pri gradnji proge in spremljajočih objektov (tekmovalni boksi, parkirni prostor), so jim tudi pri organizaciji prireditve pomagali športni delavci iz Tržiča, ki imajo na tem področju mnogo več izkušenj. Organizacija prireditve zasluži zelo dobro oceno. Izredno pomembno pa je tudi dejstvo, da so si žirovski organizatorji pridobili precej izkušenj in bodo v bodoče verjetno lahko že povsem sami pripravljali dirke. Seveda pa bo potrebno še precej več storiti na primer na področju usposabljanja sodnikov ob progi. Le usposobljeni sodniki, z opravljenim seminarjem, imajo namreč tudi pravico odločati o morebitnih nepravilnostih v zvezi z vožnjo posameznih tekmovalcev. Tik pred Startom v kategoriji 250 com: Z desne proti levi: št. 14 — Avbelj, št. 16 — Maijan Mlinar, št. 18 — Aleš Kopač, št. 17 — Ivo Andreuzzi To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj Preprosteje rečeno, njihova beseda bo nekaj zalegla tudi na primer, če bo treba koga zaradi nešportnega oviranja so-tekmovalcev diskvalificirati, te pravice pa tokrat še niso imeli. Gledalci, ob progi se jih je zbralo preko 3000, so na delu videli 78 tekmovalcev v vseh treh kategorijah. S posebnim zanimanjem so seveda spremljali nastope v kategorijah 125 in 250 ccm, kjer so nastopili tudi domači tekmovalci. Poglejmo rezultate: V kategoriji 50 ccm je v skupnem seStevku obeh voženj zmagal Sandi Jakopič z Bleda — 39 točk, pred Tomažem Ma-ierlem — 37 točk in Alešem Zajcem — 34 točk. V kategoriji 125 ccm je bil najboljši Marjan Frange* (Ptuj) z 38 točkami, kolikor jih je zbral tudi drugouvrščeni Gorazd Sovič (Slander), tretji pa je bil s 36 točkami Marjan Mihelič (Radovljica). Tekmovalec AMD Ziri Jernej Ferlic je bil po prvi vožnji odličen 6. in osvojil 15 točk, v drugi pa je zaradi okvare motorja žal moral odstopiti, Bogdan Trček pa je bil skupno 23. In Se kategorija 250 ccm: 1. vožnja: 1. Marjan Mlinar (AMD 7лп) 2. Leon Avbelj (Lukovica) 3. Anton Lesjak (Slovenija avto) 4. Boris Obreht (Orehova vas) 5. Miloš Sojer (Slovenija avto) 6. Franc Smel (Slovenija avto) na Soči, Tinjanu pri Kopru in nazadnje v Orehovi vasi. Naši tekmovalci so se torej izredno izkazali in dokazali, da ima ta Sport v 2ireh Se lepo bodočnost — seveda ob strokovnem in vztrajnem delu ter ob solidni finančni podpori. Ekipno je na 4. dirki za republiško prvenstvo v 2ireh zmagala ekipa AMD Slovenija avto s 164 točkami pred AMD Lu-kovico — 120 točk, odlični tretji pa so bili 2irovci s 116 točkami. (Nadaljevanje na 16. strani) >, m Takoj po Startu se je razvila ogorčena borba za vodilna mesta 7. AlešK(M)ač (AMD Ziri) 10. IvoAndreuzzi (AMD ?Лп) Tudi v 2. vožnji so naši tekmovalci vozili izredno. Marjan Mlinar je precej časa vodil, potem pa, izgleda, po krivdi enega od so tekmovalcev, zašel s proge in pri tem izgubil dragocene sekunde, kljub temu pa se je na koncu 2. vožnje uvrstil na 4. mesto. Odličen tretji je prispel na cilj Aleš Kopač, peti pa Ivo Andreuzzi. Rezultati 2. vožnje: 1. Leon Avbelj 2. Anton Lesjak 3. Aleš Kopač 4. Marjan Mlinar 5. Ivo Andreuzzi Skupni rezultati obeh voženj v kategoriji 250 ccm; 1. Leon Avbelj — 39 točk 2. Anton Lesjak — 37 točk 3. Marjan Mlinar —37 točk 4. Aleš Kopač — 32 točk 5. Boris Obreht — 32 točk 6. Franc Smel — 28 točk 7. Ivo Andreuzzi — 27 točk Vrstni red po 4 dirkah v tej kategoriji pa je naslednji: 1. Marjan Mlinar (AMD Ziri) 1.35 točk 2. Leon Avbelj (Lukovica) 133 točk 3. Anton Lesjak (Slovenija avto) 130 točk Do konca republiškega prvenstva ostanejo še štiri dirke, v katerih bo v kategoriji 250 ccm potekal hud boj med našim Mlinarjem in Avbljem iz Lukovice. In kje vse bodo tekmovalci še nastopili? Najprej jih čaka tekma v Stični, nato pa še v Mostu Telefonsko omrežje Dela pri izgradnji telefonskega omrežja bi se predvidoma morala začeti že spomladi, vendar so se zaradi neurejene dokumentacije zavlekla do septembra, ko bo z izgradnjo končno možno pričeti. V tem času je prišlo večkrat do razgovorov med predstavniki PTT in krajevne skupnosti, nazadnje konec julija, ko so se dogovorili, da se bo izgradnja telefonskega omrežja pričela septembra, torej ta mesec, izvajalec pa bo PAP — Ljubljana. Najprej se bo zgradila primarna mreža oz. položil glavni kabel, ki bo omogočil 1800 telefonskih priključkov. Ta naj bi v planiranem razvoju telefonije zadostil potrebam do leta 2000. Za ilustracijo naj omenim, da je naša kontejner ska centrala s prejšnjih 400 že razširjena na 800 možnih priključkov. kar bi za trenutne potrebe zadostovalo. Sledila bo izgradnja sekundarne mreže in razvod telefonov po stanovanjskih hišah; in sicer po kotlini v 1.1982, po okoliških vaseh in zaselkih v letu 1983. Prvotno planirani investicijski znesek za 1.1981 800 milij. din se bo zaradi povečanega obsega del od planiranih zvišal na 750 milij. din. Izgradnja telefonskega omrežja — polaganje glavnega kabla — se bo pričela najprej v smeri proti Račevi, ker so na tej relaciji podpisana oziroma dana vsa soglasja s strani lastnikov zemljišč, preko katerih poteka glavni vod. 2al pa takega razumevanja ni povsod v 2ireh — na primer v Stari vasi, kjer manjka še dosti podpisov. Dokler le ti ne bodo pridobljeni, г izgradnjo omrežja v tem delu ne bo možno pričeti. R. K. Žirovke najspretnejše Kot vsako leto, je bil tudi v nedeljo, 16. avgusta v Železnikih čipkarski dan. V imenu Turističn^a druStva Žiri se ga vsako leto udeležijo tudi čipkarice iz Zirov. Čeprav sama čipk ne znam klekljati, sem bila letos določena, da v imenu Turističnega druStva Žiri popeljem naSe čipkarice na tekmovanje v Železnike. Iz Žirov so se tekmovanja udeležile: Antonija Bogataj, Marija Kavčič. Alojzija Ravnikar in Anka TiiSek. V.4ako leto je na tem tekmovanju zmagala Marica Smid iz Železnikov, za katero so tudi vsi navijali. NaHim tekmovalkam ni Slo v račun, da ne bi mogle premagati Smidove, saj so Žirovke znane kot dobre in predvsem natančne klekljarice. To nam je letos uspelo, čeprav je večina navijala za tekmovalke iz Železnikov; zmagala je Alojzija Ravnikar, drugo mesto je zasedla Marija Kavčič, tretja pa je bila tekmovalka iz Gorenje vasi. Marica Smid je bila diskvalificirana, ker je klekljala po napačni poti in sicer po lažji, in je zopet v pol ure naklekljala največ. Zelo smo bile vesele, da je pokal odSel v Žiri, v trajno last naši Lojzki. Nestrpno smo čakali, kako bo o tem pisal Glas, vendar zmaga žirovskih čipkaric ni bila omenjena niti z besedo. Pa to ni najbolj važno, saj vemo, da imajo taka srečanja globlji pomen ... Anka Kavčič To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj (Nadaljevanje s 15. strani)^ Se nekaj zanimivosti, ki smo jih dobili od organizatorjev. Malo jih je skrbelo, da bo prišlo do zastojev v prometu proti Breznici, toda vozniki so se vedli disciplinirano in promet je potekal tekoče. Tudi gledalce lahko pohvalimo za izredno disciplino na tekmah, saj niso tekali preko proge in s tem ovirali tekmovalcev, kot se to Cesto dogaja na drugih dirkah. Gledalci so lahko videli tudi nekaj hujSih padcev, vendar na srefo do večjih poškodb ni prišlo. Prizadevni delavci AMD 2iri imajo tudi za naprej velike načrte. Ne samo to, da bo dirka za republiško prvenstvo postala tradicionalna, želijo dobiti tudi organizacijo dirke za državno prvenstvo. Seveda pa bo za to potrebno Ae nekoliko urediti progo oz. spremlja- joče objekte. Toda zavedati se moramo, da jim organizacija takšne tekme ne bo uspela brez finančne pomoči žirovskih delovnih organizacij. Za ilustracijo povejmo, da dirke za republiško prvenstvo niso mogli finančno pokriti iz vseh zbranih sredstev. Morali so plačati stroške tekmovalcem, del dena^ia odšteti tržiškim soorganizatoijem za pomoč, pa tudi vsaka osvojena točka tekmovalca je finančno ovrednotena. AMD 2iri torej zasluži vse pohvale za organizacijo dirke. Prav tako pa čestitamo našim mladim tekmovalcem, ki so se odlično borili. Tudi v preostalih dirkah jim želimo, da bi pristali na samem vrhu slovenskega motokros športa. MišoCEPLAK 1 Marjan Mlinar s št. 16 je bil vsekakor junak prireditve na Breznici Ob dobro urejeni progi in spremljajočih objektov na Breznici seje zbralo veliko število ljudi 11 miiiiii i ч —^ Dela na pokopališču počasi napredujejo Takšni skoki pri motokrosu niso nič nenavadnega, vendar pa morajo tekmovalci dobro obvladati svoje motorje »nELO-ŽIVI..JENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Stara vas 23. n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Obutev Žiri, TOZD Obutev Gorenja vas, TOZD Pla-stika Ziri. TOZD Prodaja Ziri in Delovno skupnost skupnih sIuaI). Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Ra- do Kavčič, Anton Eni-k<>. Srečko Erznožnik, Ivan Reven. Mišo Ce-plak, Anuška Kavčič — tehnični urednik. Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj.