Postqina plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhaja vsak peiek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 550 din, za
inozemstvo !0 din // UredniStvo in uprava:
Celje. Strossmayerjcvu ul. 1, pritličje,desno//
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   Stev.   10.666   //
Leto XXI.
Celje, nedelja 1. januarja 1Q39
Štev. 1.
1918 -1938
Leto 1918. in leto 1938. sta dva važ-
na mejnika v zgodovini slovanskih na-
rodov. Prvo nam jc prineslo izpolnitev
naših stoletnih sanj in izgledalo je že,
da jc z njim zaključena dolga doba tež-
kih bojev in neizmernih žrtev, doba
največjih nacionalnih naporov, brezpri-
mernega junaštva, v kateri so nešteti
heroji z zaničevanjem smrti in z žrtvo-
vanjem svojih dragocenih mladih živ-
ljenj polagali temelje naše današnje
svobode.
Toda po dvajsetih letih svobodnega j
življenja in narodnega razvoja je na-
stopila nepričakovano doba najtežje pre-
izkušnje za slovanske narode v Evro-
pi. Tragična usoda je zadela bratski
češki narod, ki si je z vzgledno vztraj- j
nostjo in ljubeznijo gradil in urejeval
svoj novi dom, v katerem je vladal pra-
vi demokratični duh enega največjih
čeških sinov — osvoboditelja Tomaža
Masaryka.
Zopet je zmagala sila nad pravico in
resnico, ki je kot hčerka božja obsojena
na hlapčevstvo. Zopet se je izkazalo, da
doživljamo Slovani usodne udarce iz
vekov v veke vsled tradicionalne slo-
vanske nesloge, ki nam vedno znova kli-
če v spomin zgodbo o Svatoplukovih j
palicah.
Vsa znamenja pa kažcjo, da slovan-
ska tragedija še ni zaključena in da Slo-
vanov tudi najnovejši žalostni dogodki
še ne bodo izučili. Siba, ki jo je spletla
nesrečnim slovanskim narodom zla
usoda, jih bo tepla tudi še v bodoče.
Iztreznjenje prihaja pri Slovanih vedno i
prepozno, po navadi šele potem, ko je-
čijo zopet v sužcnjskih okovih in kli-
če.io nazaj ča3e zlate svobode, ki so jo
s&mi ponovno lahkoraiselno zapravili. |
Ravno zato pa očitajo Slovanom njihovi !
sovražniki, da svobode niso vredni in
da niso zmožni vladati in upravljati se
sami. Priznati morarao, da je v tem
očitku mnogo žalostne resnice!
»Največ sveta  otrokom sliši  Slave!«
je pel naš veliki genij France Prešeren. ,
Toda  kljub svoji  mnogoštevilnosti  po- ;
menimo   Slovani  zaradi   naše     nesloge
najmanj  v družbi ostalih narodov,    ki
uveljavljajo svoje imperialistične    eks-
panzivne   težnje   s   svojo   disciplinirano
strnjenostjo  in  iz nje izvirajočo  udar-
nostjo  vedno  in  povsod na  škodo  Slo-
vanov.
Kdaj bo že vendar napočil čas, ko se
bomo Slovani zavedli svojih dosedanjih
napak in spoznali, da je edinole v slogi
naša moč in slovanska bodočnost?!
Kdaj se bo zbudil naš pravljični kralj
Matjaž in povedel svoje vojščake v boj
proti našim vekovnim nasprotnikom,
ki se ae niso napili naše krvi in nepre-
stano iztegajo roke po naši slovanski !
zemlji ?!
Strnimo svoje vrste, pripravljajmo
»e za ta boj, da nas čas ne najde zopet
nepripravljene! Naš kralj Matjaž, ne-
smrtni genij mučenika in heroja Viteš-
kega kralja Aleksandra I., ki je vodil
svoje junake od zmage do zmage in nas
končno privedel iz suženjstva v zlato
svobodo, živi v naših srcih in nas kot
glas vesti opominja k slogi s svojo opo-
roko: »Cuvajte mi Jugoslavijo!« Poslu-
šajmo njegov glas, izpolnjujmo njegovo
oporoko in čakajmo pripravljeni tre-
nutka, ko nas njegov nesmrtni genij
povede k novim zmagam in novim uspe-
hom!
Ko tone nesrečno in usodno leto v
vecnost in ko se poraja pred narai leto
3939.. ki obeta po napovedih poznaval-
cev svetovno političnih razmer še huj-
äe pretresljaje in večje nevarnosti za
svetovni mir in svobodo narodov, naj se
obudi v naših srcih pobožna molitev,
da bi nesmrtni duh velikega kralja bdel
nad nami in  našo svobodo,  ker   »manj
Dr. Juro Hrasovec:
„Nova Doba"
Pred 20 leti se je začela za nas Slo-
vence nova doba; prav primeren na-
slov si je tedaj nadel Vaš list.
Po dolgih stoletjih trpljenja smo se
združili južni Slovani; v lastnem domu
i se skušamo prilagoditi skupnemu živ-
ljenju.
Ni nam bilo, niti ni še sedaj lahko,
kajti naši neprijatelji so nas bili raz-
dvajali, sejali razdor in sovrastvo, zgra-
:   dili  umetne  meje  med  nami,   da  bi  si
!   postali tuji.
Krivi nazori in predsodki se še niso
mogli temeljito izkoreniniti; vendar
prodira eimdalje bolj in bolj vsepovsod
prepričanje,  da  nam je    ob    prevratu
j vsem Jugoslo venom zasijalo solnce zla-
te svobode, da se je začelo novo, lepše
življenje.
So še manjše in tudi večje razlike
med nami, pa prav vsi le dobro čutimo,
da naš dom ne more biti drugje, kakor
v  .Tugoslaviji.
Bila bi grda nehvaležnost, če ne bi
bilo tako.
Treba se je samo spominjati najhuj-
šega gorja in krivic, ki smo jih pretr-
|  peli,   misliti   na   ošabno   preziranje     in
! sramotenje našega jezika in narodnega
ponosa v onih časih, ko nas je rešila
propasti edinole močna in čista vera v
veliko uro našega vstajenja, svetla luč
pričakovanja  boljše  bodočnosti.
j In prišla je velika ura. Nismo mogli
verjeti, da so se našemu jeziku odprla
vrata v vse naše sole,  od najnižje .do
: najvišje -—• da smo smeli v vseh uradih
govoriti, poslušati naš jezik in pisati
v njem.
|
i   Milan   Oetina:
V  prejšnjih  težkih  časih so naši ro-
doljubni predniki brez koristoljubja bo-
drili in vodili, učili in tolažili naše za-
puščeno slovensko ljudstvo z živo bese-
do in neumornim delom, skušali so mu
izvojevati njegove pravice, trudili so se
vzgajati značajen,  telesno  in    duševno
cdporen rod.
Vse to velja tudi za sedanji čas. Le
stranka, ki v tem duhu dela, ja na pra-
vi poti. Ne sme se bati krivičnih očit-
kov, ne kakršnega si bodi pritiska; tuja
ji morata biti podkupljivost ali brez-
značajna nedoslednost.
Imeti mora edinole ta smoter pred
očmi, da bi bili v novi domovini srečni
in zadovoljni prav vsi, da bi bil naš na-
rod upoštevan član kulturne človeške
družbe.
Pričakujemo, da bo stranka, ki stoji
za Vašim listom, ostala zvesta svojim
idealom, ker le tako bo preživela vse
druge.
V  dolgih 20 letih je   >Nova Doba« ši-
vila   med   narodom   napredno   misel   —
pripomogla  mu je  s   svojimi   članki  in
razpravami do čim večje izobrazbe, do-
kazovala,  da  dostojnega    človeka     ne-
vredna pisava, ki je v službi verske ne-
strpnosti in politične strasti, nam vsem
na znotraj in zunaj  le  škoduje  in  ni-
komur ne koristi — da bi morali biti in
bi lahko  bili   složni  vsaj  tarn,   kjcr   to
zahtevata naša vsesplošna korist in na-
ša  narodna   east.
Naj bi Vaš list vztrajal na svojih
načelih še dolga desetletja -- pomagal
kovati naša srca in naš znaeaj; to mu
ob jubileju želimo vsi zvesti naročniki.
Ob 20-letnici „Nove Dobe"
Zvezna tiskarna v Celju je bila že od
njene ustanovitve tiskarsko podjetje,
ki je tiskalo nacionalno napredno časo-
pisje, ki se je širilo iz Celja med slo-
venski narod po vsej bivši Spodnji Šta-
jerski. Ze pred ustanovitvijo tega pod-
jetja je v Celju obstojala slovenska
tiskarna, last Dragotina Hribarja. Svo-
je obratne prostore je imela v prvem
nadstropju hiše, ki je stala na mestu,
kjer se dviga sedaj ponosni trgovski
dom tvrdke R. Stermecki. Dragotin
Hribar je v svoji tiskarni izdajal list
Domovino«, ki pa je s preselitvijo
Hribarjeve tiskarne prešla v last nove-
ga tiskarskega podjetja Zvezne tiskar-
ne, kjer je izhajala trikrat tedensko. V
jeseni leta 1907. je začel v Celju izha-
jati tednik »Narodni list« kot glasilo
narodne stranke za Stajersko. Do kon-
ca leta 1907. se je ta list tiskal v ta-
kratni zadružni tiskarni v Krškem, z
novim letom 1908 pa se je pričel tiskati
v Zvezni tiskarni v Celju, kjer je izhajal
do pričetka svetovne vojne, ko ga je
oblast kot srbofilski list ustavila. »Do-
movina« je izhajala do konca leta 1908.
One 1. januarja 1909 je izšel v Zvezni
tiskarni »Narodni Dnevnik«, ki je izha-
jal do konca leta 1910. Od 1. oktobra
1910 do kon.ca junija 1911 je dvakrat
tedensko izhajal v Zvezni tiskarni v
slovenskem duhu pisan nemški list
Südsteirische Volksstimme«, ki je v
tistem času neusmiljeno bičal celjsko
renegatstvo.    Zaradi zanimive    vsebine
je občinstvo — tudi nemsko vedno
nestrpno pričakovalo novo izdajo lista.
V prilično teh letih se je v Zvezni ti-
skarni tiskalo še več mesečnikov, tako
nekaj časa pedagoški list »Popotnik«,
Zadruga«, »Piščalka«, napredni dijaški
list >Svoboda«, »Slovenske pravice« itd.
Tiskarna kot največje slovensko podjet-
je te vrste v Celju je bila za tisk časo-
pisja dobro urejena.
V   januarju  leta   1910.  je   dobila  ti-
skarna še stavni stroj,  brez    katerega
je bila izdaja dnevnega časopisa, ki je
dostikrat izšel tudi na 12 straneh, sko-
laj nemogoča.
Prišla pa je svetovna vojna in vse
nacicnalno' življenje je bilo zadušeno,
tako tudi izdajanje našega časopisja.
Izhajala je v Celju samo »Zadruga«, in
sicer 14-dnevno, ki pa je obveščala či-
tatelje samo  o  gospodarskih  zadevah.
Ko se je v začetku novembra 1918
zrušila avstro-ogrska monarhija, se je v
Celju zopet živo občutila potreba po
slovenskem listu. Pričel je takoj izha-
jati kot nekako uradno glasilo Narod-
nega syeta v Celju »Glasnik Narodnega
sveta«, ki je izhajal do konca leta 1918.
Težava pa je bila v tiskarni. Ni bilo
dobiti stavcev, ker je bilo še vse v vo-
jaških suknjah. Hodili smo stavit v ti-
skarno iz vojaške službe v razpoložlji-
vcm času. Tiskarna je imela tiste dni
mnogo raznega dela. Vsi uradi so potre-
bovali novih slovenskih tiskovin, da je
tiskarna s skromnim številom delovnih
mcči komaj  zmagovala delo.
Kakor že zgoraj omenjeno, se je živo
eutila potreba po novem slovenskem ča-
sopisu v Celju. Tako je pričela z novim
letom izhajati »Nova Doba« in sicer
dvakrat tedensko. Delovnih moči še
tudi sedaj ni bilo dovolj na raz xolago,
stavni stroj zaradi pomanjkanja plina
ni bil v obratu, z roko stavljen časopis
pa da mnogo več dela in tako se je pr-
va številka lista pričela tiskati 2. janu-
arja nekako ob 11. ponoči. Naklada li-
sta je dosegla več tisoč izvodov, ogla-
30V, ki so takorekoč kruh vsakega ča-
sopisa, je bilo ob splošnem obnavlja-
nju po vojnih razmerah razrušenega
gospodarstva vedno mnogo in je tako
list po dveh mesecih pričel izhajati tri-
krat tedensko, petkove številke skoraj
redno na šestih ali osmih straneh.
V   letih po prevratu pa se je začelo
močno širiti dnevno    časopisje.    Poleg
dveh dotedanjih slovenskih    dnevnikov
smo dobili še celo vrsto    novih.    Tudi
tedniki so rastli kakor gobe po dežju.
Nastale  so  nove  stranke,  katerih  pri-
stasi so čitali svoje strankarske časopi-
se. Vsled nastalih razmcr so morali ne-
kateri  novi  listi  ali popolnoma  prene-
hati izhajati ali pa večkratno tedensko
izdajo reducirati. K temu je nemalo pri-
pomogla tudi gospodarska depresija od
leta  1931. dalje. Tako je tudi  naš  list
moral  iti  na dvakratno tedensko  izha-
janje in  nato na enkratno.
Kljub številnemu dnevnemu časopis-
ju pa so razni večji in manjši kraji ob-
čutili, da to časopisje zanemarja razne
krajevne zadeve, ter krajevnim dopi-
som zaradi drugega potrebnega in ne-
.st.rašna smrt ie v erne zemlje krilu, kot
so pod svetlim  solncem sužnji dnovi«!
Uprimo svoj pogled v bodočnost ter
posvetimo vse svoje telesne in duševne
sile notranji ureditvi in utrditvi social-
no pravične države, v kateri ne bo pri-
vilegirancev in izkoriščevalcev naroda
na eni ter obupancev in brezdomovin-
cev, ki bodo zaman iskali dela in kru-
ha v tej na naravnih zakladih tako
bogati državi, na drugi strani, ampak
bo ta država skupen, prijeten in udoben
dom nas vseh, ki nas ljubezen in hva-
ležnost veže na to s krvjo in z znojem
naših prednikov prepojeno grudo!
Jugoslavija, ta krasna in prostrana
zemlja naravnih krasot, ki krije v sebi
neizčrpne zaklade, naj ne bo dalje ob-
jekt eksploatacije tujega in sovražnega
nam kapitala, ki sesa kot vampir kri
in mozeg našega naroda, razjeda njego-
\o telesno zdravje in razkraja njegovo
moralo, da propada lačen, bos in nag
v našo narodno sramoto!
Predvsem   pa   ie   potrebno.     da     naš
zurav narodni organizem izloči čimprej
kot gnojne tvore vse temne in zločinske
elemente, ki v svojem egoizmu podre-
jajo interese naroda in države svojim
osebnim koristim ter kot izdajice naro-
da prodajajo za Judeževe groše sovraž-
nim silam in njih kapitalu našo zemljo
in naš narod!
Naj nam novo leto že končno prinese
iztreznjenje in izpreobrnjenje. da bodo
prenehali vsi bratski spori in bodo po-
stavljeni vsi naši napori v službo skup-
nih ciljev in interesov vseh delov naše-
ga naroda in države od Triglava do
Vardarja.
V naših vrstah naj ne bo prostora
za sejalce razdora in zastrupljevalce
bratske sloge med dobro mislečimi ljud-
mi, ki s svojim konstruktivnim delom
ustyarjajo pozitivne vrednote, s kateri-
mi fee dviga življenjski standard našega
delovnega človeka in veča narodno pre-
moženje in narodovo  blagostanje!
To so naše želje ob vstopu v novo leto.
MNOGO SRECE  IN   VESELJA   X
NOVEM LETU
želita vsem naročnikom, čitateljem,  iii-
serentom in sotrudniko^n
uredništvo ill uprava »Nov«> Dobe«
DANAŠNJA   JUBILEJNA   ŠTEVILKA
>:Nove Dobe« obsega 16 strani. Priložen
ji je tudi koledar za  1.  1939.
PRIHODNJA  ŠTEVILKA
»NOVE   DOBE«
bo  izšla  zaradi praznika sv. Treh kra-
ljt'\   žt' \   čotrtek 5.   januarja  popoldne.
1
potrebnega gradiva ne daje dovolj ali
pa sploh ne prostora. Zato so merodajni
faktorji prišli do zaključka, da je tre-
ba tern krajem dati glasilo, s katerem
lahko iznašajo svoje težnje. Pričela se
je reorganizacija lista »Nove Dobe«.
List se je vsebinsko močno izpopolnil,
zelo se je razširil tudi krog naročnikov
in čitateljev. »Nova Doba« je danes vse-
stransko upoštevan list. Rade volje daje
prostora raznim dopisom, njeni predali
so brezplačno na razpolago raznim na-
eionalnim, kulturnim, gospodarskim in
drugim organizacijam. Kljub zaprekam,
Bogdan Punenjak:
ki so jih zlasti v zadnjem času skušali
z izvestne strani staviti našemu listu na
pot, bo list šel vztrajno svojo začrtano
pot dalje in bo dosegel še marsikatero
jubilejno obletnico. Da pa bo list svojo
nalogo lahko nemoteno izvrševal, je po-
trebno, da mu ostanejo zvesti dosedanji
naročniki in da vstopijo v njihov krog
še novi ter da ostanejo njegovi sotrud-
niki tudi v bodoče marljivi in vestni ka-
kor doslej.
H  koncu   »Novi  Dobi«  za dvajsetlet-
nico: Vivat, crescat, floreat!
„Nova Doba" in podeželje
Osvoboditev našega naroda izpod tr-
dega tujčevega jarma je dala končno
našemu narodu možnost nemotenega in
svobodnega kulturnega razmaha. Preko
noči so padle neštete ovire, ki so kakor
železen oklep ovirale svoboden kulturni
razvoj našega naroda in naša narodna
država nam je na stežaj odprla vrata
k popolnemu kulturnemu izživljanju.
Z dosego naše narodne svobode pa so
stopile na plan tudi nove potrebe naše-
ga naroda. Puško in meč smo morali
zamenjati z lopato in peresom. S puško
in mečem smo gradili, z lopato in pere-
som smo morali izgraditi našo mlado
svobodno državo. Naša domovina in po-
sebno naša lepa slovenska mesta so
bila preplavljena z importirano kultu-
ro in nemški tisk je bohotno cvetel
v naših mestih ter kazil zunanje lice
naše lepe domovine. Predvsem je bilo
torej treba misliti na izgraditev, izpo-
polnitev in razširjenje lastnega narod-
nega tiska, ki naj vrne naši deželi nje-
no pravo, neoskrunjeno slovensko lice
in notranje preporodi naš narod. Seve-
da so se temu takoj stavile velike ovi-
re na pot in to prvenstveno finančnega
značaja, vendar pa je velika zavednost
naših preizkušenih nacionalnih borcev
premagala vse te težave in razširjen
slovenski tisk je nastopil svojo zmago-
slavno pot po naši domovini.
Tedanja naša mesta so bila prepoje-
na z nemško miselnost.jo, vsem pa je
prednjačilo Celje in severna štajerska
mesteca, ki so takrat predstavljala pra-
vo gadje gnezdo štajerskega rene-
gatstva. V tern okolju se je rodila
»Nova Doba«, ki je ob svojem rojstvu
že s svojim imenom napovedovala viso-
ko poslanstvp, ki ji je bilo položeno v
zibelko. Treba je bilo privesti v naš
narod novo dobo, treba ga je bilo pre-
roditi v nacionalnem duhu in iztrebiti iz
njega vso tujo navlako, ki se je v teku
stoletnega suženjstva v njehi ukoreni-
nila. N:i prosto nam je bilo dano: ali
čvr3to zdravje po hudi, toda očiščevalni
borbi, ali pa večno hiranje s tujo mi-
selnostjo okuženega naroda. In tu je da-
našnji jubilant našel široko področje
svojega udeistvovanja in danes, ob
njegovi dvajsetlelnici, moramo priznati,
da je v polni meri izpolnil svoje visoko
kulturno in narodno poslanstvo.
Prav pogosto čitamo v nasprotnem
tisku napade na »brezpomemben« in
»neznaten« celjski listič »Novo Dobo«.
In pri tern se nam vselej poraja vpra-
šanje: Ali tiči pomembnost lista samo
v njegovi visoki nakladi in razkošni
opremi in ali niso še drugi činitelji, ki
še tako skromnemu listu včasih daje jo
celö večjo pomembnost, kakor še ta-
ko obsežnemu dnevniku? Mi, ki živimo
in se javno udejstvujemo na našem
podeželju in posebno v naših narodno
ogroženih obmeinih krajih, znamo pač
najbolje ceniti veliki pomcn današnje-
ga jubilanta za naše podeželje in prav
posebno za naše narodno najbolj ogro-
žene pokrajine.
Naš dnevni tisk je posvečal vsa po-
vojna leta vse premalo pczornosti na-
šemu podeželju in razmeroma redko
smo zasledili v naših velikih dnevnikih
daljše vesti o življenju in gibanju na-
žega podeželja. Tu je »Nova Doba« iz-
polnila veliko vrzel, ki jo je naše pode-
želje neprijetno občutilo. V 20 . letih
svojega obstoja je prodrla  »Nova Do-
ba« v vsa naša podeželska mesteca in
trge v severozapadnem delu naše do-
movine in postala takorekoč pravo lo-
kalno glasilo velikega dela našega po-
deželja. Na ta način predstavlja »Nova
Doba« važno vez med našimi kulturnimi
središči in podeželjem in v njej se danes
zrcali jasna slika vsega gibanja in živ-
ljenja našega podeželja. Koliko važnih
odlomkov iz narodnostnih in političnih
bojev našega podeželja, iz javnega in
društvenega gibanja v naših malih me-
stecih in trgih bi ostalo za vedno skri-
tih naši domači politični zgodovini, če
ne bi bila »Nova Doba« širokogrudno
odprla svojih stolpcev življenju našega
podeželana. Predaleč bi me vodilo, če
bi hotel naštevati vse velike prednosti,
ki jih je prinesla v teku svojega 20-
letnega izhajanja »Nova Doba« našemu
podeželju. Vendar pa ne smem prezreti
enega zgodovinsko važnega dejstva, ki
najjasnejše osvetljuje veliko narodno
delo današnjega jubilanta. Ze pri na-
glem pregledu ene same številke opa-
zimo, da posveča »Nova Doba« mnogo
prostora razmeram in življenju naših
nekdaj najbolj zagrizenih renegatskih
mest, kakor so bila Laško, Konjice, Slo-
ven jgradec  itd.  Ta  ugotovitev  pa nam'
Em. Lilek:
dokazuje, da se je »Nova Doba« ravno
v teh narodnostno najbolj ogrožsnih
krajih najbolj razširila in, kar je še več-
jega pomena, razširila baš med nižjimi
sloji, ki si ne moreio kupovati drage-
ga dnevnega časopisja. In kakor je bilo
to dejstvo odločilne važnosti prva po-
vojna leta, je danes ob tako veliki tuji,
propagandi gotovo še važnejše. Danes
predstavlja »Nova Doba« tudi glasilo
našega malega človeka, delavca in obrt-
nika, ki sta najbolj izpostavljena veli-
kopotezni tuji propagandi. Vsled tega je
neprecenljivo ono nacionalno delo, ki ga
opravlja že vseh 20 let in prav posebno
v zadnjih letih »Nova Doba« v naših
izpostavljenih mestih v krogu našega
malega človeka, zato politična zgodovi-
na slovenskega naroda ne bo mogla iti
mimo velikega kulturnega in nacional-
nega dela današnjega jubilanta.
S ponosom se lahko ozre »Nova Do-
ba« na preteklih 20 let in na veliko na-
rodnostno in kulturno delo, ki ga je
opravila v tern za naš narod tako po-
membnem razdobju. Ob jubileju nas
navdaja skromna želja, da bi »Nova
Doba« šla v novo dvajsetletnico z istim
razumevanjem za narodne in kulturne
potrebe hašega podeželja in da bi nikoli
ne krenila s svoje jasno začrtane poti!
Zavedati se moramo, da posebno naš
podeželski mali človek nujno potrebuje
svoj tisk, ki naj mu bo kažipot v seda-
njem tako meglenem političnem ozraČ-
ju in ki bo v svojih stolpcih vedno na-
šel dovolj prostora za svoje upravi-
čene tcžnje in želje. Taka naj ostane v
novi dvajsetletnici »Nova Doba« in s še
večjo ljubeznijo se je bo oklenilo naše
sicer tako zapostavljeno podeželje!
Prvi kladivarji Jugoslavije
Slovenski profesorji nasarajevskigimnazijipredsvetovnovojno
Leta 1936. je izšla v Ljubljani zna-
menita knjiga »Dobrovoljci kladivarji
Jugoslavije 1912—1918.«
Jaz hočem dokazati, da so gori ome-
njeni profesorji s svojim duševnim de-
lom na saraievski gimnaziji omogočili
dobrovoljcem njihovo požrtvovalno vo-
jaško delo van je za Jugoslavijo v sve-
tovni vojni 1. 1914.—1918.
Ko je Avstro-Ogrska leta 1878. za-
sedla Bosno in Hercegovino, je našla
tarn samo eno srednjo šolo, urejeno po
zapadnem evropskem načinu. To je bila
nižja gimnazija, ki jo je malo pred
okupacijo osnovala »Srpska crkveno -
školska opčina u Sarajevu«. Ta srbska
sola je obstojala blizu pet let pod av-
stro-ogrskim vladanjem. Toda 1. 1883.,
ko je bila od bosanske vlade 6. novem-
bra 1879 osnovana realna gimnazija s
štirimi razredi pretvorjena v višjo hu-
manistično gimnazijo (v »Veliko gim-
nazijo«) je morala srbska nižja gim-
nazija »prestati raditi, jedno zbog smet-
nja, koje joj je činila nova okupator-
ska vlada, drugo zbog poteškoča mate-
rijalne prirode«.
Na sarajevski realni gimnaziji so
službovali štirje slovenski profesorji: v
šolskih letih 1880-81 in 1881-82 Rajko
PcniKck, ki je v začetku š. 1. 1882-83.
odšel v Slovenijo; v š. 1. 1882-83. so
prišli trije drugi Slovenci, namreč Ja-
kob Žnidaršič, oče pokojnega univ. prof.
Cirila Znidaršiča v Ljubljani za mate-
matiko in fiziko, Ivan Seunik za priro-
dopis, in Martin Bedjanič za klasično
filologijo. Ti so ostali od š. 1. 1883-84.
tudi na humanistični gimnaziji, in sicer
Znidaršič do svoje smrti 1. 1903., Seunik
do 1. 1904., Bedjanič prvikrat do 1.
1893., ko je bil premeščcn kot vodja na
novo gimnazijo v Mostarju, kjer je po-
stal 1. 1896. direktor gimnazije; v š. 1.
1900-01. pa je bil premeščen nazaj na
sarajevsko gimnazijo in služboval na
njej do 1. 1910. V š. 1. 1883-84. sta pri-
šla na to gimnazijo Emilian Lilek za
zgodovino in zemljepisje in Jože Prav-
tlič za latinski in grški jezik. Prvi je
ostal na zavodu do 1. 1902., do svojega
ödhoda na zadarsko gimnazijo s hrvat-
skim ali srbskim učnim jezikom; drugi
pa do  svoje  smrti  1.  1909.
Po smrti drugega direktorja sara-
jevske Velike gimnazije aprila 1884 je
prevzel vcdstvo gimnazije prof. Znidar-
šič, feruarja 1885 pa je avstro-ogrsko
finančno ministrstvo, kateremu je bila
poverjena uprava Bosne in Hercegovi-
ne, imenovalo za direktorja zavoda Da-
vorina Nemaniča, učitelja na gimnaziji
v Pazinu. Nemanič je ostal na zavodu
do leta 1900., ko je bil imenovan za
nadzornika srednjih šol v Bosni in Her-
cegovini. Po njegovi upokojitvi 1. 1910.
je postal nadzornik za gori imenovane
sole direktor Bedjanič. Ta je stopil v
pokoj 1. 1913. kot dvorni svetnik.
V  š. 1. 1885-86. je prišel na sarajev-
sko gimnazijo za nemški jezik Slovenec
Jože Novak. Ta  je  služboval    na    tej
gimnaziji prvikrat do š. 1. 1907-08., ko
je bil imenovan za vodjo tuzlanske gim-
nazije, po dveletni službi v Tuzli pa se
je vrnil v š. 1. 1910-11. zopet na sara-
jevsko Veliko gimnazijo in je ostal na
njej   do   svoje  upokojitve   1.   1924.   kot
redni profesor.
V  š. 1. 1886-87. je bil nameščen kot
profesor Rajmund Cuček, izprašan iz
humanistične in realistične skupine šol-
skih predmetov. Zapustil je sarajevßko
gimnazijo že ob koncu š. 1. 1887-88.
Ob Cučkovem prihodu je službovalo
v š. 1. 1886-87. in 1887-88. ob istem ča-
su na Veliki gimnaziji v Sarajevu osem
Slovencev.
Ta dolgoletni slovenski učiteljski «bor
na tej gimnaziji je na prvem mestu
vzgojil vso starejšo bosansko in herce-
govsko inteligenco, ki je deloma že za
časa avstro-ogrske uprave v Bosni in
Hercegovini, v veliki meri pa v zedi-
njeni državi Srbov, Hrvatov in Sloven-
cev zavzemala odlična mesta v mini-
strstvu, v državni upravi, pri sodiščih,
v šolstvu, narodnem predstavništvu, po-
litiki, publicistiki i. dr. Naj navedem sa-
mo Sarajlijo Milana Srškiča, ki je po-
stal ministrski predsednik, Vasilja Gr-
diea, ki je postal glavni vodja revolu-
eienareev, ter odvetnika dr. Stojaiiovi-
ca in odvetnika Dušana Vasiljevica, ki
sta postala člana Jugoslovenskega od-
bora v Parizu.
Kako sodbo je izrekel o tem sloven-
skem učiteljskem zboru na Veliki gim-
naziji v Sarajevu njen bivši učenec, po-
zneje njen profesor in končno intendant
sarajevskega »Zemaljskega muzeja« g.
Sčepan Grdič, brat prej imenovanega
Vasilja Grdiča, v svojem govoru na
sarajevskem pokopališču pri pogrebu
profesorja Josipa Novaka decembra
1934?
»Prvi profesorski kolegij na sarajev-
ski Veliki gimnaziji je tvorila skupina
slovenskih profeserjev (Nemanič, Bed-
janič, Pravdič, Novak, Seunik, Znidar-
šič, Lilek), ki so prišli v Bosno in Her-
cegovino, da tu žrtvujejo svojo mladost
pa tudi svoje življenje v korist in na-
predek našega naroda. Da niso svogih
dolžnosti izvršili samo v prosvetnem
in učnem pogledu, ampak tudi v polni
meri s svojo nacionalno in politično
vzgojo poverjene jim šolske mladine,
dokazuje prvič patriotično delovanje
bosansko-hereegovske inteligence, dru-
gič njeno zadržanje do svojega naroda
in nasproti njegovim sovražnikom, in
koneno velike žrtve, ki je ta prosvet-
ljena mladina prinašala v borbi za osvo-
bojenje našega naroda. Ker so bili ti
profesorji sämi trdnega značaja, so
napravili iz sarajevske gimnazije ko-
vačnico, v kateri so se dijaki skovali
v jcklenc značaje«.
In kako je sodil o tej gimnaziji, nje-
nih učencih in profesorjih drugi njen
bivši učenec, pozneje njen direktor in
narodni poslanec Milan Cukovič? V
»Pregledu« iz mescca junija 1929 piše:
»Sto sarajevsku Prvu gimnaziju ix-
diže iznad mnogih i mnogih njezinih
starijih ses'ara, jeste ta rijetka, ne-
obična i jedinstvena činjenica, da je
skoro sav kulturni, nacionalni i politični
ra/vitak čitavog jednog teritorija naj-
tješnje vezan za tu ustanovu.
Uticaj te Gimnazije, odnosno inteli-
geneije, koja je poslije dovršenja gim-
nazijskih nauka nastavila študije i svr-
šivši ih vratila se u domovinu, zapažen
je odmah.
Karakteristika školskc omladine iz
onog doba je njezino nacionalisticko
razpolcženje. Mada su tadanji vlasnici
išli za tim, da uguše svaki nacionalni
pokret, ipak bilo je faktora, koji su pa-
ralisali te antinacionalne želje i zahtje-
ve. Prvo, nastaMiici. Uvijek se je našao
pokoji medu njima, koji je na zgodan
način, na predavanju ili u razgovoru,
dirnuo u nacionalističke žice omladine.
Kino Metropol
3'., 31 decv-mbra prvi tn edini f Im prvegt pred--.ednika P"lj-
ske republike in n«jvečiega I II IJ I U f\ CHMATfl
pianista sveta Padarewskega L U H I II H    JUIlHIH
31. d-c. ob 2O.JO, l., 2., 3. januarja vesela, briljantna komedija
Mofa m d 1 o ž (> n i c n (Unsere kleine Fra •)
V glavni viogi : Kät^e vo" N «gy. Paul Kemp. W if   Alnnh   Rptty
KINO     UNION    CllJlpredvai.:
30, 3i decembra fiim SNEGÜLJCICA IN SEDEM PALČKOV
N3slednji  program : H G 1 d i (v nem§Kem |eziku) Shfrfey Ternple
2
Foto Pelikan - Celje
želi suojim cenjenim strankam
srečno in veselo
NOVO LETOf
Dačka omladina odlikovala se je uvi-
jek nacionalnim radikalizmom. Studenti
iz Bosne i Hercegovine, studirajuči na
austrijskim imiverzitetima (najviše u
Becu i Gracu) bili su u nacionalnim pi-
tanjima radikalniji i od Srbijanaca. Ovi
poslcdnji često su izražali svoje veliko
čudenje, da austrijske škole nijesu ne
samo naškodile nacionalizmu (specijal-
no srpskom), nego su ga još ojačale.
Bačka omladina, koja je prošla kroz
sarajevsku gimnaziju bila je u prvim
redovima naoionalno političke i revolu-
cijooarne borbe«.
Kateri izmed sarajev3kih profesorjev
je te omladince na prvem mestu vzga-
jal v gori iznačenem borbenem duhu?
Jaz! Kot zgodovinar in neustrašen Ju-
gosloven, ki je užival pri sarajevskih
gimnazijcih največ zaupanja in spošto-
vanja. Ne maram tu ponavljati, kar je
pisal o mojih predavanjih v koledarjü
sarajevske Prosvete za leto 1932. seda-
nji senator Liubibratič, niti ne ponoviti
izjave, ki jo je dal Vasilij Grdič o mo-
jem vplivu na njegov politlčni nastop,
ko me je obiskal tukaj v Celju. O vsem
tem sem že pisal v knjigi »Slovenski
učitelji v tujini« in v knjigi »Das
österreichische Problem und der Hitle-
rismus«. Tu, v tem članku, hočem samo
trdlti, da prvi sarajevski gimnazijci po
cfovrSeruh študijah ne bi bili tako nav-
dušeni za svobodo in politično zedinje-
nje Srbov, Hrvatov in Slovencev ter ne
bi imeli toliko odločnosti in požrtvo-
valnosti v svoji borbi za neodvisnost
svojega naroda, pa tudi ne bi započeli
revolucije proti neznosnemu avstro-ogr-
skemu režimu, iz katere se jeporodila
svetovna vojna 1. 1914., čc bi tudi jaz
ne bil njiliov narodni, kulturni in poli-
tioni vzgojitelj. V naši državi je vse
polno mojih bivših učencev s sarajev-
ske gimnazije, pa naj vstanejo in me
desavuirajo če morejo. Jaz hočem v
potrditev pravilnosti svoje trditve samo
navesti, kar je napisal 1. 1932. v kole-
darju Prosvete njen predsednik in moj
biväi učenec na saraievski gimnaziji g.
senator Sava Ljubibratič:
»Sigurno niko od onih, koji su došli
u Bosnu preko Save za vrijeme austro-
ugarske uprave, nema vise zasluga od
ovoga čovjeka. Slovenija moža biti po-
nosna, što nam je dala Emila Lileka,
jer je time učinila veliku uslugu naciji
i našoj državi«.
A glavni odbor Prosvete piše istega
leta v meni poslanem pismu: »Sta su
mlade generacije Bosne činile i učinile
za oslobodenje, jedan veliki deo zasluga
je g. Emila Lileka«.
Mislim, da sem z vsemi temi naved-
bami dokazal, da so bili prvi slovanski
profesorji na sarajevski Veliki gimna-
ziji zares prvi kladivar ji Jugoslavije.
Ker sem leta 1902. zapustil službo v
Bosni ,tako nisem več osebno vplival na
delcvanje šolske mladine v Sarajevu.
Starejša generacija bivših sarajev-
skih gimnazijcev, h kateri spadata med
drugimi tudi zelo vplivna narodna bor-
ca Vasilij Grdič in Savo Ljubibratič, je
vzgojila tako zvano »Mlado Bosno«, h
kateri 30 spadali tudi vidovdanski na-
padalci na nadvojvodo Ferdinanda:
Princip, Hie,  Grabež i. dr. Za umor,  o
Em. Lilek:
katerem je Slijepčevič v svoji knjigi
»Napor Bosne i Hercegovine« izrekel
na strani 213 pravilno sodbo: »Osečanje
je bilo jače od razuma«, ne more mene
kot bivšega profesorja na Veliki gim-
naziji v Sarajevu zadeti nobena odgo-
vornost. Prvič zaradi tega ne, ker no-
beden izmed atentatorjev ni bil moj
učenec, pa tudi nobenega nisem poznal;
drugič zaradi tega ne, ker sem učen-
cem, poznavajoč njihovo preveč strast-
no politično poželenje, obrazložil, da se
Rim ni zgradil v enem letu, pa jih tudi
opozoril na neuspehe političnih umo-
rov, ad exemplum pri Italijanu Mazzi-
niju (1802—1872), ki je moral zapu-
stiti politično areno v korist zastopni-
kov tako zvanega Rbiascimcnta, to je
preporoda italijanskega naroda v etič-
nem in kulturnem pogledu.
Ernest Vargazon —
prvi rešitelj države
Širši javnosti ni znano, kaj je storil
za osvobojenje in zedinjenje Srbov, Hr-
vatov in Slovencev velik nacionalist iz
kroga železniških uradnikov. To storim,
ker je pri nas Slovencih, pa tudi pri
Srbih še premalo ali nikakor znanoy
kar je v tem pogledu rešilnega storil
že umrli načelnik državnih železnic v
Ljubljani g. Ernest Vargazon.
O njegovem neprecenljivem delu je
prinesel list »Pohod« v Ljubljani 14. ja-
nuarja 1933 pod napisom »Slovenec pr-
vi spasitelj države« opis njego-
vega delovanja na železniški postaji v
Bcogradu 1. 1918. po pripovcdovanju
Vargazona samcga. Jaz ga podam v
xNovi Dobi« v skrajšanem obsegu:
»Posrečilo se mi je, da sem bil, če-
ravno še vcdno kot »srbofil p. v.«, sep-
tembra 1917 imenovan za komandanta
železniške postaje Beograd in po nekaj
mesecih za komandanta prometnega od-
dclka za glavne proge istotam. Nekaj
dni po svojem prihodu v Beograd sem
ŽO bil v zvezi z odločilnimi srbskimi kro-
gi, ki so vsi služili jugoslovenski ideji.
Najvnetejša in najboljša sodelavka mi
je bila pok. gospa Protičeva, soproga
pok.  ministrskega  predsednika Stojana
Protiča, legendarna žena, prava »Ko-
sovska majka«, ki si je takrat kot pred-
sednica Rdečega križa pridobila v tež-
kih dneh suženjstva in okupacije za svoj
narod nevenljive zasluge. Obiski bavar-
skega kralja, saksonskega kralja, av-
strijskega cesarja Karla in cesarice Zite
v Beogradu meseca maja in junija 1918
so mo poučili, da bo usoda svetovne
vojne odločena na solunski fronti, ka-
kor je neizprosno zahteval moj mentor,
veliki Briand, v borbi proti Clemen-
ceauju. Za to mnenje sem dobil tudi
dragocene podatke iz delovne sobe sa-
mega nemškega cesarja Viljema in Hin-
denburga iz nemškega glavnega stana
na gradu Plessu, in to od visoke oseb-
nosti, katere pa iz višjih ozirov ne mo-
rcm in ne smem še imenovati v javnosti
Po proboju solunske fronte (15. sep-
tembra 1918) je bilo treba bdeti noč in
dan, da bo moj načrt dobro uspel.
Ko se je zmagoslavno prodirajoca
srbska vojska zaradi utrujenosti, po*
manjkanja municije, hrane in obleke
morala pred Nišem ustaviti (okoli 8. do
12. oktobra 1918) sem dobil kot koman-
dant prometnega oddelka od armadne-
ga poveljstva feldmaršala Kövesza naj-
strožji nalog, da v nekaj dneh prepe-
ljem z rumunske fronte do Niša dobro
oboroženo in odpočito nemško armado
feldmaršala Mackensena. »Ta bo izmuče-
ne ostanke srbske vojske lahko raz-
pršila, solunska fronta bo razbita, Sr-
bija izginila z zemljevida, Verdun bo
padel, Nemcem pa je odprta pot v Pa-
riz, in centralne sile bodo svetovni vojni
naredile konec ter gotovo zmagale.« V
moje roke so torej položili ključ do re-
šitve teh naklepov. In jugoslovenska
ideja v mojem srcu je postala najjačja:
Zabasal sem tenwljito pro go med Ze-
munom in Novim Sadom ter tako one-
mo gočil prevoz nemške armade na so-
lunsko fronto.
O tem sem po svojih srbskih prija-
teljih obvestil srbsko armado v Nišu in
ji svetoval, naj po nekaj dneh odpočitka
kolikor niogoče hitro nadaljuje svoj
zmagoslavni pohod proti severu. In tako
se je zgodilo. Ko je armadno poveljstvo
16. oktobra 1918 pozvalo mene, naj jaz
»rešim monarhijo pred katastrofo« in
promet na ogrskih državnih železnicah
zopet spravim v red, sem to nalogo z
veseljem sprejel, dobro se zavedajoč, da
ob tej priliki lahko rešim drugo, za živ-
ljenje nove države prav tako važno
vprašanje, namreč vprašanje prehrane.
Razcn Banata, Vojvodine, Hrvatske in
Slavonije so bile že vse druge jugoslo-
venske pokrajine brez živeža, nekatere
celo pred lakoto. Vse ogromne količine
živeža »železne rezerve« nemške in
avstrijske vojske v Srbiji so bile nato-
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. strankam in odjemalcem
Dobrofinsek Anton
elektro- in radiotehnično podjetje
.Celje, dr. Žerjavova 3 - Telefon št  240
Stare celjske idile
Geljako slovensko časopisje je izvr-
ševalo visoke nacionalne naloge v pred-
vojni dobi, ko je Celje bojevalo težko
narodno borbo, s častnimi uspehi. Ak-
tivnost našega narodnega naprednega
življa jc bila krepka, saj se je opirala
na idcalizem in požrtvovalnost vzgled-
nih mož. V zadnjih letih pred veliko
vojno so se tiskali v Zvezni tiskarni
istočasno trije politični časopisi: »Na-
rodni dnevnik«, »Narodni list« in »Süd-
steirische Volksstimme«, ki je pisala
Slovencem prijazno. Iz teh naj tokrat
obnovimo nekatere članke,. ki niso to-
liko politične vsebine, nego so zanimivi
bolj zaradi svojega lokalnega kolorita,
ko na prijoten način prikazujejo živ-
ljenje malega predvojnega Celja ter
njegove povsem domače probleme, majh-
ne in velike, bridke in vesele.
gkandal! V Spitalski (Kocenovi) uli-
ci st. 19, v hiši, ki je last mestne ob-
čine, stanuje revna gospa Terezija Von-
čina s hčerko. Ob ljudskem štetju je
gospa v tiskovini navedla slovenski je-
zik kot občevalni. Po preteku nekaj dni
ji je občina dostavila sodnijsko odpo-
ved. Isti dan sta se pojavila v njenem
stanovanju občinski pisar in mestni
oskrbnik, ki sta ji delala očitke zaradi
vpisanega občevalnega jezika. Kričala
sta na bedno gospo in eden izmed njiju
jc dejal: »Nihče si doslej še ni dovolil
te drznosti. V mestnih hišah smejo
stanovati samo Nemci!« Iz tega očitka
se da sklepati, da je bilo gospe odpo-
vedano stanovanje samo zaradi resnici
odgovarjajoče napovedi v tiskovini. Ta-
ko ravna celjska občina s siromašnimi
ljudmi, ki nočejo biti narodni izdajalci,
rcnegati in zavezniki klike. Slučaj je že
javljen viäjemu oblastvu. (11. Jan. 191.1)
Lepe razmerc! Na Trgu cesarja Jo-
žcfa (Dcčkovem) opažamo ob vsakem
letnem času (poleti in pozimi) dobro-
dušno čevljarjevo ženo, kako s pravo
virtuoznostjo tarn izpraznjuje škaf za
škafom najbolj umazane vode. Zdaj
blesti v snegu njena bežna sled v vsej
krasoti, posuta s pepelom, da se ženici
ne bi pripetila ncsreča na njenih izpraz-
njevalnih potih. Kaj poreče k temu
>cestna policija«? Kaj naš mestni fi-
zik? Ali se bo že kdaj pricelo skrbeti
za urejcno kanalizacijo, ali pa vsaj mi-
sliti nanjo ? Vsak bedak mora vedeti, da
taka izpraznjevanja niso samo zelo ne-
okusna, temveč tudi v največji meri
zdravju škodljiva in v primeru ."..•¦"jruha
kužne bolezni (koleraü!) za mesto na-
ravnost katastrofalna. Predvsem pa je
treba takoj nastopiti, da prebivalci pri-
zadete hiše ne bi v teku časa pridobili
pravice, da smejo razne na ozonu bo-
gate tekočine prosto polivati na cesto.
(18. jan. 1911)
Scena ljubosumja se je odigrala mi-
nulo nedeljo po gledališki predstavi v
Grabnovi (Vodnikovi) ulici, ki je oči-
vidcem in poslušalcem nudila mnogo za-
bave. Neki tukajšnji klikar časti neko
igralko, ki na tukajšnjem »dvornem
odru« večkrat »gostuje«. Njegova go-
spa je to dognala in je z očitki nasko- j
čila »divo«, ki je bila v spremstvu neke
druge »vile«. Nastal je prepir. Gleda-
liška diva je uporabila vse svoje jezične
sposobnosti in je zasula ljubosumno
klikarjevo ženico s pristno dunajskimi
priimki. »Doma ga obdržite, nič ne mo-
rem zato, če za mano leta kakor pinč!«
Splošen smeh — in ljubosumna ženica
se je pobrala jokaje in osramočena do-
mov!   (18.  jan.   1911)
Kriza na tukajšnji šmiri. Na zadnji
seji mestnega sveta je bilo prečitano
pismo ravnatelja ljubljanskega nem-
škega gledališča, po katerem to ne bo
za prihodnjo sezono več prevzelo celj-
skega »dvornega teatra«. Zupan je bil
naprosen, naj razpiše oddajo mestnega
gledališča. Tako tcrej je celjska šmira
v razvalinah. Nobena Skoda! Znano je,
kaj se je ustvarjalo v tej šmiri. Kakor
čujemo, naj bi se celjski »tempelj muz«
predrugačil v drugačen tempelj. Po
drugi strani pa je razširjena govorica,
da se je našel pravi interesent, ki bi bil
zelo sposoben za stvar. Kot novi »gle-
tlališki ravnatelj« (kako visokodoneč
naslov!) se imenuje znani gospod Tint-
sche. Ce je na tem kaj resnice, potem
je Celje rešeno. Kot otvoritveno pred-
stavo namerava dati gospod Tintsche
operetno novcst »Celjska občinska se-
ja«, dclo dveh znanih občinskih svetni-
kov. Z napetostjo pričakujemo ta do-
godek. (22. febr. 1911)
Top na Glavnem trgu. Znano je, da
se na Glavnem trgu vrše tedenski sej-
mi. Ker pa se je v ponedeljek zbralo
preveč tržnih obiskovalcev in naše mar-
ljive, za družine skrbne gospodinje po
nakupovanju še ne zapuste takoj Glav-
nega trga, je mestni svet sklenil posta-
viti sredi trga velik top, da ta razže-
ne na trgu zbrane množice. Velik, zele-
no barvan top je bil kmalu postavljen.
Iz njega so daleč naokrog udarjali kras-
ni vonji! Učinek topa ni izostal, zakaj
v par minutah je bil prostor prazen —
?5
vorjene na vagone in dirigirane v Bu-
dimpešfco, na Dunaj in v Berlin. Vse to
sem budno zasledoval in predvideval
Htrašne posledice, ako nova država osta-
ne brez živeža. Zavoljo tega sem »za-
basanje« prog ae bolj pospeševal. Ko se
noben tovorni vlak ni več mogel pre-
makniti z raesta, kjer je obtičal, sem
dal na podlagi izdane mi polnomoči ves
živež iztovoriti na progi od Zemuna do
Novoga Sada, že izpraznjena skladišča
in barake zopet napolniti z živežem, že-
lezniški material (lokomotive, vagone
i. dr.) pa dcponirati na vseh postajah
proge Indija—-Vinkovci. .Tako je ostalo
vse v naši državi, ko je nastopil prevrat
Nj. Vel. kralj Peter mi je za moje
delo izrazil popolno priznanje z beseda-
mi, da sem  »prvi spasitelj države«.
Ali je bilo Vargazonovo delo izdajstvo
nad avstro-ogrsko državo? Ne! On se
je branil, recimo, maščeval nad državo,
ki ga je proglasila za p. v. (politisch
verdächtig) samo zaradi tega, ker je
bil zaveden Slovenec In gojil simpatije
do Srbov. Takoj po izbruhu vojne so ga
ugrabili njegovi rodbini na Zidanem
mostu in ga poslali v konfinacijo v
Deutschlandsberg. Ker ga trimesečna
konfinacija ni mogla uničiti, so rau anu-
lirali oprostitev od vojaške službe in ga
poslali najprej na italijansko fronto, po
enem letu pa v Rusko Poljsko.
Ali ima človek moralno dolžnost, da
ostane zvest roparju, kateremu je mo-
ral priseČi, da ne bo pobegnil? Tak pri-
mer je  bil pri Vargazonu.
Kot vnet Jugosloven je vedel, da ho-
če Avstro-Ogrska uničiti Srbijo. Vedel
je, da je po krivem obdolžila Srbijo
umora prestolonaslednika Ferdinanda.
Ali se je on po svoji vesti in narodnem
prepričanju mogel boriti za vojaško
ablast take lažnive države? Kar je Var-
gazon storil, je moral storiti iz eticnih
in narodnih razlogov. Ali se mu more
nčitati nezvestoba, ker ni hotel poslati
živeža v Budimpešto in Berlin, ko je
sprevidel, da bi nastala v tem primeru
huda lakota v južnih in zapadnih jugo-
slovenskih pokrajinah, ki so takrat še
pripadale Avstro-Ogrski ?
Iv. Karlo Sanein:
Ali obstoji nevarnost propada
žive glasbe na račun
mehanizirane?
Na dnevnem redu so razprave, ki sc
tičejo tega poglavja, in nedavno so tu-
di nekateri naši listi objavili zanimive
blanke o tem, ali preti živi gla3bi v
bližnji bodočnosti nevarnost po mehani-
zirani muziki. V rekem takem članku
st razpravlja (seveda z rezervo) mnenje
razmeroma še mladega ameriš-
kega glasbenika, futurista Georgesa
Antheila, ki napoveduje živi glasbi njen
konec, s poudarkom, da bo v bližnji bo-
doenosti zavladala edino mehanizirana
glasba. On trdi še celö to, da ima vso
bodočnost sintetična glasba. To je ona,
ki bi nastala s pomočjo posebnih teh-
ničnih naprav, brez sodelovanja repro-
duktivnih umetnikov in brez posebnih
glasbenih združenj. orkestrov itd. Naše
strokovno glasilo »Muzičar« pravi, da
je ta članek vzbudil med glasbeniki ve-
liko pozornost. Razumljivo je, da take
vesti he morejo iti neopažene mimo nas
in da glasbenim krogom, tako produk-
tivnim, kakor tudi reproduktiVnim, ne !
more biti vseeno, ali gre za možnost iz-
vedbe take tehnične naprave ali pa je
tu samo pretveza, ki se je poslužuje
nekdo tam v Ameriki, da bi obrnil po-
zornost nase, odnosno na neko novo iz-
najdbo, za katero je potrebna »ameri-
lcanska«   reklama.  Bodočnost  bo  poka-
zala brez dvoma, koliko je na tem resni-
ce.  Eno  pa  je   gotovo,  da  si   glasbeni i
krogi   glede   tega   ne   delajo   prevelikih
skrbi.
Verjetno je, da bi tak izum mehanič-
nega produciranja tonov dobro služil
razvoju reproduktivne glasbe, toda tr-
ditev, da bi tak izum mogel popolnoma
izpodriniti in izmenjati ves dosedanji
sistem glasbenega življenja, ni samo !
pretirana marveč tudi neverjetna. To
pa iz tega razloga, za katerega ni po-
treben noben dokaz, razen samega dej-
stva, da obstoji vse naše glasbeno živ-
ljenje iz raznih važnih faktorjev, ki so
tesno med seboj povezani in navezani
drug na drugega. Vzemimo za primer
tehnični izum vurliških orgel, ki jih
iahko vsah dan poslušamo po radijskih
prenosih. Izum je re3nično velikanski:
v tem instrumentu so združeni čisto vsi
in Strumenti od prvega do zadnjega.
Vendar instrument samo kot tak, po-
meni mrtvo stvar. Treba je torej onega,
ki ga vlada in upravlja, t. j. igralca.
To je prvi živi faktor! Oni, ki igra, mo-
ra bodisi improvizirati ali pa imeti dano
snov, ki jo misli izvajati, skladbo! Dru-
gi faktor je torej skladatelj. In čeprav
bi hotel isti človek opravljati obe ime-
novani funkeiji, t. j. funkeijo igralca in
skladatelja, raoramn obe strogo ločiti,
ker nista in ne moreta biti vselej zdru-
ženi v isti osebi. Tudi ni to samo po
sebi umljivo.
Tretji faktor je občinstvo, ki seveda
v takem primeru nastopa kot odjemalec
in ima brez dvoma svoj močen vpliv na
prva dva in narobe.
Pri presojanju takih pojavov, kakrš-
nega napoveduje ameriški futurist, gre
edinole za surogat. Taka surogata sta
gramofon in radio. In končno, če bi se
tak sintetično glasbeni izum posrečil,
jo razumljivo, da vsa visoka tehnika ne
bi mogla nadomestiti ustvarjalne sile
skladateljeve in še manj interpretaeija
umetnine, kajti če bi se izvajala samo
že obstoječa glasbena dela in se ponav-
ljala, bi že to značilo nazadovanje in
nikakor ne napredek. Manjkala bi tudi
individualnost interpreta.
Brez dvoma imajo vsi ti izumi svoje
dobre strani. A istocasno tudi svoje
slabe. Nihče ne oporeka, da ima radio
Fvoje zasluge, kar se tiče glasbene pro-
pagande v najširših ljudskih plasteh,
ker jc glasba po radiu postala pristop-
nejša vsakomur. Je pa tudi resnica, da
povzroča radio istocasno veliko konku-
renco ž i v i glasbi!
Težke milijonske dajatve, ki jih pri-
spevajo v raznih velikih državah v
/fond muzičarskega saveza«, imajo
kajpada ta namen, da se po možnosti
zajezi premoč prodiranja mehanizirane
glasbe, nikakor pa ne morejo sluziti kot
zanesljiva zapreka proti imenovanemu
prodiranju. Ce bi ne bilo drugih, teht-
nejših razlogov, ki govorijo zoper mož-
nost nadvlade mehanizirane ali celo
sintetične glasbe v bližnji bodočnosti,
bi tudi vsi težki milijoni, ki jih žrtvu-
jejo razne države za paraliziranje me-
hanizacije glasbene umetnosti, nie ne
pomagali! V Franciji plačujejo n. pr.
radiofonske postaje v tak fond odškod-
nino 15 frankov od minute za reprodu-
ciranje gramofonskih plošč po radiu.
V proračun radiojournala CSR je po-
stavljena vsota 3.500.000 Kč, ki se od-
stopi kot odškodnina onim institucijam,
katerim radio konkurira.
Ce presojamo višino kulturne stopnje
kakega naroda, ga ne bomo ocenjevali
na podlagi seznama radijskih naročni-
kov ali pa po številu obiskovalcev zvoč-
nega kina, marvec le po ustvarjaini ka-
paciteti   tega   naroda.
Posamezne veje, ki tvorijo kultur-
nostno drevo kakega naroda, so mno-
goštevilne. Njegova rast pa je tem po-
polnejša,   čim   skladnejša  je   harmonija
med telesno in duševno kulturo tega
naroda. Lz zgodovinskih primerov vemo,
da so tako pozitivne, kakor tudi nega-
tivne okolnosti, v katerih je živel kak
narod,  vselej  rodile  potrebno  reakeijo.
Kulturna bodočnost naroda in njen
razvoj nista odvisna samo od poedinih
vzornikov, kažipotov in mentorjev, mar-
vec od vsakega posameznega člana člo~
veške družbe, od vsakega državljana, ki
bi si moral biti svest, da tudi on nosi
zase del odgovomosti napram kulturni
skupnosti svojega naroda. Poedinec, ki
se te dolžnosti zaveda, bo pričel delati
intenzivnejše, da popravi zamujeno in
pokvarjeno ob napetosti potencirane te-
lesne in duševne moči v prid sebi in
drugim. Gre torej za odločno stališce.
ki ga zavzemam bodisi kot aktiven ali
pa kot pasiven član družbe. Pasivnoat
znači pri kulturnem delu nazado-
vanje.
Ce bi se torej uresničilo to, kar na-
poveduje Antheil, bi pomenilo, da pre-
stane možnost reproduktivnega udej-
stvovanja vseh velikih umetnikov in tu-
di ustvarjalnih, kajti eno je brez druge-
ga nemogoce.
Razvoj in napredek glasbene umetno-
sti na tako preosnovani bodoči podlagi
mehanizacije bi bil nemogoč, da, celo
še več! To bi pomenilo propast glasbe-
ne kulture sploh. Problem pa bi imel
dalekcsežne posledice tudi za vse osta-
lo umetnostne panoge.
Posledice mehanizacije glasbe so si-
cer že v današnji dobi otipljive, ka-
kor sem že> prej omenil, vendar pa ne
smemo kljub temu gledati na to evo-
lucijo s pesimizmom. Vedno in v vseh
časih so bili odnosi posameznih ljudi
napram kulturi pozitivni in pri nekate-
rih zopet negativni. Važno delo dviga-
nja pozitivnega odnosa do glasbene kul-
ture in njene zmage je pa opravljala
sistematiena vzgoja. Ta faktor je iz-
med vseh navedenih brez dvoma naj-
uspešnejši. Ta faktor je tudi v prvi vr-
sti poklican, da zgradi nele močan jez
proti prodiranju mehanizacije glasbeno
kulture, marveč tudi za obrambo vsega
estalega, kar nazivamo kulturo! V
današnjem ekstremnem času mehaniza-
cije in duhu rekorderstva je ta pouda-
rek» nunejši, nego kdaj prej. Poleg si-
stematične vzgoje je treba posvetiti naj-
večjo pažnjo kakovosti umetnine od-
nosno kakovosti posredovanja žive
glasbene produkcije. To je brez dvoma
najvažnejša stvar, preko katere ne bi
smel producent, tako posamič, kakor tu-
di v ansamblih, ne glede na to, ali so
Priporoča se specialna  trgovina  premoga,  koksa  in  drv
FRANJO  KALAN —  CELJE
ki  ima stalno  v  zalogi  PREMOG  NAJBOLJŠIH  VRST in sicer
HUDOJAMSKI,   TRBOVELJSKI,   ZABUKOVŠKI
in prestolnica Celje zavzeta! Fekalijski
delavci so »ogenj ustavili« in so pustili
top le še v strah obupanih prebivalcev
stati na trgu do popoldneva. Sele proti
večeru je bil duhteči top odpeljan do-
mov. Strah, ki je popadel prebivalstvo,
se je spet polegel in z veselimi srei je
po trgu promeniralo nekaj klikarjev ob
zvokih kapele sPouličnih žvižgavcev«.
Zeleno pobarvani smrdljivi top pa bo
odslej, kakor čujemo, ob vseh tržnih
dneh postavljen na Glavni trg!
(12. nov.  1910)
Celjski trg. Oglejmo si ga! Ljudje
prinašajo živila pokrita z umazanimi
glavnimi rutami in celo robci. Košare
stoje na tleh, da jih morejo ovohavati
psi. Marsikateri psiček dvigne »nožico«
in ovlaži robo. Tudi kaka »milostiva«
se pojavi, vpraša po sveži smetani, se
skloni, vtakne prstek v lonec in ga ob-
lizne. Pride druga, tretja in tako dalje.
Deaet do dvajset prstov je bilo že po-
močenih v smetano in marsikateri psi-
ček je kaj iz svojega dodal. Delikateso
pa končno vendar kupi kaka gospa. In
vse to se godi v času, ko po svetu div-
jajo kolera in druge bolezni!
(19. nov.  1910)
Prostor davkoplačevalcem! Zadn jo
občinsko  sejo  je  obiskalo  tudi   mnogo
celjskih obrtnikov, ki so se zelo zanimali
za oddajo občinskih del. Pričel je torej
veti nov veter! Toda mestna občina še
vedno ne skrbi za to, da bi v sejni dvo-
rani imeli novinarji svojo mizo, ostalo
občinstvo pa tudi dovolj stolov in klo-
pi na razpolago. Tu je samo klop za
tri ljudi. Preljubi mestni očetje, ki po
večini sploh niste očetje, slediti boste
morali splošnemu napredku! Ljudstvo
pričenja misliti in zahteva svoje pra-
vice. Ljudstvo hoče imeti sedeže v ob-
činski dvorani in vi jih morate dati.
Celje se pač mora po svoji zanikrnosti
in revščini odlikovati pred drugimi me-
sti, da postane slavno! Se malo hočemo
počakati in potem videti, kako bo Ce-
lje izgledalo potem, ko v njem ne bo
več dobiti glasovalne živine.
(2. nov.   1910)
Kultura! V tukajšnjem nemškem li-
stiču se je neki gospod nedavno bridko
pritoževal, da porcijunkulski romarji,
pripadajoci raznim narodom, na stezi
med kapucinsko cerkvijo in vilo San-
neck zapuščajo spomenike, ki mu oku-
žujejo zrak v sobah in onemogočajo iz-
hod iz vile. Za vse to pripisuje odgovor-
nost vesoljnemu slovenskemu in hrvat-
I skemu narodu in mu odreka do odpra-
| ,ve te strašne kulturne hibe vso pravi-
co do najvišjih prosvetnih ustanov. Te-
mu gospodu se zdaj odpira novo delov-
no torišče. Množica nemških šolskih in
pouličnih fantalinov, ki se po Glaziji
in okoli nje stalno potika brez nadzor-
stva, uganja tam čudne stvari. Na bliž-
njem slovenskem tenišču uničuje na-
prave ter postavlja tam po tleh in klo-
peh spomenike. Ne dvomimo, da bo isti
gospod kmalu odpravil tej mladini take
manire, ki niso v skladu z višino nem-
ške kulture. (2. nov. 1910)
Vedno bolj nobel! Prebrihtno celjsko
mestno zastopstvo, cigar slava je segla
že preko državnih meja, si ni prihranilo
toliko denarja, da bi velike snežne ma-
se, nakopičene na ulicah, pravočasno
dalo odpeljati. Zdaj se sneg topi in pre-
bivalcem ljubkega mesta ob Savinji je
že zdaj dana prilika za krepilne kopeli
kar na ulicah. V prvi vrsti pa so go-
spodje občinski svetniki povabljeni k
tem kopelim. Lahko se gredo zdaj kopat
in pri tem bodo mogli premišljevati, ka-
ko bi prišli do novih davenih virov.
Zlasti nobel izgleda Grabnova (Vodni-
kova) ulica, po kateri hodi naša mladi-
na v šolo. Kako dolgo še? Ali čakate
na še večje ogorčenje davkoplačeval-
cev?  (25. febr. 1911)
Velike  snežne  mase  se   gromadijo   v
našem mestu, pa jih nihčc noče odstra-
niti. Kako dolgo naj še ležijo? Celje
premore dovolj pocestnih postopačev,
fakinov in barab, ki bi mogli priti zdaj
do izdatne zaposlitve. (7. jan. 1911)
Nova plavalua sola. V Grabnovi
(Vodnikovi) ulici je bila otvorjena nova
plavalna sola, v kateri dajejo nekateri
krepki občinski svetniki pouk v plava-
nju. Včeraj je tam neki občinski oče
zagazil pregloboko v vodo in bi bil sko-
raj utonil. Neki slučajno navzoči mestni
postopač mu je rešil življenje in pre-
jel od otetega nagrado 10 kron. Zdaj
nameravajo namestiti tega postopača
kot strokovnega plavalnega mojstra.
Vendar bo ta plavalna sola sčasoma
morala izginiti, kajti če pride kdo vi-
njen iz gostilne »Pri veselem Stajercu«,
je v veliki nevarnosti, da utone v je-
zeru.   (7. dec.  1910)
Nova ip;rišča. V Vodnjaški ulici (Za
kresijo) je otvorjeno novo igrišče. Mno-
žica umazanih otrok se igra in kriči po
ulici. Nehote se človeku zdi, da je v ci-
ganskem taborišču. Kako dolgo bo
»avtonomna oblast« vse to mirno gle-
dala? Tudi novo nogometno igrišče je
do bilo naše mesto. V Schillerjevi
(Strossmayerjevi) ulici igrajo že več dni
otroci nogomet  in     ogražajo     pasante.
4
podvržene te produkcije javnemu oce-
njevanju ali ne, in to že zaradi konku-
riranja mehanične glasbe.
Radiofonski prenosi nam nudijo mno-
gokrat prav izbrane stvari. Vendar pa
ta posredovana umetnina ni izšla nepo-
sredno iz mikrofona, je včasih celo
prenos gramofonske plošče. Torej dvoj-
ni surogat! Vendar je le moral biti
nekdo, ki je to posredoval! Bila je v
prvotni  obliki  torej   le   živa  umetnost!
In če slišimo kaj posebno lepega, se
nam nehote porodi vprašanje, kdo je to
napravil, kdo je tako lepo igral? Kdo
je tako lepo zapel? Kdo je tako lepo
predaval? To so momenti, ki jih ne
smemo prezreti! Odgovor mora slediti!
Če manjka tisti »kdo«, tedaj stvar ni
popolna. Takih motivov je vse polno in
ne bodo nikoli dopustili, da bi se podrlo
vse, kar je imelo dušo, kar je dihalo
in kar nas je navduševalo za dosego še
lepšega in še boljšega! Postavirao pri-
mer, kako bi neki izgledal človek, ki bi
ga od prvega početka vzgajali zgolj s
pomočjo   mehaničnega   surogata!
Tako nam tudi napovedi še tako sen-
zacionalne vsebine in še tako amerikan-
ske iznajdbe ne bodo mogle služiti v
večji meri kakor vurliške orgle. Morda
pa bi se le vrteli valjarji, na katerih bi
ta ali oni znameniti dirigent napisal
znake svoje interpretacije za Beethov-
novo IX. ali za »Petruško« Stravinske-
ga? (Ne mislim tu ravno fonöle.) Ho-
tenje posameznika bi bilo potem ome-
jeno in marsikatera ustvarjalna moč
izgubljena, a ne izgleda tako! Pozoren
opazovalec lahko sprevidi, da je že med
mlajšim in odraslejšim človekom od-
nos n. pr. do radiofonskega preosa pov-
sem drugačen, nego bi si mislili. Zrel
človek drugače gleda v svet, kakor pa
mlad, ki je potreben ne le nazornega
načina vzgoje, marveč še prav posebej
zgledne in na vizualnost naslonjene
vzgoje, ki vpliva nanj neposredno! To
pa iz razlogov, ki imajo  svoje globlje
P. St.":
korenine. Namen vzgoje (in tako gias-
bene) je ta, da v poedincu vzgaja vse
dobre lastnosti, brez katerih bi smotrna
in pametna vzgoja ne bila popolna. To
je vzgoja discipline, volje, vztrajnosti,
samozatajevanja ter čuta stvarne pre-
soje in merila. Vsega tega ne zmore
noben aparat. Vse to lahko stori samo
živ človek. Brez živega človcka ni živ-
ljenja v kulturi in to tern manj pri
umetnosti!
Naš narod je sicer majhen po številu,
toda njegov duh je zdrav in močan. V
njem tiči mnogo ustvarjalne sposobno-
sti! To so dokazali in dokazujejo naši
veliki možje, na katere smemo biti in
smo ponosni. Naš narod ustvarja zla-
sti v umetnostnem in književnem pogle-
du, pa tudi v znanstvenem sorazmerno
več, nego marsikateri velik narod, kljub
vsem tegobam in izrodkom, ki jih je
prinesla posledica svetovne vojne. Naše
ljudstvo -Luti v sebi močan ustvarjalni
nagon, močno potrebo po srčni izobraz-
bi. Prav je, da se narod z vnemo iz-
obrazuje, da hoče biti po svojih močeh
aktiven vsestransko in v vseh panogah,
tako tudi v umetnostnih, ker se zave-
da, da so umetnostne panoge nujen in
nerazdružljiv del splošne narodove kul-
turc! Poleg resnične notranje potrebe
in zdravih predpogojev mičejo posebno
zgledi, ki nam kažejo, da ima narod, ki
jo aktiven in ustvarja, vse pravice do
obstoja! Zato bo edino tako stališče do-
bro in za vso skupnost neprecenljive
vrednosti, če se bo vsak posamezen
clan zavedal, da je dolžan po svojih
močeh sodelovati in podpirati ustvar-
ja lno delo!
Mehanizacija in sintetična glasba bo
pa izpodrinila živo samo tedaj, ko bo v
slehernem civiliziranem človeku izumr-
lo stremljenje po duševni in telesni sa-
movzgoji, ter po ustvarjalnem delu in
vsak smisel sodelovanja za skupno
človeško telesno in duševno korist, za
dosego višjih ciljev!
Ob gimnazijskih problemih
Izmed vseh slovenskih krajev je pae
Celje središče največjega ozemlja, od
Savinjinega izvira do izliva, hkrati pa
tudi velikega dela Savske in Sotelske
doline. Tako pride samo po sebi, da je
Celje tudi veliko šolsko središče.
Ze v avstrijskih časih sta bili v raz-
meroma majhnem celjskem mestu dve
gimnaziji; nemška popolna, slovenska
pa nepopolna. Kakor je sedaj jasno, bi
bili tudi Slovenci dosegli že takrat po-
polno slovensko gimnazijo, če bi ne bili
silili trmoglavo v Celje, marveč bi se
bili zadovoljili s poslopjem onstran
mestne meje v Gaberju, recimo narav- I
nost ¦— na Dečkovem travniku                |
Do tega pa ni prišlo in tako imamo
sedaj samo eno gimnazijo s 30 razredi
in blizu 1300 učenci.
Povsod je pomanjkanje prostorov, a
tako hudo kakor je to na celjski gim-
naziji, ni to nikjer drugod. Na celjski
gimnaziji ima 17 razredov dopoldanski
in 13 razredov samo popoldanski pouk.
Le kdor sam vidi to trpljenje učeče se
mladine, kdor se zamisli v njeno po-
nočno vstajanje in ponočno vračanje
(nekateri gredo od doma že ob 5. zju-
traj, drugi se vračajo domov šele ob
11. ponoči),  ta ve, kako »težaven je že
I  sam  začetek  učenosti«.
I      Prva zahteva je torej  povečanje pro-
Že leta in leta prisegam
na to pralno metodo!
5CHICHT0v0
TERPENTINOVO MILO
.. in za namakanje Zenska hvala
storov. In res se dela na tern, da dobi
Celje še cno gimnazijsko poslopje, kajti
nacelno ne dopusti ministrstvo pod
enim ravnateljstvom več kot 30 oddel-
kov, kar je že itak preko človeško res
izvršljivih mej.
Tako se torej izvršujejo priprave za
nov zavod, ki bo po željah klasieno
usmerjen. Videlo pa se bo šele po letih,
če bo želja učeče se mladine, obiskovati
klasično usmerjen zavod, res tako ve-
lika, da bo razbremenila realni zavod.
Kakor stoje sedaj stvari, ima klasični
zavod le en predmet in to težak pred-
met več, a sicer nikakega olajšanja pri
končni popolni enakovrednosti. Morda
se bo v tern kaj preokrenilo, da se bo-
do dijaki res lahko stvarno odločili po
svojih sposobnostih za jezikovno ali re-
alno smer.
Torej novo poslopje naj bi se zgra-
dilo v Celju. Želja vseh je, da bi bili
obe poslopji blizu skupaj, že zaradi iz-
redno ugodne lege na »Otoku«, pa tudi
zaradi medsebojne pcmoči, morda celo
zaradi skupne centralne kurjave, skup-
ne kapele, morda tudi kake skupne
slavnostne dvorane in posebno dra-
gocenih učil.
V šolstvu je že od nekdaj prehitel Ce-
lje Maribor, ki je imel poleg stare gim-
nazije še realko, učiteljišče — skratka
vse šolske vrste, poleg tega pa tudi ce-
lo vrsto podpornih ustanov za dijaštvo.
To bo treba tudi v Celju še izpopolniti.
Tiste potrebe, ki je bila nekoč, češ da
je v korist našega naroda, če imamo
kolikor mogoče mnogo akademskih iz-
obražcncev, ni več, kajti pred očmi nam
nastaja akademski proletariat. Zato tu-
di ni absolutnö potrebno, da mora že
vsak fantiček študirati, saj vidimo, ko-
liko več narodne samostojnosti in na-
rodnega gospodarstva more ščititi dober
podjetnik, dober obrtnik, dober trgo-
vec, dočim je običajno slovenski urad-
nik le ätevilka, pa naj bo še tako na-
obražen in dobra moč. Zato bi bilo do-
bro, da bi se posvetili zmožni dečki ta-
kim poklicem in ne silili vsi v solo in
za vsako ceno. Tistega nesodobnega
vzklika, da je za tega in onega Skoda,
da ni študiral, postal uradnik, se mo- j
ramo  otresti,* ko vidimo,   da  je  postal  »
brez visokih studijev samostojen obrt-
nik ali trgovec, kakor je pred meseci to
v Celju prav dobro poudaril pisatelj
Meško, češ da se je bolje izročiti Mer-
kur ju kakor pa Muzam.
Kogar pa je res treba podpirati, bo-
disi da ima za višje študije posebne
sposobnosti, bodisi da so domače prili-
ke take, da ni mogoee najti izven stu-
dija zanj kakega primernega mesta,
temu pa je treba nuditi vso potrebno
pomoč. Nikakor ne gre, da mora učeča
se mladina leto za letom hoditi v za-
tohle šolske sobe, si napenjati oči le ob
umetni razsvetljavi, presedati ves po-
poldan v šoli brez izprehodov in iger,
brez smučanja in drsanja (kajti kdor
bi se s tem ukvarjal dopoldne, ta seve-
da od utrujenosti zaspi popoldne v äo-
li med poukom!), ponajveč pa še brez
potrebne prehrane. Res je, da daje Di-
jaška kuhinja obede, a kje so večerje,
kje zajtrki? Kje je kaj toplega za otro-
ke, ko se pripeljejo vsi premrzli že
pred sedmo uro v Celje ter čakajo na
solo in bi jim požirek mleka ali čaja
kaj dobro storil? Tudi sicer je treba
misliti na to, da bi dobivala šolska mla-
dina med poukom bodisi proti majhnim
zneskom ali brezplačno kozarec mleka!
Zadnje leto sta v Celju dva dijaška
zavoda, in sicer oba pri kapucinih, kjer
je en zavod za interne, drugi za ekster-
ne dijake, t. j. take, ki nimajo name-
na ostati v samostanu. Obeta se tudi
zavod salezijancev. Tudi za one dijake.
ki se vozijo v Celje v šolo, sta se osno-
vali dvo zavetišči, eno pod okriljem
ženske podružnice Družbe sv. Cirila in
Metoda, drugo pod vodstvom Marijine
kongregacije.
Nihče ne more odrekati vsem tem
stremljenjem velike požrtvovalnosti, a
vendar še mladina mnogo, mnogo trpi,
kar ni ravno treba. V marsikaterem pri-
meru bi bilo že pomagano, če bi se
vozni red na železnici bolj oziral na šol-
ske prilike; tudi avtobusi bi mogli dati
za dijake posebne ugodnosti v cenah,
da bi se lahko tudi z njimi peljali do-
mov, ne da bi morali vedno čakati na
vlak in gubiti brezplodno ure in ure.
Podpore pa so sedaj tembolj potreb-
ne,   ker  ni  več  tistega   blagostanja  po
Prav tarn je tudi nova kolesarska sola.
Morda se namerava sam magistratni
ravnatelj tu učiti nogomcta in kolesar-
jenja?  (14. dec. 1910)
Mačji lovec se je pojavil v vrtovih
Rotovške (Prešernove) ulice, kjer že
več dni uganja pravcati lov. Ce gospod
mačji lovec svojih podvigov ne bo usta-
vil, hočemo objaviti njcgovo slavno ime
in spraviti na dan razna znamenita de-
janja,  ki jih  je izvršil.   (17. dec. *910)
Yse dobro prihaja od zRoraj! Ta stari
rek se je zlasti krepko udomačil v na-
šem svetem mestu. Treba je samo zju-
traj iti po ulicah, pa se vidijo služkinje,
kako pridno iztepajo prašne cunje sko-
2i okno. Pri tem se ljubko smejejo in
nam obleko zastirajo s prahom. Kaj v
Celju ni policijskih predpisov?
(21. dec. 1910)  j
Opeharjeni možič«k. Pred nekaj dne- !
vi je odpotoval neki klikar in je pustil
doma svojo 1 jubo ženičico. »Kdaj se spet !
vrneš?« ga je nežno vpraševala sopro- !
ga. »V nekaj dneh!« je bil odgovor. Po- i
ljubila sta se in ločila.  Mož pa je  že '
nekaj  časa dvomil o zvestobi lepe  so- j
proge. Zato se je peljal samo do Gro- |
belnega, kjer je počakal do večera, in
se nato z vlakom vrnil. Doma je potrkal
na rrata. Presenečena mu je po dolgem
odlašanju ženica odprla. Naredila se je
prav nedolžno. Toda cigaretni dim, ki se
je v sobi čutil, je izdal skrivnost. So-
prog je vse preiskal in v svoje »neiz-
merao veselje« odkril v klosetu svojega
dobrega prijatelja! Sledila je živahna
scena. Prevarani soprog se je dejansko
maščeval nad obema. Objokana ga je
prosila nezvesta odpuščanja. Zločinec
je pobegnil, pri tem pa je pozabil vzeti
klobuk s seboj. Da bi pa javnost o tem
ničesar ne izvedela, so vsi trije o do-
godku trdovratno molčali. Toda sosed-
jc imajo tankosluha ušesa, ki jim take
reči ne uidejo. Opeharjeni možiček je
svoji ženi prestopek medtem gotovo že
odpustil, kajti dan nato smo ju videli
z roko pod roko lepo izprehajati se. Mo-
žiček si pač misli: »Kdo bi bil drugim
nevoščljiv!« Svoje ptičice pa morda
vendar ne bo več tako čisto same pu-
seal doma. Bomo videli!
(19. nov. 1910)
Zvezde zahajajo. Ko nam je zadnjič
oblastvo zaprlo tiskarno, je celjska ob-
čina naročila nekemu cestnemu pometa-
ču, naj se s smetišnim vozom postavi
pred Zvezno tiskarno, da bo od tarn
pripeljal zapečatene poslovne knjige na
magistrat. To ogabno namero pa je od-
kril po3lovodja,  ki se je  uprl  prevozu
knjig s tem vozom in je po svojem
osobju dal znositi knjige na urad. Tako
torej mestna občina ravna s podjetji in
s tem so mestni svetniki zopet pokazali
\asino svoje »akademske izobrazbe«.
Fuj! Celjska občina pa je pozabila na
smetišni voz pritrditi celjski grb s tremi
zarjavelimi zvezdami. Odgovorna mafija
naj si zapomni rek o celjskih grofih, ki
se  glasi:   »Bili so in jih ni več!«
(26. Jan. 1911)
I. J.:
Ob 20-Ietnici prevrata
v Hrastniku
(Dalje)
3.
Kakor strela z jasnega neba se je v
zadnjih dneh oktobra leta 1918. raznesla
vest, da so avstrijske armade na vseh
bojiščih zlomljene, da se je vojaštvo
uprlo nadaljnjemu vojskovanju in da je
avstrijski cesar Karl ponudil premirje
Veliki antanti v smislu Wilsonovih 11
točk.
Konec vojne, mir in svoboda, to geslo
in te besede so šle od ust do ust. V iz- I
sušenih in okostenclih telesih delavskih !
mož in njihovih žen je oživelo upanje
na novo, boljše in lepše življenje. Vse
prestano gorje in trpljenje se je umak-
nilo v ozadje in napravilo pot in pro-
stor novemu času.
Narodni odbor se je v onih dneh stal-
no sestajal v Roševi hiši, zbiral poro-
eila od zunaj se vračajočih in nadziral
gibanje med delavstvom, ki je postaja-
lo živahnejše. Dne 29. oktobra popoldne
se je zbrala velika množica Hrastniča-
nov in Dolancev pri rudniku, od koder
je krenil veličasten sprevod s člani Na-
rodnega odbora in narodno trobojnico
na čelu do postaje. Ta sprevod je sim-
boliziral uvod v novo državo, v novo
življenje, ki naj bi prineslo izmučenemu
ljudstvu lepšo ease.
Predsednik Narodnega odbora dr.
Fran Roš je imel na postaji sijajen go-
vor. Poudaril je, da stopamo z današnjo
manifestacijo v našo novo, svobodno
narcdno državo Jugoslavijo, za katero
so trpeli in dali življenje najboljši naši
možje in sinovi. Danes 3ino sami gospo-
darji na lastni zemlji. Nismo več pod-
laga tujčevi peti. Bili smo na svoji zem-
lji sužnji tujcev. Zaničevali so nas, plju-
vali po nas. Naša telesa so čutila
udarce njihovega biča, samo zato, ker
smo javno izpričevali svojo narodnost,
&)
mestnih družinah, kakor nekdaj, ko si jj
je družina štela v cast, da je imela
dnevno vsaj enega dijaka povabljenega
pri mizi. Pa tudi in3trukcij ni več, saj
so bili v prejšnjem času starejši dijaki
ponosni na to, da si zaslužijo življenje
sami s poučevanjem. Danes takih ur
ni več; kar jih je, jih opravijo — drugi.
Pa tudi tistim, plačila zmožnim di-
jakom odnosno staršem je treba nudi-
ti priliko, da svoje otroke dobro oskr-
bijo in jih z mirno vestjo pustijo v
mestu, kajti tudi zaradi tega mnogi
starši rajši vidijo, da se otroci vozijo
dnevno domov. Stevilo rodbin v Celju
se ni znatno povečalo, nikakor pa ne
v skladu s številom dijaštva. Nekdanje
študentovske matere so pomrle, novih,
ki bi se z enako požrtvovalnostjo in
skrbjo posvetile svojim studentom pa
ni, saj bi pri resnični in pravilni oskrbi
ne našle več niti svoje eksistence pri
tern. In vendar je oskrba dijaštva ve-
liko vprašanje, morda eno prvih vpra-
šanj celjskega mesta!
Politični pregled
X Konferenca štirih velesil naj bi se
po vesteh iz Berlina zopet sestala konec
januarja ter rešila italijansko-francoski
spor glede Tunisa, Džibutija in Korzike
in obenem tudi načela vprašanje nem-
ških kolonij.
X Nacionalistična ofenziva, ki se je
pričela za božič na katalonski fronti, je
dosegla že v prvih dneh znatne uspehe.
Nacionalisti so zasedli večji kompleks
republikanskega ozemlja in so porušili
republikanski prvi obrambni pas vzhod-
no od Balaguere.
X Velike priprave kitajske vojske.
Kitajska vojska si sedaj nabavlja s po-
močjo Anglije, Zedinjenih držav in
Sovjetske Rusije ogromne količine voj-
nega materiala za veliko ofenzivo, ki
jo bo pričela v nekaj teclnih proti ja-
ponski armadi.                                          !
X   Emil  Vandervelde  t-  V torek je
umrl v Bruslju v starosti 72 let pred-
sednik   belgijske   socialistične     3tranke
in vodja druge internacionale ter bivši j
belgijski zunanji minister Emil Vander- ;
velde.                                                          i
Domače vesti
POŠTNE   POLO2NIGE
smo priložili današnji številki za vse
cenj. naroenike, ki prejemajo list po
pošti. Vse, ki so z naročnino v zaostan-
ku, prosimo, da bi nam najpozncje do
1.5. januarja nakazali zaostalo naroeni- j
no in tudi nekaj naročnine   za   naprej.
— Dr. Stojadinovič in dr. Korošec v
inozemstvu. Predsednik vlade dr. Sto-
jadinovič je odpotoval v nedeljo zvečer
z brzim vlakom, bivsi'notranji minister
dr. Anton KoroŠec pa na Stefanovo zju-
traj s simplonskim ekspresom v ino-
zemstvo.
—  Karel Capck f. Na božič je umrl
v Pragi v starosti 49 let največji so-
dobni češki pisatelj Karel Capek, veliki
glasnik  pravega človečanstva  in  prave
morale ter oznanjevalec vzvišenega po-
slanstva malih narodov.
—  Iz zaporov izpuščeni primorski Slo-
vene!. Te dni je bilo v Italiji izpuščenih
iz zaporov 14 Slovencev, ki so bili pred
leti obsojeni na več let ječe. Tako  so
se vrnili domov: Dušan Hreščak, dijak,
obsojen leta 1927 na 27 let ječe, Vladi-
mir Stoka,  trgovski pomočnik,  obsojen
leta 1930 na 20 let ječe, ter 12 fantov
s Koprivišča,  ki so  bili leta  1932  ob-
sojeni na 30, oz.  20 let ječe.  Vseh je
bilo tedaj obsojenih 13, toda že    pred
tedni se  je   vrnil  domov  Andrej   Bre-
govšček, kateremu so te dni slcdili še:
Anton Lipičar, Marko Močnik, Leopold
Lango,   Leopold  Šuligoj,    Jožef    Šavli
(obsojeni na 20 let), Donat Lipičar, Le-
opold Lipičar, Valentin Lipičar, Avgust
Močnik, Stefan Močnik, Rudolf Pregelj
in Ivan Jug (obsojeni na 30 let ječe).
—  Jugoslovenska  revija.  Najnovejša
številka te zanimive, pestre in lepo ilu-
strirane mesečne revije,  organa    turis-
tičnih zvez na  Sušaku, v Ljubljani in
Mariboru, ima naslednjo vsebino: Kon-
ferencija Zemaljskog saveza ugostitelj-
skih udruženja. Ludvik Zorzut: V smu-
čarskem poletu čez grebene našega Po-
horja. Prof. Frano Violič: Jedna važna
uredba na polju turizma. Vladimir Re-
gally:   Slovenska zdravilišča v  letošnji
sezoni. Zvonko Topali:    Sa    Treboviča,
Bukovika, Bjelašnice i Jahorine.  Otva-
ranje Vise ugostiteljske škole u Beogra-
du. Joško Sottler: Vprašanje pouka   o
tujskem prometu v Sloveniji.  Nedosti-
živa ljepota    našeg    Gorskog    Kotara.
Uspjesi turističke sezone na Hrvatskom
Primorju.   Razno.
Dunajska vremenska napoved za so-
boto 31. decembra: Zcpet hitro poobla-
čenje, ponovne padavine, najprej sneg,
nato morda dež, temperatura bo pone-
kod narastla nad ničlo, mimogrede jug.
Osnutek proracunskega
predloga mestne občine
celjske za 1. 1939-40
Olje, 30. decembra.
Vsi prejšnji mestni sveti v Celju in
tudi dosedanji imenovani celjski mestni
svet nam je do proračuna za 1. 1939-40
v smislu zakonitih predpisov predložil
vsako leto na vpogled proraeun za bo-
dočo poslovno dobo. Za proračunsko do-
bo 1939-40 je pa celjski mestni svet na-
pravil izjemo: Kljub določilu § 117. za-
kona o mestnih občinah in navodil fi-
nančnega ministrstva za sestavo pro-
računa mestnih občin za 1. 1939-40 z
cine 1. VI. 1938, St. 6309-VII, predsednik
celjske mestne občine sploh ni razgrnil
na vpogled proračuna za 1. 1939-40.
Znatiželjnemu celjskemu davkoplačeval-
cu je v petih dneh, vsak dan pa samo
3 ure, na razpolago za vpogled neki
osnutek proračunskega predloga celjske
mestne občine za 1. 1939-40 in nadalje
na posebni poli spisan sumarični pre-
gled proračimskega predloga za uprav-
no leto 1939-40. Kot izstavitelj tega su-
maričnega pregleda je navedeno na kon-
cu »Računovodstvo«, pa brez podpisa
za to določenega odgovornega činitelja.
Osnutek proračunskega predloga pa
sploh ni opremljen s podpisom. Pri vseh
dosedanjih proračunih smo videli, da
jih je podpisalo po svojem odgovornem
uradniku mestno računovodstvo ali pa,
kakor predpisuje § 117. zakona o mest-
nih občinah, predsednik mestne občine
ki mora sestaviti ta proraeun. Za se-
danji osnutek proračunskega predloga
pa za to poklicani činitelji očividno ne
marajo prevzeti avtorstva, ker je osnu-
tek brez podpisa.
Interesentom je bil torej predložen
na vpogled osnutek proračunskega
predloga, glede katerega je izjavil od-
govorni činitelj v celjskem mestnem ra-
ker smo branili in uveljavljali svoj ma-
term jezik. Današnji obhod po hrastniš-
ki dolini je glasen poudarek, da je zma-
gala pravica nad krivico. Kje so oni, ki
so nas zaničevali, šikanirali, pljuvali po
nas? Kje oni, ki so motili naše prire-
ditve, napadali naše mirne ljudi in že v
nežnih letih potujčevali naše otroke?
Danes jih nismo videli in nismo jih čuli.
Poskrili so se. Boje se kazni za svoje
zločine in grehe, ki so jih storili nad
našim pohlevnim delavcem, obrtnikom
in nameščencem. Oni dobro vedo, da je
mera njihovih hudobij polna. Vest jih
peče, boje se kazni. Danes oni dobro ve-
do, da je njihovo gospostvo na naših
tleh za vselej minilo. Dr. Roš je končal
svoj govor z ugotovitvijo, da so stolet-
ne verige narodovega suženjstva odpad-
le. Okov, ki so nas oklepali, smo se
eprostili s svojim neumornim delom in
vztrajnostjo, da moremo danes kot
zrnagovalci ponosno in pogumno vstopiti
v lepo in mlado novo državo, ki naj bo
v veke res prava mati in domovina nam
in našim  otrokom.
(Dalje prih)
čunovodstvu, da je to edini osnutek, ki
ga pa mestni svet še    ni    predelal    in [
predstavlja samo načrt proračuna.          j
Z navodili, ki jih je dal zakonodaja- |
lee z zakonom o mestnih občinah, in s '
posebnimi  navodili  finančnega  ministr-
stva z dne 1. junija 1938 je nedvomno
izrečeno, da želi zakonodajalec, da mo- i
ra   mestni  svet     dati    zainteresiranim
davkoplačcvalcem  5 dni na    razpolago j
končno sestavljen  proraeun,  da    glede
njega izrazijo svoje pomisleke.  S temi
pripombami in pomisleki opremljen pro- j
račun je treba poslati nadzornemu ob-
lastvu.
Celjski mestni svet pa sploh ne pred-
loži interesentom na vpogled proračuna
za bodoče leto, ampak samo nekak
osnutek proračunskega predloga. Ne
mara torej v zakonito predpisanem ro-
ku izreči defenitivno, kakšen je njegov
predlog za gospodarstvo v celjski mest-
ni občini v dobi 1939-40, ampak čaka,
da bodo izrekli k temu osnutku svoje
pripombe zainteresirani davkoplačeval-
ci, nakar bo šele sam v nasprotju z za-
konitimi določbami sestavljal definitiv-
ni proraeun
To je nov način proračunavanja, ki ni
v skladu z zakonitimi in s predpisi fi-
nančnega ministrstva ter ga zaradi ne-
zakonitosti odklanjamo. Pridržujemo si,
da iznesemo svoje pripombe k proraču-
nu za dobo 1939-40 takrat, kadar nam
bo znan definitivni proraeun, obvezno '
sestavljen po celjskem mestnem svetu.
Ne da bi se dalje spuščali v kritiko
predloženega osnutka, navedemo v pri-
merjavo samo to, kako v zadnjih letih
rastejo občinski proračunl tn z njim
breme davkoplačevalcev »velikega« Ce-
lja. V proračunski dobi 1936-37 je zna-
šal redni mestni proraeun 14,709.952
din, v proračunski dobi 1937-38 že
14,997.663 din, v proracunski dobi 1938-
39 pa 16,639.092 din. Za bodočo prora-
čunsko dobo 1939-40 pa naj po tern
osnutku proračunskega predloga znaša
17,990.530 din. Ako bi za to proračun-
sko dobo upoštevali še izredni mestni
proraeun, pridemo do skupne številke
20,021.780 din, ki jih naj plačajo v
prihodnji proracunski dobi celjski dav-
koplačevalci. Samo povišek rednega
proračuna od proračunake dobe 1936-37
do prihodnje proračunskc dobe znaša
3,280.573 din. Dejansko je pa ta povi-
šek še večjL ker vsi davkcplačevalci ve-
mo, da zaradi izredne eksaktnosti naše
davčne eksekutive donos davkov in do-
klad nasproti proračunani vsoti izredno
raste in redno prekorači proračunano
vsoto.
Razumljiva nam je sramežljivoat, s
katero mestni svet letos prikazuje svoj
razpoloženi proraeun le kot osnutek!      j
i
Gospodarstvo celjskega
mestnega sveta v Mestnem
zavetišču v Medlogu
Celje, 30. decembra.
Našim čitateljem bo gotovo še v spo-
minu dejstvo, ki smo ga' ponovno kon-
statirali v našem listu, da coljski mestni
svet glede gospodarstva v Mestnem za- j
vetišču, ki ga vodijo šolske sestre, od
oktobra 1936 vse do proračunske dobe,
ki se je začela s 1. aprilom 1938, ni
predložil davkoplačevalcem ne zakonito :
predpisanega proračuna in ne obračuna.
V seji mestnega sveta dne 23. t. m. je
g. finančni referent sporočil, da so zna-
šali v proracunski dobi 1937-38 skupni
izdatki Mestnega zavetišča 512.201.25
din in seveda (na papiriu) do pare ena-
ki so bili tudi dohodki. Na ta način je
zadeva izravnana in so gg. mestni svet-
niki to poročilo soglasno odobrili.
Ako pa pogledamo ta proraeun malo
pozorneje, in to samo na podlagi objav-
ljenih številk, ugotovimo, da je zave-
tišče imelo imelo v gornji dobi 151.628
din izgube. To izgubo so krili na ta na-
čin, da je mestna blagajna dala zaveti-
šču 100.000 din posojila in da je mestna
blagajna nadalje prispevala zavetišču
namesto proračunanih 100.000 din za
socialno skrbstvo znesek 151.628 din ter
za 51.628 din prekoračila proračunani
in  odobreni kredit.
Iz predloženega obračuna tudi ni raz-
vidno, kam so knjižene obresti od po-
sojil, ki so bila najeta za nakup posest-
va Mestnega zavetišča.
Po istem poročilu je prenesla celjska
mestna občina svojo vprego na Mestno
zavetišče. Ta vpi-ega je bila sicer v za-
devnem proračunu všteta v drugi par-
tiji, pa nas je sedaj g. finančni refe-
rent obvestil, da je prenešena na Mest-
no zavetišče. Sedaj, ko vemo to, smo še
radovedni na finančni efekt tega pre-
nosa: mestna vprega ima seveda svoje
izdatke in dohodke, samo iz objavlje-
nega obračuna to ni mogoče posneti.
Ce torej uvažujemo objavljene šte-
vilke, ki izkazujejo pri Mestnem zave-
tišču za gornjo dobo 151.628 din izgube
in dodamo nam sicer še ne objavljene,
pa gotovo znatne obresti najetih posojil
in če bi bili v položaju poznati še obra-
čun mestne vprege, za katero je menda
obračun preko Mestnega zavetišča naj-
prikladnejši, bi mogli dobiti jasno sli-
ko gospodarstva celjskega mestnega
sveta v Mestnem zavetišču. Celjski dav-
koplačevalci pa bodo morali verjetno Se
nadalje segati globoko v svoje žepe
za kritje v Mestnem zavetišču nastalih
izgub.
Celje in okolica
c Planinski dom pod Tovstom. Mestna
občina celjska je pred leti, ko je bilo
Celje so malo mesto in so bile gospo-
darske razmere vsekakor slabše, nego
so zadnja tri leta, začela graditi veliJc
planinski dom pod Tovstom. Ta dom je
bil leta 1935. v surovem stanju tudi
dograjen. Pa smo dočakali novo občin-
sko upravo in s priključitvijo okoliške
občine tudi Veliko Celje. Planinski dom
pod Tovstom na mestnih tleh pa stoji
nedograjen, razpada in čaka, da bi se
ga usmilila dobra ali huda ura. Morda
še tak dočaka kako občinsko upravo,
ki bo spet mnenja, da je ta dom potre-
ben za povzdigo tujskega prometa, ker
ga težko čakajo izletniki in smučarji
ter razni ponižni občani mesta Celja,
ki ne morejo na morje, ne v oddaljene
planine, ne na nedeljske avtomobilske
izlete. So pač to manj pomembni in
gospodarsko šibkejši sloji, ki si upajo
tudi še živeti v Celju in potrcbujejo na
tej lepi izletni točki dostojno zavetiŽče.
7. januarja
AKÄDEMSKI PLES SLOGE
S KONCERTOM
ADAMICEV JAZZ                           BAR
c »Slovenski dom« zagovarja židov-
ski kapital. »Slovenski dom«, opoldanski
repek »Slovenca«, je v sredo zopet ob-
javil daljši napad na novo Gostilnicar-
sko pivovarno v Laškcm. Ob tej priliki
se je tudi obregnil v naš list, ki po svo-
ji nacionalni dclžnosti brezplačno zago-
varja pomembno delo Gostilničarske pi-
vovarne v Laškem kot našega domače-
ga podjetja, pri katerem nima prosluli
židovski kapital nobene besede. Ali
»Slovenski dom« zastopa interese židov-
skega kapitala, ki z vsemi sredstvi na-
sprotuje Gostilničarski pivovarni kot
svoji nevarni konkurentinji, brezplačno
ali proti mastnemu plačilu, je njegova
stvar. Ker nas pa zmerja z »naprodnim
trobilom«, ko podpiramo naše mlado,
žilavo domače podjetjc, moramo vpraša-
ti, ali bi nas zmerjal z omenjenim iz-
razom tudi tedaj, če bi bili objavili v
našem listu napad židovskega kapitala
na Gostilničarsko pivovarno, kakor si
je ta kapital pred kratkim želel? Naj-
brž bi bili v tern primeru našli pri >Slo-
venskemu domu« mllost, ki jo pa hva-
ležno  odklanjamo.
c Silvestrov večer Soltolskesa druötva
Celja-inatice bo poleg sporeda, ki smo
ga že zadnjič objavili, nudil še neko po-
sebnost, ki nam zadnjič šc ni bila zna-
na. Javila se je neka sloveča družba s
svojevrstnim pomlajevalnim mlinom.
Priglasilo se je z vseh strani več ljudi,
(6
zlasti žensk, ki hočejo postati še mlajše,
kakor so. To pomlajevalno proceduro bo
imel priliko videti vsak obiskovalec te-
ga večera. Naj je nihče ne zamudi!
c Sokolsko društvo Celje I bo prire-
dilo v soboto v Sokolskem domu v Ga-
berju silvestrovanje s pestrim sporedom
c Božičnica Sokolskega društva Celja-
matice. V nedeljo 18. decembra je pri-
redilo Sokolsko društvo Celje-matica
svojo božičnico v veliki dvorani Narod-
nega doma. Pod vodstvom svojih vod-
nikov in vodnic je prikorakala v dvo-
raao sokolska mladina, ki je zasedla le-
po okrašene in bogato obložene mize do
zadnjega kotička. NajpreJ je sokolska
deca vprizorila ljubko božično igro z le-
pim božičnim napevom malega Peera.
Igra, ki jo je režirala sestra Rajhova,
je dosegla popoln uspeh. Nato so pri-
nesli angelčki zvrha napolnjene koše raz-
nih daril, ki so jih darovali dobrotniki
sokolske dcce iz Celia in okolice. Vsak
pripadnik sokolske mladine je bil pogo-
šČen s Čajem in pecivom. Najrevnejši
pripadniki pa so bili obdarovani s top-
lim perilom, oblekami, obutvijo in dru-
gimi potrebnimi predmeti. Kdor je vi-
del žareče oči in razgreta lica naše mla-
dine ter zadovoljne obraze ¦ odraslih, ki
so prireditcv v velikem številu obiskali,
se je lahko prepričal, da je dosegla bo-
žičnica popolnoma svoj namen. Vso pri-
reditev je, kakor vedno, vzorno pripra-
vila in vodila sestra Debelakova.
c Oscbna vest. Dcsedanji dolgoletni
ravnatelj celjske podružnice Ljubljan-
ske kreditne banke g. Franc Turnžek
odhaja z Novim letom v pokoj. Gosp.
ravnatelj Turnšek uživa zaradi svoje
ljubcznivosti v vseh krogih prebival-
stva mesta Celja in širše okolice sploš-
no priljubljenost in spoštovanje. Z njim
odhaja s tega mesta cdločno naroden in
napreden mož, ki se je udcjstvoval v
raznih nacionalnih in kulturnih dru-
štvih in organizacijah. Na njegovo me-
sto pride kot ravnatelj v Celje g. Slavko
Martelanc, dosedanji ravnatelj podruž-
nice Ljubljanske kreditne banke v Slo-
venjgradcu. Za ravnatelja podružnice v
Slovenjgradcu pa je imenovan g. Drago
Justin, dosedanji prokurist celjske po-
družnice.
c Starešinska organ izacija »Sloge« je
te dni razdelila ätudijske podpore celj-
skim revnim akademikom in srednje-
šolcem. Letos je bilo število prosilcev
26; prejeli so 3.500 din podpore. Druš-
tvii omogoča podelitev podpor vsem
prosilcem čisti dobiček vsakoletnega
plesa, ki se prireja edino z namenom
pomagati revnemu dijaštvu. Vsled tega
prosimo tudi ob .priliki letošnje plesne
prireditve s koncertom, da cenj. občin-»
stvo ne odklanja članic damskega ko-
miteja, ki jih je društvo naprosilo za
nabiranje prostovoljnih prispeykov.
VsaUdo se mora zavedati, da ne prosi-
mo za prispevke za lastno zabavo, ara-
pak le za pomcč revnim in potrebnim.
Radio ,Blaupunktcin .Mediator*
(Made in Holland)   na   doisjoroCno odplaCe-
vanjc pri tvrdki
Ursifc,  Celje   — Narodni dom
c Na koncertu, ki ga bodo priredili
akademiki starešinske organizacije »Slo-
ge« v soboto 7. januarja bodo nastopili
gdč. Ljudmila Polajnarjcva (sopran),
g. Alojzij Gostiša (tenor) in g. Bojan
Adamič (pianist), vsi člani ljubljanske-
ga drž. konservatorija. Po imenu pozna
te umetnike tudi celjsko občinstvo, saj
je imelo večkrat priliko čitati v časopi-
sih laskave pohvale o njihovih nastopih
a-li pa slišati njihove številne nastope
v Ijubljan3kem radiu. Koncert bo v ve-
liki dvorani Narodnega doma in se bo
pričel točno ob 20.30, na kar cenj. obi-
skovalce še posebej ozozarjamo. Vstop
v dvorano med koncertom ne bo dovo-
ljen.
c Društvo absolventov trgovskih šol
bo zaključilo svoje plesne vaje s ples-
nira venekom dne 5. januarja v Celj-
skem domu. Pričetek ob 20.30. Igral bo
priznani Jonny jazz.
c »Peterčkove poslednje sanje«. Pod-
mladka Jadranske straže na drž. dekliš-
ki in deški meščanski šoli v Celju sta
vprizorila na Stefanovo popoldne v
celjskem gledališču Golievo ljubko in
učinkovito božično igro »Peterčkove po-
slednje sanje« v skrbni in temeljiti re-
žiji nastavnika g. Josipa Tomažiča. Za-
sedba vlog je bila posrečena, vloge so
bile tudi dobro naštudirane in lepo po-
dane. Vsi igralci od malega Peterčka do
Matjaževih vojščakov ter vil in skratov
so tvorili harmonično enoto ter dosegli
velik uspeh. Sodeloval je tudi mladinski
pevski zbor meščanske sole in mešani
zbor Celjskega pevskega društva. Ca-
robna scenerija in okusni, učinkoviti
kostumi ter svetlobni efekti so z igralci
vred ustvarili pravo pravljično okolje.
Gledališče je bilo nabito polno. Občin-
stvo, med katerim je bilo mnogo mladi-
ne, se je s prisrčnimi aplavzi oddolžilo
za lepi gledališki užitek. Splošna želja
je, da bi igro v kratkem ponovili.
c Celjsko pevsko društvo bo imelo
prvo pevsko vajo v novem letu v torek
3. januarja in sicer za ves mešani zbor.
Odbor prosi vse pevke in pevce, da se
vaje polnoštevilno udeleže, ker je na
programu tudi razgovor o nadaljnjenv
delu. Dobro došli tudi novi dobri pevci
in pevke!
„Soko"
nova konfekcijska trgovina
Celje - Glavni trg 10
želi veselo in srečno novo leto 1939
ter se priporoča cenj. občinstvu
c  Pouk  na  Glasbeni  Matici  v   Celju
se bo zopet. pričel v torek 3. januarja.
c Krajevna organi/aeija Legije koroš- j
kih borcev v Celju bo priredila v četr-
tek 5. januarja s pricetkom ob 20. dru-
žabni   večer   v   vrtni     dvorani     hotela
»Evrope«. Vstopnine ni.    Vljudno vab- i
ljeni!                                                       |
c Dvodnevni vrtnarski tečaj v Celju. j
Mestno poglavarstvo v Celju razglaša:
Kr. banska uprava bo priredila 3. in 4. j
februarja dvodnevni kmečko vrtnarski
tečaj v telovadnici II. drž. deške narod-
ne šole (okoliške). Vabijo se vsi zani-
manci, predvsem manjše gospodinje,
gospedarji, fantje in dekleta, da se te-
ga tečaja v obilnem ätevilu udeleže. Pri-
jave sprejemajo mestno poglavarstvo,
soba št. 47, in kmetijske strckovne or-
ganizacije.
c Posipajte hodnike! Opozarjamo vse
hišne posestnike, da morajo skrbeti za
redno in temeljito čiščenje in posipanje
zasneženih odnosno zaledenelih hodni-
kov za pešce pred svojimi hišami, ker
bi bili sicer hišni posestniki odgovorni
za posledice.
c VIom v prostore davene uprave v
Celju. V noči od četrtka na petek je ne-
znan storilec izvršil drzen vlom v pro-
store davčne uprave na Cankarjevi ce-
sü. Vlomilec je prepilil rnrežo na oknu,
zlezel v uradne prostore in tarn V3e pre-
brskal. S svinjsko nogo je zvrtal luknjo
v železno dnevno blagajno, a v blagajni
ni našel niti pare. V neki miznici je
končno našel 120 din gotovine, last ene-
ga izmed davönih uradnikov, in odnesel
ta edini plen s seboj. Policija je vlo-
milcu že na sledu.
c Dober plen celjskih orožntkov. Cclj-
ski orožniki so te dni aretirali 42-let-
nega Antona Kovača iz St. Janža na
Dolenjskem, 18-letnega delavca Ivana
K. iz Trnovelj in 22-letnega delavca Mi-
ho K. iz Levca pri Celju. Kovaču so
dokazali šest večjih vlomnih tatvin, ki
jih je bil izvršil na Ostrožnem, v Tr-
novljah, Ökofji vasi, Vojniku, Arji vasi
in na Teharju. Kovač je zločine priznal.
Pri njem so še našli del uk'radenega
blaga. Kovač je esumljen, da je izvr-
šil tudi več tatvin v Celju. V februarju
je ukradel ge. Pungarčičevi iz njenega
stanovanja na Dečkovi cesti 5.500 din
gotovine. Ko so ga takrat aretirali, so
našli pri njem 3.500 din. Izjavil je, da
si je bil ta denar zaslužil s tihotap-
stvom. Sodišče ga je zaradi pomanjka-
nja dokazov izpustilo in mu vrnilo za-
plenjeni denar. Kovač ic presedel že
16 let po raznih kaznilnicah. Sedaj tr-
di, da je izvršil gori omenjene vlomne
tatvine sam in da r\:  inrl j;;.1'  /ačev.
ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ
izvršuje vsa  tiskarska   dela  po  zmernih   cenah
Ker so pa videli Ivana K. in Miho K.
često v njegovi družbi, upravičeno su-
mijo, da ata pomagala Kovaču pri nje-
govih zločinskih podvigih. Vse tri so
izročili  okrožnemu  sodišču.
c Uradni dan Zbornice TOI za Celje
in okolieo bo v torek 3. januarja od 8.
do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru-
ženja trgovcev za mesto Celje v Razla-
govi ulici.
c Letošnja zinia je ugodna predvsem
za smučarje. Ze o božičnih praznikih
je bilo povsod dovolj snega, ki je smu-
čarje popolnoma zadovoljil. Planinske
koče so bile dobro obiskane. Mozirska
koča je imela med svojimi gosti tudi
precej zagrebških smučarjev. Tudi Celj-
sko kočo je posetilo mnogo smucarjev,
ki so našli popoln užitek na zasneženih
pobočjih v okelici koče. Snežne razmere
so najugodnejše in vse kaže, da bodo
smučarji tudi ob Novem letu našli po
belih planinah in planjavah dovolj
užitka in veselja. Mnogi bodo pohiteli
na planine že na Silvestrov večer.
c Clane Slovenskega planinskega dru-
štvji opozarjamo, da velja članska
znamka za leto 1938. le do 31. janu-
arja 1939. Od tega dneva dalje morajo
biti planinske izkaznice opremljene z
znamko za leto 1939., sicer morajo
oskrbniki v planinskih kočah zaračunati
nečlanske pristojbine, ki so) mnogo
višje.
c Snežne razmere dne 30. decembra:
Mozirska koča (1344 m): —12, solnc-
no, podlage 60 cm, pršiča 20 cm, smu-
ka 7,elo ugodna. Celjska koča (700 m):
—TO, rahlo oblačno, podlage 40 cm, pr-
«ir,a   10   cm,   izvrstna  smuka.
c Zetev smrti. Na Stefanovo je umrla
ga. Evgenija Brinarjeva, soproga me-
ščanskošolskega ravnatelja v p. in pe-
dagoškega pisatolja g. Josipa Brinarja
v Celju. Istega dne je umrla na Can-
karjevi cesti 10 v starosti 74 let ga. Jo-
sipina Vorbachova, mati učiteljice ge.
Angele Vorbachove in tašča tajnika
Celjske mestne hranilnice g. Cirila Sa-
darja. V celjski bclnici so umrli: 23.
decembra 59-letni dninar Josip Zupanc
iz Dramelj, v torek 51-letna žena ob-
činskega redarja Filomena Kovačeva iz
Zalca, v sredo pa 73-letni občinski re- |
vcž Miha Kolšek iz St. Janža pri Sto- ,
rah. Pokojnim bodi ohranjen blag spo- :
min, svojeem naše iskreno sožalje!
c Qbracim m«:stHega gospodarstva za '
I. 1937-38, ki ga je odobril mestni svet :
na seji 23. csecembra, izkazuje 16 milij. j
228.814.4.0 din izdatkov in 17,077.005.76 '
din dohodkov, torej 848.191.36 din pre-
bitka. Torjatve mestne občine so    zna-
šale  ob  zaključku  tega  proračunskega
leta 1,358.665.20 din, vsa aktiva mestne
občine   so   cenili  na  35,887.381.51   din,
vsa pasiva na 16,750.487.84 din     (med
njimi so znašala posojila  15,574.780.56
din), čisto prcmoženje pa na 19,136.893
din 67 par. Obračun Mestnega zavetišča
v  Medlogu za  isto    proraČunsk»    leto
izkazuje 512.201.25  din    dohodkov    in
ravno toliko izdatkov. O obračunu Mest-
nega zavetišča razpravljamo še na dru-
gem mestu.
c Posojilo Delavskemu domu. Mestni
svet je cdobril Delavskemu domu v Ce-
lju posojilo v znesku 400.000 din.
c Podpore. Mestni    svet    je    dovolil :
Olcpševalnemu    in     tujskoprometnemu
društvu v Celju izredno podporo v zne-  \
sku  15.000 din,  javni  mestni  knjižnici
2.000 din izredne    podpore,    celjskemu
strelskemu okrožju pa 500 din in dru-  \
šlvu Rcjec malih živali v Celju 200 din :
podpore.
c Uredilev državne ceste. Mcstna ob-
čina jc prejela na intervencijo pri teh- |
ničnem razdelku sreskega načelstva za-
radi odstranjevanja blata ob    hodnikih
za pešce na Mariborski in Krekovi ce-
sti, zaradi ureditve nujno potrebnega
hodnika za pešce ob državni cesti od
Sp. Hudinje do Skofje vasi in zaradi
čiščcnja cestišča na državni cesti ob-
vestilo, da tehnični razdelek vsega tega
ne more izVräiti, ker nima dovolj sred-
stev na razpolago. Zato bo občina vne-
sla v prihodnji proračun 100.000 din kot
prvi obrok za ureditev hodnika za peš-
ce ob državni cesti. V zvezi z nujno po-
trebno modernizacijo državne ceste Za-
lec—Celje—Višnja vas, o kateri smo že
ponovno pisali, bo mestno poglavarstvo
interveniralo pri pristojnih činiteljih, da
se izdelava načrtov za modernizacijo
državne ceste v celjskem območju po-
speši.
c Zavarovanja mestne občine bo mest-
no poglavarstvo po sklepu mestnega
sveta pregledalo in stavilo mestnemu
svetu predloge za eventualno spremein-
bo zavarovanj.
c Podaljšanje pogodbe za Celjsko ko-
čo. Občina bo podaljšala pogodbo s
Savinjsko podružnico SPD v Celju za
nakup Celjske koČe za eno leto.
KINO   DOM   CELJE
Dne 30. t. m»:  »Borba za diamante«
Od 1. do 4. L:  »Veroeka«
c Podaljšanje kanalizacijc in vodovo-
da. Mestna obeina bo podaljšala kana-
lizacijo v vzhodni podaljšek Stritarjeve
ulice, vodovod pa v Stritarjeyo ulico, v
podaljšek Stritarjeve ulice pri Kopriv-
nici in do nove hiše g. Frajleta v Ipav-
čevi ulici z možnostjo podaljšanja na
Lavo.
c Najemno pogodbo z okrožnim so<li-
špem bo občina podaljšala do 31. janu-
arja 1940. Obeina pa ne prevzame od-
govornosti za eventualne nesrece, ki bi
se zgodile v Grofiji vsled slabega stanja
tega poslopja. Najemno pogodbo s
sreskim sodiščem bo obeina podaljäala
do konca leta 1939.
c Vzdrževanje mestne polieije. Kakor
se čuje, je država pripravljena prevzeti
place van je personalnih izdatkov za
predstojništvo mestne polieije. V tem
primeru bi bila mestna obeina priprav-
ljena kriti materialne izdatke za polieijo
c Vprašaitje financh*anja regulaeije
Savinje je postalo težavno, ker je dr-
žavni prlspevek sedaj docela izostal. To
pomeni novo, hudo obremenitev za ban-
sko upravo, mestno obeino in sreski ce-
stni odbor, ki tudi prispevajo za regu-
lacijo Savinje. O tej važni zadevi smo
že večkrat razpravljali v »Novi Dobi«.
Sedaj bo mestna obeina poskušala do-
seči primeren državni prispevek za iz-
redno važno in nujno potrebno regula-
cijo Savinje kot plovne reke. Režijski
stroäki za nadzorstvo nad regulaeijo
Savinje v tretji etapi in stroški za iz-
delavo regulaeijskega projekta za progo
od Kcšnice do promenadne brvi pri
mestnem parku znašajo 202.979.77
din. Polovico teh stroškov bo krila
mestna obeina.
c Regulacija mesta Celja. Pravilnik
za izvajanje regulaeije mesta Celja bo
izdelan na osnovi zadevnega pravilnika
mariborske  občine.
c Regulacija banovinske ceste od Po-
!ul do Brega bo izvršena tako, da bo
mogoče cesto pozneje razširiti na 10 m
in jo obdati z dvema 2 m širokima hod-
nikoma za pešce. Mestni svet je skle-
nil, da se zaenkrat uredi 2 m širok hod-
nik za pešce ob regulirani cesti na Po-
lulah.
c Občinsko cesto na Ostrožnem od
vile Jasne proti Lopati bo obeina zaradi
pomanjkanja kreditov uredila samo za
silo.
1/
c Za gradnjo polstabilnega mostu čez
Vo^lajno blizu kemiene tovarne v Ga-
berju bo dobavila hrastov les tvrdka
Sodin v Celju za ceno 40.211.58 din.
Zemljo za dovozno cesto bodo odstopili
posestniki  brezplačno.
c Odsok za fasadc in reklame v Celju
ne bo ustanovljen, pač pa bo posvečal
mestni gradbeni odbor sasadam in re-
klamam posebno pozornost.
c Prodaja stavbnih parcel. Občina bo
prodala ge. Ruži Trankolovi stavbno
parcelo pri Mestnem zavetišču v Medlo-
gu, gg. Učaku in Lenarčiču pa po eno
stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu.
c Znižana cena toka. Mestni svet je
g. Melhiorju Joštu znižal ceno toka za
električni pogon njegovega mlina v
Medlogu.
c Elektrifikacija Medloga. Mestna
elektrarna bo elektrificirala Medlog in
hiše med Babnim in Medlogom. Intere-
senti bodo morali prespevati po 400 din
za priključek in preskrbeti brezplacno
dovoljenje za postavitev drogov za elek-
trični vod. Interesentom, ki so znatno
oddaljeni od glavnc napeljave, bo nape-
ljala elektrarna električni vod le na
njihove stroške.
c Javna razsvetljava. Mestna elek-
trarna bo namestila po eno javno elek-
trično svetilko na cesti med Žimniako-
vim marofom in železniško progo v Za-
vodni ter na novi cesti, ki vodi od Kre-
kove ceste mimo Brglezove vile proti
železnieki progi.
c O božiču je mnogo Celjanov odpo-
tovalo v razne kraje na obisk k svojim
sorodnikom in znancem, mnogo ljudi pa
je priapelo v Celje na obisk. Sneg in le-
po zimsko vreme sta izvabila smučarje
iz mesta na smučišča pri Celjski koči,
na Golteh in Savinjskih planinah. V
Celju je vladal o praznikih pravi božič-
ni mir.
c Oster mraz je pritisnil v noči na to-
rek v Celju in celjski kotlini. Toplomeri
so kazali v torek zjutraj 21 do 23 sto-
pinj pod ničlo. V sredo je začel mraz
nekoliko popuščati.
c Lctni splošni šahovski turnir Celj-
skega šahovskega kluba je bil pred dne-
vi zaključen v hotelu »Evropi«. Turnir-
ja se je udeležilo 14 igralcev. Nagrade
in pravico igranja na glavnem turnirju
so si priborili gg. Detiček, Rupar, E.
Csörgö, Latinovič, Mimik, Davidovac,
•inž. Marjanovič, dr. Pokorn, Vozlič in
Pešec.
c Valilna jajca. Mestno poglavarstvo
v Celju razglaša: Kr. banska uprava
dravske banovine bo v 1. 1939. oddaja-
la valilna jajca štajerske kokoši. Da bi
se ta odlična pasma čimbolj razširila,
se vabijo kmetovalci, da naročijo jajca
v čim večjem številu. Naročila sprejema
mestno poglavarstvo, soba št. 47, do
25. januarja. Tam se dobijo tudi vsa
potrebna pojasnila. Jajca so po I din
komad.
Ob novem letu trgovske knjige, red-
niki, brzovezi, in razne mape v veliki iz-
biri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra c. 7—9.
c Dražba gnoja  v  mestni    klavnici.
Mestno poglavarstvo v Celju razglaša:
Dne 9. januarja ob 9. dopoldne bo mest-
na občina na javni ustni dražbi prodala
najboljšemu ponudniku v letu 1939. v
mestni klavnici celjski pridelan gnoj.
Dražba bo v pisarni mestne klavnice v
Klavniški ulici št. 2. Izklicna cena je
določena na 4.000 din. Pod izklicno ce-
no gnoj ne bo prodan.
c Nočno lekarniško službo ima od 31.
t. m. do 6. I. lekarna »Pri križu«.
c Gasilska ccta Celje. Od 1. do 7. I.
ima službo I. vod, inspekcijo častni
predsednik g. Jellenz.
Priporoča se
DOMINIK POŽENEL
modna trgovina, Celje,  Glavni trg 14
PriporoCa se
A. JAGER, gostilna „Na-Na"
CELJE
Iz naših  krajev
Zaleo
ž Otvoritcv radio oddajne postaje v
Žalcu bo nepreklicno na Silvestrov ve-
čer v Roblekovi dvorani ob vsakem
vremenu. Vse priprave so v polnem te-
ku. Zaradi obširaega programa bodo
priplavali radijski valovi vočno ob 20.,
zato prosimo za pravočasno udeležbo,
da ne bo vsled odpiranja vrat atmosfer-
skih motenj. Otvoritev se ne bo ponovila
Srečno in veselo novo teto želi tvrdka
Kami Strahovnik
stavbno in poliistyeno, strojno
mizarstvo, zaloga pohištva in mriv. krst
Žalec
ž Poroka. Na Stefanovo sta se poro-
čila gdč. Irma Kopušarjeva, hčerka
oskrbnice Hmeljarne v Zalcu, in g. inž.
Janko Štrukelj. Mlademu paru iskreno
čestitamo!
Št. Peter v S. d.
št Silvostrovanje bo priredilo Sokol-
sko društvo v Sokolskem domu v so-
boto s pričetkom ob 20.30. Zabavni spo-
red je letos izredno bogat in pester. Za
zabavo in obilo smeha bodo skrbeli dru-
štveni komiki, ki bodo poleg »Lyly« in
»Nimam časa« pokazali doslej še nezna-
ne vragolije in akrobacije. Vabimo mla-
do in staro, da z nami skupno pričaka
novo leto 1939.
Braslovče
b Počastitev g. Lojzeta Lušina. Sad-
jarska in vrtnarska podružnica v Bra-
sloveah je izročila o božienih prazni-
kih zaslužnemu sadjarju, vrtnarju in
bivšemu šolskemu upravitelju v Bra-
slovčah g. Lojzetu Lušinu častno diplo-
mo. Gospoda Lušina je obiskal odbor
sadjarske in vrtnarske podružnice s
predsednikom g. Mihaelom Marovtom iz
Obramelj na čelu, ki je z lepim nago-
vorom počastil našega agilnega in ne-
umornega delavca in vzgojitelja g. Loj-
zeta Lušina, ki službuje sedaj v Do-
lenji Topli rebri na Kočevskem. Gosp.
Lušinu iskreno čestitamo in mu želimo
še mnogo uspešnega dela za povzdigo
sadjarstva in vrtnarstva v naši občini.
b Silvestrovanje v Sokolskem domu.
Nobeden nai ne zamudi silvestrovanje
Sokola v Braslovčah. Kako se bomo po-
slovili od starega leta boste videli vsi,
ki se boste udeležili našega silvestro-
vanja. Samo to lahko izdamo, da bo
smeha toliko, kakor še nikoli. Poleg
smeha tudi druga zabava in seveda tudi
pies. Vse to samo v našem Sokolskem
domu. Zato, bratje in sestre, prijatelji
in znanci, na svidenje na našem silve-
strovanju v  Sokolskem  domu!
b Podgorje pri Letušu so doživele 11.
t. m. veliko čudo. Ljudje so se kar spo-
gledovali, ko so videli, da se po zelo
težko pristopni cesti vali nekaj belega.
In kaj je to bilo? Bil je avtobus, ki so
ga ljudje tisti dan prvič videli v ten
krajih. Kdo je ta avtobus naročil in
zakaj, ljudje niso mogli zvedeti. Rado-
vedneži so opazovali kam rine ta avto-
bus v hribe. Končno so se naložili, se-
veda samo moški, in avtobus je zopet
zdrčal v dolino proti Braslovčam. Komu
in kako so ti moški plačevali za vožnjo,
nam žel tudi še danes ni znano. Vsi
Braslovčani ugibajo, kaj naj vse to po-
meni. Gospodje, ki so v ožjih stikih z
našimi občinskimi odborniki, pravijo,
da namerava braslovška občina uvesti
stalno avtobusno zvezo z vsemi oddalje-
nimi kraji pri Braslovčah. V nedeljo
11. deccmbra je bila prva taka poskuš-
na vožnja, pri kateri so se vozili vsi za-
stonj, t. j. na račun braslovške dbčine.
Mi vsi take pametne ukrepe zelo po-
zdravljamo
b Šolska lx>žičnica. V petek 23. de-
cembra je bila v naši šoli prav lepa bo-
žičnica.  V 6. razredu  so se  zbrali  vsi
šolski otroci s svojim učiteljstvom. Le-
po božično drevo in jaslice so krasile
razred. Otroci, posebno mali iz nižjih
razredov, so se prisrčno veselili lepega
božičnega razpoloženja. Božičnici so pri-
sostvovali tudi župnik g. Ivan Atelšek,
župan g. Avgust Svajger in člani kra-
jevnega šolskega odbora. Ob začetku
lepe svečano3ti je spregovoril g. župnik
o pomenu božičnega drevesca in jaslic.
Nato je g. Ljubo Šnuderl omenil vse
one dobrotnike, ki so pripomogli, da se
je šolska božičnica lahko izvedla. Po-
sebna zahvala gre tovarni nogavic na
Polzeli, banski upravi v Ljubljani, ob-
čini Braslovče in drugim darovalcem.
Sledila ie obdaritev revnih šolskih otrok
ki so prejeli nogavice in blago za
obleko in perilo. Ob zaključku se je za
vse delo in brigo za mladino zahvalil g.
župan Avgust Švajger ter poudaril
skupno delo za vzgojo naše mladine.
Slovens gvadec
s Pomanjkanje delavskih    stanovanj.
Ze vsa povojna leta vlada v Slovenj-
gradcu veliko pomanjkanje stanovanj,
kar je doslej najbolj občutilo uradniš-
tvo, ki je moralo često pustiti svoje
družine v prejšnjem službenem mestu in
živeti ločeno od družine. S pomočjo za-
sebne gradbene delavnosti je bilo v letu
1938. odpravljeno to zlo in z novimi
zgradbami je bila stanovanjska mizerija
vsaj začasno odpravljena. Vendar pa
vsa povojna leta ni bilo v tern pogledu
ničesar storjenega za naše delavstvo,
ki mora vsled pomanjkanja primernih
stanovanjskih prostorov prebivati v ma-
lih in zatohlih luknjah, ki so primerne
za vse drugo kakor za stanovanja. V
zadnjih letih se v našem mestu in oko-
lici z neverjetno naglico širi industrija.
Zato je skrajni čas, da pristopijo odlo-
čujoči činitelji k rešitvi tega perečega
vprašanja. V IX. poglavju »'Uredbe o
posredovanju za nezaposlene delavce«,
ki je bila izdana 1. 1938., je izrecno go-
vora o gradnji delavskih stanovanj s
pomočjo in preko Borze dela. Tu je do-
loeeno, da se smejo uporabiti sredstva
rezervnih skladov javnih borz dela za
gradnjo delavskih stanovanj, ki jih pa
morajo graditi posamezne občine. Upra-
ve za posredovanje dela pa smejo dovo-
ljevati takim občinam potrebna posoji-
la. Ker ie ta uredba nova in zadevne
postavke doslej še niso vnešene v pro-
račun naše občine, apeliramo na občin-
sko upravo, da se obrne na Borzo dela
s prošnjo za tako posojilo, s katerim bo
zidala delavska stanovanja. Sredstva za
ta namen se bodo letos prvič določala
in stavila v proračun, zato je sedaj
skrajni čas, da občina zaprosi za to po-
sojilo. Upamo, da bo občinska uprava
ustregla upravičenim željam našega de-
lavstva in odpravila to kulturno sramo-
to v našem letoviščarskem mestu.
s Iz žclczniškc službe. Tukajšnji po-
stajenačelnik g. Friderik Fettich-Frank-
heim je napredoval v 6. skupino in je
I)ostavljen za višjega kontrolorja na po-
staji Maribor-glavni kolodvor. V Slo-
venjgi-adec pa je premeščen iz Sevnice
za postajenačelnika višji železniški kon-
trolor g. Leopold Debevec.
s Iz upravno politicnc slnžbe. Od sree-
kega načelstva v Slovenjgradcu je pre-
meščen k sreskemu načelstvu v Ptuju
pristav g. Miro Lupine. G. Lupine si je
v kratki dobi svojega službovanja v
Slovenjgradcu pridobil nedeljene sinapa-
tije vsega prebivalstva. Ob odhodu mu
želimo obilo uspehov na novem položaju!
s Božična obdaritev revne«;a dclav-
Htva. Tukajšnja agilna podružnica Na-
rodne strokovne zveze se je kljub svo-
jemu kratkemu obstoju spomnila za bo-
žič revnega delavstva in prav izdatno
obdarila vse svoje revnejše članstvo. S
to gesto je podružnica pönovno doka-
zala svoj veliki socialni cut in razume-
vanje za delavske potrebe. Da je pa to
obdarovanje tako lepo uspelo, je tudi
zasluga vseh neštetih plemenitih daro-
valcev, ki so s svojimi darovi pripo-
mogli našemu nacionalnemu delavstvu
do lepih božičnih praznikov.
Zreče
zr Sokolska božičnica. Sokolsko drus-
tvo v Zrečah je priredilo 18. decembra
lepo uspelo božicnico. Obdarovanih je
bilo 67 otrok. Nekateri so dobili čevlje,
drugi obleko ali perilo, vsi pa sladkari-
je. Da je božičnica tako dobro uspela
se moramo zahvaliti letošnji dobro uspe-
li tomboli, dalje tukajšnji Stajerski že-
lezoindustrijski družbi, ki je darovala
500 din, ge. H. Bremčevi, ki je podari-
la 6 parov čevljev, blago za 6 dekliških
oblek, več parov nogavic in čepic. Večje
zneske. odnosno blago so darovali tr-
govci: L. Vidmar, L. Fijavž, M. Grund-
ner, R. in K. Winter in D. Kračun, za
se jim društvo najiskreneje zahvaljuje.
Odbor je poveril organizacijo božičnice
scstram Hvisovi, JedlovČnikovi, Cotma-
novi, Kozjekovi in Oplotnikovi. Sploäno
zadovoljstvo otrok in staršev dokazuje,
d'd. je bila organizacija božičnice v zelo
dobrih rokah., zato želimo, da bi oine-
njene sestre še večkrat posvetile dru-
štvu svoje organizacijske zmožnoeti.
Uspeh ne bo izcstal.
Kozje
ko   Nevšečnosti  zaratli  sne»a.  V pe-
iek čez dan in ponoči je v našem »pra-
gczdu« zapadel debel južni sneg, ki je
skoraj popolnoma zaprl cestni promet.
Rajhenburški poštni avtobus je ustavil
obrat za tri dni, ker se jc bil na cesto
nad Podsredo pod Zeleznem nagromadil
globok snežni zamet. Sicer je občina
Podsreda dala vleči snežni plug in pre-
kidati zamet, a kliub temu si avtobus
ni upal na pot, Številni potniki so za
praznike prihajali na svoje domove peš
ali so pa v Rajhenburgu najemali dra-
ge voznike. Celjski avtobus (proga Ce-
lje—St. Jurij—Kozje—Podsreda) je pa
navzlic velikemu snegu čez Košnico in
Žegar, čeprav z zamudami, redno^ obra-
DELNISKA   DRUZBA   PIVOVARNE
UNION
V   LJUBLJANI
GLflVNfl   ZflLOGA  V   CELJU
priporoča   svoje   izborne   izdelke1
svetlo in Crno
UNION  P1V0
v   sodih   in    steklenicajh
PEKOVSKI KVAS
in
SPIRIT  VSEH VRST
%
toval.  Tako smo  bili za božič vsaj  na
eno stran zvczani  s svetom.  Priznanje j
zasluži neustrašni šofer  »debeli    Fran- [
Ček« Dobovšek, ki je na teh slabih ce-
stah po mnogih vijugah nad globokimi
prepadi  varno  in  brez  najrnanjše    ne-
zgode prevažal prihajajoče in odhajajo-
če potnike.
Laško
1 Ob Novem letn izrekamo vsem na-
ročnikom in čitateljcm našega lista  is-
krene čestitke, želeč jim srečnejših    in J
boljäih časov, nego so jih v prijaznem I
Laškem uživali v preteklem letu. Zeleli
bi, da ostane Laško našemu listu zve-
sto, kakor je bilo doslej. Mi pa ae bo-
mo  potrudili,  da  bomo  tudi  v  bodoce f
možato in odločno zagovarjali interese
narodnega   laškega  mesta   proti     vsem
nakanam najsi pridejo    od    katerekoli
strani, kolikor nara tje to pač dovoljeno.
Kakor  v  preteklem  letu,   bomo   tudi  v
letu  1939.   predvsem   branili   koristi   in j
interese našega delavca in kmeta, pod- '
pirali težnje našega obrtnika in trgovca
ter ostali zaščitniki vseh onih, ki se jim
godi krivica in ki so preganjani. Z ostro,
a stvarno kritiko, izogibajoč se osebnim
napadom, bomo prispevali svoje, da se
ozdravijo nezdrave razmere. Ako bomo
v tern postopanju složni in  edini tako i
naši   naročniki   in   čitatelji,   kakor   do- j
pisniki in uredništvo ne samo v Leškem,
temveč povscd, kamor sega naša »Nova
Doba«, bomo imeli    uspehe    in    bomo
uspešno  zavračali  vse    nakane    naših
nasprotnikov.  Predvsem  pa  Vas  prosi-
mo  Vaše  naklonjenosti   in   vsestranske
podpore ter  Laščane zlasti  še  vabimo,
da   se  tudi  poslužujejo     naše     oglasne ,
strani v korist    sebi    in    nam.    Veselo j
Novo leto!                                                  i
1 Iz Sokola. Kakor vsako leto, bo So-
kol  tudi letos priredil veliko silvestro-
vanje   v  Sokolskem   domu   z   začetkom
ob 20. Sporcd nam obljublja polno no-
vih šaljivih in duhovitih domislekov in j
nastopov. Sodeloval bo tudi, kakor na-
povedujejo,  slovit  eksotičen   cirkus,  ki
pride naravnost iz Ljubljane na naš ve-
čer.   Ne   pozabite   se   tudi     oglasiti     v [
bogato  opremljenem  šotoru,  ki  ga  bo-
do vodile naše narodne dame. Med od- |
mori bo igral prvovrstni šramel z Dola.
Pridite vsi, ki se hočcte v družbi Sokola
posloviti v dobrem razpoloženju od sta-
rega leta!
1 Smučarske tcčajc za naraščaj in de-
co i)rireja naše Sokolsko društvo pod
vodstvom br. Zadravca. Ker so snežne
prilike ugodne, je tudi udeležba povolj-
na in se kažejo dobri uspehi. V Sokol-
skem domu je istočasno pod vodstvom
br. Poljšaka društveni vaditeljski te-
čaj, ki se ga udeležuje 10 ženskih in 10
moäkih pripadnikov. Tečaj je namenjen
vzgoji dobrih društvenih vaditeljev in
bo absolviral svojo nalogo predvidoma
do konca februarja. Vidi se, da naše
delo tudi v zimi in mrazu ne počiva.
1 Prepovedana zabava. Tudi laški mla-
dini nudi letošnja huda zima z obilnim
snegom mnogo veselja. Ulice so polne
sankajoče se mladine, smučarji se pa
spuščajo na bližnje griče. Najmanjšim
daje mnogo lepe prilike za sankanje pod
neposrednim nadzorstvom skrbnih ma-
ter naša Vrtna ulica. Celi roji kričeče
dece so se spuščali navzdol po tej uli-
ci. Še pozno zvečer je odmevalo veselo
vzklikanje; modernizirali so se in z
žepnimi žarnicami razsvetljevali svoja
vozila. Marsikdo se je rad ustavil in
užival na veseli zabavi malčkov. Pa je
prišel cestni pometač in je vso ulico
na dolgo in široko posul s pepelom in
peskom, tako da je sedaj vsega sanka-
nja konec. Zdi se nam, da je ta odredba
odveč in da bi občina imela na drugih
krajih mnogo več posla s snegom in
ledom, kakor pa v tej ulici, ki se ji
vsak lahko lahko izogne, Ce mu je pre-
gladka. Prvič se je letos zgodilo, da niso
z naše glavne ulice razen malega od-
seka odvažali snega, temveč ga pustili
v visokih kupih ležati ob ozki progi,
kar je posebno nepripravno za avtomo-
bile, ki se ne morejo drug drugemu
izogibati.   Sele   popoldne   pred   božičem
so odvozili nekaj voz snega v Savinjo.
Pri tem delu pa seveda niso smeli za-
posliti naših mestnih brezposelnih, tem-
več so jih klicali iz marijagraške do-
mene. Pa proti takem stvarem je brez-
plodno protestirati. Zato so nas vrgli
v žrelo kmečkim okoličanom, da jih z'e-
dimo in da nas izmozgavajo. Mnogo,
mnogo bi radi zapisali o preteklih dneh,
pa ne smemo. Prišel bo pa dan, ko bo-
mo svetu povedali, kako se je z nami
postopalo in kaj vse se je storilo v
teh težkih časih.
1 Kino Laško predvaja v petek 30.
decembra ob 20.30 in v nedeljo 1. janu-
arja ob 16.30 in 20.30 film novih lepot
»Gozdni akordi« po najlepšem romanu
Ludvika Ganghoferja »Das Schweigen
im Walde«. Hansi Knoteck, Paul Rich-
ter. Tednik in veseloigra Tom in Pom,
pri kateri se boste nasmejali do solz.
Zidani most
z Sokolski dorn so povečali. Nedavno
smo poročali, da so se naši vrli Sokoli
lotili dela za povečanje Sokolskega do-
ma na Zidanem mostu. Vsak vcčer jih
je prišlo okoli deset na delo, ki je šlo
hitrci izpod rok. Dom je povečan proti
cesti, ki pelje na postajo. Od tod vodijo
lepe stopnice v sprednje prostorne dvo-
rane, ki je povečana za ])loskev bivše-
ga odra. Oder so sedaj odstranili in ga
postavili na nasprotno stran. Sokolski
dorn bo, čim bo dovršen, tudi na zunaj
služil v okras Zidanega mosta, poleg te-
ga pa bo še v večji meri žarišče sokol-
ske ideje, ki je pri nas vsepovsod na
pohcdu.
z Božičnica na narodni šoli. Tukajšnja
narodna Sola je že dalje časa zbirala
darila in prostovoljne prispevke ter pri-
redila 23. decembra lepo božičnico. Ob-
darovanih je bilo okoli 60 najsiromaš-
nejših atrok, ki obiskujejo narodno so-
lo na Zidanem mostu. Šolski upravitelj
izreka vsem številnim darovalcem naj-
lepšo zahvalo. Predvsem pa se zahva-
ljuje restavraterju g. Tomu Mayerju,
domači cementarni, g. Juvančiču in g.
Zolezniku, ki šo s svojimi bogatimi dari-
li pripomogli, da je bilo mogoče obda-
rcvati   skoraj   vse   siromašnc   otroko.
Hrasinik
h Silvestrovanjc s pestrim sporedom
bo priredil Sokol v soboto s pričetkom
ob 20. v Sokolskem domu. Na sporedu
so zabavne kabaratne točke, opolnoči
alegorija in potem pies do zore. Parket
bo zglajen in bodo plesalci prišli na
svoj račun. Za resnejše bo poskrbljeno
za vse mogoče užitke in zabavo. Kdor
hoče novo 1939. leto dočakati v prijet-
ncm razpoloženju, naj pride v Sokolski
dorn!
Radeöe
r Prošnja železniški upravi na Zida-
nem mostu. Zc tcden dni imamo obču-
ten mraz. Naša postajica »Radeče pri
Zidanem mostu« je res majhna in ne
odgovarja sodobnemu promctu. Poleg
tega pa v čakalnici niti ne kurijo. Zato
morajo potniki zmrzcvati včasih po
cele ure, ker imajo vlaki precejšnje za-
I müde. Ubogi so zlasti nasi gimnazijci,
j ki se dnevno vozijo v Celje in morajo
biti že ob pol sedmih zjutraj na postaji,
potem pa zmrzujejo navadno do pol
osmih. Enako je tudi pri dopoldanskem
vlaku, ki odhaja iz Radeč ob 11.08.
Upravičene so pritožbe vseh potnikov.
Zato prosimo železniško upravo!, da po-
skrbi za zadostno kurjenje.
t r Vprašanje radeške elektrike. Se ved-
no čujemo številne pritožbe zaradi ra-
deške elektrike. Elektrika sveti nered-
no, včasih pomanjkljivo, zato so nev-
šečnosti na dnevnem redu. Umestno bi
bilo, da bi poslali potrebno vlogo in de-
putacijo čimprej na bansko upravo, da
bi tam pojasnila vse posledice slabega
in neenakomernega električnega toka.
Nikakor ne gre, da bi morale biti zaradi
slabe elektrike prizadete vse Radece.
Upamo, da b& zadeva kmalu ugodno
rešena za vse odjemalce.
SAVINJSKA POSOJILNICA
V ŽALCU
registrovana  zadruga  z neomejeno zavezo
Ustanovljena   leta   1881
Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v
tekočem računu in jih obrcstuje najugodneje
Račun Poštne hranilnice 10.994 — Brzojav »Posojilnicac — Telefon 2
Ustvarjajmo  z  varčevanjem narodno  premoženje, ki nas osvobodi
tujega kapitala  in nam  zajamči  našo  narodno   svobodo!
Savinjčani!   Nalagajte   svoj   denar   pri   svojein   domačem   zavodu
Blagajniškeure:                             •
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure,
ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
r Radijskc motnje. Nedavno smo po-
ročali, da je prišel iz Ljubljane g. Jože
Cuček v Radeče, kjer je kot referent
za radijske motnje pri poštni direkciji
pregledal naše električne stroje in mo-
torje. Ugotovil je, da 14 odjemalcev
elektrike nima blokirnih aparatov, za-
radi česar nastajajo radijske motnje. V
našem listu smo že ponovno izrazili
prošnjo radijskih naročnikov, da bi si
vsi odjemalci, ki uporabljajo elektriko
za pogon strojev in motorjev, nabavili
prepotrebne blokirne aparate. Pričako-
vali smo, da bodo po pregledu kmalu
ponehale vse radijske motnje. Toda žal
moramo ugotoviti, da so motnje še ved-
no iste kakor prej. Zato ponovno prosi-
mo poštno direkciio v Ljubljani, da bi
ukrenila vse potrebno, da se vendar že
odstranijo vsi nedostatki, ki povzročajo
motnje pri sprejemanju z radijskimi
aparati.
r Lisca vabi smučarje. Te dni je za-
padlo v Radečah okrog 20 cm snega na
trdo podlago. Na Lisci pa ga je zapadlo
še mnogo več. Smučarji bodo sedaj pri-
šli na svoj račun. Tu so idealni smu-
čarski tereni za začetnike in tudi za iz-
vežbane smučarje. Koča je odprta vso
zimo in tudi oskrbovana.
r Veliki snežni zameti. Cesta, ki pe-
lje iz Radeč v Podkraj, je popolnoma
zamcdena. Z Jelovega hriba je naneslo
na pot toliko snega, da je promet s
Podkrajem prekinjen. Dostop je mogoč
samo s štajcrske strani in to s čolnom
preko Save.
r Snc^ mečejo na ccsto. Pri nas je
zapadlo že precej snega. Hišni posest-
niki ga mečejo izpred svojih his kar na
cesto, kar gotcvo ni v interesu hitrega
prometa po mestu. Zato odstranito sneg
s ceste na primerno mesto!
r Dobili smo nove orgle. Pretekli te-
den smo dobili v Radečah nove orgle, ki
so prvikrat zapele pri polnočnici. Stale
so nad 100.000 din. Denar soi zbirali več
let. Poseben pripravljalni odbor si je
nadel nalogo, da bo ves znesek čim prej
plačan.
P. Strmšek:
r Božičnica na narodni šoli v Pod-
kraju. Pretekli petek je priredila na-
rodna sola v Podkraju pri Radečah bo-
žičnico za siromašne otroke. Obdarova-
nih je bilo mnogo otrok, za kar gre za-
hvala šolskemu upravitelju g. Skalinu iz
Podkraja. Solsko upraviteljstvo se za-
hvaljuje vsem darpvalcem v Radečah
za poslana darila.
r Nova izdelovalnica za gradbene plo-
šče v Radočah. Pred kratkim je usta-
novil naš mladi inženjer g. Milan Hmelj
na Njivicah pri Radečah novo izdelo-
valnico za gradbene plošče, ki so jih
doslej po( večini uvažali iz inozemstva.
Plošče se izdelujejo izključno z doma-
čimi surovinami. Izdeluje jih g. inž.
Hmelj po najnovejših izsledkih, pri ce-
mer se poslužuje zlasti nemških in an-
gleških patentov. Gradbene plošče se
imenujejo »Izolit« in se bodo kaj lahko
plasirale na naših tržiščih, ker so cenej-
še in trpežnejše od uvoženih. S to iz-
delovalnico se bo naše mestece poživi-
lo. V znatni meri pa se bo tudi izbolj-
šal položaj nekaterih okoliških bajtar-
jev, ker bodo dobili v novi industriji
svoj stalni zaslužek. Gosp. inž. Hmelj
bo ustanovil tudi tovarno za izdelavo
izolačnega in negorljivega materiala, za
kar ima že vse potrebne načrte. Našemu
mlademu inženjerju želimo najlepše
uspehe z željo, da bi podjetje uspevalo
v zadovoljstvo vseh Radečanov.
r Občni zbor prostovoljne gasilske
četc v Radečah. V petek, na dan sv.
Treh kraljev, popoldne bo v godbenem
domu v Radečah občni zbor prostovolj-
ne gasilske čete z običajnim dnevnim
redom. Udeležba je obvezna za vse Clane
r Napravite ograjo! Cesta, ki pelje
iz Radeč na Vrhovo, ima več vzponov
in teče ponekod tik nad prepadom. Pri
Didlu in Soteski je cesta brez prepo*-
trebne ograje. Nevarnost je, da bo pri-
šlo tam do nesreč, če se cesta ne bo
ogradila. Prosimo sreski cestni odbor v
Krškem, da bi poskrbel za odpravo tega
nedostatka.
Pokrajina, ki jo je Bog ustvaril
v nedeljo, sedmi dan
Cudovito povit je tukaj svet. Grebeni
gredo od juga, pa ti hrib kaže proti za-
fcodu, da se ti zdi vse kakor globel, za-
varovana na vse strani; le na jug se ti
odpira, a zopet le do drugih, višjih gor;
in vse je le zmota, kajti kako bo globel,
ko pritečeta potoka od severa in zaho-
da, združita strugi in tečeta naprej
proti jugu. Cudovito povit je tukaj svet;
ni dolina, ni globel.
Ob potoku so zeleni travniki, nad nji-
mi njive, po vrheh gozdovi. Med vsem
pa hiše in hišice, da je vse podobno mi-
ru božjemu;  od kod bi pač prišla  hu- J
dobna misel!                                               j
Dela je za vse in še celo preveč; od
rane pomladi tja do jeseni ni počitka in
vsako zimo zapade sneg vse prezgodaj.
Komaj pa zazvonijo ob potoku prvi
zvončki, že je dela na travnikih in nji-
vah; komaj se posuši zemlja, že je tre-
ba v gozd. In nad vso pokrajino je bla-
goslov. Z gozda kuka kukavica, žvižga
kos, svira slavček, nad poljem pa sili
škrjanček v nebo.
Otroci čuvajo čredo na paši, možje
or je jo na polju, žene sejejo in žanjejo;
vse dela in se znoji in nad njimi se spe-
nja čisto nebo.
In ko je nedelja, takrat se zberejo in
premodrujejo, kar so zvedeli novega od
soseske, saj so se bili razkropili že na
9
vse rano k raznim mašam. Ni je kmalu
pokrajine, ki bi bila tako posejana s
cerkvicami: saj ti zvoni tarn na Tinski
gori v zvonikih sv. Marije in sv. Ane,
odgovarja jima št. Janž, sv. Ema, tarn
sv. Vid in sv. Urban in zadaj sv. Kata-
rina, proti vzhodu sv. Trojica, pred njo
sv. Mohor na Rodnah in sv. Rok in To-
maž, iz dolin pa se kakor iz pritajenih
duš, oglašaio sv. Barbara, sv. Marija
na Jezeru, sv. Jernej v Zibiki, sv. Peter
in sv. Marija pod Sladko goro, tam za-
daj sv. Mihael in Miklavž, pod Bočem
pa Poljska sv. Marija, sv. Lenart in sv.
Rozalija ter sv. Benedikt, varuh ob
ccstni soteski.
Skozi vso to pobožno pokrajino vodi-
jo romarske poti od Sladke gore na
Jezero, k sv. Roku, na Tinsko in od tam
dalje naprej na Svete gore ... Kaj bi se
potem čudil, če najdeš v vsaki hiši ol-
tarček svetih podob, zelenega rožmari-
na in cvetočih klinčkov! Tam se zbira
o mraku družina, moli svoj rožni venec,
predno gre k počitku. Le kaki fantini,
ki jih je tujina zmotila, rogovilijo ob
obronkih in vreščijo, dokler jim ni sa-
mim nerodno in se vrhejo v očetovo hi-
šo. Ko so ljudje še mladi, polni hrepe-
nenja po neznani sreči, iščejo veselje v
življenju; a kmalu spoznajo, da je živ-
ljenje le trpka dolžnost in da le iz dolž-
nosti priklije včasih veselje, saj je živ-
ljenje sveča, ki izgoreva sama v sebi.
Tako je bilo življenje očetov, tako je
življenje sinov in bo pač življenje vnu-
kov, kajti nič kaj se ne poznajo leta,
kaj leta, tudi desetletja niso zapustila
nikake sledi; tega so pač pospremili na
božjo njivo, pa so obhajali veselo po-
roko in iskali botre .. . Vse je tako
božje, tako staro in dobro, da ni, da bi
spreminjal.
Hudo je šlo po svetu, res tudi soseda
je požrla strašna vojna, pa to jc vse,
kar se je zgodilo; pa še sosedu je bila
usoda mila, kaiti zapustil je dva sinova,
da bi ga za nju lahko zavidala vsaka
vas... Pa so prišla bogata in revna
leta; skoraj v3eeno je bilo to za našo
vas: delali so slej ko prej od prve zore
tja do trde teme; prodali so kako ži-
vinče za davke, jajca za sol in tako
živeli iz leta v leto; o hudih letih pač
ni bilo eno živince dovolj za davke. tre-
ba je bilo dveh, treh; nevolje je bilo
vse vprek, a tudi to je minilo in se po-
zabilo. Vas pa je ostala kakor je bila.
Nikjer ni bilo dninarjev, komaj kje
kak hlapček ali deklina, zato pa tudi
ni bilo nikjer brezposelnosti; še klicali
so delavce na njivo, na travnik in gozd,
ko so čuli, da drugje odiedajo kruha
delavnim rokam. Tja v njihovo dolino
so prišli pač berači in potepuhi, a za
delo niso bili, saj so takoj zopet odšli,
ko so videli, da je dela za vse dovolj.
Tako je počivaia božja roka n?,d po-
krajino. Solnce se je uprlo v vsej svoji
moči na prijazno pobočje, dolino je hla-
dila rosa, dežek je napajal pol ja; vča-
sih ie pridivjala hud a lira, metala strele
v potok ali gozdove, izlila vso svojo
vodo po strmini, da so se nabrali kar
blatni hudourniki po poteh in po razo-
rih, da sta potoka nara3tla, pokrila vse
zelene travnike tja do strmih gor na
jugu. Pa kaj zato! Zopet je posijalo
solnce, vode so odtekale, dežek je izmil
blato s travnih bilk in zopet je bil bla-
goslov nad mirno pokrajino, kajti ne-
sreče je niso obiskale že od časov sta-
rih očetov sem; ni bilo niti ognja niti
toče ... Da je vzela suša vso knno, da
so poginile svinje, to je bila vsa črna
povest ten dobrih ljudi.
Enega pa niso poznali in niso hcteli
poznati. Naj je bila sila §e tako velika,
stanje še tako brezupno, da je postal
hlev prazen, da so odpeljali zadnjo kap-
ljo vina s kleti, da je morala tudi hči
v mesto ali sin v Belgijo: da bi proda-
jali samo en meter svoje zemlje, na to
ni pomislil nihče. Preobračali bi se očet-
je v blagoslovljeni zemlji, če bi sinovi
prodajali niihov svet. Pa tudi res, kaj
bi prodajali zemljo, ko bi njiva, ki redi
vse leto človeka, zadoščala komaj za
hipne potrebe. Hipnih potreb je veliko,
njiv pa ni nič preveč ... Tako je bilo
od roda v rod in tako je ostalo, posest-
va se niso manjšala, na njih    pa    je
ostal zvesti rod njihovih čuvarjev; gc •-
je, če bi jih kdo preganjal z grožnjo
ali preslepil z goljufivo vabo! Samo en-
krat bi jim spodrsnilo in ne znali bi
živeti; vsa preteklost rodu bi se pogrez-
nila in ga potegnila s seboj. Zato bodi
nebo zahvaljeno za to veliko ljubezen
do domače grude, ki nas je rodila, nas
hranila in ki nas bo poklicala k večne-
mu počitku, ko odtečejo naši dnevi in
ure! Pod domačo grudo bo večni sen
pač lepši, na domači njivi bo svet ves
naš in naši ljudje, sami znanci, prija-
telji, sami dobri ljudje brez hudobije in
hinavstva.
V  to pokrajino so zasajeni moji de-
tinski spomini. Tu sem pasel goved, tu
kuril na paši in pekel krompir in ko-
ruzo, tu vozil z voliči, tu oral, tu kosil,
tu zasajal drevesa, tu stregel zidarjem,
skratka, delal vse, kar so nanesle prili-
ke in dovoljevale moje moči. Vedno sem
bil ob svojem očetu, ki je pač najraje
vse sam napravil, da je bilo zvesto nä-
pravljeno; saj mu ni nihče izkopal    v
kamenje dovolj globoke jame za jabla-
no, saj ni znal nihče dovolj krepko dr-
žati pluga na njivi in nihče ni znal ta-
ko  enakomerno uravnavati    snopja    V
mlatilnico kakor sam. Vse je znal in vse
je hotel napraviti sam. — Nanj in na
njegovo roko lete moji mladi spomini.
— Pa na njegovo srce! Kako nas je pe-
stoval, nosil po rokah, božal, učil, sva-
ril... Z njim smo šli od doma po oprav-
kih, on nas je presenečal za Miklavža,
sam nam je napravil za božič jaslice;
vedno samo veselje in srečo. Zato pac
ni mogel dolgo živeti:  omahnil    je    v
smrt in so ga ponesli tja na božjo nji-
vo,  da se  komaj    spominjam    tistega
usodnega dne ...
Tako smo pač ostali sami ob materi.
Majhna je bila naša mati in drobna, da
bi jo odpihnil veter. Pa koščene roke
je stegnila okoli nas, nas pritisnila k
sebi in nas ogrela. Brez besed je skle-
nila, da nam hoče biti mati in oče ob-
enem. In tako je šlo naše življenje
poslej ... Mati je delala za vse, skrbela
za vse in zemlja je cvetela in rodila,
da so se ljudje čudili in strmeli. Dan
ji je bil vedno prekratek in noč predol-
ga, sai ni poznala počitka, saj ga tudi
ni imela in si ga ni privoščila. Tri čr-
vičke je morala oskrbeti in jih poslati
v svet. Gre'd jih je morala na svojem
srcu, voditi po pravih poteh in skrbeti
za njihovo bodočnost.
Njen brat je bil gospod. Včasih, kako
poletje nas je prišel obiskat, da je bilo
spremembe pri nas. Kakor nekdaj on,
smo morali tudi mi v sole ... In tako
smo se pregrešili nad domačijo: izneve-
rili smo se ji in je nismo postali veČ
vredni. Zmanjkalo je na domu zdaj naj-
starejr;ega, potem sestrice in končno
še najmlajšega — in mati je ostala sa-
ma. Naložila si je mnogo, nosila je s
potrpežljivostjo in ljubeznijo, saj je
verovala, da ne bo zastonj. Njeni trije
so segali vse vise in vse širše, kamor
jih je vodila želja in življanjska pot.
Kadar pa so bili utrujeni in tolažbe po-
trebni, so prišli na dom, hi dom jih je
sprejemal, kakor da se niso nikoli po-
slovili od njega. Pa so prisli polni ci-
ljev, slepi za težave in prevare, mati
jim je odpirala oci. Pa so prišli potrti
in obupani, mati jih je tolažila in jim
kazala novih poti. Sama pa je trpela in
se mučila, da je bilo njim dobro, da so
jim zavidali bogatini, ki so vedeli za
njihov dom in njihovo mater.
Tako je bilo iz leta v leto. Iz otrok
so dorasli mladiei in se odpravljali v
življenje. Takrat je naenkrat vsekalo
v to srečo.
V  zgodnji pomladi je sejala mati žito
na njivi v Rebri. Ko pa je njiva ozele-
nela, se je videlo, da je mati izpustila
celo  dolgo  rižo.  Kdor pa  izpusti rižo,
da ostane zemlja neplodna, tega poteg-
ne zemlja vase še tisto leto. Taka    je
pač vera pri nas. Osemdeset let je bilo
sosedu, ko se mu je zgodila taka nesre-
ča, smrti pa ni bilo. Vzel je vrv in se
obesil sam, da se je tudi nad njim iz-
polnilo. In naša mati je    zbolela    prav
zadnje dni leta in o božiču smo jo poko-
pali. In od takrat ni več sreče na svetu.
iilNKARNA D. D., liELJE
Osnovana 1923.1. prevzemši poslovanje dotedanje DRŽAVNE CINKARNE, osnovane žc 1873.1.
Predeluje  in  izkorišča   CINKOVO  RUDO   in   CINK
Glavni  proizvodi  Cinkarne d. d. so:
cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova ploče-
vina vseh dimenzij in dcbelin, bakrcna pločevina
vseh dimenzij in dcbelin, cinkov prah, žveplena ki-
slina, koncentrirana in nekoncentr., zelena galica
(železni vitrijol), katran, cinkovo belilo „briljant"
Glavno   zastopstvo   za   prodajo   fabrikatov   Cinkarne   d. d.  ima  tvrdka
METALNO AKCIJONARSKO DRUŠTVO
LJUBLJANA — Masarykova cesta 12                ;
ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču :                  i|
modro galico, litopon, minij, kositer (ein) v blokih
in palicah,   aluminij,   baker,   antimon. Poleg tega
trgujc   tudi s  starimi  kovinami   in   kovinskimi
odpadki vseh vrst
\ 'VOJI  K SVOJtW   />
k.V- ¦¦¦¦¦•'¦¦   .*<::.¦      ' >A
Poceni   prodam
dve črni zimski suknji za suheqa, smoking
za srednje velikega, svetlo kratko suknjo za
čokatega, žaket tejovnik za čokatega gospo-
da in damsUi kostum. Vse v dobrem stanju.
AYRKS ZABuKOSEK,   Celje,  Cankarjeva 2.
Priporoča se
MAKS  ZABUKOSEK
krojaški mojster,  Cclje, Cankarjeva_cesta_J
LokaT^
na Zg. Hudinji štev. 41, primeren za čevljarja.
fiizerja ali krojača,  se takoj odda v najem.
Vpraša se  istotam.
„Tesla"  žarnice
svetijo Cisto, so trpežne, porabijo malo toka
in so poceni! Dobijo se pri tvrdki Karol
Loioner, Celie, Kralja Petra cesta 17,
»Pri zvoncu«.                       Telefon St. 120.
(asopisni papir
prodaja   uprava   „Nove   Dobe"
V centru  mesta se odda
soba
s  strogo  loCenim   vhodom,  prazna all mc-
blirana. Naslov v upravi lista.
Doge za sode
vse'i   velikosti  kupim. Ponudbe poslati na:
Repič   Franc, sodar, Ljubljana.   Sodai>«hci
pomočnkk z nastopom takoj sc sprejme
istotam.
KOLESARJI!
Sedaj je čas, da daste Vaše kolo v popra-
pravilo, prcnovitev, emajliranje, poniklanje
ali pok otnanj-. Za vsa popravila in tnčno
izvrSite^ prevzamem jamstvo. Cene konku-
»enčne. Sprejemam kolesa vshrambo.
Se priporoča mehnnik
R. Perden, Celje, Mari orska It, tcl. 116
Vihogpadniki!
Prvovrstne garantirane cepljene trte in ko-
ren jake raznih sort nudi   trtnlca  Ludvika
Mastnaka, Dramlje pri Celju. Zahtcvdjte
ponudbe ! Cene nizke.
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, event.  2  vefjih  sob  in
kabineta z vsemi pritiklinami   iščem  za  1.
februar 1939. Ponudbe pod „Snažno   stano-
vanje" na upravo »Nove Dobe«.
Vam fudi pozimi pričarafo pom fad v
sianovanje, aRo imaie ßarskega vr-
vivca, ki prepeva podneui in pri fuči.
7)o6ijo se po izredno nizRi cent u Cefju,
Qfavni trg 15.
Franio Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvQ, vodovodne instalatiie
strelovodne naprave
Prevzcma vsa v zgorai navedene jtroke ipada)ofa dela in
popravila — Cene ztnerne — Pottrežba toina In vnlldna
II ©
^rečno tn veselo novo leto
žefijo svojim cenj. sfranfiam in odjemafcem sfedeče fvrdfie in oßrafi:
Iz Celjei
Kino »Dom«
Karl Loibner
delikatesa - špecerija
Kralja Petra cesta
R. Grobelnik
/rizerski salon za dame in gospode
Glavni trg in poleg
hotela *Evrope*
Franc Belak
instalacijsko podjetje
Za kresijo 12 a
Franjo Sirše
trgovina z mešanim btagom
Krekova cesta 4
Nina Lenart
predtiskarija
Kralja Petra cesta 26
Karl Dvoršak
urar
Kocenova ul. 2
poleg podružnicc  »Jutra«
Martin Rožič
modno krojaštvo
Prešernova ulica 21
J. Jellenz
Celje
Podružnica /. Jellenz nast.
Oto Oolež
Slovenjgradec
Srečno in veselö novo leto želi
„SLÄ VIJA"
Jugoslovanska zauarovalna banka o Ljubljani
in se priporoča za vsakovrstna zavarovanja
Podružnice in ekspoziture: Beograd, Novi Sad, Osijek, Split,
Sarajevo, Zagreb, Maribor,
CELJE, Vrvarska ulica 2, Tel. ±99
Mihael Dobravc
slikarsko, plekarsko in črkoslikarsko podjetje
Glavni trg 15
„ABOZ A"
tovarniška zaloga oblek
A. Drqfcnik
Kralja Petra cesta
Podružnica tvornice mesnih izdelkov
Jos. Benko
Murska Sobota — Celje, Kralja Petra c. 13 — Telefon 183
Vsem svojim cenj. gostom želi srečno novo leto
hotel in kavarna „Evropa"
Franjo Dolžan
kleparstvo
Za kresijo
Anton Čoh
frizer za dame in gospode
Prešernova ulica 11
Franc Plevčak
čevljarstvo
Gosposka ulica 9
M. Šribar
trgovina z ročnimi deli, perilom
in pleteninami
Ulica dr. G. Žerjava 2
Matevž Zadravec
pekarna
Gosposka ulica 3
Korošec Antonija
Bonboniera
Prešernova ulica
Gostilna }ßraniboru
Anton Robek
Kralja Petra cesta 41
Henrik Oblak, ml.
mehanik
Ozka ulica 3
Karol Pajk
modna trgovina
Glavni trg 2
Ivan Belcer
trgovina premo^a in drv,
špecerija in koloniale
Narodni dorn
Vinko Kukovec
tcsarski mojstcr, trgov. z lesom in iaga
Lava pri Celju
Anton Hofbauer
trgovina z nsnjem
»Fenix* d. z o. z. tvornica usnjenih izdelkov
Gosposka ul. 6
n
Drago Gams
trgovina sivalnih strojev in /coles
Prešernova ulica 16
Ivan in Bogomir Naraks
sodavičarja
Celje — Žalec
Franc Zangger
trgovina s špecerijo, žganjarna in
velepražarna kave
Gosposka nlica
Ludvig Junger
.    prekajevalnica
Prešernova ulica
Frančiška Žumer
hotel »Zvezda«
Glavni trg
Veletrgovina železnine
D. Rakusch
/. M. Sane
restavracija hotel >Beli voU
Kralja Petra cesta 9
Hotel „Pošta"
M. Rebeuschegg
Lastna mesarija in prekajevalnica
„PERSIL"
DRUŽBA Z O. Z.
Roza Zamparuüi
zajtrkovalnica
Ulica dr. G. Žerjava
„A UREA"
DRUŽBA Z O. Z.
Janko Fili
špecerijska trgovina
Dečkov trg 4
Prosfouolfna gasilska čela Gaberje
želi vsem svojim prijateljem in dobrotnikom srečno in veselo
novo leto
Ivan Krošelj
manufaktura
Gosposka ulica 3
Ivan Ravnikar
veletrgovina
Anton Petek
manufakiurna in modna trgovina
Prešernova ulica 21
Avgust Štok
splošno kleparstvo in vodovodna instalacija
Aškerčeva ulica 8 — Telefon 218
Dominik in Lucija Uršič
čevljarna in špecerijska trgovina
Breg 37
fožica Leskovšek
Prva celjska čistilnica in svetlolikalnica
Gosposka ulica 13
Albin Urban
mesar in klobasičar
Prešernova ulica 11
Martina Orehovca nasl.
Ivo Kožuh
krznar in izdelovalec raznih čepic
Gosposka ulica
Kami Florjančič
elektrotehnična trgovina
Cankarjeva cesta
Gustav Stiger
špecerijska in kolonialna trgovina
Glavni trg
Kavarna „Merkur"
Ignac Lebič
Josip Uršič
šivalni stroji, kolesa, radioaparati
Narodni dom, Krekova cesta
Andrej Ušaj
gostilna »Skatna Met*
fosip Kirbiš
strojna parna pekarna, tvornica kvasa,
sladov in kanditov
Krekova cesta
/osip Plevčak
izdda\a in trgovina čevljev
Kralja Petra cesta 28
12
Anton Oražem
splošno krojaštvo
Gledališka ulka 9
Manufaktura in moda
Gabrijel Šentjurc
Glavni trg 9
Vaclav Schramm
izdelovanjc glasbil
Kralja Petra cesta
Janko Brišček
mehanik
zaloga šivalnih strojcv in koles
Gosposka ulica 32
Anton Lečnik
uror, zlatar, optik
Glavni trg 4
Ivan Leskovšek
mesarija
Celje-Zavodna 31
Sodin Blaž
veletrgovina lesa.   Trda in mehka suha
drva za kurivo ugodno dostavlja na dorn
Mariborska cesta 3
josip Kolar
čevljarstvo
Samostanska ulica
Rajko Nikolič
tapetnik
KJavniška ulica 1
pri »Zelenem travniku-
Štefan Hohnjec
mesarija in prekajevalnica
Glavni trg
Simon Gaberc
trgovina mlinskih izdelkov, žita in
raznega blaga na veliko
Razlagova ulica
Rafael Salmič
urar in zlatar
Dečkov trg (Narodni dom)
„Putnik" ¦ Celje ¦ Tel. 119
oficielna potooalna pisarna in menjalnica
Vse vozne karte po originalnih cenah z vsemi možnimi popusti.
Nakup in prodaja vseh valut in potovalnih čekov najkulantneje.
Izleti, vizumi, hotelski boni, kreditna pisma, informacije, prospekti
i. t d.
Najceneje  in  najugodneje potujete potom
„PUTNIKA"
Drogerija „Sanifas'- Celje
i                                                                           i
Hotel „UNION"
Rudolf in Pepca Resnik
Trg Kralja Aleksandra
Franjo Nerad
stavbno podjetje
Aškerčeva ulica 10
Prodajalna
flfffJ7\
F. S. Lukas
zganjarna, tovarna in industrija sadnili sokov
Kralja Petra cesta
Delavnica za fino mehaniko
Joško Aman
ortopedija, kirurg. meh. in brusarna
DeČkov trg 5
S. HOLOBAR
SLIKARSTVO   IN  TRGOVINA  BARV
Celje, Tel. 137
Prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju
zeli vsem svojim dobrotnikom in darovalcem
srečno novo leto
Anton Rebek
splošno ključavničarstvo
Anton Uršič
modno krojaštvo *Uraiu<
Kolenčeva 6
„ELKA"
tekstilna tovarna
Franjo Kalan
trgovina premoga, koksa in drv
Jösip /agodič
špecerija in železnina
Glavni trg in As. Gubčeva ul.
Prva celjska „Kristalija"
izdelovalnica brušenega stekla
in ogledal
Za kresijo
Antonija Pongračič
strojna pletilnica
Slomškov /rg /
pri župni cerkvi
Aleksander Gatej
urar, zlatninar, optik
Kralja Petra cesta 26
Celjska vinara
Pukl
Rok Meštrov
trgovina - Šibenski buses
Za kresijo
Knjigarna „Domovina"
* M. Hubert
Kralja Petra cesta
Franc Kager
optik
Gosposka alica 10
¦!¦">
Ivan Knecht!
krznarstvo
Slomškov trg 1
loan Mastnak
trgovina z manufakturo  in konfekcijo
Kralja Petra cesta 15
Zaloga čevljev
„cfrimer"
Ulica dr. G. Žer/ava
lz Hrastnika
Viktor Deželak
trgovina
Anton Zirnsek
slaščičar
Dragan Lisac
brivski salon
Ferdo Roš
gostilna
Slavko Birtič
gostilna in mesarija
Vid Senica
gostilna
Franjo Benetek
manufakturna trgovina
Vinko Domitrovič
gostilna
Ivan Kroner
trgovina z imšanim blagom
Pavel Bauerheim
trgovina z mesanitn blagom
Vsevolod Semenov
poslovodja podružnke »Bata*
Kino „Sokol"
Alojz Straos} irgooina z mešanim blagom
MA   DOlct   pri   Hraslniku
Franc Štravs
mesar
Jakob Draksler
gostilna
Anton Draksler
gostilna in trgovina
Franc Laznik
trgovina z mešanim blagom
Posojitnica r. z. z n. z.
Boris  Rihteršič:
Majhen človek gre v življenje
Prinašamo odlomek iz romana
našega celjskega rojaka, ki bo iz-
šel v letü 1939.
Roman, ki je dnevnik enega iz-
med tisočev, ki so morali iti od
doma, ker tarn ni bilo kruha, zgod-
ba človeka, ki ga je življenje vo-
dilo po najčudovitejših poteh in ga
nazadnje   zagnalo  v   jarek   ob   sa-
motni cesti.
*
Samo nekaj prosim vse tiste, ki bodo
brali te vrste. Naj mi verjamejo, da je
vse, kar bom napisal, rcsnično. Nič si
nisem izmišljeval, saj sem zdaj že tako
daleč, da bi bilo to brez pomena. Po
vsem, kar sem izkusil v svetu, lahko re-
čem le eno: Prepozno sem spoznal, da
je najslajši kruh tisti, ki zraste doma.
Ce bi se še enkrat začelo moje življe-
nje, ne bi šel več za belim kruhom v
tujino, ne bi več kopal črnega kamna
pod zemljo in se vozil po hladnih mor-
jih. Ceprav je kruh v tujini bel, je ven-
dar strup v njem. In od tega strupa
me niti dom ni mogel vLč ozdraviti, ko
sem se vrnil k njemu.
Vsakdo ve, da vidita rudar in mor-
nar največ sveta. Jaz sem bil oboje. Ze-
lja po svetu me je zanesla daleč, tudi
tja, kamor ne bi bilo potrebno, kjer
skoraj trava ne raste. Tarn sem spoznal
marsikaj, najbolj grenko pa je to, da
je ostalo na meni prekletstvo in da so
se izpolnile besede mojega očeta, ki mi
jih je večkrat rekel: »Sin, nikoli se ne
boš pomiril, do krvavega morja.«
Doma sem s hribov na hrvatski meji,
j kjcr je edino, kar se vidi, nekaj his in
samo drevje. Daleč smo imeli do naj-
bližje vasi in cerkve. Zato me tudi niso
poslali v šolo. Za vsako delo so me po-
rabili in večkrat sem bil lačen kakor
sit. Tako so mi tekli dnevi na silo brsz
koristi, brez pametnega opravila. Kmalu
sem se vsega naveličal. Delal sem brez
volje in gledal samo, kako bi se čimprej
izgubil kam stran, da mi le ne bi bilo
treba ostati v tej samoti, daleč od sve-
ta, o katerem sem slišal iz očetovih ust
pripovedovati toliko lepega in nenavad-
nega. Ceprav je oče spoznal sam precej
sveta, dasi v primeri z menoj prav ma-
lo, vendar po svojem ravnaniu z menoj
tega ni kazal. Mesec za mesecem, leto
za letom me je pokoril. Dosegel pa je
prav nasprotno, kar je pričakoval. To-
liko me je utrdil, da se nazadnje nisem
maral pokoriti nobenemu nasilju več.
In nekega dne — štirinajst let mi je
bilo komaj takrat — se je zgodilo, da
sem šel zjutraj  od doma na hrib,    od
koder  se  je videla naša hišica.  Dolgo
sem jo gledal, potem pa sem rekel pro-
ti njej in proti mated, ki je doma de-
•  lala:   »Ostanite  vsi kakor  ste,  jaz  pa
i   pojdem. Tudi drugje bo kruha zame.«
!      Potem sem se obrnil in šel čez hribe.
J  Še grenko sem jokal tisti dan, ko sem
j  izgubil dom izpred oči. Pa sem si potem
mislil: Saj je tudi dosti takšnih, ki so
brez staršev in ki morajo še prej izku-
siti to,  kar  čaka  mene.  Tako  sem  se
potolažil za nekaj časa. Toda še večkrat
so me oblile solze ob misli na dom. Ce-
'   prav mi ni dal nič dobrega, mi je bil
vendar zavetje, ki sem ga zdaj zapustil.
Tako objokan sem prišel na veliko ce-
sto. Srečal sem starega moža, ki me je
vprašal: »Fant, kam greš? Zakaj pa
jokaš?«
Nisem imel toliko moči, da bi mil bil
odgovoril, ampak sem šel dalje do
majhnega potoka in sedel ob njem.
Umil sem si oči, da se niso videli sle-
dovi solza. Potem sem začel premišlja-
ti, pa se nisem dolgo trapil. Večer me je
zatekel pred ncko vasjo in tako dolgo
si nisem upal stopiti do his, dokler se
ni stemnilo. Potem sem se skrivaj spla-
zil na najbližji kozolec in zlezel v seno.
Na vačerjo sem moral pozabiti in tam
sem zaspal. Zjutraj sem še pred zoro
vstal in šel dalje, dokler me ni prijela
huda lakota. Tako lačen sem bil, da se
mi je meglilo pred očmi, pa me je bilo
sram, da bi prosjačil za kos kruha ali
kaj drugega.
Šele pod večer se mi je ustavil korak
pred visoko hišo. Poprosil sem staro
žensko za kos kruha.
»Dobil ga boš, samo povej, kam
greš.«
»Kar naprej,« sem dejal, »in sam ne
vem kam.«
Povedal sem ji, od kod sem doma in
poznala je naš kraj, ceprav je bil da-
leč čez hribe. Povedal sem ji tudi, kako
sem šel brez slovesa od doma, in zma-
jala je z glavo:
»Sin, tak beg nima zmerom dobrega
konca. Pisati moraš domov, kam pojdeš,
da ne bodo v skrbeh zaradi tebe.«
Povedal sem ji, da se tega nisem
učil, in rekla mi je: »Še tega ne znaš?
Slabo boš vozil v življenju.«
Pozabila je na kruh, ki mi ga je ob-
ljubila, jaz pa sem bil lačen,    da sem
komaj govoril. Naposled se je le spom-
nila, šla v shrambo in prinesla veliko
zagozdo kruha in mi dejala, naj grem
v izbo. Ubogal sem jo, sedel na klop ob
vratih in zagrizel zobe v kruh. Toliko
sem se davil z njim, da mi je prinesla
so skledo mleka. Ko sem jedel in pil,
sem moral še ntsprestano odgovarjati na
njena vprašanja. Potem je prišlo še ne-
kaj otrok, ki so me gledali kakor sedem
čudežev. Ko jim je ženica povedala, da
tsem tujec in da sem namenjen dalje, so
hoteli za vsako ceno, da bi ostal pri
njih. »Naj ostane,« so prosili, »močnejši
je kakor vsi drugi in jih bo lahko pre-
tcpel, če bo treba.«
Nazadnje je še žena, ki mi je dala
kruh in mleko hotela, da bi ostal. Pa
sem ji rekel:
»No, naproj pojdem. Hvala, da ste
me nasitili in Bog naj vam plača, ko
vam jaz ne morem.«
In sei sem.
To je bila moja prva izkušnja v živ-
ljenju, ko sem bil prvič lačen in eem
prvič dobil dobre ljudi, ki so mi poma-
gali. Dosti hujšega sem potem še doži-
vel, a vendar mi je ostal od mladih spo-
rn inov ta najdalje in najbolj živ.
Spet sem hodil ves dan. Prenočil sem
kar na prostem, ker je bilo poleti in'
toplo. Naslednje jutro sem prišel do
nove vasi. Tu sem obupal nad svojim
potovanjem brez cilja. Ostal sem tam
za pastirja pri bogatem kmetu. Moral
sem varovati deset krav. Ograjenega
pašnika niso na vasi imeli in moral sem
vsak dan goniti živino daleč v hrib. V
torbo so mi dali kos kruha ali nekaj
krompirjev, da si jih spečem. Ali mi je
to dovolj, ali ne, se niso brigali. Na vse
zgodaj me je vrgel hlapec s sena in mo-
m
ra) sem se odpraviti v hrib. Vrnil sem
se šele z nočjo. Ce je bilo lepo vreme,
sem ae učil pisati. Spoznal sem, da brez
lega res ne bom nikamor prišel. Pa ne
mislite, da sem imel svinčnik in papir!
Ne. V hiši sem odkril star abecednik
in iz njega sem se na pamet naučil,
kako se pišejo črke, hlapec pa mi je
povedal, kako se imenujejo. Ko sem po-
toval po pašniku, sem odkril vse polno
večjih, ploščatih kamnov. Na nje sem
z ostrimi kamenčki risal črke. Moje pi-
sanje ni dosti pomenilo, a vendar sem
užival v krivih črtah, ki so nastajale
pod mojo roko. Več mi je bilo do njih
kakor do živine. Pogosto me je pri pi-
aanju premotil spanec, ki sem ga imel
ponoči zmerom premalo, in kamenček
mi je padel iz roke. Trdno sem zaspal
In spa! na mrzlem kamenju ves dan.
Casih me je namočil dež. Zbudil sem se
moker kakor miš. Planil sem pokoncu
in se začel ozirati. Nikjer ni bilo živine,
ki mi je bila izročena v varstvo. Le
inalokdaj sem imel ob taki priložnosti
grečo, da sem od daleč slišal zvonec
krave vodnice. Kolikokrat sem med
iskanjem živine premišljal, kako so
sreČni tisti, ki hodijo v sole in jim ni
treba pasti živine!
¦ Moj bog, hudo je bilo takrat moje
življenje. Nikjer ni bilo živine in sree
mi je od strahu utripalo. V okolici so
se klatili volkovi in bi mi bili lahko
kakšno žival raztrgali, ali pa živino ta-
ko razpodili, da je ne bi mogel več
najti. Cez trhla debla sem skakal in
blodil po gozdu in posekah. Z bosimi
nogami sem se zadeval ob skale in ve-
je, da sem bil ves krvav, a takrat ni-
aem ničesar čutil. Redko se je zgodilo,
da. sem našel živino dovolj hitro, da
^ni prišel z nočjo domov. In časih se
je primerilo, da sem jo prignal šele
proti jutru domov, in takrat je bilo
najhuje, ker nisem utegnil spati, am-
pak sem se moral takoj spet vrniti na
pašo.
Ko sem se naučil pisati in brati, sem
si našel drugo zabavo. Potikal sem se
po gczdovih in begal divjačino. Odkrival
sem ptičja gnezda in gledal življenje v
njih. Ali pa sem zlezel na najvišje dre-
vo, ki je stalo samo sredi peseke in
gledal od ondod kam daleč. Dosti lepe-
ga sem videl včasih, kadar je bilo jasno.
Mesto v daljavi in gore. Gugalnice sem
si delal in si pekel krompir. Ko se je
bližala jesen, se nisem zadovoljil samo
s tistim, ki so mi ga dali doma, am-
pak sem ga še med potjo na pašo na-
kopal na kakšni njivi. Se celo majhno
zalogo sem si ga spravil na pašniku.
Potem sem pekel tudi turščico in pozno
jeseni repo. Kadar je bilo d^zevno, sem
ostal pogosto lačen, če sem imel s se-
boj samo krompir, ker si ga nisem mo-
gel speči. Takrat sem moral zategniti
pas. Znal sem omajiti najdebeleišo le-
sko, tako, da sem si iz skorje napravil
piščal, ki je trobila votlo, da se je mo-
ral ustrašiti, kdor se je približal.
A vendar sem se takšne službe po-
časi naveličal. Kar poniževalna se mi
je zdela. To sem dobro občutil na svoji
koži, kadar sem se dobil z vaškimi fan-
ti in dekleti, ki so bili mojih let, ali pa
celo mlajši od mene, pa so me vsi gle-
dali z viška, češ, saj samo služim.
Tako mi je minilo poletje, minila je-
sen in prišla je zima.
Pozimi seveda ni bilo zunaj paše, za-
to pa sem moral pri gospodarju toliko
veö delati. Zvečer se je vselej zbrala
vsa družina v hiši. Tu sem moral pogo-
sto preslišati grenke liesede. Zbadali so
me za vsako malenkost. Ce drugega
povoda niso imeli, so začeli govoriti o
tem, kako sem čez leto slabo pascl in
kolikokrat sem živino izgubil. Dostikrat
sem vstal sredi večerje izza mize in
odsel lačen ven.
Samo neko dekle je čutilo do mene
trohico sočutja. Bila sva istih let in '
istega dne sva imela god, toda tudi ona
ni imela dosti besede pri hiši in je bila
skoraj v istem položaju kakor jaz. Ta-
ko mi je torej svoje sočutje izkazovala
3 tem, da me je tolažila, jaz pa njo.
Casih sem bil takšne volje, da bi bil
najrajši ušel od hiše, če ne bi bila zi-
ma, ko nikjer drugje ne bi bil mogel
dobiti dela. Sklenil pa sem, da born ta-
koj spomladi gospodarju pokazal hr-
bet in sei svojo pot. Ne born več tekal
za kravami, ki sem jih imel že dovolj,
saj takšno življenje ni ničemur podobno.
Ko je skopnel sneg, sem zavezal
svoje drobnarije v culo. V robeu sem
imel nekaj drobiža, ki sem ga bil čez
zimo nabral za razna dela. Sei sem v
edino trgovino na vasi in si kupil de-
belo smotko. Spravil sem jo v žep, in
ko sem se vrnil domov, sem stopil pred
gospodarja in mu rekel: »Zdaj sem bil
malo manj ko leto dni pri vas, pa ne
born več. Vem, da prav hudo z menoj
niste bili zadovoljni, pa se ne da po-
magati. Očitali ste mi, da nisem odprte
glave. Ce bi bil, bi bil zdaj že davno kje
drugje in bi imel že kaj prihranjenega.
Zdaj pa sem se odločil, da le pojdem.
Obračunajte, prosim, in mi dajte, kar
sem zaslužil«.
Dal mi je štirideset krön. Vedel sem,
da je to za vse dolge mesece hudo pre-
malo, pa sem molčal. Se nikoli nisem
dotlej videl toliko denarja skupaj, äe
manj pa, da bi ga bil sam imel. In ko;
sem ga spravil v žep, sem privlekel na
dan smotko in si jo prižgal. Debele di-
me sem puhal pod strop, pa mi je po-
stalo slabo in konec je bil tak, da so se
mi spet vsi smejali in se iz mene nor-
čevali. Se celo tisto dekle, ki me je
prej zmerom tolažilo. Tako sem prvič
spoznal žensko goljufivost.
Nazadnjc so postali le vsi prijazni z
menoj. Segel sem jim v roke in se poslo-
vil od njih. Vpraševali so me, kam sem
i<amenjen, jaz pa sem na pragu samo
skomignil z rameni in šel. Hotel sem si
poiskati srečo.
To je bila moja prva sola v službi
tujih ljudi.
Zdaj potovanje seveda ni bilo tako
težavno kakor prvič, sai sem imel ne-
kaj denarja s seboj. Varčeval sem, ker
sem dobro vedel, koliko je denar vre-
den in kako težavno je prislužiti dru-
gega, če ga človek zapravi. Precej sem
se tiste case prevozil z vlakom, toda
najvee na strehah vagonov in po stra-
niščih. Bil sem droben in sem se lahko
povsod skril. Vse sem rajši prestal,
kakor pa da bi bil preveč oškrnil svoj
mali zaklad. Dostikrat sem moral zara-
di tega na mrazu prezebati in pustiti,
da me je veter prepihal, ko so se drugi
vozili v vagonih in spali po gostilnah.
Pa sem se le večkrat v tisti dobi, ki
ni bila prav zanimiva ne zame, ne za
druge, znašel brez vinarja v žepu. Te-
daj sem svoje potovanje prekinil, po-
iskal delo v tovarni ali pa pri kakšnem
obrtniku ali kmetu, in ostal tarn, dokler
nisem imel spet nekaj drobiža za nada-
ljevanje poti. Pozimi je bilo slabše. Ta-
krat sem moral vselej ostati tarn, kjer
me je zima zajela, in prijeti vselej za
prvo delo,  ki mi je prišlo pod roko.
Domov sem se večkrat oglasil s
kakšnim pismom. Pisati sem zdaj že
znal dosti dobro. Pri nas doma nista
znala ne oče ne mati, toda moja sporo-
eila, ki so bila navadno prav kratka,
jima jc prebral pismonoša, ki je na-
pisal tudi odgovor na vsako pismo.
Tako sem torej poleti skoraj samo
potoval, pozimi pa v kakšnem gnezdu
delal. Tako sem v dveh letih prepotoval
skoraj vso Hrvatsko in še domačo deželo
Drugo poletje sem prišel do morja in
sem sklenil postati mornar. Toda na
ladji nisem dolgo ostal. Hitro se me je
lotila morska bolezen in morje se mi je
zamcrilo. Zato sem ga hitro zapustil.
Lotil sem se drvarstva v slavonskih
gozdovih, toda to delo ni bilo prav pri-
jetno. Hrana je bila slaba in postelje na
senu pod strehami iz smrekovega lubja
še slabše. Zato nisem dolgo ostal tarn.
Kmalu sem si oprtal nahrbtnik in šel
v Bosno, kjer so delali železnico. Sreč-
no sem tarn dobil delo. Zaposlili so me
pri vrtanju velikega predora. Delo ni
bilo težavno, le to me je motilo, da sem
moral biti zmerom pod zemljo in se po-
titi ob karbidnici. Toda zaslužek je bil
dober in kar žal mi je bilo, ko je bil
predor dograjen in sem izgubil delo.
Veliko mojih  tovariäev je  od  ondod
odšlo v rudnik. Tudi jaz sem se jim pri-
družil. Zaneslo me je na Madžarsko,
kjer sem ostal več kakor leto dni. Mor-
da bi bilo moje bivanje na Madžarskem
še dalje trajalo in bi se bilo moje živ-
ljenje obrnilo čisto drugače, če ne bi
bila nanesla sreča ali nesreča, da smo
se uprli zaradi premajhnih plač in za-
radi tega, ker so podjetniki delali časih
z nami kakor z živino.
Takrat sem prav za prav prišel tudi
prvič v stike z ženskami. Moji tovariši
so bili že vsi starejši od mene in zato
bolj izkušeni in podjetni. Izprva sem se
držal bolj doma, stanoval sem v pu-
stem podstrešnem brlogu, kjer se še
vrata zakleniti niso dala in je bilo vse
pohištvo iz surovih desk zbita postelja
in maiava miza — potem pa so me za-
eeli vabiti s saboj v družbo. Da rudarji
| radi pijejo, kadar imajo denar, ve
vsakdo. Tudi jaz sem imel priložnost to
spoznati. Toda v pijači in pijanosti ni-
sem videl prav nikakšnega užitka, zla-
sti ko so me prve dni nekoč opili in sem
bil potem tri dni skoraj nesposoben za
delo. Ko sem se jim nato nekaj dni iz-
I mikal in nisem hotel hoditi z njimi, so
se začeli iz mene norčevati in spet sem
se jim moral pridružiti, da sem imel
pred njimi mir.
Neko soboto smo po delu spet začeli
popivati. Priložnosti je bilo dovoli, saj
je bila vsaka druga hiša gostilna. Ko
sem bil že predobre volje, so začeli go-
voriti, da bi šli nekam v drugi konec
mesta, kjer so ženske.
Nisem se dosti za to menu, a pozneje
mi je bilo žal. Prišli smo v beznico, ki
je bila zakajena, da se skoraj ni videlo
od vhoda do kotov. Vse je bilo že pi-
jano.
Stirje smo bili in sredi gostilne smo
šc dobili prazno mizo. Pred nami na
odru so imeli ženski zbor s tamburicami.
Tisti, ki nas je vodil, — bil je iz Bosne
doma in najmanj deset let starejši od
mene — se je moral tu že dobro po-
zuati. Ko smo sedli, so ga takoj začela
kricati dekleta z odra, ki so prav tedaj
iiöhala igrati.
. Kmalu smo imeli za mizo toliko žensk,
kakor nas je bilo. Mene se je lotila
mlada Madžarka, ki je nekoliko lomila
1-rvatsko. Nerodno mi je bilo, ker mi
je takoj položila roko okoli vrata in
govorila vame, tako od blizu, da sem
čutil njeno vročo sapo
Začel sem se ji nespretno izmikati,
ona pa še bolj vame! In pravi pies se je
začel šele takrat, ko ji je edini naš to-
variš, ki je bil Madžar, nekaj rekel v
njenem jeziku. Pozneje sem zvedel, kaj
sta govorila. Da sem jaz še zelenec in
da še nisem imel dekleta. Potem nisem
imel več miru pred njo. Ker smo še ves
čas pili, skoraj nisem vedel, kaj se z
menoj godi. Kmalu me je objemala in
začela poljubljati. Pustil sem, da je de-
lala z menoj, kar je hotela. Tovariši
so jo neprestano izpodbujali in sam ne
vem, kaj bi se bilo zgodilo z
menoj, , če mi ne bi bila prišla
nepričakovana pomoč. Od vina in
drugih pijač mi je postalo sla-
bo in bpctekel sem se ven, na dvorišče.
Vse je bilo kakor beg in za seboj sem
slišal smeh svoje družbe, ki ni bil zame
preveč laskav.
Cez pol ure sem se šele vrnil v go-
stilno. V ogledalu na steni sem videl,
da sem zelen kakor nezrelo jabolko, a
toliko sem se iztreznil, da sem se spet
zavedel. Deklet ni bilo več pri mizi, ker
so začeli znova igrati. Tovariši so me
hoteli še nalivati s pijačo, pa sem se
jim ubranil. Madžarka je pozneje še
nekajkrat prišla k mizi, toda po mojem
vedenju je morala spoznati, da z me-
noj ne bo nič. Proti jutru smo šli domov
Odtlej sem se žensk še bolj ogibal,
ker me je bilo vselej sram, kadar sem
se spcmnil, kako sem se tisti večer ve-
del. In reči moram, da je bilo to prav
in pametno. Bosniak se je takrat odtr-
gal od nas in šel z neko žensko. Cez
dober teden sem zvedel, da je dobil bo-
lezen' in hodil je k zdravniku več mese-
cev. Morda bi se bilo meni prav tako
primerilo, če mi ne bi bila takrat pri-
šla   pomoč   v  obliki  slabosti.   Moj   oče
je večkrat pravil, da je vsaka reč ob
svojem času dobra in — prav je imel.
V rudniku sem bil vsega skoraj pol-
drugo leto, potem pa se je iznenada vse
končalo.
To je bilo takole. Trije Hrvatje nekega
dni niso v rovu pazili in zgodilo se je,
da se je zaradi njih voziček premoga
prevrnil na nekem križišču in zaprl za
nekaj časa pot navzgor. Zaradi tega
jih je nadzornik ozmerjal. Beseda je
dala besedo in končalo se je tako, da
je nadzornik enemu izmed njih pritisnil
klofuto. Ko se je Hrvat pritožil, je rav-
natelj zaslišal vse tri in tudi nadzorni-
ka. Gospoda da višjemu zmerom prav
in vsi trije Hrvatje so dobili odpoved.
Mene samega je to malo brigalo in če
bi bila mene zadela takšna usoda, bi
bil pač pobral svoje reči in sei. Toda
naši voditelji so rekli, da ne smemo kaj
takega pustiti in da moramo zahtevati,
naj vsi trije delavci ostanejo v službi.
Sami so šli k ravnatelju, ta pa jih še
sprejeti ni maral, ko je zvedel, kaj ho-
čejo. Sporočil jim je, naj gredo rajäi
lepo na delo.
Drugi dan so imeli velik shod — mene
ni bilo tarn -— in sklenili so, da bodo
štrajkali.
Strajk! Ta beseda mi je bila neznana.
Sele po shodu mi je povedal neki Hr-
vat, kaj pomeni. Da ne bomo delali. Pa
ne bomo, sem si mislil.
In res nismo. Le nekaj jih je bilo, da
so šli v jamo. Ko so se po koncu sihta
vrnili iz nje, so jih blizu rudnika dru-
gi napadli in nekatere pretepli. Eden je
dobil nož v rebra in so ga zdravniki
komaj rešili. Tedaj so se začele preis-
kave. Zasliševali so nas in izpraševali v
vseh mogočih jezikih, saj smo bili z vseh
vetrov zbrani. Zvedeli niso seveda ni-
česar in tistega, ki si je pomagal z no-
žem niso dobili. Zato so zaprli vse vodi-
telje in poklicali še vojake na pomoč,
če bi kdo rogovilil. Ko se še nismo ma-
ral i vdati. so nabrali druge rudarje in
skoraj vsi smo ostali brez kruha.
Zame, ki nisem imel družine, to ni
bilo nič hudega. Poiskal bi bil delo v
kakšnem drugem rudniku, toda to me
ni preveč mikalo. Vleklo me je, da bi
malo pustil to ciganjenje po svetu in šel
bliže domu. Denarja sem si že v Bosni
precej prihranil, za tri stotake pa je
naraslo moje premoženje tudi v rudni-
ku, čeprav nismo bili prav dobro plačani
Takrat sem imel devetnajst let.
Malo peš, malo z železnico sem se
pripeljal na Kranjsko. Obiskal sem svoj
dom, ki me že tako dolgo ni videl. Oce
je med tem že umrl, ne da bi mi bil
kdo sporočil, kdaj. Kar sem bil na Mad-
žarskem, sploh od doma nisem zvedel
nobene  novice.
Mati je bila vesela, ko me je spet za-
gledala. Povedal sem ji, da zdaj zaen-
krat ne mislim iti nikamor daleč, in de-
jala mi je, da je tako najbolje. Prosila
me je, naj poiščem kakšno službo tako
blizu, da jo bom lahko kdaj obiskal. Si-
rota je menda čutila, da ne bo več dolgo
Dva dni sem ostal doma, potem pa
me je spet zaneslo na pot. Poslovil sem
se od matere in ji dal nekaj denarja,
če bi bila stiska v hiši. To je bil edini
denar, ki sem ga dal domov, in moje
poslednje slovo od matere. Ko sem ji
cez dober mesec prvic pisal iz svoje
nove službe, se je pismo vrnilo z opom-
bo,  da je  umrla.
Tako sem ostal na svetu res čisto
sam. Hišo, ki je bila zdaj prazna, so po
njeni smrti prodali. Po računih za po-
greb in druga sveta opravila ter za
zdravnika, ki je prišel dvakrat ali tri-
krat tri ure daleč k njej, je ostalo iz
izkupička tako malo, da skoraj ni bilo
vredno za menoj pošiljati.
Ko sem se od matere poslovil, sem šel
spet isto pot kakor takrat, ko sem pr-
vic zapustil dom. Zdaj pa so bili moji
cbčutki čisto drugačni kakor takrat.
Poznal sem že svet in se ga nisem več
bal, dom pa mi je bil še bolj tuj kakor
takrat. Lahkih nog me je neslo na
pot...
Novo   enod^ujinnlco    hiÖO
na  Sp.  Hudinji   poceni   prodam zaradi dru-
žinskih raziner   Naslo/ v upravi lista.
Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in delničarjem
YC5CI IN 5SCCH0 fWO LCTO
Ccnj.   občinstvu   se  priporoča. tvrdka
Anton Lečnik
zaloga up, xlata, »rebrnine,
optika itd.
Celje,
Glauni
trg
IzkuSen   optik   na   razpolago! 1
Za vsakega je primerno darllo
nalivno  pero
Na   zalogi   so   vse   vrste   znamk
kakor
PELIKAN    —    OMNIA    —    MONTBLANC
Knjigarna   in   veletrgovina  s   papirjem
FRANC   LESKOVŠEK -  CEtJE
Olavni       trg      16
¦                                                                     ,                                                                                          ____________
Oglejte   brezobvezno
veliko zalogo
RADIO     APARATOV
—    REFORM    —    PENKALA
SABA
JABOLKA
štajerska, zimska, najokusnejše plemenite
fine vrste, kakor kanadke, citronke, kosma-
če itd. kg po 5 in 6 din, vreče okrog 50 kg
brutto za netto franko postaja kuoca proti
1/3 predujma, ostanek po povzetju razpo-
Silja: Etisport „Jabolka" Maribor,
Pobrežje, Gosposvetska 56.
RADIO
po   izredno    nizkih    cenah    pri
Radio    B R E M L C    -     Celje
Celjsha posojilnica d. d. v Celju
je najstarejši narodni denarni zavod v Celju
Yse   hranilne vloge,
vložene    pri
Celjski posojilnici d. d. v Celju
so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini |
Denar, neložen v domač denorni zovod, donoša ftoristi uscmu domecenm narodnemu gospodarstvu
Nalagajte
svoje  prihranke v
Geijshi posojilnici d. d. u Gelju - Narodni dorn
II <6
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Bado Peinlk — Z» Zvezno tiskarno v Celju Milan Cettna —   Oba v Celju