Poštnina plačana v gotovini Štev. 2t. V Ljubljani, v oetek dne 27. maja 1932. LetO V. D £ Ij A.V S K A Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Hicja vuk Mrlek pop.) y alutalu prunlka 1 popra) - OtmUHtoi Mubllasa, MlkloU- m« llarllka Din ■Mn »•-, M C*trt tata Ota UK, a tnosanutvo Din T- Ml pil 'tata I » - Ojimmi w ioflOTOT« || Brez elana Hennes, župnik v Kolnu, je govoril ■v Piittlingu na sarskem ozemlju delavstvu med drugim tudi te besede: »Brezvestno izkoriščanje gospodarsko šibkejših deli človeštvo v dva neenaka razreda. Delavci so sicer vedno bili; tudi naši predniki so morali delati. Tod« proletarci v današnjem smislu niso bili. Imeli so svoje premoženje, ali pa vsaj gotovo eksistenco.. Socialnega vprašanja ne reši le tolažba na posmrtno življenje, ampak v prvi vrsti to, da bosta delavec in mali srednji stan deležna pravičnosti: pravičnost v pogledu davčnih obveznosti, pravičnost v pogledu obresti, pa tudi pravičnost v tem, da more živeti človek sebe vredno življenje in vzgajati svoje otiroke v zdrave ude človeške družbe. Ne smemo se čuditi temn, da padajo stotisoči krščanskega delavstva v brez-verstvo. Ne dogaja se to radi tega, keT odklanjajo krščanstvo. Ne! Čutijo se le zapuščene od krščanske cerkve. Brez zaslombe so. Kakor v najtemnejši dobi paganstva jih izkoriščajo le na profit usmerjeni moderni služabniki boga ma-mona. Naš delavec je v svojem bistvu usmerjen krščansko. Ravno radi tega zahteva človeka vredno življenje in plačo, katera jamči za tako življenje. Nikoli ne smemo pozabiti, da sta bila delavec in mali srednji stan vedno najtrdnejša opo-m -krščanstva. Zemeljskih dobrin je na razpolago več ko dovolj, toda le malo bogatašev, ki so v večini povrhu še neproduktivni, se masti od njih. Velika nepregledna armada delavoljnih in brez premoženja pa bije najtežji boj za svoj obstanek. Socialni program Cerkve mora biti: družbo prenoviti na temelju socialne pravičnosti in socialne ljubezni.« Te besede je govoril katoliški župnik, čigar vera je gotovo nad vsakim dvomom. Govoril jih ni iz obupa, ampak kot človek, ki je poln želje po boju za novo družbo. Želi in dela za to, da bi bile zopet ustvarjene taike razmere, da bi delavec in mali STednji stan zopet lahko živela po veri, da bi zopet čutila, da nista zapuščena, ampak da imaita v Cerkvi najjačjo in najučinkovitejšo zaščitni-co. Ce govori o Cerkvi, govori o nas kristjanih in katoličanih, katerim so izročeni zakladi Cerkve. V tese bo izročilo tema blagodejnima in blagohotečima duhovoma ali pa se izročilo strastem in zavrglo Še tisti ostanek sreče, ki mu je ostalo na zemlji, prepuščujoč se duhu maščevanja. Razni katoličani, ki delajo kompromise z branilci teh kričečih razmer, ki teptajo v imenu vere naravne pravice človeštva, bi morali to okrožnico dvakrat preštudirati in začeti delovati v njenem smislu, če 'so še sploh sposobni tega. JSZ priredi na predvečer občnega zbor« v soboto 4. junija ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice dramo „DVA BREGOVA“ Tovariši iz Ljubljane in bližnje okolice, kakor tudi delegati, ki dospejo v Ljubljano že ta dan, iskreno vabljeni! Bodite liberalnejši pri zavarovaniu! Z dnem 6. 12. 1931 je stopil v veljavo nov zakon o porodniških podporah. Zakon je sam že dovolj utesnil pravice do dajatev, tako da ima danes le malokdo pravico do podpor, ki so se poleg tega tudi prav občutno znižale. Vendar pa opažamo poleg tega, da je praksa pri podeljevanju podpor še bolj ozkosrčna in uvaja stvari, ki niso podane v zakonu. Popolnoma neutemeljeno se po posebni okrožnici SUZOR-a pri štetju članstva ne upošteva v dobo članstva čas, ko je bil kdo bolan, čeprav je bil prijavljen v zavarovanje. To je popolnoma nadaljevanje stare prakse, ki je bila res le praksa. Saj je celo razlagalec zakona v službeni izdaji zakon interpretiral delavcu v prid. Če se je to postopanje včasih toleriralo, se pa nikakor ne more prenašati danes. Zato zahtevamo, da se praksa spremeni in da se zakon ne potvarja. Kot smo razvideli iz raznih odlokov, ki smo jih dobili na vpogled, se odklanjajo porodniške podpore tudi ženam onih delavcev, ki niso na dan poroda zaposljeni. Čeprav more delavec dokazati, da je bil v zadnjih dveh letih pred ženinim porodom zavarovan ves čas, se mu odkloni podpora, češ, ker niste bili na dan poroda nikjer zaposljeni. To postopanje je omejeno in ga zakonodajalec ni mogel predvidevati. Potemtakem bi ogromna večina delavstva prispevke plačevala, v slučaju potrebe pa ne bi nič imela in bi morala iti beračit. Zavarovanje je v lajšanje gorja in bede, ne pa da oboje še pospešuje. Zato upravičeno zahtevamo spremembe! SUZOR mora izdati druga navodila. Upamo, da se bo to tudi zgodilo, zlasti ker imajo SUOR v rokah socialistični zastopniki. Tovariši! Obni zbor 3 SZ je pred durmi. Noben delegat ne sme ;z stati. Tudi tovariši nedelegati na občni zbor štenost. Kako radi kažemo na posledice takih razmer. Na brezbožnike, na bolj-ševike. Naslajamo se na raznih Mucker-mannih in kako se že imenujejo vsi razni neplodni klicarji na boj proti demonom v Rusiji, na lakoti, na raznih uporih, na Taznih zastavah itd. Vse to ne vodi do cilja. Pomen in smoter ima edino praktično delo, To je temelj krščanstva. Delo je tisto sredstvo, ,ki more mase zopet sprijazniti s Cerkvijo in s krščanstvom. Pa še nekaj drugega se moramo zavedati. Bog je dal kristjanom talente. Te talente puščamo neizrabljene. Zgodovina izraelskega ljudstva in zgodovina vseh narodov, pa tudi Cenkve dokazuje, kako težka je roka Boga, če kdo zlorablja talente, ki mu jih je dal. Vzemimo Rusijo. Bila je krščanska kateksohen. Cerkev je živela v največjem sijaju. Patriarha so vozili v cerkev beli vranci, vpreženi v zlato kočijo. Postavljali so imenitne cer- kve. Istočasno so pa dopuščali, da so v imenu krščanstva deset- in stoletja stiskali ljudstvo. Na duhovnika Gabrona so streljali, ko je hotel s križem v roki popeljati delavstvo pred carja in ga prositi zaščite ter pravice za delovno ljudstvo. Ker niso hoteli krščansko delati, ampak so delali v imenu Boga krivice, zato jim je bilo vse odvzeto. Patriarh nima več zlate kočije, pa vseeno lahko zastopa Kristusa. Verni ga sedaj bolj spoštujejo, kakor so ga takrat, ko se je vozil obdan s častnimi stražami v zlati kočiji. Naravno: kraljestvo božje je v vas. človek se sprašuje nehote, ali je potreben ves ta formalizem, to razkošje, razne diplomatske uvedbe itd. tudi v katoliški Cerkvi. Ali ne udarja to v obraz: Kraljestvo božje je v vas. Zavedati se moramo tega. Neka ugledna delavska krščanska osebnost je rekla o razmerah v Rusiji: Je že tako. Ker niso hoteli dati pravice v imenu Kristusa, jo je skušal dati Ljenin v imenu Marksa. Vemo, da nima prav. Razumemo, ker vemo, da je kraljestvo božje v vas. To mora biti temelj našega spreobrnenja in temelj našega delovanja za spreobrnjenje drugih. Bo padel tudi absolutizem strank in boj za razno korita. Človek, ki se utaplja v svojem bogastvu, ki izrablja razmere v lastno korist, ki zapušča svoj stan in se otresa svojih stanovskih dolžnosti, da more na lažjih mestih ugodneje živeti, bo nemogoč. Če bomo šli v svet iz takih temeljev, potem bodo izkoriščani verovali, da se v resnici borimo za svobodo, za ^pravičnost, za osvoboditev dela, skratka za novo, pošteno in pravično družbo. Če bomo taki, ne bo krščanstvo masam v padec, ampak v vstajenje. Naroči »BESEDO "! Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Rudarji Huda jama. Kopalnica, katero smo že leta želeli, je sedaj vendar zgotovljena. Je sicer skromna, vendar se bodo lahko umivali in preoblekli vsi tisti, ki imajo v jami delo na mokrem in še tudi nekateri drugi. Saj pa je'bila to tudi že nujna potreba. Kako pa naj se rudar doma pošteno umije.. Saj ima v mnogo slučajih eno sobico, ki je obenem tudi kuhinja, shramba, sploh vse. Gotovo, da j e. tudi iz zdravstvenih ozirov bilo potrebno napraviti kopalnico. Zagorje. Redukcije so končane. Na cesti je 212 rudarjev brez kruha. Kaj naj začnejo? Kdo se bo pobrigal zanje? Ni ga faktorja, ki bi rekel: To se ne sme zgoditi. Saj so tudi rudarji ljudje, ki morejo živeti, čeprav revno. Kje so danes gospodje, ki so kričali, sedaj bo bolje? Pravijo gospodje pri TPD, da so zato redukcije, ker ni naročil. A kaj pa rečejo trpini v jami pod zemljo. Pred redukcijo je bilo odrejeno, da mora vsak mož naložiti 5 voz, a sedaj, ko je ena tretjina na cesti, mora vsak naložiti 7 voz. In tako bo produkcija taka kot prej. Kje je vzrok? Ljubezni ni! To je, kar nam manjka, da bi pregnali to bolezen, ki se je zalegla med delavstvo. Rudarji! Poglejte že enkrat svojemu sodelavcu v oči in recite: Prijatelj! Zadnji čas, da se združimo v organizacijo ljubezni, kjer ni preziranja in sovraštva. Zadnja ura nam bije. Zato se združimo, da odvrnemo še 'hujšo krizo, ki se že vali proti nam. Kovinarji KLEPARJI. V nedeljo dne 29, maja t. 1. bo redni mesečni sestanek skupine »kleparjev, inštalaterjev in monterjev v Ljubljani^, v prostorih JSlZ Delavska zbornica ob 10 dopoldne. Ker so na dnevnem redu zelo važne točke, vabimo vse člane skupine, da se sigurno udeleže sestanka. Na tem sestanku moramo razpravljati o važnih ukrepih, ki jih odbor na lastno pest ne more izvršiti. Priporočam vam, da ne prepuščate vsega dela odboru, temveč da mu dajeta direktive, da sodelujete pri delu in da ste vedno v čim ožjem stiku z njim. Vsak sestanek moramo organizirati energično. Vabiti je treba še neorganizirane člane, vsak član mora zavzeti stališče živo sodelujočega člana v organizaciji. Povedati je treba vsakemu, da delo v organizaciji bije boj proti samemu sebi, proti svojemu zaslužku in svojemu kruhu, če nasprotuje organizaciji. Tovariši! iNaj bo že konec našega izkoriščanja, ustvarili smo si novo pot — granitno, toda tudi ta se sesuje, ako ji zmanjka opore. Ta opora, tovariši, ste vi. Vi tflprate pokazati trdno voljo, vi se morate postaviti na stališče odločnosti, tudi vaša eksistenca je odvisna od vas samih, od vas samih organizacija, s tem pa tudi bodočnost naše stroke. Razno Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi na strokovno predavanje, katero se vrši dne 29. maja 1932 v dvorani gosp. Zavratnika v 'Ljutomeru ob 9 (po osmi maši). Predava sreski kmetijski referent gosp. Žnidarič o tekočih delih v vinogradu (pletev, škropljenje, zatiranje škodljivcev itd.). Ker nam je pouk vsem potreben, vljudno vabimo, da se tega predavanja udeleže vsi vinogradniki in predvsem tudi viničarji. Za Vinarsko društvo, podružnico ▼ Ljutomeru, odbor. Krekova družina Krekova družina Sv. Peter. Vsaka <1 nižina ima poleg vsesplošnili nalog", že posebne, iki so svojske le dotičnini družinam, ker se razvijejo iz dejanske potrebe. Radi teh potreb so s.e ustanovili v naši družini raz.nl o dlseiki: Kegljaški odsek, kolesarski' odsek in tamburaški odsek. Kakor hitro bodo dopuščala denarna sredstva, bomo osnovali še pevski in drainatski odsek. Kegljaški odsek ima svoj izlet v nedeljo. dne 29. maja na Brezje in Bled. Na Brezjah se udeležimo skupne sv. maše in potem peš na Bled. Odhod in prihod s tu-rištovskini vlalkoiti. Kegljači, vsak na mestu, kaikor je dogovor! Kolesarski odsek inia Bredi junija 1932 svoj Mfat skozi Domžale—Vransko v Celje, ikjer se snidemo z našimi tovariši Celjani. Podrobnejša navodila ibomo pravočasno spgročili. Tamburaški odsek pa bo ipriredil štele pozneje ;s;voj izlet v 'Kamenco pri Sv. Heleni. V rim tega bomo ob priliki aranžirali družinski izlet v 'bližnjo ljubljansko okolico. Tega izleta se bodo udeležili vsi čla-ni, njihovi starši im prijatelji. Važna socialna gosp. odredba Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravtje je z razpisom z dne 21. aprila 1932 izdalo sledečo odločbo: Kot sezonska podjetja V smislu § 8, točke 8 zakona o zaščiti delavcev veljajo sledeči obrati: opekarne, močilnice konoplje, kamnolomi In podjetja za lomljenje kamenja, poljske apnenice, gradbena podjetja, podjetja za pridobivanje peska in proda ter podjetja za predelavo rib, dokler je riba Sveža. Navedena sezonska podjetja lahko delajo 10 ur dnevno. ’ V primeri, da se delo V posameznih dnevih prekine radi atmosferskih prilik (neurje, dež, mraz itd.), se sme to delo nadoknaditi drugt dni, vendar tako, da tekoan šestih delovnih dni ne znaiša več ko 60 ur. Imenovanie samouprave pr? SUZOR-u Po daljšem času je zopet imenovana pri SUZOR-u v Zagrebu samouprava. Poleg delodajalskih zastopnikov so imenovani sledeči delegatje delojemalcev: Bil-ban Anton, Djorič Dušan, Haramina Viljem, Jakšič Jovo, Kurtini Marko, Medveški Nikolaij, Pavičevič Luka, Pfeifer Vladimir, Simič Damijan, Živkovič Nikolaj — in od Slovencev: Lovšin Evgen in Svetek France. Med namestniki so od Slovencev: Eržen Viktor in Zemljič Jože. Med namestniki nadzorstva je od Slovencev Kravos Vladimir, tajnik NSZ. Po poročilu marksističnih listov je med člani ravnateljstva devet, med namestniki .pet, med namestniki nadzorstva eden socialist, dočim so v nadzorstvu sami socialisti. Skupno imajo ti 18 mandatov, dočim imajo narodni socialisti ostale mandate. Delavski listi v Jugoslaviji, ki niso olicijelni organi socialističnih organizacij, grajajo sistem imenovanja uprav SUZOR-a. Oficielni socialisti gredo molče preko tega dejstva in so zadovoljni z rezultati. Mi smo že ponovno pouda- rili škodljivost imenovanj »samouprav«. Mislimo, da bi mogle edino volitve v zavarovanju postaviti v uprave odgovorne ljudi. To imetnovanje samouprave pa ima še drugo napako, namreč to, da so bile prezrte pri imenovanju krščanske strokovne organizacije. Tako ni bil imenovan v nobeno instanco noben zastopnik JSZ, kakor tudi ne od RSS v Zagrebu. Pripominjamo, da je 4al dekret ministra za socialno politiko dr. Žerjava v prvi skupščini Delavske zbornice v Ljubljani našim organizacijam le 5 delegatov, dočim smo si jih nato pri valitvah .priborili 17. Ne dvomimo, da se bo ta slučaj ponovil! Novi rudarski pravilnik Ministrstvo za šume in rude je izdelalo osnutek novega rudarskega pravilnika. Da hi ministrstvo čim krajšim potom zaslišalo mnenja zainteresiranih krogov, je .sklicalo konferenco, ki se je vršila v dneh 18., 19. in 20. maja 1932 pri glavni bratovski skladnici v Belgra-du. Na >tej konferenci so bile zastopane bratovske skladnice .iz cele države z zastopniki rudarskih oblasti na čelu. Zastopane so bile tudi delavske zbornice in zastopniki rudarskih podjetij. Slovensko delavsko zbornico je zastopal njen tajnik Filip Uratnik, kateremu so bili dodeljeni trije eksperti kot zastopniki obstoječih rudarskih organizacij. Na predkonferenci delojemalskih interesentov, ki se je vršila v torek 17. t. m. v belgrajski delavski zbornici, so se delo-jemalski zastopniki iz vse države sporazumeli na enotno načelno stališče, in sicer .prvič zaščita pridobljenih pravic, drugič ohranitev pokojnin v sedanji višini, in tretjič V, zastopstvo delojemalcev v upravi bratovskih skladnic, dalje ustanovitev enotnega sanacijskega ronda za sanacijo pokojninske blagajne in ohranitev sedanjega pokrajinskega pokojninskega sklada za Slovenijo, ki naj 'se raztegne na vso državo. Konferenco je otvoril zastopnik ministra za šume in rude, generalni ravnatelj g. Balančič, ki je uvodoma obrazložil razloge, ki so dovedli do nujne revizije sedanjega pravilnika. V prvi vrsti gre za sanacijo bratovskih skladnic, ki so zašle v težki finančni položaj (zlasti •je pri tem prizadeta bratovska skladni-ca v naši banovini, ki ima največ upokojencev in s tem naijVečja bremena). Sedanji prispevki daleč ne zadoščajo za kritje dajatev, radi česar bratovske skladnice nujno hitijo v finančno katastrofo. Samo dve poti sta, po katerih je možno rešiti rudarsko zavarovanje. Ena je, da se dvignejo prispevki na višino, ki bi odgovarjali dajatvam (v dravski banovini bi se moralli zvišati prispevki za pokojninsko blagajno na okrog 20%). Druga pot pa pelje k znižanju dajatev, kakor jih predvideva novi osnutek rudarskega pravilnika. Ena kakor druga je težka. Če se strogo objektivno presojata obe z ozirom na obstoječe razmere, se delodajalci kakor delojemalci ne morejo odločiti, katera pot je lažja. Kajti, pred očmi je treba imeti socialni, kakor tudi gospodarski položaj in istočasno (tudi zavarovanje samo kot tako, katerega je pod vsakim pogojem treba ohraniti. Zastopniki delojemalcev so na konferenci odločno branili načelno stališče za neokrnjene dajatve po sedanjem pravilniku. Pri vprašanjih kritja za Sedanje Venceslav Wimkler: Burja in mrazovi (Konec) Nenadoma je nekdo zažvižgal. Gruča se je razpršila. Sredi ceste je stal Jeronim! Stariha. Od začudenja je vil rolke in trepetal: >Taika mladina, izgubljena mladina. Mirnega človeka napadejo kot razbojnika, ubijejo ga skoraj;. Moj Bog, taka mladina.« Jokal je skoraj in blagoslavljal stare zlate čase. Joj, joj, prejoj! Žalosten je nadaljeval svojo. pdt. Za ovinkom ga je čakalo novo začudenje. Kmet je peljal drVa v mesto. Voz je bil star, škripal je, škripal in motovilil na desno in levo, dokler se mu ni snelo kolo. Drva so se s hruščem prevrnila na cesto. »Joj, nesreča!« je vzdihnil Stariha in' se je ustavil. Ne daleč od njega so se ustavili tudi fantiči, ki so poprej pretepli pomoč- nika. Spet so stali v gruči in se pomenkovali. »Pobalini,« jim je zagrozil Stariha. >Tuji nesreči se smejejo.« Potem se je začudil. Fantiči so pristopili k vozu. Brez besede so začeli skladati drva na kup, trije najmočnejši so pa s kmetom spet nataknili kolo. Nato so naložili drva iia1 voz. Vse je šlo neznansko hitro. Kmet se je smehljal,' podal jim je rdko, vsakemu posebej in pognal proti mestu. »Taki fantalini,« je jecljal Stariha. Ničesar ni razumel. Tudi vprašati jih ni mogel več. Izginili so mu izpred oči. Mudilo se jim je na delo. V predmestju so sirene vriskale sedmo uro. Tudi mesta Jeronim Stariha ni mogel več razumeti. Hodil je po cestah, pa so se vsi zadevali obenj. »Strašansko se jim mudi,« jje rekel. Res, vse je hitelo., hitelo, hitelo. Srečal je par znancev. Mrzlo so ga pozdravili, oči so jim ves čas iskale v množici. Jeronimu Starihi se je zazdelo, da je zašel v neznansko tuj svet. Postalo ga je strah. Poiskal je mirno kavarno na oglu in se zatekel k oknu. Strmel je na ulico in se tresel. »Kako se svet neznansko hitro vrti!« je trepetal... Nekje v osrčju velikih hiš se je vzdignil hrup. Stariha je posluhnil. Hrup se je večal, prihajal je zmeraj bliže. »Kaj more biti?« je ugibal. Nazadnje se je ulica razmaknila. Široko morje množice je zavalovalo po njej. Sredi izmučenih obrazov in raz m rešenih las so se vzdigovale raztrgane zastave in črni napisi. Stariha spet ni razumel. »Kruha! Kruha! Kruha!« *Dol z izkoriščevalci ljudstva!« »Dajte nam dela!« Stariha se je zmedel. Natakarji so zapirali vrata. Cmo imorje s presunljivimi klici se je valilo mimo. Jeronim Stariha je bil nesrečen ,.. »Ljudje so postali predrzni,« je tožil zvečer doma. »Ceste sami popravljajo. Otroci sami sodiijo. Ljudje brez kazni kričijo po mestu. Kam je zašel svet? Joj, joj, joj,!« Ni samo en Stariha na svetu... dajatve .pa so moralli popustiti, ker bi delavstvo nikakor ne moglo prenesti obremenitve s tolikimi prispevki, ki bi zadostovali za kritje dajatev. Pripomniti je treba, da tudi novi osnutek rudarskega pravilnika ni zgrajen na matematični .podlagi, zato se ne more trditi, da bodo prispevki zadostovali za kritje predvidenih dajatev. Nova pravila poslabšujejo znatno bolniške in ipenzijske dajatve. Rente za slučaj nesreče in dajatve za slučaj nezaposlenosti pa puščajo v glavnem nespremenjene. Vprašanja izboljšanja rent reintnikom, upokojenim pred 1. januarjem 1925, nova pravila ne rešujejo Nova pravila zmanjšujejo za 10% katego-rijske zaslužke. Vendar pa ne zboljšujejo za toliko gospodarstva bratovskih sklad-nic, ker se z znižanjem kategorijskih zaslužkov za 10%, znižuje za isto toli-ko^^Tudi prisipevek. Nova pravila bodo znižala prispevek delavstva za penzij-sko blagajno za 10%, ako bo ostala v odstotkih kategorijskega zaslužka izražena višina neizpremenjena. Porodniška podpora članic je znižana od dveh mesecev na šest tednov. Dečja oprema je znižana od 350 na 150 Din. Podpora za dojenje je znižana od 20 na 12 tednov. Rek za bolniške dajatve je znižan od enega leta na šest mesecev. Pokojnine se znižajo po novem pravilniku približno tako: Po novem Poletih %' pravilniku 10 28.4 22.50 15 37r0 29.30 20 45.6 36 — 25 54.2 42.08 30 62.8 50.— 35 71.4 56.05 40 80.0 63.— Važno je tudi vprašanje ohranitve pridobljenih pravic za pokojnine. Nova pravila bratovskih skladnic rešujejo to vprašanje zadovoljivo. Clen 151 novih pravil določa, da veljajo predpisi za čuvanje članstva tudi za osebj, ki so do sedaj te pravice že izgubile, ako priglasijo svoje pravice 14 dni po uveljavljenju teh pravil in izpolnijo pogoje, predpisane v § 50 novih pravil. § 50 novih pravil pa določa, da veljajo za slučaj odpustov daljši roki kakor do sedaj. Brez ozira na vse roke pa si je mogoče očuvati pridobljeno članstvo s tem, da se plačuje letno priznalno pristojbino v ianosu 20 Din. Ta določba je z delavskega stališča zadovoljiva. Delavska delegacija je stavila k temu konkretni predlog, da naj bodo članske pravice varovane trajno. Važno je vprašanje, ali je ta pridobitev toliko važna, da se jo izplača odkupiti s težkimi žrtvami v penzijskem in bolniškem zavarovanju. Pri tem morda žrtve v penzijskem zavarovanju še ne bodo zello težke. Zakaj, te žrtve so neizogibne in so posledica dosedanjega nesolidnega razmerja med prispevki in rentami penzijske blagajne. Kljub temu pa delavstvo, ki pred uzakonitvijo sedaj veljavnega pravilnika ni bilo vprašano za mnenje, ki bi bilo svojčas gotovo ugovarjalo, da se izda pravilnik na( tako nittliJiiili osnovi, ni poklicano, da sedaj stopa .pri iskanju izhodov iz tega položaja v ospredje. * Po sedaj veljavnih spremembah stare ga pravilnika v % kategorijskega zaslužka. (Dalje.) Zakaj še nisi član »Krekove knjižnice«? Piši takoj nar »Krekovo knjižnico«, Delavska zbornica, Ljubljana. Doma in po svetu Komunistična propaganda ▼ Mariboru. Ministrstvo za vojsko in mornarico je v zvezi z neresničnimi vestmi v inozemskem tisku izdalo to-le uradno obvestilo: Pred kakimi 20 dnevi so v mariborski garniziji odkrili, da so poročnik Miloj Kovič, podporočnik Atanaskovič in podporočnik Miladinovič v službi 'komunistične propagande iz inozemstva. Podporočniku Miladinoviču se je posrečilo pobegniti v inozemstvo, še preden je bil aretiran, poročnih Milojevič.pa se je ubil. S podporočnikom Atanasko-vičem je bilo aretiranih še 7 mlajših oficirjev čina poročnika in podporočnika iin pa major Vojislav iDjokič, in sicer zato, ker obstaja sum, da so za stvar vedeli, niso pa tega prijavili svojim nadrejenim starešinam in se je zato zdelo, da se -nekako solidarizirajo z delom navedenih oficirjev. Preiskava, ki jo vodijo preiskovalne oblasti, bo dognala, kakšna je krivda obtoženih. Izvoz iz Jugoslavije. Skupno je v prvih 4 mesecih tega leta znašal naš izvoz 718.917 ton za 905.6 milijonov v primeri z 1,057.342 tonami za 1588.6 milijona Din v prvih 4 mesecih lani. Izvoz je torej po teiži padel za 32, po vrednosti pa za 42.99%. Grčija je v plamenih meščanskih pre-kucij. Vlado Venizelosa je vrgel propad grškega denarja v zvezi s splošno krizo. Novo vlado naj bi sestavile vse republikanske stranke; tako zahtevajo generali in dostavljajo grožnjo, da bodo sicer oni izklicali vojaško diktaturo. Dejansko pa je že Venizelos bil diktator in je imel parlament le za okrasek. Proglašena je splošna stavka, ki se povečini izvaja. Avstrijsko vlado je sestavil krščanski socialec Dollfuss. Parlament bo predčasno razpuščen in jeseni bodo volitve. — Z nekaterih strani poročajo, da se je stari spor med desnim in levim krilom krščanskih socialcev malo poostril in da bo znani kršč. socialni poslanec Kun-schak izstopil iz kluba. — Gospodarstvo države je popolnoma skrahirano. Bržkone bodo v najkrajšem času ustavljena izplačevanja dolgov inozemstvu. V Španiji gre razvoj političnih razmer neugnano v smeri socialne revolucije. Meščani in pomeščanjeni socialisti kajpada ne morejo izvesti tega, kar je ljudstvo od njih pričakovalo. Revolucionarni delavci se z manjšimi revolucionarnimi čini pripravljajo na generalen naskok. O tem pričajo stalne demonstracije in spopadi s policijo. Za nemškega vojnega ministra je bil imenovan general, ki simpatizira s fašisti. Briiningova vlada nima moči, da bi se uspešno upirala pohodu fašizma. Celo dosedanje oficielno glasilo katoliškega centruma je začelo pisati fašistom prijazno. Vse to napoveduje skorajšen padec te zadnje navidez demokratične nemške vlade pred fašističnim »tretjim carstvom«, v katerem bo nemško delovno ljudstvo še bolj stiskano, kot je bilo doslej. Pa tudi tega trpljenja bo konec. Japonska ima skrajno nacionalistično — vojaško vlado. Predsednik je admiral vojne mornarice. Delo odbora m ublažitev brezposelnosti v občini Brezposelnost narašča vsako leto. Zato je razumljiv napor strokovnih organizacij, da se ublaži brezposelnost, ker je ravno ta največja ovira njihovega dela. Mislimo, da ne bo odveč, če podamo nekaj misli v tem pogledu. Vsi taki odbori morajo biti predvsem sestavljeni iz tistih, ki se jih brezposelnost najbolj tiče, t. j. iz zastopnikov delavstva oz. njihovilh organizacij. Ker pa moreta mnogo pomagati tudi cerkvena in posvetna oblast, je dobro, če sta tudi ti dve zastopani. Vsi odbori bi morali vplivati v prvi vrsti na vse ali vsaj vse tiste občin?, kjer delavstvo živi, da občine začno močno akcijo in stavijo državi zahtevo, da se izvede brezposelno zavarovanje ali da se vsaj regulira dosedanji ključ podpor pri borzi dela in da tako država kakor tudi vse banovine in večje občine začno z javnimi deli, ki bi mogla zaposliti vsaj en del brezposelnih. Druga stvar je izpeljava dobrodelnosti. Odbor mora izpeljati krepko nabiralno akcijo vseh sredstev, s katerimi se 'lahko pomaga brezposelnim: denar, živila in obleka. Seveda velja nabirati tam, kjer imajo in kjer ni še sile. V prvi vrsti bi se morala zavezati vsa gospo- darska podjetja enega kraja, da bodo stalno prispevala z večjimi zneski za brezposelne. Tisti, ki jim delavstvo s svojim delom v času konjunkture kopiči bogastvo, morajo v času krize prispevati z visokimi procenti za brezposelne. Ne strinjamo se s tem, da bi se morale v korist brezposelnih prirejati veselice, družabne prireditve itd. Ce se pa to že dogaja, mora biti pri vsaki taki prireditvi navzoč zastopnik pomožnega odbora za brezposelne, ki nadzira, če se res ves čisti dobiček daje za brezposelne. Ne gre, da bi si razna društva na račun brezposelnih nabirala rezerve. Prireditelji vseh ostalih prireditev so dolžni moralno prispevati določen procent dobička za brezposelne. Potem so na vrsti posamezniki. Odbor mora upravičeno apelirati na vsakega posameznika, da redno prispeva z mesečnimi prispevki, ki odgovarjajo prejemkom. Nabrani denar in druga sredstva mora odbor pomožne akcije pravično razdeliti. To v podeželskem kraju ne bo težko. Treba je le točne presoje socialnega položaja posameznika in njegove družine., Nepravilno postopanje odbora bi moglo mnogo škoditi. Odbor pa mora gledati tudi na to, da se brezposelnost omejuje in odpravljaj Zato mora odbor imeti ne le evidenco nad vsemi brezposelnimi, ampak mora tudi urediti kraje.vno posredovanje dela. Pri njem se. morajo javljati vsi oni, ki imajo delo na razpolago. Ce bo kdo od brezposelnih odklonil ponujeno in za njega kolikor toliko odgovarjajoče delo, pač ne zasluži nadaljnje podpore javnosti. Obenem se mora delo tudi organizirati! Odbor mora zato ukreniti vse potrebno, da vrši občina javna dela, ki so potrebna. Saj je marsikje potrebna bolnišnica ali občinska hiša za onemogle in revne občine, pa občina zida vse prej kot to. Danes se more tudi zahtevati, da se recimo pri zidavi uporabljajo mesto strojev, ki mnogokrat po nepotrebnem nadomeščajo ljudi, le delavci. Če odpravljamo brezposelnost, moramo pač zaposliti ljudi, ne pa stroje. Radi javne kontrole je umestno, če odbor podpornike in zneske ter darovana sredstva javno priobčuje na občinski deski. Ta naj bo zrcalo socialnega čuta premožnejših in zaposljenih. Seveda nova težkoča je zbiranje kredita za občinska dela. Tudi ta bi se dobil povsod, če bi občina razpisala notranje posojilo. Posamezniki, ki vlagajo denar v denarne zavode, pač ne bi bili oškodovani, občini posojeni denar pa bi šel. v socialno koristne svrhe. Če seveda niti to ne bi zadostovalo, more občina uporabiti sistem bonov, ki ga vpelje vsaj delno v gospodarstvo svojih občanov. Ta sistem je težje izpeljiv na večjih področjih, more pa dobro služiti manjšim krajevnim edinicam, to je občinam. To dokazujejo številni poizkusi občin v Belgiji in drugod. Ker bi pa razlaga tega predaleč vodila, ga bomo poizkusili drugič razložiti. —ant Strokovna organizacija je najpotrebnejša Slovenski katoliški svet živi še danes v takih pojmih, da ne more doumeti, kako življenjsko potrebna je delavstvu strokovna organizacija. Nihče se. noče prav nič naučiti iz dokazov zgodovine. Čudimo se temu! Saj bi vendar vsi morali poznati nemške razmere in vedeti, da je tam krščanska strokovna organizacija od vseh krogov — izvzemši podjetnike kršč. svetovnega nazora — priznana in da nihče ne dvomi o njeni absolutni potrebi. Njeni bivši voditelji, ki danes vodijo centrum oziroma njegovo levo krilo (Briining in Stegerwald) so ob začetku strokovne organizacije morali prestati hude boje z oficijelnimi katoliškimi krogi, ki so hoteli strogo katoliška društva in bratovščine, dočim je delavstvo hotelo imeti krščansko strokovno organizacijo. Delavci so morali zmagati in so zmagali. Saj so bili in so še danes cilji strokovne organizacije drugačni in ne predvsem ohranjati ljudi katolištvu. To je naloga cerkvenih družb in bratovščin in deloma prosvetnih organizacij. Cilj in smoter strokovne organizacije pa je boj in delo za blagor in vstajenje delavstva. V taki organizaciji pa ni pro- stora le za katolika, ampak tudi za človeka, ki hoče graditi na etičnem teme^ lju. Kdor ni materijalist jn kdor varuje v božjo postavo, nam je dobrodošel. Ta široka baza (nore edina ustvarjti močno frQnto delavstva: za pravice, in proti kapitalizmu! Krščanske strokovne organizacije pe more nadomestiti nobena druga organizacija s še tako lepimi cilji, ker nima namena, in ni ustanovljena kot delavska brambna in bojna organizacija. Le čevjje sodi naj kopitar, bi rekli s pesnikom. Pustite delavstvo z razno navlako organizacij, ki jih ne potrebuje in ki^bi naredile v delavskih vrstah še večji nered. Qe hoče danes kdo delavstvu pomagati, naj ve, da to more le, če pomaga njegovi strokovni organizaciji. Krščansko strokovno gibanje je sa-moržfSlp drevo s svojimi lastnimi koreninami, ki so zasajene globoko v delavstvu in njegovih potrebah. Gibanje more rasti in raste, dokler so dani za rast pogoji. Danes postajajo očitni bolj in bolj! Razmerje našega gibanja do vseh tvorb se določa vedno po istem merilu in principu. Ker ima naše gibanje lastne pogoje, se tudi usmerja v svojo pot in gre preko vsega, kar ga ovira! Sociafna in gospodarska politika V Franciji je prejelo več krščanskih strokovnih organizacij poziv socialističnih in komunističnih organizacij k enotnemu strokovnemu delu. Organzacije so odgovorile, da bodo kot vedno smatrale z? svojo dolžnost, sodelovati z organizacijami drugih strokovnih smeri, če gre za brambo delavskih interesov, Uresni-, čenje več ali manj pomembnih namenov more privesti do sodelovanja za določeno dobo najrazličnejše elemente. Enotnost pa ne zahteva od podrejenih le ma-terijelne, ampak predvsem duhovno občestvo, ne le interesno in .f^zredno skupnost, temveč tudi skupnost v življenjskem in svetovnem nazoru. Taka enotnost pa je nemogoča z onimi, ki pri-! zuavajo načela in zasledujejo namene, ■ ki so za krščanske strokovničarje ne-; sprejemljivi. Nemfija. Koncem februarja 1982 je | doseglo število brezposelnih 6,128.000. I Plače so padle na niv6 1. 1927, deloma | celo pod l. 1913. Cene potrebščin so se j znižale po prizadevanju vlade za 10%. | Zavarovanje radi krize zelo trpi. Radi tega so se poleg drugega znižale nezgod-ne rente. Brezposelno zavarovanje prestaja hude napade. Nemška krščanska strokovna zveza je izgubila v letu 1931 približno 80.000 članpv radi krize. Zrast- 1 la je le grafična in živilska stroka. Or- Na obsku Kakor da se je izselil v Ameriko ali v kak drug del sveta, je izginil pred leti iz naše srede naš Aniton Komljanec, dočim je bil poprej skoraj na vsakem delavskem sestanku in se je kakor sveti Boštjan iiz ,predmestja vrgel v sredo delavske borbe in govoril, agitiral, debatiral na vse strani. Bil je res duša kršč. soc. delavskega gibanja. Okrog njega so se zbirali vsi pomoči potrebni, bodisi v dušnem bodisi materijelnem oziru. Radi te njegove neukrotljive sile v delu za delavstvo ga je poznal sleherni delavec širom naše slovenske zemlje in čez. Govoril je talko prepričevalno, tako iz srca, da ni nihče dvomil o njegovih besedah in nehote ga je priklenil nase. V vsaki kretnji in dejanju je pokazal, da mu ne gre za lastno osebo, ampak da je ves posvečen samo delavski dobrobiti. Spominjam se celo neke prilike, ko je pri svojem govoru imel nabito poln zborovalni prostor, kjer je svoj govor končal z besedami: »Vse lahko nam bo storiti, ako združimo moči.« Delodajalci, ki so se ustrašili velikega zanimanja delavcev in bali, da se bodo zanje začeli slabi časi, so ga po shodu ogrdili, da je govoril av-strofilsko in da je njegov govor izzvenel v avstrijski himni. Čeprav se je moral tov. Komljanec radi hude bolezni umakniti iz žarišča delavske borbe, vendar biva v neposredni bližini in z velikim zanimanjem sledi še vedno delu Jugoslovanske strokovne zveze. Njegov dom je sedaj dobre tri četrt ure od postaje Jevnica v ljubki vasici Sv. Križ pod sv. Miklavžem nad Moravčami. Ljubljanski prijatelji ga hodijo stalno obiskovat in se razgovarjat o aktualnih delavskih vprašanjih. Binkoštni ponedeljek je tudi nas tri peljala pot h Komljancu. Pridružila sta se mi tovariša Perdan France, ki pozna že vsako drevo pri Sv. Križu, kako je lansko leto obrodilo, in Vodišek Tine, kateremu ne uide nobena prireditev Krekove mladine na diletantskem odru. S seboj smo peljali tudi kopico otročadi, ki je ta izlet porabila, da se je v prosti naravi naužila svežega zraka in naska-kala do Skrajne utrujenosti. Pot nas je peljala s postaje Jevnica z brodom preko Save proti Sv. Kriiu. Že od daleč nas je pozdravila mala bela cerkvica sv. Križa. Pohiteli smo in kmalu smo bili na mestu. Oglasili smo se takoj v »farovžu«, kjer je bila Nežka, sestra tov. Komljanca, sama doma. On sam je odšel po vasi, kakor navadno, med svoje župljane, s katerimi se razgovarja o najrazličnejših stvareh. Svoj dom sta si s sestro uredila prav lepo, tako da je zelo privabljiv za vsakogar, da si odpočije od trde življenjske borbe za vsakdanji kruh. Poleg župnišča imata tudi malo gospodarsko poslopje, kjer krulita dva pujska, v drugem predelu kravica z odraslim teličkom, ki skrbi dnevno za potrebno mleko, in tudi par kokoši se sprehaja okrog po travi, katerim pa stalno preži za življenjem tatinski kragulj, ki je že marsikateri zavil vrat. Ker je domačija na zelo solnčnem kraju, ima poleg hiše tudi vr-.! sto brajde, ki nudi v poletnih vročih dneh dovolj potrebne sence, v jeseni pa 'tudi nekaj litrov mošta, še več pa sladkega grozdja. Da je domačija popolna, zagledamo poleg hiše tudi lepo urejen čebelnjak. Kaikih, sto korakov pod hišo stoji majhna cerkvica sv. Križa, zelo podobna sosestri na Prtovču, katera je bila prav tako stalno zatočišče v vročih poletnih dnevih rajnemu dr. Janezu Kreku. Vas sama je zelo majhna, ljudje pa, ki z največjim, trudom obdelujejo zemljo in le v potu svojega obraza izsilijo iz; zemlje potrebni vsakdanji kruh, so zelo skromni, zato pa tudi zelo dobri. Da jim ni potreba hoditi k službi božji v oddaljene Moravče, ki so njihova fara, ali k Sv. Heleni, so s hvaležnim veseljem sprejeli v svojo sredo tov. Komljanca in mu pripravili, najpotrebnejše domovanje. Predvsem pa diči vas dejstvo, da ni v vsej vasi nobene gostilne. Med temi treznimi in pridnimi vaščani je življenje tov. Komljancu prijetno in seveda skromno, kar je pa on že po svoji naravi. Okrog poldne ko nam je sestra Nežka pripravila prav okusno kosilo in smo sedeli že okrog mize, pa pride tov. Komljanec. Zelo veseli svidenja smo se prav srčno pozdravili. Naenkrat je bilo polno vprašanj in odgovorov. Samooibsebi se je ves razgovor vrstil okrog Jugoslovanske strokovne zveze in Krekove mladine. Kako tu, kako tam in zopet tam, je sledilo vprašanje vprašanju. Komaj smo mu sproti odgovarjali. Še vedno misli na svoje tovariše, še vedno vsakogar pozna. Vse mu je na tem in skoro edina njegova želja.j?, da bi Jugoslov. strokovna zveza procvitala neprestano, postajala vedno jačja na znotraj in zunaj v korist delavstva samega. Še vedno živi ž njo, kakor nekdaj. Toda čas je hitro minil. Kmalu se je oglasil v cerkvici zvon, ki je oznanjal in vabil k popoldanski službi božji. Odpravljali smo se, poslovili od dobre sestre Nežke in odšli. Nekaj časa nas je spremljal še tc*v. Anton, vendar se je moral radi šmarnic vrniti; segli smo si parkralt v roke, pomahali v pozdrav in z besedami »Pridite zopet kmalu« je tov. Komljanec odšel nazaj proti svojemu ljubkemu domu, mi pa navzdol proti Sv. Heleni. Srečko Žumer. ganizacija je v preteklem letu na eni strani izgubila več dobrih moči, na drugi strani so pa strokovničarji praznovali jubileje dela od več v boju za delavske pravice utrjenih moči. Ekspanzija ruskega premoga. Leta 1928 so nakopali v Rusiji 34.5 milijonov ton premoga, leta 1931. pa 59 milijonov; to je še enkrat toliko kot v zadnjem predvojnem letu, iko so nakopali 29 milijonov ton. Mnogo manjših premogovnikov so opustili in so koncentrirali produkcijo na ca 300 obratov. Za tekoče leto 1932. računi jo s produkcijo 90 milijonov ton. Delovni dan rudarjev, ki je znašal pred vojno 12 ur, je skrajšan sedaj na 6 ur. Obenem se je povprečna produkcija rudarjev dvignila od 12.5 na 14 ton. Mezde delavcev so samo v preteklem letu zvišali za 26 odstotkov. To m ono K atol. prosvetno društvo Koroška Bela—Javornik proslavi v nedeljo 12. ■junija t, 1. svoj srebrni jubilej s celodnevno 'prireditvijo. Za ta dan vsi krščansko misleči delavci z Gorenjske na Koro&ko Belo k tej proslavi katol. delavskega društva. Program proslave je zelo zanimiv in času primeren! Centralni kolodvor v Moskvi. Moskva vedno težje čuti pomankanje centralnega kolodvora, kjer bi se križale vse moskovske železniške proge. Ta ne-dostatek čutijo zlasti potniki, ki potujejo skozi Moskvo in morajo hoditi z ene strani mesita na drugo, da lahko vožnjo nadaljujejo. Moskva ima 8 kolodvorov in če mora potnik presesti, ga čaka dolga pot skozi mesto. Svet ljudskih komisarjev je zdaj naročil podrejenim organom, naj zgrade v Moskvi centralni kolodvor, ki bo zavzemal sedanji kurski kolodvor in dva sosedna okraja. Novi moskovski kolodvor je projektiran kot kombinat kolodvora, hotela in poštnega urada. S kolodvorom bodo zvezane vse proge tramvaja in avtobusov, pa tudi bodoče podzemne železnice. Hotel centralnega kolodvora bo eno največjih poslopij v Moskvi. V njem bo lahko stanovalo istočasno 5000 ljudi. Na ravni strehi hotela bodo športna igrišča. Novo poštno poslopje bo organično zvezano s centralnim kolodvorom. Pošiljke bodo metali kar iz poštnih vagonov v pripadajoče poštne predale. Centralni moskovski kolodvor bo najmodernejši v Evropi in na svetu sploh. Najvažnejše je pa še to: Pri gradnji tega hotela bo zaposljeno velikansko število ljudi vseh vrst — od tehnikov do dninarjev. Rusija gradi, zato ni tam brezposelnosti. Staršem srednješolskih dijakov Dravske banovine Društvo »Šola in dom« v Ljubljani vabi vse starše oziroma reditelje srednješolskih dijakov dravske banovine, da odgovorijo na sledeči vprašanji: 1. Ali ste za to, da se obdrži samo dopoldanski pouk? 2. Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki študirajo na srednjih šolah tudi stanovati v kraju kjer je šola? Tiskane listke s tema vprašanjema smo izročili te dni vsem srednješolskim dijakom. Po isti poti naj jih starši zopet vrnejo. V interesu vseh staršev je, da odgovorijo na prvo vprašanje z »da«. Le če dokažemo, da je večina staršev dravske banovine za nedeljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bodo dosegli definitivno odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, tedaj bo z novim šolskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski in popoldanski pouk. Ravno tako je v interesu vseh staršev, da odgovorijo na drugo vpraianje z »ne«. Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šolskim letom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, ki stanujejo izven mestnega okoliša in ki se vozijo iz okoliških krajev v Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj itd. S tem bodo prizadeti pred vsem kmečki in delarvski sloji, ki ne bodo mogli več svojih otrok šolati! Starši! Usoda vaših otrok je v vaših rokah! Odgovorite vsi brez izjeme na prvo vprašanje z »da«, na drugo vprašanje z »ne«! Vabimo tudi vse starše, da pristopijo k našemu društvu kot člani, ker nam bo le tako mogoče vršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in šole. Društvo »Šola in dom« v Ljnbljani, Strossmajerjeva ulica 1. Čitaj in širi „Del. Pravico**! ,ORO* čevlji so najboljši in najcenejši, posebno delavski. Zaloga vseh vrst čevljev Kolodvorska ulica 26, Ljubljana čevlji PENIK so najboljši in najcenejši. Posebno delavski čevlji se priporočajo. Kolodvorska ulica št. 35 - Ljubljana Vašo J) moš