6          Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije     Hmeljar, 85 
Trajnostno varstvo rastlin z UV 
osvetljevanjem 
Dr. Sebastjan Radišek, Maja Dobrajc, izr. prof. dr. Simon Klančnik, Nika Brili in Alenka Berložnik, 
IHPS, Univerza v Mariboru, kmetija Brili in Zavod Slokva
Tehnologija UV obsevanja rastlin kot alternativna 
metoda za varstvo rastlin se je v zadnjih deseti letih 
razvila predvsem za preprečevanje okužb pepelastih 
plesni na jagodah, vinski trti, kumarah in okrasnih 
rastlinah, kjer se te bolezni redno pojavljajo in 
povzročajo veliko gospodarsko škodo. Učinkovitost 
UV tehnologije temelji na visoki občutljivosti 
pepelastih plesni na poškodbe DNA, ki jih povzročajo 
že nizki odmerki UV obsevanj. V naravi ali v nasadih 
lahko ta proces lepo opazimo, saj se pepelaste plesni 
najintenzivneje razvijejo na senčnih legah ali v 
pregostih nasadih. V tujini, predvsem v ZDA, so v 
uporabi že različni traktorski priključki ali celo 
samostojni stroji za nočno UV-C obsevanje rastlin, pri 
čemer po obsegu uporabe prevladuje pridelava jagod.  
 
 
Prva preizkušanja uporabe prototipa UV-C obsevalnika v 
obliki traktorskega priključka za preprečevanje bolezni v 
sadovnjaku (Foto: N. Brili) 
V letu 2022 smo skupaj s partnerji pod vodstvom 
Zavoda Slokva pričeli izvajati EIP (Evropsko 
partnerstvo za inovacije) projekt UV4PLANTS, ki 
poteka pod okriljem Programa razvoja podeželja 
2014‒2020. Glavni cilj projekta je uvajanje UV 
osvetljevanja kot alternativne tehnike varstva rastlin, 
s katero bi lahko zmanjšali porabo fitofarmacevtskih 
sredstev (FFS). Na IHPS smo se v okviru projekta 
osredotočili na določevanja učinkovitosti različnih 
odmerkov UV-C obsevanj (50-400J/m
2
) paradižnika 
in hmelja.  
 
Preizkušanje učinkovitosti UV-C terapije na hmelju v 
kontroliranih razmerah rastne komore za preprečevanje 
hmeljeve pepelovke; na obsevanih listih (zgoraj) se je 
razvilo bistveno manj glivnega micelija kot na spodnjih ne-
obsevanih listih. (Foto: S. Radišek in U. Kolenc) 
V prvi fazi v kontroliranih razmerah preskušamo UV-
C tehnologijo za preprečevanja glive Alternaria 
alternata, ki povzroča črno pegavost na razhudnikih in 
mnogih drugih rastlinah. Na hmelju pa preskušamo 
UV-C odmerke, s katerimi bi lahko morebiti 
preprečevali hmeljevo pepelovko (Podosphaera 
macularis) in hmeljevo peronosporo 
(Pseudoperonospora humuli). Vzporedno proučujemo 
morebitne fitotoksične učinke na rastline. Kolegi s 
partnerskih inštitucij pa so v tem času že razvili prvi 
slovenski prototip naprave v obliki traktorskega 
priključka, ki je primeren za UV osvetljevanje v 
vinogradih in sadovnjakih. Le-ta bo predvidoma 
testiran v poljskih razmerah v letu 2024.    
 
 
 
Fantazija v črno-belem (Foto: M. Žolnir)