Iz Jugoslaniie. — Naredbo o novih prejemkih u(iteljstva priobčujemo v današnji številki. Naredba je po veliki vecini delo gospoda referenta dr. Fr. Skaberneta, ki se je s posebno vnemo lotil naloge in jo izvrsil na podlagi bogatih svojih izkusenj. Ne uganjamo nobenega osebnega kulta, ako to resnico javno poudarjamo. Kolika razlika med prej in sedaj, ko sedi v tako važnem uradu učiteljstvu naklonjen mož. — Vi_ji šolski svet. Prihodnja seja višjega šolskega sveta bo v četrtek, dne 27.. t. m. — Učiteljski srbohrvateki tečaji v Ljubljani so začeli z rednim delovanjem v sredo, dne 19. t. m. — »Sveta vojska." Deželna vlada je dovolila protialkoholni zvezi ^Svetavojska" kredita letnih 7000 K v pokritje režijskih stroskov. V odboru bodo poslej zastopane vse tri slovenske stranke. Deželna vlada prevzame protektorat nad to oi'ganizacijo. — Šolske in osebne vesti. Višji šolski svet v Ljubljani je izpremenil v Celju: A. mestno nemško deško petrazrednico s 5 vzporednicami v petrazrednico s temelj- : nimi slovenskimi razredi in s štirhni vzporednicami; B. mestno nemško dekliško petrazrednico v petrazrednieo s temeljnimi razredi in s štirimi nemškimi vzporednicami; C. nemško deško meščansko šolo v meščansko šolo s temeljnimi slovenskinii razredi in z nemškimi vzporednicami: C. nemško dekliško meščansko šolo v incsčansko šolo s temeljnimi slovenskimi razredi in z nemškimi vzporednicanii. Pri tej prilikl se odstavljajo od službe: A. Na mestni deški petrazrednici: 1. Leder Fr., nadučitelj; 2. Porsche Ferdinand, učitelj: 3. Griendl Jožef, učitelj; 4. Lobenvvein Maks,' učitelj; 5. Jansky* Artur, učitelj. - B. Na mestni dekliški petrazrednici: (>. Ciroller Benedikt, nadučitelj; 7. Globotsclinig Zofija, učitelijca; 8. Krenimer Henniiia, i učiteljica; 10. Ureutz Avgusta, učiteljica. 1 — C. Na deški meščanski šoli: 11. Eberiiardt Karel, ravnatelj; 12. Baumgartl Leo, strokovni učitelj. — C. Na dekliški nicš.anski šoli: 13. Praschak Otniar, ravnatelj; 14. Premschak Melanija, strokovna , učiteljica; 15. Wendler Alfred, strokovni I učitelj. — Začasno se nameščajo v Celju: A. Na mestni deški petrazrednici: 1(>. Bizjak Josip, nadučitelj na šoli v Bočni, za nadučitelja; 17. Wudler Maks, udt.lj n;i okoliški šoli na Laškem, za učitelja; 1' Drnovšek Fran, učitelj v Sevnici, za učU , telja; 19. Pestevšek Rihard, učitelj na ' Vranskem, za učitelja; 20. Roza Knezova, začasna učiteljica pri Sv. Bolfanku na Kogu, zdaj v Ceiju, za učiteljico; 22. Olga : Sirca,začasna učiteljica v Št.Petru v Sav. t doiini. — B. Na mestni dekliški petrazred- "' nici: 24. Barbara Zupanekova, učiteljica v Teharjih, za učiteljico; 25. Eina Lilekova, učiteljica v Gotovljah, za učiteljico; 26. rrančiška Levstikova, učiteljica v §t. .lurju ob Taboru, za učiteljico; 37. Josipina Bizjakova, učiteljica v Bočni, za učiteljico; 28. Frančiška Pristovškova, učiteljica v Št. Janžu na Vinski gori, za učiteIjico; 29. Marija Pučeva, učiteljica v , Smartnem na Paki, za učiteljico. — C. Na ! deški meščanski šoli: 30. Serajnik Beno. ravnatelj na meščanski šoli v Žalcu, z;i ravnatelja; 31. Silih Gustav, učitelj v St. Paviu pri Preboldu, za strokovnega j učiteija; 32. Hribernik Franc, učitelj v Mozirju, za začasnega strokovtiega učitcIja; 33. Kranjc Franc, učitelj na celjskt , okoiiški šoli, za začasnega 'Sirokovnega učitelja. — C. Na dekliški meščanski ^oli: 34. Brinar Josip, ravnatelj nieščanske Sole v Postojni, za ravnatelja; 35. Ana Zupan- . čičeva, učiteljica v Brucku ob Muri, za strokovno učiteljico; 36. Mila Plohlova, strokovna učiteljica na Dunaju, 11., Vorgartenstrasse Nr. 132/24, za strokovno u.iteijico; 37. Sentjurc Ferdinand, učitelj na celjski okoliški šoli, za strokovnega učitclja; 38. Vovk Milan, voditelj mestne šole" Gropada v Trstu, zdaj v Klancu pri Kranju, za začasnega strokovnega učitelja; 39. Eliza Proftova,'učiteljica v Celju, za strokovno učiteljico. -- Višji šolski svet v 1 jubljani je odslovil od službe Franca Klockla, šolskega voditelja pri Sv. Jerneju nad Muto, ter tja namestil lvana Verbiča. — "Višji šolski svet v Ljubijani je '',,  premestil službenim potom učitelja Ivana Pišla iz Sevnice na dvorazrednico v Soboti. — Višji šolski svet v Ljubljani je premestil iz .lužbenih ozirov učitelja Miroslava Lešnika od Št. Vida pri Ptuju na petrazrednico v Marbek. —¦ Vi.ji šolski svet v Ljubljani je odstavil Marijo Anoschkovo, učiteljico pri Sv. Petru blizu Radgone. — Kaj pa schulvereinske šole? »Slovenec« piše: Morali bi jih čisto preprosto zaseči, in sicer brez vsake odškodnine. Kako je rnogoče zagovarjati to? V teh šolah je doživljal naš narod največje žaljenje, najhujše, najzavratnejše preganjanje. V teh poslopjili je vojeval neniški narod zoper naš narod najžalostnejši boj. Našo deco so nam odtujevali z brezobzirnostjo, ki jo je zmožen samo brutalni način nemškega obmejnega, germanizatoričiiega boja. V teh solah so vzgajali najhujše poturicc, najzagrizenejše sovražnike našega iniena, najboljše zidarje nemškega mostu do Adrije. Zato bi morali ob proglasitvl naše svobode postopati z njimi, kot ravnajo z imetjem onega, ki je svobodi najhujši sovražnik. Ne pa, da se sedaj še pogajamo prav ponižno, da vprašujemo, aii je »Schulverein« pripravljen prodati ta poslopja. Ko sem slišal o teni pogajanju in sem nckeniu gospodu povedal svoje mnenje, rni je odgovoril tako-le: Zakona o razlastitvi še ni, d nedotakijivosti posesti še vedno velja stari avstrijski zakon. Kaj sc to pravi? Saj tu vendar ne gre za posest poštenega posestnika. Nasprotno! Tu gre za posest politiškega zločinca, najhnjšega sovražnika našega iniena lti slovertskega čuvstvovanja, ki mu moramo zaseči njegova bojna sredstva. Zasega teii posiopij je naša narodna dolžnost. Vsa poslopja, vse imetje »Scliulvereina« naj postane državna last — brez odškodtiine. Če število nermški otrok zadosti ukrepu višjega šolskega sveta, tiaj se dovoli v njih pouk. V krajih pa, kjev število nemškili otrok ne doseza predpisanega števila, se dajo ta poslopja na razpolago občini, ki naj ukrene z njimi kakor potrebno. Ravno tako naj se postopa z »Siidmarko«. — Iz Prevalj nam pišejo: V Prevaljah je 6vazrcdna ljudska šola z dveina ekspoziturama'na Fari in v Lešah. Na vseh treh šolah je tačas 484 učencev, od teh 452 Slovencev, 30 Nenicev in 2 Itaiijana. Vkljub temu je bilo do scdaj na teli šolali nastavljenih 10 nemških učnih oseb, od katerih sta le eden ncitelj in edna učiteliica za silo znala sloveuski. Sedaj so te uene osebe izinenjane s slov. u.iteljstvom. Dasi so skoro vsi učen.i sarni Slovenči, je pouk vendar težaven, ker so do sedaj pisali učenci slovenščino z nemškinii erkami. Cetudi je začetek v takih raztnerah za u.it.lja in za učenca težaven, vendar otroci kaiejo \'eselje do učenja in bi bil uspeii 1'opolnejši, ako bi starši svojc otroke bodrili k marljivernu učeriju. — Je pa še neKaj takih Nemcev tu, ki liočejo razSirjati zli ncmški duh. Omalovažujejo sedanji preobrat v šolah ter škodijo s tern ugl.ciu slov. učiteljstva in vzgoji lasinim otrokorn. — Pred par dnevi je dobi! hi živ.ei žel. uradnik v p. bivši nadporočmk Miillcr <>d razrednice slov. oponiin, naj doina opozori, oz. kaznuje svojega otroka, ki je v šo!i iieposlušen in nemiren, dasi bi si.er lahko bil dober učenec. Ta nernški pribodnik pa ni storil svoje očetovske dolžnosti naprain lastnenm otroku, temveč sc je razljutil nad šolskitn vodstvom ter slovenski opoinin vrnil z opoinbo: »Zuschriften ineiner mir fremden Sprache \vandern das nachste malin den Papierkorb«. — Ako si pasamezni Nemci v Jugoslaviji upajo na uraden dopis javno tako odgovarjati, je naravno, da učiteljstvo ne bo v njili dobilo zaželjene podpore pri vzgoji njih otrok. Taki brezposelni hujskači. ki sicer mrzijo •lugoslavijo, ki jiin pa izvrstno diši na.ša prehrana. še vedno stanujejo po naši dollni, medtetn ko mora na5e učiteljstvo zaradi pomanjkanja stanovanj v najprimitiv»ejših prostorih po gostilnicah za drag de"ar stanovati. Ako bi si Slovenec dovolil v slovenščini tak odgovor na uradcn opoinin v Nemški Avstriji ali na Madžarskeni, hi dobil .takoj zasluženo plačilo. Milo za drago tiče tudi onim tujceni v Prevaljah, ki sovražijo in žalijo naš uradni jezik! - Iz črnomaljskega okraia nam plše- jo: Pri zadnji razdelitvi učiteljske apro- i vlzacije v črnomaljskem okraju so je bili deležni sam.o učitclji (odnosno učiteljice), ! dočirn so bile soproge in otroci popolnoma : ">a prezrti. —- Prosimo pojasnila, kam so- | uijo učiteljske dnižine, ako ne k učiteljski ¦ aProvizaciji? Pri uradniških aprovizacijah se Stejejo vsi članl družine. Čemu pri nas lzJema? (Op. uredn.: Učiteljske družine s? vsekakor štejejo k učiteljski aproviza- Ł'il- Tako je n. pr. v Ljubljani, pa tudi dru- Kod ne bo drugače. Ker morajo jesti tudl "uteljske žene in otroci, Jim mora pre- skrbljevati živila učiteljska aprovizacija. Drugega pripomočka ni.) — »Društvo belgrajske šolske omladine.« V Belgradu so osnovali drustvo pod teni iinenom; smoter niu je organizirati delo omladine na kulturnem in umetni.kein polju, pa tudi na polju športov. To di ustvo je asimiliralo v sebi vsa uekdanja dijaška udruženja. Clani so študenti, dijaki višjih razredov srednjih šol in dijaki imietniških šol. Društvo deluje v sporazumu z ostalimi sličnimi društvi v Jugoslaviji. Naslov. društva/je: Belgrad, Kralja Milana ulica st. 92. — Čipkarske tečaje in njih učiteljstvo kakor tudi pletarske tečaje in njih učiteljstvo na slovenskem ozemlju (tudi na zasedenem) je deželna vlada prevzela v svojo oskrbo. Učiteljstvo je začasno uvrstila v štatus Ljubljanske državne obrtrie šole, ki je obenem prevzeia vrhovno vodstvo čipkarskih in pletarskib tečajev. Plače učiteljstva so nakazane pri ravnateljstvu državne obrtne šole, in sicer od onega dne dalje, s katerim je bila plača od bivše Avstrije ustavljena. - „ .. , — Črne koze na Vinici v Beli Krajini. Ker so se na Vinici v Beli Krajini pojavile črne koze, so šolo dne 6. t. m. zatvorili.