Vabimo Vas v BISTRO IN TRGOVINO " PRI FANIKI " Paška vas, Šmartno ob Paki Letnik 2 Številka 33 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 3.7.1996 Kil ii im msmi« m stran 4 JBTZ - 8 LET POZNEJE stran 5 ARHAR V ŽALCU stran 8 P GIPS PLOŠČE - adaptacija podstrešij • pregradne stene - spuščeni stropi @rmstrong - stropni sistemi 'M-5 MFITNSn Prti ZAKLJUČNIH DELIH ,<5b OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE Ivan Rakun: ŽUPAN MORA RAZUMETI MLADE stran 15, 16 HMMDHA tčM: V ŠPAN/JO POTUJE... stran 32 Gostišče MiIB8bBSMIII!B1WM1 Jože Kranjc Rečica 4 a, Šmartno ob Paki Teb 063/S85-I67 SebA Gotovlje 76, 3310 Žalec tel.: 063/715-090, fax: 063/715-750 C \ TESNENJE OKEN in VRAT S SILIKONSKO GUMO CVETLIČARNA >>Lotos<< Kolman Dubravka, s.p. 3327 ŠMARTNO OB PAKI 49 Servisna ter steklarska dela velika izbira lončnic in ikonega cvetja delavnik: 8.00-12.00 15.00-18.00 sobota: 8.00-12.00 nedelje: dežurstvo 9.00-11.00 V J ^mi OCEPEK s.p. Recica ob Paki 6Ib, Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-060 STEKLARSTVO IN MIZARSTVO Stran 2 SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 Izbirate lahko med vso stanovanjsko in pisarniško opremo (kuhinje, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe...) domačih in tujih proizvajalcev. / 1 ' Odprto od 8.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 PREPRIČAJTE SE O UGODNIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH! NJEN ADUT JE SVEŽINA S PLEN Dl D KLIMA - ATRAKTIVNA OBLIKA - VELIKA MOČ HLAJENJA - 2 LETI GARANCIJE - REZERVNI DELI, MONTAŽA IN SERVIS ZAGOTOVLJENI PRODAJA: MARS UNIVARSAL d.o.o., Mariborska 63, CELJE, tel.: 412 013 in 714 254 POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI NAROČNIKOM NUDI VEC UGODNOSTI KOT NOVI TEDNIK, PA VAM PODARIMO LETNO NAROČNINO! NOVO!: NOVI TEDNIK IMA BARVE 10. FESTIVAL AKUSTIČNE GLASBE ŽALEC, 6. julij ob 20.00 uri na starem rokometnem igrišču. NASTOPAJO: OJIGASMUS BB„ UNCLE JACK, INTERCEPTOR, BOŠTJAN SOKLIČ, VLADO KRESLIN, KONTRABANT, ABADON______________________ l«A Hmezad -HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 MOTORNA VRTNA KOSILNICA BRIGS, 4-TAKTNA, 51 cm REZA UHJKA mm ELEKTRIČNIH mm # BUCK GL DECKER p® mmmn umm ELEKTRIČNI VRTALNIK ŽE OD 8.990,> VBODNA ŽAGA 9*590,- ELEKTRIČNI OBLIČ 500W 21*390,- HoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587 UGODNE CENE V MESECU JULIJU! • semena za povrtnine mm. škropilnice (nahrbtne in naramne) zaščitne mreže za vrtove (BEKAERT sistem) • zaščitna mreža proti toči » zaščitna mreža proti ptičem mm vrtne kosilnice —• vrtni senčniki - nepremočljivi z zgibom Možnost nakupa na več čekov! Se priporočamo! (iosftoi®®'' JANA " VRBOVŠEK Majda s.p., Letuš 56/a, tel.: 063/885-081 * MALICE * KOSILA * JEDI PO NAROČILU * SLADICE MOŽNOST PRIPRAVE PIKNIKOV NA VELIKEM VRTU!________________ Vabljene zaključene skupine ob različnih priložnostih! TOBOGANI SMRTI Pretekli dnevi so bili zaznamovani z velikimi dogodki. Časopisi so na veliko pisali o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Takoj za temi naslovi so poročali o smrti. O smrti na slovenskih cestah. Statistiki ugotavljajo, da število smrtnih žrtev v juniju presega dve življenji na dan. Najštevilnejši vzroki, ki jih navajajo, so prevelika hitrost in neizkušenost, alkohol, izsiljevanje prednosti... Kadar ugasne toliko življenj, so seveda vzroki zelo pomembni. Potrebno jih je odpraviti. Položaj bi verjetno lahko izboljšali s poostrenim nadzorom hitrosti in doslednim kaznovajem kršiteljev. Tisti, ki na cestah preživimo veliko časa in se po naših magistralkah vozimo na daljše relacije večkrat na teden, vemo, da so naše ceste, milo rečeno, slabe. Kadar slišimo, da je zaradi neprilagojene hitrosti ugasnilo še eno mlado življenje, se nikoli ne vprašamo, če bi boljša cesta take prekoračitve ne tolerirala, in če bi mogoče ne prišlo do nesreče, če bi bila cesta na tistem odseku boljša. S tem seveda nočem reči, da so za vse nesreče krive ceste, a vseeno menim, da bi bilo nesreč s smrtnim izidom manj, če bi bile ceste boljše. Krivdo za nesrečo nedvomno nosi tisti, ki hitrosti ni prilagodil cestišču. A vendar bi lahko bilo cestišče tako, da bi toleriralo tudi večjo prekoračitev hitrosti. Žal pa je na naših cestah tako, da je vse preveč prekrškov za volanom kaznovanih s smrtjo. Verjetno ste se že vozili proti morju po naši veliki štiripasovnici. Nesrečna cesta je tako razrita od tovornjakov, da se v kolesnicah, ki jih je polna, nabira voda. Če že ne dežuje, je sama globina kolesnic zadosten razlog, da začne avtomobil zanašati. Zanašalo ga bo tudi, če boste spoštovali omejitve. Ce se boste vozili hitreje, boste kolesnice še močneje čutili. In tako je že vrsto let. Zdi se, da so kolesnice še iz časov, ko smo na zadnjem sedežu očetovega avtomobila med prsti mečkali presto in skakali od pričakovanja, kdaj bomo zagledali morje. Premetavalo nas je takrat, premetava nas danes. Neizpodbitno dejstvo je, da je potrebno divjake na naših cestah umiriti. A potrebno se je tudi vprašati, zakaj ljudje vozijo tako hitro. Nekaj je med njimi gotovo mladih, ki še neizkušeni brezglavo drvijo, ker se jim zdi to “cool”. Nekaterim pa popustijo živci, ker se je pot iz Ljubljane v Celje spet spremenila v romanje. Tovornjaki, ki se na naših cestah dostikrat naberejo v gromozanskem številu, so največkrat tehnično oporečni in preobremenjeni, da komaj zmorejo trojanski klanec. Ko se potem v zadnjih zdihljajih privlečejo na vrh, so za sabo že nabrali kilometrsko kolono. In tisti, ki se veliko vozimo, vemo, da so ob koncu poti zaradi tega naši živci že krepko načeti. Če bi torej najprej poskušali doseči, da bi naše ceste divjake tolerirale, bi jih policaji mogoče lahko ulovili in kaznovali, ne pa da jih potem, ko jih ustavi drevo, nasip ali drug avtomobil, skupaj z nesrečniki, ki so jih v smrt potegnili s seboj, pobiramo s krvavo sivega cestišča. Metod Marolt, grafični oblikovalec. Če kdaj na cesti zagledate novo fiesto, ki je od polnosti kar napihnjena, potem ste verjetno srečali našega Metoda. A čeprav je možak orjak po telesu, je mehek po duši. Njegov pogled zna biti preteč, a je zelo prijazen. Samo takrat, ko ga ujezijo podirajoča se Okna, je boljše biti previden. Zdi se, da bi tipkovnica najraje pobegnila pred Metodovim pretečim pogledom, in da se tipke ugreznejo, še preden se jih dotaknejo njegovi prsti. A ko se stvari vrnejo v ustaljeni tok, je Metod spet takšen, kot je bil. Ogromen in zabaven. Ivan Jurhar, novinar. Ata Jurhar, kot mu ljubkovalno pravimo, je dobričina. Pozna vse in vsakogar, ki ga je potrebno poznati. Vedno je na tekočem s pomembnimi dogodki ter vedno prisoten, kjer se kaj dogaja. Je kronist življenja Žalca in okolice. Pogled nanj je osvežujoč in poživljajoč. Če ste kdaj slabe volje, bo ata Jurhar iz svoje malhe gotovo natrosil toliko šal, da vas bo slaba volja minila. Spoznate ga, čim ga srečate. Zvedavo vas bo opazoval izpod čela, malo potipal, iz kakega testa ste, in že boste prijatelji. Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 063/715 011, 711532, tclefax: 063/ 715 011,711532. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič/Nataša Verk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem da vku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po ka teri se plačuje da vek od prometa prbizvdddv po stopnji 5%: OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA . ^OGLASOV VSE PRAVICE PRIDRŽANE V žalski občini so v nedeljo, 16. junija, izvedli lokalne volitve. Volili so predsednike svetov v 19 krajevnih skupnostih in člane svetov. Udeležba je bila, po še neuradnih podatkih, 40-odstotna. Najmanjša, komaj 22-odstotna udeležba, je bila v mestni skupnosti Žalec, nekoliko večja pa v obrobnih krajevnih skupnostih. Predsednik mestne skupnosti Žalec je Eran Sadnik. Novi predsedniki krajevnih skupnosti so postali: Vransko - Franc Sušnik, Vrbje - Jožef Meh, Šempeter v S.d. - Franc Laubič, Sešče - Matjan Golavšek, Andraž - Anton Mešič, Braslovče - Duško Goričar, Galicija - Andrej Križan, Gomilsko - Vinko Drča, Gotovlje - Henrik Kranjc, Griže - Jurij Blatnik, Letuš - Uroš Cemevšek, Liboje - Štefan Frece, Petrovče - Peter Kainz, Polzela - Stanislav Novak, Ponikva - Ivan Jelen, Prebold - Marjan Žohar, Srečanje starih in novih predsednikov v gostišču Štorman v Parižljah. REZERVNI DELI ZA VOZILA: AVTO RAKUN TRGOVINA SERVIS #11 RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA IN ZASTAVA A ' A BCTBB. SUPER UGODNO - AKUMULATORJI - ŽAROMETI ZA VSE GOLFE Stanislav RAKUN - OLJE CASTROL 3333 UUBNO - ŠPORTNA OPREMA FISCHER Tel. & Fax: 063/ 841 050 Tel.: 063/ 841 114 PRODAJA RABLJENIH AVTOMOBILOV! je imeti ©LRML (BlFOL VECTRA z novo elegantno zunanjostjo in udobno notranjostjo privlači že na prvi pogled. Novo tBTPTMU VECTRO lahko izberete med petimi bencinskimi motorji in turbo dizelskim motorjem ter petimi bogatimi opremami. V osnovni opremi že: ABS, servo volan, zračnimi blazinami pri vozniku in sovozniku, radijski sprejemnik s 6 zvočniki... To je nova talPtML VECTRA, ki temelji na izkušnjah, to je avto, ki hkrati pomirja in vznemirja. Z vozilom znamke (aUFlML vam bo JMTTCD . VOZILA JE MOŽNO DOBITI TAKOJ OZIROMA S KRATKIMI DOBAVNIMI ROKI. MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5. LET ________BREZ POLOGA ALI NA LEASING DO 5. LET Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OMML za Celjsko - Koroško regijo Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje, tel.: 063/855-975 _______________JMMs) je imeti CgJFCML____________________ IME ZAUPANJA - AVTOHIŠA JAKOPEC Velenje Trnava - Boris Fišer, Tabor - Vida Slakan. Stanko Novak 5. OBLETNICA DNEVA DRŽAVNOSTI Občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec sta v nedeljo, 23. junija, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila osrednjo proslavo v počastitev 5. obletnice dneva državnosti. Po uvodnem recitalu Anke Krčmar je zbranim spregovoril žalski župan Milan Dobnik ter člana vlade ob osamosvojitvi Slovenije, g. Janša in g. Malešič. Prireditev je s slovenskimi plesi obogatila tudi akademska folklorna skupina France Marolt. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! dr. France Prešeren Na slikah slavnostni govorniki ga. Krčmar, g. Dobnik in g. Malešič. Prireditev je popestrila akademska folklorna skupina France Marolt. 8 LET POZNEJE OO SDS ŽALEC in KO SDS Vransko sta v četrtek, 27. junija, v Kulturnem domu na Vranskem predstavila knjigo “8 LET POZNEJE” avtoijev Janeza Janše, Ivana Borštneija in Davida Tasiča. Na zečetku prireditve je g. Kurt Kindelhofer podelil priznanja, ki jih je predsedstvo SDS podelilo svojim članom, simpatizejem in KO SDS v žalski občini. Priznanja so prejeli Alojz Cilenšek, Janko Me-lanšek, Ivan Fale, Franc Žolnir in KO SDS Vransko. “Leta minevajo in vzporedno tečeta dva procesa. Proces odkrivanja novih dokumentov in dejstev o aretacijah in ozadju sodnega procesa proti četverici nasploh na eni ter proces sprevračanja, olepševanja in zanikanja istih dejstev in ozadja na drugi strani.” Ivan Borštner, Janez Janša, David Tasič 32. TRADICIONALNA TURISTIČNO - ZABAVNA PRIREDITEV PROGRAM PRIREDITEV OD 10. D014. JUUM SREDA, 10.7.1996 LAŠKI DVOREC 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE POMLAD - POLETJE1996 GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel OLIVER TVVIST - show dance program, MODNA REVIJA NADŽUPNIJSKA CERKEV 20.00 KONCERT CVETO KOBAL, flavta, VOLODJA BALŽALOROSKV, violina, MILENA MORAČA, sopran, NETKA PETKOVA, čembalo in orgle HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel PALMA in kabaretni program ČETRTEK, 11.7.1996 KULTURNI CENTER 17.00 OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA 18.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel OLIVER TVVIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera JOŽICA SVETE AŠKERČEV TRG 20.00 SVEČAN ZAČETEK PRIREDITVE, ALFI NIPIČ IN NJEGOVI MUZIKANTJE, DALMATINSKA KLAPA ANKORA, SAŠO HRIBAR HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel PALMA in kabaretni program PETEK, 12.7.1996 GRAŠČINSKO DVORIŠČE 12.00 PREDSTAVITEV PODJETJA ZUPAN iz Mengša 17.00 ODPRTJE RAZSTAV: GOBE, PTICE, ČEBELE v šoli Dušan Poženel, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev in KRUH NAŠ VSAKDANJI v kleti 'Trške kašče" GRAŠČINSKO DVORIŠČE 17.00 TEKMOVANJE MLADIH HARMONIKARJEV do 10 let 18.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel OLIVER TVVIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera JOŽICA SVETE AŠKERČEV TRG 20.00 ANSAMBEL ČUKI, DALMATINSKA KLAPA ANKORA HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL, ansambel HAPPV BAND ŠOLSKO IGRIŠČE 20.00 ansambel LAČNI FRANZ in druge rock skupine ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel TIP TOP in kabaretni program SOBOTA, 13.7.1996 ŠOLSKO IGRIŠČE 17.00 LAŠČANIJADA 18.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel OLIVER TVVIST - show dance program, MODNA REVIJA, gost večera HARMONIKAŠICE ZUPAN iz Mengša AŠKERČEV TRG 20.00 VILI RESNIK BAND, ADI SMOLAR, SAŠO HRIBAR DALMATINSKA KLAPA ANKORA HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL, ansambel HAPPV BAND ŠOLSKO IGRIŠČE 20.00 ansambel ŠANK ROCK, MAGNIFICO in druge rock skupine ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel MAJOLKA in kabaretni program po 22.00 VELIKI OGNJEMET z gradu Tabor in Krištofa NEDELJA, 14.7.1996 GRAŠČINSKO DVORIŠČE 10.00 KMEČKA OHCET GRAŠČINSKO DVORIŠČE 14.00 OTROŠKI ŽIV ŽAV 16.00 ansambel OLIVER TVVIST - show dance program 17.00 VELIKA PARADA PIVO - CVETJE AŠKERČEV TRG 18.00 KONCERT PIHALNIH GODB ŠOTOR PRI HUMU 18.00 ansambel PALMA in kabaretni program V TEH DNEH BODO VSI V LAŠKEM. PRIDITE ŠE VII ZLATE CITRE ŽE ENAJSTIČ DPD Svoboda Griže je v soboto, 29. junija, priredila enajsto prireditev Zlate citre v letnem gledališču v Grižah. Nastopili so citrarji za naslov “Mojster s citrami”, obiskovalci pa so si lahko ogledali razstavo ročnih del gospodinj iz Griž. Ob zaključku so pripravili gala nastop, na katerem so nastopili najboljši iz prvega dela “Mojster s citrami” ter priznani slovenski citrarji, med njimi Cita Galič, Kamniški koledniki, Tanja Zaic-Zupan in Aleksander Primc._________ SODOBNA ŠPANSKA GRAFIKA V Galeriji sodobne umetnosti Celje so v četrtek, 20. junija, otvorili razstavo Sodobna španska grafika - Tradicionalne in nove oblike. Razstavo je pripravil španski P.E.A.C.E. (Program Espa-nol de Accion Cultural en el Exterior), na njej pa sodeluje več kot 30 avtorjev. Razstavo je Celju posredovalo dunajsko veleposlaništvo Kraljevine Španije, odprl pa jo je svetnik za kulturo in informacije pri Veleposlaništvu Kraljevine Španije na Dunaju, dr. Xavier Selles Fer-rando. __________ :_____________ ODKRITJE NOVEGA SPOMENIKA Naslednje leto mineva trideset let, ko je prenehal z obratovanjem rudnik v Zabukovici. Skoraj vse, kar bi spominjalo na to, da so tod nekoč kopali premog, je izginilo. Ostalo pa je le nekaj nostalgije za rudarjenjem. Nekdanji rudarji iz Zabukovice so se organizirali in vsako leto ob Dnevu rudarjev imajo srečanje v Grižah, kamor je rudnik tudi spadal. Ponavadi imajo povorko, ki krene od osnovne šole v Grižah do Limberka, kjer je v letnem gledališču zaključna svečanost. Udeleženci pa ponavadi oživljajo spomin na dni, ko so pod zemljo kopali črno zlato. Tudi letos se bodo zbrali na spominski svečanosti. Tokrat se bodo spomnili svojih šestnajstih tovarišev, ki so se pred 50 leti v rudniku Zabukovica ponesrečili ob eksploziji metana. Ob tej priložnosti bodo odkrili svojim stanovskim tovarišem nov spomenik na griškem pokopališču, kjer počivajo.__________________________ ŽALEC SE PRIPRAVLJA NA PRAZNIK Že dve leti potekajo v Žalcu aktivne priprave na praznovanje občinskega praznika. Tega bodo v Žalcu praznovali spet po 22 letih. Žalčani se trudijo, da bi njihovo mesto praznik pričakalo v novi podobi. V načrtu je gradnja odprtega kopališča, letos naj bi pripravili dokumentacijo za ureditev glasbene šole, do praznika naj bi obnovili strehi na osnovni šoli in kulturnem domu, pričeli so' graditi novo pošto, zaključujejo pa z napeljavo primarnega plinskega omrežja. Uredili bodo dodatna parkirišča, ob Savinjski cesti pa kolesarsko stezo. Mestna skupnost bo letos v urejanje ožjega mesta vložila 15 milijonov tolarjev, od tega 4 milijone v obnovo športnega centra, ki naj bi mu vrnili nekdanji sloves. Dogovarjajo se z nogometno zvezo Slovenije, da bi bil tu vadbeni cen-ter za državno reprezentanco._______> PIVO - CVETJE V LAŠKEM BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Letošnja turistično-zabavna prireditev Pivo-cvetje, že dvaintrideseta po vrsti, se bo pričela v sredo, 10. julija, končala pa se bo v nedeljo, 14. julija. Organizatorji se bodo še posebej potrudili s pestrim programom in prometno ureditvijo, ki bo omogočala kar najlažji dostop do središča Laškega. Prostore bo imelo v najemu 25 gostincev, pivo pa bodo prodajali po 200 sit za 0,5 litra in 180 sit za 0,3 litra. Na prireditev se bo za simbolično ceno moč pripeljati tudi z vlaki in avtobusi. Kulturni program bo bogat, poleg nastopov različnih glasbenikov pa velja omeniti še razstavo cvetja - ki jo bodo letos otvorili že v četr- tek - tekmovanje harmonikarjev do 10 let starosti ter vsakodnevni promenadni vrvež po ulicah Laškega. Promenada bo potekala v treh delih; v pivovarniškem, hortikulturnem in etnografskem. Na prireditvi tudi ne bosta manjkala ognjemet in kmečka ohcet. Letos so organizatorji poostrili kriterije za izbor poročnega para, zaradi česar se je prijavil le eden. Nevesta Karmen Vodišek iz Kanjuc pri Svetini in ženin Anton Pelko iz Šentruperta nad Laškim bosta stopila v zakon v nedeljo, 14. julija. Uprizorili bodo slovo neveste od doma, šranganje, snemanje nevestinega venčka in prihod neveste na ženinov dom. N.V. NA SEJI O PODSTREŠNIH OKNIH V četrtek, 27. junija, so se žalski svetniki sestali na 15. redni seji občinskega sveta. Zataknilo se je že pri sprejemanju dnevnega reda. Pojavil se je predlog, naj bi tisti dve točki, ki obravanavata ureditveni načrt za prenovo starega mestnega jedra Žalca, umaknili z dnevnega reda. Nekaj občanov se je namreč pritožilo, da njihove pripombe na o-dlok niso bile upoštevane oziroma da nanje niso dobili odgovora. Župan se s tem ni strinjal in je zatrdil, da je bil pri sprejemanju sklepov o ureditvi žalskega mestnega jedra prisoten predstavnik mestne skupnosti Žalec ter da je bil odlok že dvakrat dan v javno obravnavo. Obe točki so na seji vendarle o-bravnavali, precej pa se je zapletlo pri tistem členu, ki določa, da na zavarovanih objektih v središku naselja ob Šlandrovem trgu na trški strani ni dovoljena izvedba novih prezračevalnih odprtin ali večanje obstoječih. Odprtine, ki so izvedene brez soglasja spomeniške družbe, je potrebo ustrezno pre- oblikovati ali odstraniti. Nekateri svetniki so menili, da to onemogoča gradnjo podstrešnih stanovanj, ki so še kako potrebna mladim družinam. Vendar je bila večina podprla mnenje župana, da je treba upoštevati mnenje Zavoda za spomeniško varstvo in ohraniti kulturno dediščino. Sporni člen je zato ostal nespremenjen. Pri tej točki se je pojavilo tudi mnenje, da bi morali o takih zadevah odločati samo Žalčani, ne pa tudi svetniki iz drugih krajevnih skupnosti. Svetniki z Vranskega pa niso bili zadovoljni s predlogom programa programskega dela občinskega sveta do konca leta 1996. Izvedeli so namreč, da sprejetja ureditvenega načrta za Vransko letos ne bo mogoče sprejeti. To pomeni, da bo avtobusna postaja na Vranskem še naprej brez sanitarij, tamkajšnji svetniki pa so dejali, da je to dokaz, kako malo se občina zavzema za razvoj Vranskega. So pa svetniki na dnevni red uvrstili prostorsko ureditev vrtca in osnovne šole na Vranskem. N. V. 6AVEJSK/V BORZNO POSREDNIKA DRUŽBA dd _________ŽALEC________ PREBITA PSIHOLOŠKA MEJA V obdobju od pisanja o dogodkih na Ljubljanski borzi, d.d., v prejšnji številki se je negotovost, ki smo ji vseskozi priča, izkazala na SBI, s katerim merimo in izražamo nihanja cen delnic v uvrščeni kotaciji A in B. SBI je namreč padel pod psihološko mejo 1.000 točk. Pri tem bi rada ponovno opozorila na dejstvo, da se je SBI formiral 1.1.1994 in startal ravno s to vrednostjo. To pa že samo po sebi pove, da je realni padec bistveno večji od nominalnega. Do sestavka tega članka je dosegel do sedaj najnižjo vrednost, in sicer v ponedeljek, 24.6., ko je padel na vrednost 955 točk. Ta nivo pa ne more biti prav nobenemu, ki se ukvarja s to stroko, v ponos. V korist je lahko le tistemu, ki čimbolj pravilno oceni nastalo situacijo na podlagi logike in rezultatov poslovanja posameznih podjetij ter ohrani mirne živce. Splet dogodkov okrog spora med Agencijo za trg vrednostih papirjev in Dadasom na eni strani ter novice o težavah v Komercialni banki Triglav, d.d., Ljubljana, so prispevali svoje glede nezaupanja na ta segment finančnega trga. S tem smo priča vsem značilnostim kriznega obdobja na: borzah, ko začne vladati panika in psihološla vojna, ki deluje s čedalje večjim učinkom med obstoječimi in potencialnimi investitorji. V takšni situaciji pridejo v poštev predvsem nakupi z večjim deležem tistih vrednostnih papirjev oz. delnic, ki izvirajo iz t.i. realnega sektorja. Prav tako je pomembno spremljati gibanje indeksa BIO, s katerim merimo nihanje tečajev obveznic, ki kotirajo v kotaciji A in B. Tudi ta vztrajno izbuglja na svoji vrednosti. Razlog za to pa lahko poiščemo v zaenkrat čedalje večji krepitvi tolarja nasproti DEM. Banke, ki so dolžne odkupiti devizne prilive od podjetij, se otepajo deviz, ker po njih praktično ni povpraševanja. S tem pa šepa tolarska likvidnost bank. Kot naložba so zaradi pričakovanj padca tečaja DEM kot morebitna špekulativna kratkoročna naložba zanimivi nakupni boni 4. in 5. emisije, ki služijo za uveljavitev popusta pri vpisu deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju. S tem nastane določeno povpravševanje po deviznih prilivih, kar ustavlja še večji padec tečaja DEM. Glede na to, da je za mesec junij 1996 objavljena stopnja rasti cen na drobno v višini 0,5 %, je tudi tolarsko varčevanje v bankah čedalje manj zanimivo. Res pa je, da je varno. 6AV1NJ6KA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. » Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Droga, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). ^ Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic, ki ste jih pridobili za certifikate.. ■* Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. l/se informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! DR. FRANCE ARHAR V ŽALCU V sredo, 26. junija, je Golding klub - društvo manageijev in strokovnjakov Žalec - gostil guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja. Zbranim predstavnikom gospodarstva in bančništva žalske občine je dr. Arhar spregovoril o trenutni monetarni politiki, o dinamičnih spremembah v slovenskem bančništvu ter o vključevanju slovenskega bančništva v Evropo. “Še nikoli ni bilo v svetu in Evropi tako visoke stabilnosti in tako nizke stopnje inflacije, kot je danes,” je dejal. “To so dosežki globalnega razvoja, vendar imajo grenak priokus zaradi visoke stopnje brezposelnosti. V prihodnosti bo treba zgraditi drugačne socialne države v Evropi, saj sedanje niso več konkurenčne severni Ameriki in Japonski, kjer vladata drugačna filozofija in ambicioznost za preživetje.” Izrazil je prepričanje, da Slovenija spada v Evropo, opozoril pa je, da bo v prihodnosti uvedena nova evropska valuta, za katero še ne moremo vedeti, kako jo bo sprejel svet. S pojavom skupne evropske valute bodo države Evrope verjetno izgubile lastno fiskalno politiko, saj bo ta diktirana iz enega centra. “Samo napredek v stabilnih razmerah je lahko trajen napredek. Iz tega izhaja zaupanje v domač finančni sistem, višje varčevanje in boljša osnova za investicije,” je dejal dr. Arhar. Varčevanje v Sloveniji je sicer v pozitivnem trendu, vendar še ni na dovolj visokem nivoju, da bi dajalo dovolj osnove za večje investicije. “Primarna naloga centralne banke je stabilen tolar,” je zatrdil dr. Arhar. “Centralna banka ne sme slediti željam in zahtevam različnih skupin in dnevne politike, pač pa mora biti trdna v svojih odločitvah. Naredili bomo vse, da ohranimo stabilnost, inflacijsko raven in napredek v nacionalni ekonomiji.” Kritiziral je tiste, ki želijo več denarja v obtoku, višjo inflacijo in enako obrestno mero kot v Nemčiji. Fiksen tečaj za nas ne bi bil dober, ker bi zahteval popolno usklajenost vlade, sindikatov in centralne banke, poleg tega pa še veliko disciplino. Proces privatizacije ima po njegovem mnenju določene negativne vplive na stabilizacijo: “V mnogih sredinah obstaja prepričanje, da je bolje imeti danes višji plačo kot dodatno vrednost za akumulacijo in boljši jutri. Vendar je to človeško in znano vsem državam v preobraz-benih procesih.” Glede nekonkurenčnosti našega gospodarstva tako v tujini kot doma je dr. Arhar dejal, da bi bilo treba pričeti s popolno reformo. Ničesar se sicer ne da spremeniti čez noč, vendar bo odlašanje le še otežilo razmere. Vlada, kakršna koli že bo, se bo s tem problemom morala ukvarjati. Večkrat je tudi poudaril, da bi morali intenzivneje razmišljati o vsebini in pomenu denarja, kako ohraniti njegovo vrednost in z njo na najugodnejši način poravnavati stroške. Dejal je tudi, naj podjetniki ne bodo sentimentalno navezani na domači trg, ampak naj poslujejo s tistimi - tudi tujimi - partnerji, ki se jim zdijo najbolj primerni in zanesljivi. NATAŠA VERK ZUNANJI TERAPEVTSKI BAZEN IN NOVE SODOBNE SOBE V LAŠKEM V okviru I. faze prenove Zdravilišča Laško so odprli nov terapevtski bazen (230 kvadratnih metrov vodne površine) in 12 novih sob visoke B kategorije z najsodobnejšo opremo. To je dejansko prva faza prenove hotela Vrelec in Zdravilišča nasploh. V nadaljevanju predvidevajo posodobiti in prenoviti notranji bazen z različnimi masažnimi in hidrote-rapevtskimi storitvami. Zunanji bazen leži na južnem delu zdraviliškega kompleksa, na bivšem internem parkirišču. Po najkrajši poti je prek vodnegaka-nala povezan z notranjim bazenom. Pod njim je moderna strojnica, ki zadošča za potrebe zunanjenega in notranjega bazena in nudi možnost združitve novih površin in gostinskih prostorov. Z izgradnjo novega bazena so popestrili in dopolnili obstoječo ponudbo. Poleg plavalnih površin so v bazenu šobe in masažna ležišča, whirlpool in letve za telovadbo. Tu je tudi mali otroški bazenček. Celoten kompleks se polni s termalno vodo temperature 32-35 stopinj, kar omogoča celoletno odprtost bazena. Zgrajen je pa tako, da ohlajevanje zunanjega bazena ne vpliva na ohlajevanje notranjega. Ob bazenu so terase za sončenje, ki se lepo vključujejo v obstoječo parkovno ureditev. S tem so se tudi povečale gostinske kapacitete na terasi za 200 sedežev. Zdravilišče je novost skupaj s prenovljenimi sobami veljala 210 milijonov tolarjev, od katerih je 100 miljonov kredita in nekaj malega sofinanciranja izvajalcev, ki bodo ob lastninjenju delež spremenili v delnice. Ivan Jurhar V ZDRAVILSCIH MANJ TURISTOV V slovenskih zdraviliščih pričakujejo letos manj turistov kot lani, na kar sklepajo po podatkih obiskanosti zdravilišč v preteklih mesecih. V primerjavi s prvimi petimi meseci lanskega leta se je število gostov zdravilišč v letošnjem letu zmanjšalo za 6 odstotkov, prenočitev pa je bilo za 7 odstotkov manj. Povečal se je obisk Hrvatov, zlasti pa je upadel obisk Italijanov in Avstrijcev. Manj je tudi domačih gostov. Italijani naših zdravilišč ne obiskujejo več tako pogosto kot lani, ker je kupna moč lire nekoliko padla, italijanski hotelirji pa svojih lanskih cen niso povišali. Italijani zato raje ostajajo doma, prav tako tudi Avstrijci. Avstrijske zdravstvene zavarovalnice so namreč sprejele drugačna merila subvencioniranja oddiha v zdravi- liščih, pri čemer so dale prednost avstrijskim zdraviliščem. Vzroke za zmanjšan obisk je treba iskati tudi v naših zdraviliščih. V Zdravilišču Rogaška Slatina imajo poslovne težave, v Termah Portorož še obnavljajo bazen, tudi v Radencih zamujajo z obnovo bazenov na prostem. Zdraviliški delavci tudi ugotavljajo, da slovenska zdravstvena zavarovalnica izdaja zavarovancem vse manj napotnic za obisk zdravilišč. Vendar zdraviliški delavci menijo, da še ni razloga za preplah. Zdravilišča intenzivno vlagajo v izboljšanje svoje ponudbe, kar se bo gotovo obrestovalo na daljši rok. Letos poleti pa pričakujejo zlasti večji dnevni obisk v zunanjih termalnih bazenih. POLICISTI ODPRLI SVOJA VRATA 27. junij je dan slovenske policije, teden dni prej pa so na celjski UNZ, ki zajema Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmaije pri Jelšah, Velenje in Žalec, pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so svoj opemcijsko-komuni-kacijski center ter opremo in delovanje policistov. Oh tej priložnosti so izdali knjižico o svojem delovanju Skozi čas in sliko. jskih postajah. Ukinili so policijske oddelke in namesto njih ustanovili V njej je ob peti obletnici osamosvojitve Slovenije Stanislav Veniger, načelnik uprave in svetovalec vlade, opozoril, da je slovenska policija odigrala nadvse pomembno vlogo pri zavarovanju samostojne Slovenije. Z osamosvojitvijo Slovenije je prišlo pri delu, organizaciji in tehnični opremljenosti policije do mnogih sprememb. Tako rekoč preko noči smo dobili novo državno mejo z Republiko Hrvaško, na kateri danes policisti opravljajo delo na 6 mejnih prehodih. Zaradi večje uspešnosti in učinkovitosti so policisti kmalu po osamosvojitvi organizirali dve novi službi, opera-tivno-komunikadjski center in urad načelnika. V letu 1991 so začeli snovati, letos pa uresničili projekt reorganizacije policije na lokalni ravni. Z njim so pridobili več delovnih mest, hkrati pa zmanjšali vodilna mesta na polici- policijske pisarne. Tako postaja slovenska policija sodobna evropska policija, na žalost pa ugotavljajo, da se tudi po vrstah in oblikah kriminala vse bolj približujemo evropskim povprečjem. V Sloveniji policija obravnava letno okoli 40.000 kaznivih dejanj, na Celjskem področju okoli 5.500. V odkrivanju storilcev kaznivih dejanj so policisti v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno uspešni, saj znaša raziskanost preko 60 odstotkov. Po osamosvojitvi Slovenije se je povečal organiziran kriminal, zlasti v zvezi z mamili, orožjem in tatvinami vozil. Veliko je premoženjskih deliktov, majhen delež pa predstavljajo krvni in spolni delikti ter gospodarski kriminal. Naloga policije je tudi vzdrževati javni red in mir, pri čemer delujejo policisti tako preventivno kot represivno. Za zagotovitev večje varnosti izvajajo poostrene nadzore na krajih, kjer pogosteje prihaja do kršitev. Statistični podatki kažejo, da število tovrstnih prekrškov iz leta v leto narašča. Leta 1995 letih je bilo skoraj enkrat več prekrškov s področja javnega reda in miru kot leta 1985. Policisti skrbijo tudi za varnost cestnega prometa. Smrti zaradi prometnih nesreč imajo med oblikami nasilnih smrti visoko mesto. V zadnjih 16 letih je zaradi posle- CISTILNI SISTEMI NAJCISTEJSA REŠITEV suhi Im Mokiii SESAlrviki Sfc. PRaInI iN poliRNi STROji qlobii\ski čisiiNi stRoji 3*- STROji ZA MokRO ČiŠČENjE VEČjih PROSTOROV pOMETAllN(0'SESAtl\li STROji vozički iN pRiboR za čišČENjE hiqiENskA ^AlANTERijA VAFRA COMMERCE d.o.o. 3302 GRIŽE, GRIŽE 125, SLOVENIJA TELEFON: 063/715-735 713-210 TELEFAX: 063/715-669 dic prometnih nesreč na slovenskih cestah letno povprečno umrlo več kot 500 ljudi. Na cestah celjske regije je v istem obdobju zaradi prometnih nesreč umrlo kar 1108 ljudi oziroma 69 ljudi na leto. Policisti tudi iščejo pogrešane osebe, nudijo pomoč poškodovanim, pomagajo pri reševanjih ter pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Izvajajo vrsto preventivnih akcij in obiskujejo o-snovne šole. Za svoje poslanstvo so si zadali vsem prebivalcem Slovenije zagotovili visok varnostni standard. Svoje delo prilagajajo dolgoročnim trendom na področju javne varnosti in aktualnim razmeram. Upoštevajo tudi družbene in pravne spremembe. S svojim delom so zadovoljni, saj se je število žrtev v cestnem prometu v zadnjem času zmanjšalo, raziskanost kaznivih dejanj je visoka, raziskana so vsa hujša kazniva dejanja, med njimi tudi vsa tista, ki so imela veliko odmevnost v javnosti. Kljub temu pa imajo še precej načrtov za prihodnost. NATAŠA VEKK v KAJ LJUDJE PRIČAKUJEJO OD POLICISTA? “Ljudje od pripadnikov policije pričakujejo/da imajo modrost Salomona, potrpežljivost Joba, Mojzesovo sposobnost vodenja, prijaznost boga - samari lanca, strateško sposobnost Aleksandra, lojalnost Danijela, diplomatske sposobnosti Lincolna, potrpežljivost tesarja iz Nazareta in na koncu, da imajo dovolj znanja na vseh področjih naravoslovnih, bioloških in družbenih znanosti. Če bi imel vse to, bi bil dober policist. Pripadnika policije ogovarja javnost, kritizirajo preroki, posmehujejo se mu v filmih, kritizirajo ga v tisku, ne podpirajo ga niti tožilci niti r s “.rs jra žogo. Izpostavljen je številnim skušnjavam in nevarnostim, sodijo mu, ko uporablja predpise, če pa tega ne dela, ga odpuščajo iz službe. Mislijo, da mora imeti izobrazbo oziroma znanje oficirja, zdravnika, odvetnika, diplomata in učitelja - za plačo, ki je manjša od tiste, ki jo ima mezdni delavec.” ____ Wollmer S., profesor za policijsko upravo ZDA TRGOVINA S KURILNIM OLJEM jn LIBOJE {2? Teflonska zaščita motorjev UGODNO: RABLJENE NAKLADALKE ZA SENO! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 AT servis, d.o.o. KNJIGOVODSKI SEF1VIS. PRODAJA VOZIL.' POŠLOVNE STORITVE SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM Ne izgubljajte časa s finančnimi in računovodskimi posli, prePustite jih nam, saj smo za ta dela specializirani in z dolgoletno prakso. Pokličite našo številko 844-246 in prepričajte se, kaj vse Vam lahko nudimo. Dokumente po dogovoru prevzamemo v vaši firmi in jih na vašo željo napišemo (izdane fakture, potni nalogi ...) Vsem novim strankam nudimo enomesečne usluge zastonj! AMBROŽ TATJANA, Podveža 33/a, LUČE Po udaru strele v Lepi njivi SAM NA POGORIŠČU PRI LAKNERJU NA LJUBNEM SPET OŠTARIJA Nedeljski večer, 21. maja, se je prevešal v noč, ko se je nad Mozirjem razbesnela nevihta. Franc Pečnik se je ravno spravljal k počitku, ko je močno počilo. Pasji krčevit lajež je bil dovoljšen razlog, da je tridesetletni gospodar kmetije pri Kopaču navlekel obleko in stekel na hišni prag. Hlev je že bil v objemu ognjenih zubljev... Franc Pečnik po neprespani noči Niti takojšen prihod gasilcev po telefonskem klicu ni mogel preprečiti katastrofe. Večinoma lesen hlev, zgrajen leta 1958, velikosti 15 krat 8 metrov z desetimi tonami sena je zgorel. Ostali so le kamniti zidovi v pritličju. K sreči je Francu s sosedovo pomočjo uspelo rešiti bikca in dva teleta. Franc Pečnik nima ravno preveč sreče v življenju. Po smrti očeta Stanka pred 11 leti, odhodu sester Marinke in Anke ter brata Stanka in smrti matere Marije predlani, je na kakšnih deset hektarjev veliki kmetiji v Lepi njivi ostal popolnoma sam. Kljub temu, da je redno zaposlen na Glinu v Nazatjah, kažejo njive skrbnega gospodarja. Pa tudi nova hiša, končana do prve faze, stoji ob stari častitljivi kmečki. Pri Kopaču se bodo v kratkem spet vrteli mešalci za beton. Franc je poln načrtov in hvaležnosti do ljudi, ki so mu ob nesreči že priskočili na pomoč. F. F. TRENUTKI, KI OSREČUJEJO 4. januarja je ogenj uničil dom in stanovanjsko hišo v Radmirju št. vse imetje družine Detmar. Ob- 31. čani občine Ljubno, gospodarske Ključe so družini Detmar organizacije Zgornje Savinjske simbolično predali v soboto, 29. doline in drugi usmiljeni ljudje so junija. Ob tej priložnosti so pri-družini priskočili na pomoč s pravili tudi slovesnost v zahvalo svojimi prispevki. Tako so družini vsem, ki so prispevali sredstva za s prostovoljnimi prispevki kupili dom Detmarjev. V Stari Jugoslaviji točilnica “Šestica” in trgovina z mešanim blagom, med 3. rajhom oporišče vojaških policistov - ki so pustili kosti na Ljubnem in je po zgodovinskem spominu znamenitega krojača Naceta bilo od njih trupel (v uniformah) vse zeleno -po vojni in obnovi po partizanskih pirotehničnih poskusih železnina, v kateri je delal prve trgovske korake današnji poslovodja samo- postrežne prodajalne Mako alias Rambo. Tomaž Mikek, soproga Mojca in tašča Zora so po denacionalizaciji spodnjih prostorov družinske hiše zasukali rokave in 15. junija je že bila slovesna otvoritev simpatičnega Bistroja Lakner z dobro pijačo in jedačo, barsko razsvetljavo (ponoči seveda) in ne navsezadnje s simpatičnimi točajkami. F. F. BLAGOSLOVITEV MRLIŠKE VEŽICE NA GOMILSKEM V nedeljo, 23. junija, so krajani Gomilskcga svečano predali namenu novo mrliško vežico na Gomilskem. Izgradnja mrliške veže je financirala izključno KS Gomilsko iz sredstev krajevnega samoprispevka krajanov. Projekt je projektiralo podjetje Ingrad iz Celja, gradbeni izvajalec del pa je bilo podjetje Igor Kranjc iz Žalca. Vrednost investicije v mrliško vežo, oprema in ureditev okolice je skoraj 20 milijonov SIT. STARŠI ZA OTROKE OB ZAKLJUČKU MALE ŠOLE Bližal se je zaključek male šole. Ta zaključek smo letos želele v vrtcu na Polzeli izvesti nekoliko drugače kot ponavadi. Z malimi šolarji smo se pogovarjale o vstopu v “pravo šolo”, kaj vse bodo tam delali, doživeli, se naučili. Otroci so se počutili že velike, pomembne in so se veselili šole. Marsikateri otrok pa je tudi priznal, da bi še rad ostal v mali šoli, ker je bilo tu tako lepo. Sklenile smo, da naj bodo naši mali šolaiji ob koncu leta pravi slavljenci, katerim moramo pripraviti lepo in nepozabno slovo od male šole. Za izvedbo te zamisli smo prosile njihove starše. Naš vrtec so v tem šolskem zapuščale kar tri skupine male šole. Že meseca maja smo spraševale starše, ali so pripravljeni nastopiti za otroke. V začetku se je pojavila tesnoba, zadržanost, sramežljivost, počasi P3 so se drug za drugim ogrevali za ideje. Pripravile smo nekaj predlogov, s čim bi lahko nastopili otrokom: dramatizacije, ljudski plesi, pesmice, igre na inštrumente... Spraševale smo otroke, kaj znajo njihovi starši, Kar nekaj staršev igra harmoniko, kitaro, klavir, synt-hesizer... in vmesne točke med programom so bile tu. Odkrile smo tudi družino, ki je vsa glasbeno nadarjena, od mamice, očka, do obeh sestric in z veseljem smo jim odstopili eno izmed točk programa. Kaj pa povezovanje posameznih točk, morda uvodni pozdravni govor malim šolarjem? Tudi za to se je našla mamica, ki je prevzela to zadolžitev. Sledil je prvi skupni sestanek staršev vseh skupin. Razdelili so se vloge in prvi poskusi nastopov so se pričeli. Ena skupina staršev je bila drugi prvi kritični gledalec in pojavljele so se prve “težavice”, ki so jih z veliko smeha premagovali. “Joj, kao pa hodi lisica?” “Za miško moraš biti pa bolj hitra!” Za medvedka iz dramatizacije Svetlane Makarovič: Pod medvedovim dežnikom smo izbrali atija, ki je bil največji in najprijaznejši, da je sprejel vse premočene živali pod dežnik. Srečo smo imeli tudi pri lisički, ki se je pokazala kot prava ošabnica in se ni strinjala z besedilom zgodbice, da bi bila stara lisica. Tekst smo tako spremenili v mlado prikupno gospodično lisičko, ki je zelo dobro odigrala svojo vlogo. Ustanovili smo tudi pevski zbor, ki je pod vodstvom svoje zborovodje zapel ljudske pesmice, kakršne dobro znajo tudi njihovi otroci. Veliko smeha je bilo tudi pri učenju ljudskih plesov: Abraham ima sedem sinov, Ob bistrem potočku je mlin, Peričice... “Tovarišica, ali boste za odrom in prišepetavali, prosim?” So bile želje in prošnje staršev. Tudi oni so se počutili ravno tako nemočni in neobo-gljeni kakor njihovi otroci pred nastopom. Prišel je težko pričakovani dan. Starši, ki niso nastopili v programu, so imeli nalogo, da poskrbijo za lepo dekorirane mize na igrišču, napekli so različno pecivo in obesili na bližnja drevesa pisane balone. Otroci so prišli kot pravi mali slavljenci: deklice v lepih oblekicah, okrašene z volančki in čipkami, fantje pa vsi v belih srajčkah, temnih hlačah in z metuljčki okrog vratu. V dvorani so zasedli “častne” prve sedeže, vsi nastopajoči pa so se že pripravljali za odrom. Tudi ta dan ni šlo brez zapletov in veliko smeha, saj je tik pred začetku medvedu “počil trebuh” (pokvarjena zadrga), ki smo ga hitro zašili. Staršem so stopile solze v oči po začetnem uvodnem govoru mamice (ta govor je bil ves čas skrivnost). Na-daljni vezni tekst se je glasil: NI DOLGO ŠE TEGA, KO SMO TUDI MI MAJHNI ŠE BILI, RADI SMO SE IGRALI, PELI IN PLESALI. MEDTEM KO STARŠI SMO POSTALI, BREZSKRBNO IGRO NA STRAN SMO DALI, A V SEBI SI ŽELIMO, DA SE ŠE VEDNO PO OTROŠKO POVESELIMO, DA POZABIMO NA SKRBI, KI NAM ŽIVLJENJE JIH DELL VSA TA LETA, KAR VRTEC STE OBISKOVALI, OB MNOGIH SREČANJIH VELIKO STE NAM POKAZALI. ZATO DANES VLOGE SMO ZAMENJALI, KAJ ZNAMO ŠE SEDAJ, BI NAŠI DRAGI SLA-VLJENČKI, MI VAM RADI POKAZALI. Starši so lepo izvedli svoj program, otroci v dvorani pa so uživali in si prišepetavali: “Poglej mojo mamico, miška je!” “Tvoj ati je pa res pravi medved.” “Kako lepo zna plesati tvoja mamica!” S kratkim programom so se predstavili tudi središčniki, ki so po uspešno opravljenih dveh nalogah iz rok malih šolarjev prejeli ključ, svinčnik in rumeno rutico kot simbol male pole, ki jih morajo skrbno varovati skozi naslednje šolsko leto. Na koncu pa jih je pozdravila in jim čestitala še naša pedagoška vodja, ki jim je za popotnico želela, da bi šolo vzljubili tako, kot so imeli radi svoj vrtec in da bi jim zasvetile zvezdice v očeh ob spominu na naš in njihov vrtec. Dobro vzdušje se je preneslo naprej na igrišče, kjer so bili slavljenci pogoščeni in kjer so ob aplavzu staršev prijeli težko pridobljena priznanja in diplome. Starševski “orkester” je spet veselo zaigral in skupno rajanje staršev in otrok se je zavleklo pozno v noč. Naslednji dan so bile besede otrok: “O, kako je bilo včeraj ”fajn! Ali še bo kdaj tako?" Zahvaljujemo se vsem staršem za njihovo pripravljenost za izvedbo prireditve, za katero smo prepričane, da bo ostala otrokom nepozabna, na njihova vprašanja pa tudi odgovorijo kar sami. vzg. Jožica Rosenstein VVZ “Janko Herman” Polzela Natalija Kopttktr sp. Šnuvtno ob Paki, Rečica ob Pold 19 tel: 063/885-200 del. čas: vsak dan 8-22.00 torek ZAPRTO VABLJENI! NOVA STANOVANJA NA POLZELI V petek, 21. junija, sta v sejni sobi občine Žalec predsednik upravnega odbora stanovanjskega sklada občine Žalec Peter Gominšek in Danilo Senic v imenu košarkarskega kluba Kovinotehna Savinjska Polzela podpisala pogodbo za sedem stanovanj. Vrednost stanovanj je 44 milijonov tolarjev, gotova naj bi bila do letošnjega novembra. V najem jih bodo oddali za neprofitno najemnino. Rok predaje stanovanj je 30. november 1996. Kot nam je povedal Peter Gominšek, bo na prvi seji občinskega sveta podal prošnjo za dodelitev dodatnih sredstev za nakup novih stanovanj. Peter Gominšek 7RIZERSK1 Sflton cmiN IVIarovt Romana Šmartno ob Paki telefon: 063/885-046 DRAGA MARUŠKA! Čestitamo ti za rojstvo malega Mihca. Naj vama z očkom Robijem prinese veliko srečnih uric. Vsem želimo veliko veselja! Jaka z, očkom in mamico OD LIPE DO PRANGERJA Turistično društvo ter druga društva in organizacije krajevne skupnosti Rečice ob Savinji prirejajo 17. turistično prireditev Od lipe do prangerja. Prireditev poteka od 30. junija do 7. julija. V nedeljo, 30. junija, so otvorili slikarsko razstavo Romana Makaroviča in narodopisno razstavo Pozimi pa rožice ne cveto. Na ogled so postavili ljudske noše Zgornje Savinjske doline. V petek, 5. julija, se bosta pričela odprto teniško prvenstvo Slovenije za člane in članice in turnir v ženskem nogometu. Zve- čer se bodo v nogometu pomerili rečiški in mozirski svetniki Občinskega sveta Mozirje. Naslednji dan bodo na igrišču osnovne šole pripravili otroške igre, zvečer pa prireditev Pod trško lipo. V nedeljo, 7. julija, bodo zaključili teniško prvenstvo, na prireditvi S konjskega hrbta pa bodo uprizorili povorko konj in vpreg ter šaljive igre s konji. Dobiček vseh prireditev je namenjen izgradnji popolne o-snovne šole na Rečici ob Savinji. _______________________ POLETNO CELJE Zavod za kulturne prireditve Celje je v četrtek, 20. junija, v Narodnem domu pripravil koncert Marka Zupana na violini in Irene Kralj na klavirju. Izvedla sta Sonato za violino in klavir v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Nesodobno Bagatelo Lucijana Marije Škerjanca in Fantazijo v C-duru Franza Schuberta. Marko Zupan se je po desetletnem šolanju na Glasbeni šoli Domžale odločil za študij medicine in leta 1990 postal specialist-nevrolog. Zaposlen je v celjski bolnišnici, redno pa koncertira kot solist, član različnih komornih skupin in koncertni mojster Celjskega godalnega orkestra. Izpopolnjeval se je na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Predstavil se je na koncertih po Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem in Hrvaškem. Irena Kralj je diplomirala klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zaposlena je na Glasbeni šoli Žalec, kjer je kot pedagoginja in pianistka-korepetitorka prejela številna priznanja. V Teden boja prot« nestrpnost« v Žalcu od 1. julija do7. julija 1996 « Stojnica « Okrogla miza na temo strpnost med mladimi (v sredo 3. julija) - rfiSTtVAL AKOSTIČNč 6LAS3£ v Na Festivalu akustične glasbe, ki bo potekal 6. julija 1996 v okviru Žalske noči na starem rokometnem igrišču (ob Jutcksovi prodajalni) ob 20. uri, nastopajo: GRGASMOS 83, UNCU JACK, INTCRCč^TGR, BOŠTJAN SOKLIČ, VLADO KR C SLIN, K0NTRA3ANT, ABADON Generalni pokrovitelj: KOVINOTEHNA Celje. Pokrovitelji: PETROL, CESTNO PODJETJE CELJE, TELEKOM SLOVENIJE, GRADIS CELJE, TISKARNA GOLC, RR LINE ŽALEC, VAFRA COMMERCE GRIŽE, JUTEKS ŽALEC, HU&ZAM ŠEMPETER, MLADI LIBERALNI DEMOKRATI IN DEMOKRATKE, LDS ŽALEC. GRAJSKE POLETNE PRIREDITVE V LAŠKEM Ze osmo leto prirejajo na laškem gradu Tabor Grajske poletne prireditve. Te so se letos pričele 22. junija, trajale pa bodo vse do 13. septembra. BOŽIDAR DOLENC RAZSTAVLJA Prvi koncert je izvedla svetovno znana slovenska glasbena umetnica, mezzosopranistka, operna in koncertna pevka Maija-na Lipovšek v spremljavi pianista Charlesa Spencerja iz Velike Britanije. To je bil njen prvi koncert, odkar je 31. maja letos na Dunaju prejela naslov komorne pevke. Na gradu Tabor je izvajala samospeve Brahmsa •n Wolfav ter skladbe Lucijana Marije Škerjanca in Antona Lajovica. Naslednji koncert v sklopu Grajskih poletnih prireditev bo 26. julija, ko bodo na sporedu dela slovenskega skladatelja Janeza Matičiča. Sam skladatelj bo nastopil na klavirju, poleg njega pa bo nastopil še violinist Igor Ozim, Oba umetnika sta priznana tako doma kot v svetu, ta koncert Matičičevih violinskih in klavirskih skladb pa bo le droben vpogled v skladateljevo delavnico, kjer so nastale kako- vostne in umetniško iskrene stvaritve. 6. septembra bodo na gradu Tabor gostovali člani Pražako-vega kvarteta. Izvajali bodo dela za godalni kvartet čeških skladateljev, med njimi Janačeka, Zemlinskyga in Smetane. Praža-kov kvartet izhaja iz vrst študentov Praškega konservatorija. 13. septembra bo letošnje Grajske poletne prireditve zaključil pianist Aci Bertoncelj. Izvajal bo dela Šostakoviča, Debussyja, Ramovša in Schulhoffa. Izvajal bo tudi noviteto, delo slovenskega skladatelja Marjana Gabrijelčiča. Organizatorji te kvalitetene prireditve so pomislili tud na primer slabega vremena. Takrat bodo koncerti v nadžupnijski cerkvi Laško ali v Kulturnem centru Laško. Na voljo so tudi abonmaji, katerih bodo po pričakovanjih letos prodali od 80 do 100. TALIJA M. V četrtek, 27. junija so v Likovnem salonu v Celju odprli zanimivo razstavo fotografij vedno bolj uveljavljenega slovenskega fotografa Božidarja Dolenca. Razstava sodi v sklop poletnih kulturniških dogajanj, naslovljenih “Poletno Celje 1996”, ki jih že kar lepo število let (z izjemo lanskega) organizira Zavod za kulturne prireditve Celje. Tako se bo v okviru teh prireditev v juliju in avgustu zvrstilo nekaj razstav ter še več koncertov; od slovenske etno glasbe do prestižne in v širšem kontekstu tudi zelo pomembnea razstave sodobne španske grafike, ki bo na ogled v Galeriji sodobne umetnosti. Božidar Dolenc je ime, ki se v okviru fotografske ustvarjalnosti javlja že od konca sedemdesetih let. Sicer kemijski tehnik po poklicu, se je s fotografijo začel ukvarjati leta 1978, prvo samostojno razstavo je imel že leta 1980, redno pa je prisoten tudi na pomembnih skupinskih razstavah tako doma kot po svetu. Njegova osnovna naravnanost je umetniška fotografija, pa tudi modna fotografija, ki skozi njegov objektiv izgublja komercialno vsebino že do tolikšne mere, da postaja njeno popolno nasprotje. Fotografije v Likovnem salonu, ki so bile predhodno razstavljene v Mali galeriji Cankarjevega doma, so pravzaprav izsek širšega projekta, ki ga je avtor poimenoval “Portreti (vseh) slovenskih fotografov”. To je projekt, v katerem si je zadal “na stene svoje imaginarne galerije” razobesiti podobe vseh svojih kolegov. Kot pravi sam, je to delo v nastajanju, kajti to, kar je nastalo do otvoritve razstave, je samo del obsežnejše celote, ki še nastaja in naj bi nastajala do nekega nedoločenega časa, saj je obseg portretov in število vseh avtorjev, ki se ukvarjajo s fotografijo težko zamejiti, selekcija kot taka pa je zelo subjektivna. Problematike same zasnovano-sti pa se je Božidar Dolenc lotil na podoben način kot pred leti Joco Žnidaršič, ko je v svoj fotografski aparat lovil portrete slovenskih književnikov, ki jih je nato predstavil v monografiji. Pri Žnidaršiču je šlo večinoma za skrbno zasnovane portrete v smislu portreta kot zvrsti, ki se javlja v likovni umetnosti že od renesanse dalje. To je upodobitev portretiranega, požirajočega pred nekim ozadjem, ki je lahko popolnoma abstraktno, krajinsko, največkrat pa je to njegovo delovno okolje z vsemi pripadajočimi predmeti, ki na eni strani zaznamujejo to okolje, na drugi strani pa so odraz portretirančeve osebnosti. Tudi Dolenc večinoma uporablja t.i. “pravi portret”, ki je “preštudiran” tudi s strani upodobljenega, saj se le-ta zaveda, da je portretiran in se temu primerno odziva. Toda tisto, kar na pričujoči razstavi najbolj pritegne, so naključni portreti, fotografije narejene spontano, sprotni posnetki snapshoot-i, ko fotograf sam popolnoma nepripravljen “slučajno ujame” prav tako popolnoma nepripravljenega fotografiranega. Tako se v teh posnetkih kaže pred našimi očmi cela paleta občutij, razgaljenih obrazov z vsemi svojimi spontanimi odzivanji. In če se v Žnidaršičevem projektu portretiranci izražajo ne le s podobo, ampak tudi z besedo, ki je v njihovem primeru bistvena, se enako dogaja z Dolenčevimi. Vsak od njih je opremljen z lastno mislijo, ki ga še dodatno zaznamuje kot človeka in kot umetnika in s tem ne le kot samo fotografa, temveč kot razmišljujočega ustvarjalca. Ali kot je dejala fotografinja Barbara Sršen: “Fotografiram, torej sem.” Trgovina d.o.o. Šmartno ob Paki 49a tel.: 885 - 271 / Vabljeni v trgovino prijaznih ljudi! odprto: 7.00 -19.00 so: 7.00-17.00 ne: 8.00-11.00 IZ POLICIJSKE BELEŽKE ZBILA PEŠCA. 18. Junija ob 7.30 uri je iz smeri Žalca proti Celju vozila osebni avtomobil 42-letna Jadranka L. iz Kopra. Ko je v koloni osebnih vozil v Levcu pripeljala do zaznamovanega prehoda za pešce, je z njene desne strani in po prehodu za pešce vozišče prečkal Franc P., star 76 let iz Levca. Voznica je kljub zaviranju pešca zadela in zbila po vozišču, kjer je hudo ranjen obležal. Pripeljan je bil v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Z MOTORNIM KOLESOM V AVTOMOBIL. 21.junija ob 14.20 uri je 20-letni Matej L iz Lopate pri Celju vozil motorno kolo iz Lopate proti Babnem. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Medlog št. 50 v blagi desni ovinek, je zapeljal na sredino cestišča, kjer je trčil v osebni avtomobil, s katerim se je nasproti pripeljala 22-letna Valerija S. iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dolini. Pri nezgodi sta se oba voznika hudo telesno poškodovala in sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. USODNO TRČENJE. 22. junija ob 15.12 uri je iz smeri Celja proti Dramljam vozila osebni avto 25-letna Tatjana K. iz Prebolda. Ko je pripeljala izven naselja Leskovec, je iz neznanega vzroka zapeljala na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pripeljal voznik tovornega vozila s polpreklopnikom, 29-letni Attila L, drž. Madžarske. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je voznica na kraju nesreče poškodbam podlegla. SMRTNA NEZGODA. 23. junija okoli 6.00 ure zjutraj je 40-lctni Boris J. iz Gotovelj vozil kolo z motorjem po magistralni cesti iz smeri Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljal do križišča z lokalno cesto za Ponikvo, je zapeljal levo izven vozišča v obcestni jarek, kjer je padel in z zgornjim delom telesa silovito trčil v betonski prepust. Nastale poškodbe so bile tako hude, da je voznik na kraju podlegel poškodbam. ZAPRL MU JE POT. 25. junija je 67-letni Anton B. iz Celja vozil z osebnim avtom iz smeri Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal v bližino gostišča Grof, mu je iz parkirnega prostora na njegovi desni strani zapeljal na cesto voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom, 24-lelni Dragan S., drž. ZRJ. Voznik osebnega avtomobila je kljub umikanju s prednjim delom vozila trčil v levo kolo polpriklopnika. V trčenju se je huje telesno poškodoval voznik Anton, sopotnici, 63-letna Veronika B. iz Celja in 53-letna Angelca B. iz Doro-polja, sta dobili lažje telesne poškodbe. Z MOPEDOM V SMRT. 27. junija ob 17.25 uri je 32-letni Branko J. iz Velenja vozil motorno kolo iz smeri Mozirja proti Letušu. Izven naselja Soteska je v dolgem desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo, kjer je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil 28-Ietne Andreje R. iz Ljubnega. V silovitem trčenju je na kraju nesreče umrl voznik Branko. Lahke telesne poškodbe pa so utrpele voznica Andreja in sopotnici v njenem vozilu, 57-letna Pavla T. in 6-letna Laura, obe iz Ljubnega. POŽIG. 18. junija je okoli 23.00 ure 29-letni Franjo B. iz Mozirja prišel pred stanovanjsko hišo 56-letnc Marije M. na Praprotnikovi ulici, kjer stoji tudi vrtna uta v velikosti 5 x 7 m. Po uti je polil mešanico bencina in olja, nato pa jo je zažgal. Uta je v celoti pogorela. V njej je bilo veliko orodja, več koles in drugih predmetov. Vsi predmeti so zgoreli oz. so bili v požaru močno poškodovani. S požigom je Marija M. oškodovana za okoli 300.000 SIT. BREZPLAČNI MALI OGLAS Besedilo: Naslov: Tel.: POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU. 19. junija je ob 21.45 uri zaradi strele izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v Lepi Njivi, last Frana P. V požaru je gospodarko poslopje v celoti zgorelo. Ogenj je uničil tudi neregistriran osebni avtomobil Zastava 750. Živino in druge stroje je lastnik uspel rešiti. V gašenju je sodelovalo 70 gasilcev iz GD Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Podbrežje, Gorica in Polzela. Pri gašenju se je po roki lahko telesno poškodoval gasilec iz GD Mozirje, zdravniška pomoč pa mu je bila nudena v ZD Mozirje. Materialna škoda je ocenjena na okoli 2,000.000,00 SIT. UKRADLI KOMBI. V noči na 25. junija je nekdo na jrarkirnem prostoru v Ložnici pri Žalcu, kjer ima parkirana vozila firma ALEA GROUP, vlomil v vozilo znamke VW TRANSPORTER in ga poskušal spraviti v pogon. Po neuspehu je vlomil še v drugo vozilo VW TRANSPORTER D, bele barve, na vratih ima nalepko ALEA GROUP d.o.o. v beli. modri in zeleni barvi, reg. št. CE 68-63J in ga odpeljal neznano kam. Lastnik Marjan K. iz Žalca je z dejanjem oškodovan za okoli 2.700.000. 00 SIT. ODMONTIRAL KOLESA. Minule dni je zanimiv tatič opravil neobičajno tatvino na, parkirišču na Mestnem trgu v Žalcu. Tam je iz parkiranega osebnega vozila znamke Lanchia THEMA odmon-tiral vsa štiri kolesa. Neznani tatič pa je imel za lastnika lanchie nekaj razumevanja. Po tatvini je na vozilo namestil druga kolesa s povsem izrabljenimi gumami. Lastnik vozila, g. Roberto iz Italije, je bil oškodovan za okoli 150.000. 00 SIT. TRČIL V VLAK 14. letni Tomaž S. iz Polzele je vozil neregistrirano motorno kolo iz smeri Podvina proti Polzeli. Ko je pripeljal do nezavarovanega prehoda ceste čez železniško progo izven naselja Podvin; je trčil v potniški vlak, katerega je iz njegove desne strani iz smeri Velenja pripeljal 41-letni strojevodja, Alois K. iz Petrovč. V nesreči se je Tomaž hudo telesno poškodoval in se zdravi v slovenj graški bolnišnici. Tomaž je vozil motorno kolo brez opravljenega vozniškega izpita in med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. ROJSTVA Jasmina LEGNAR iz Prebolda - fantka Silva KALŠEK iz Šmartna ob Paki - fantka Simona ŠTARKEL iz Žalca - fantka Andreja JELEN iz Petrovč - fantka Urška PIPAN iz Nazarij - deklico Petra OJSTERŠEK iz Šempetra - fantka Natalija MEKLAV iz Žalca - deklico Darja GREBENC iz Dobrne - deklico Maruška BURNIK-ŽOLEK iz Celja, fantka Dragan ZORIČ iz Bosankih Novi in Ana ZRNO iz Prebolda Vojko SAFRAN iz Petrovč in Mojca ORLIČ iz Anhovega Rudi VUZEM iz Velenja in Marica MAROVT iz Letuša Roman ČREMOŽNIK iz Celja in IrenaŠTAJNER iz Velike Pirešice Marko KAUČIČ iz Celja in Erika PASARIČ iz Prebolda Darko VORŠNIK in Alojzija AVBERŠEK iz Zavrha nad Dobrno 50 let skupnega zakonskega življenja - zlato poroko - sta sklenija Jernej in Jožefa RAMŠAK iz Pongraca SMRTI Anton ČAKŠ iz Petrovč, 85 let Ljudmila LESKOVŠEK iz Vrbja, 84 let Anton BRILEJ iz Pongraca, 74 let JosipŠKREBLIN iz Žalca, 56 let Ana KOBAL iz Prebolda, 83 let Rudolf ROPAŠ iz Vranskega, 77 let Jože ŽGANK iz Pongraca, 68 let Marija JEZERNIK iz Luč, 77 let Mihael RUTAR iz Žalca, 67 let Ervin GERLIČ iz Polzele, 28 let Ivana MELAVC iz Ljubnega ob Savniji, 75 let Bernarda GRAMC iz Žalca. 47 let "UTL : : ŠIU)1WA + Vrecarjet/e 2, TeLM/JMSe, 715-605 W omms-m Pogovor z županom Šmartnega ob Paki ŽUPAN MORA RAZUMETI MLADE Iran Rakun, župan Šmartnega ob Paki, je bil rojen v Rečici ob Paki. Že od mladih nog je bil aktiven v društvenem življenju kraja, predvsem na športnem in kulturnem področju. Dva mandata je bil predsednik kulturnega društva, že 45 let pa je član Gasilskega društva Šmartno, v katerem je 18 let opravljal junkcijo predsednika. Zaposlen je bil v Kmetijski zadrugi kot obratovodja v lastni proizvodnji, v letošnjem maju pa se je upokojil. Ivan Rakun, župan Šmartnega ob Paki “Celo življenje sem posvetil kraju, kjer sem se rodil, kjer živim in kjer sem sedaj župan. Aktivno sem delal tudi v krajevni skupnosti, bil 8 let pred izvolitvijo tudi predsednik krajevne skupnosti in mislim, da smo ta čas v kraju kar mnogo postorili, predvsem na področju infrastruktur, torej na področju cest, in ogromno tudi na vodovodni oskrbi prebivalcev. Ravno zdaj zaključujemo zadnji odsek vodovoda v Podgori. Z vodovodom, ki ga upravlja Komunalno podjetje Velenje, bo zdaj zajeto sleherno gospodinjstvo v naši občini. Vrsto let sem bil član občinskih teles v nekdanji matični občini Velenje. Župan pa sem postal predvsem zaradi želje kolegov iz društev. Ti so želeli imeti za župana človeka, ki razume ljudi, ki razume predvsem življenje mladih. Mislim, da je bila moja vizija vedno to, da naj se mlad človek pri nas rekreira, naj živi veselo življenje, to pa se lahko pokaže predvsem z delom v društvih. Večkrat sem dejal, da je lahko tudi kak meter ceste manj modernizirane, saj delamo in živimo predvsem za človeka. Zato sem se odločil, da grem na volitve kot samostojen, nestrankarski kandidat, čeprav bi lahko šel na marsikatero listo. Šel sem samostojno pot, za kar mislim, da je bila pravilna odločitev, saj že prej, v enomi- selnem sistemu, nisem bil nikdar organizian. Sem se pa vedno s poštenim delom zavzemal za kraj, kjer živim.” “Kakšne pa so prednosti in težave majhne samostojne občine?” “Šmartno od Paki je samostojna občina od reforme lokalne samouprave. Samostojno smo zaživeli 1. januarja 1995. Lahko rečem, da sprva nisem bil pristaš ločitve od matične občine, kajti menim, da tudi prej nismo slabo delali. Vendar, ko je prišlo do odločitve za samostojno občino, smo morali to delo sprejeti takšno, kakršno je prišlo pred nas. Če je kader, če je volja do dela in razumevanja, se kar da živeti. V našem občinskem svetu sta s po petimi svetniki zastopani Krščansko-de-mokratska stranka in LDS. V kraju je aktivna tudi Socialdemokratska stranka. Vendar menim, da interesi stranke ne smejo prevladati nad interesi kraja. V Šmartnem si vsi želimo enotnosti, saj stremimo za razvojem in boljšim počutjem našega kraja. Nekateri vidijo prednosti v malih občinah. Jaz pravim, da je glede malih investicij in malih problemov kar lepo imeti svojo občino, vendar se človek boji večjih investicij v kraju, na primer, če bi bilo potrebno graditi šolo. Pred nami je velika investicija v čistilno napravo in kanalizacijski sistem celotne občine, kar je bila že tudi moja predvolilna bojazen. Vedel sem, da bo to eden najtežjih problemov v kraju, ki pa ga bomo morali rešiti, če bomo hoteli ohraniti naše vodne vire. Ti so izključno v dolini, iz njih pa napajamo celotno področje občine. Drugače pa mislim, da se da živeti v dobri volji ljudi in ob zainteresiranosti krajanov. Problemi so se v začetku gotovo pojavljali. Ni bilo kadrov, treba je bilo postaviti upravo in sprejeli akte, ki so potrebni za delovanje občine. Predvsem nas je motilo, da nismo imeli svojega žiro računa, nismo vedeli, s čim in s koliko sredstvi razpolagamo. V lanskem novembru pa smo le prišli na svoje. Težave so še bile pri delu na premoženjski bilanci, vendar smo to sedaj uspešno končali in prebrodili. Pred nami pa je trši oreh, to je delitvena bilanca. Mislim, da bo tu potrebno malo strpnosti in prizadevanja, da se premoženje nekdanje občine Velenje, ki ni IZDELOVANJE PREDMETOV IZ TEKSTILA IN USNJA Marinka Banko s.p. Rečica 25, Šmartno ob Paki - šivanje po naročilu - prodaja gotovih izdelkov NUDIMO VAM PLAČILO NA VEČ OBROKOV! tel.: 063/885-254, non-stop bilo majhno, pošteno porazdeli po novih občinah. Pri tem bo gotovo več oblik delitve, torej po teritorialnem principu (objekti, kot so šole in vrtci, bodo gotovo postali last občin, v katerih so) in po številu prebivalcev (predvsem na področju komunale, splošnih služb, Zavoda Rdeče dvorane. Kulturnega centra). Pri slednjem se bo težje dogovarjati. Pridobitev premoženja namreč ni le korist, ampak tudi obveza. Vse te službe oziroma zavodi so nedobičkonosni in so dotirani iz občinskih proračunov. Zato mislim, da lahko ti zneski skoraj obubožajo naš, že tako skromen proračun. Na teh področjih še nismo prišli do soglasja, kako deliti, upam pa, da bomo v letošnjem letu prišli do rezultatov. Ista oblika delitve je bila pri komunalnih storitvah, vendar smo se pri tem župani najprej sporazumeli, da komunalno podjetje, ki dobro dela, ostane skupaj, nedeljivo. Dogovorili pa se bomo o vodenju oziroma upravljanju tega podjetja.” “Kako pa se je razvijalo gospodarstvo občine v času, ko ste vi župan?” “Kot župan na gospodarstvo v občini nimam kaj dosti vpliva. Lahko rečem, da smo gospodarsko šibka občina, kajti v sami občini je dejansko le podjetje ERA Vino Šmartno s sedežem v Velenju, pa še tovarna Keramika s sedežem v v Šoštanju oziroma v Velenju. Imamo še kamnolom Gradisa v Podgori in pa še nekaj manjših podjetij, ki ravno tako nimajo sedežev v naši občini. Je pa v kraju opazna usmeritev v razvoj malega gospodarstva. Ravno na tem področju moramo omogočiti dobre pogoje razvoja podjetništva. Naš Šmartno ob Paki ima 2873 prebivalcev oziroma okrog 900 gospodinjstev. Občina obsega okrog 25km, s katerimi sc uvršča med tri najmanjše ____občine v Sloveniji.________ Idilična občina Šmartno ob Paki cilj je ekološko čista proizvodna dejavnost. Občina mora pripraviti nov prostorski plan, da bomo imeli rezervate tudi za uspešen razvoj malega gospodarstva. Radi bi razvili tudi kmečki turizem, za kar menim, da imamo možnosti.” SLAŠČIČARNA KEPICA Šmartno ob Paki 113 Tel.: 063/885-622 Vas v teh vročih dneh vabi na sladoled, sadne kupe in hladne pijače. “Kakšno pa je kulturno življenje vaše občine?” “Lahko rečem, da je predvsem društvena dejavnost v kraju dobro razvita. Kulturno društvo, predvsem skupina igralcev Pod kozolcem, je nekdaj slovela po celi državi, pa tudi izven meja. Živahne so tudi druge kulturne dejavnosti, predvsem folklorna skupina, mlajša gledališka skupina, pevci in likovniki. Vsi ti popestrijo življenje kraja. Sku- pina Pod Kozolcem pripravlja velik projekt, ki ga bodo premierno izvedli jeseni. V letošnjem letu proslavljamo 90 let kulturnega delovanja v kraju, kar mislim, da je lep jubilej. V obeležje teh 90 let je že bilo pripravljenih več prireditev, predvsem folklornih. Folklora je letos proslavljala 20 let svojega delovanja. Pripravljamo še več kulturnih prireditev v okviru Martinovega praznika, ki je že potrjen kot nov občinski praznik. Ravno tako pripravljamo z mlajšim gledališčem proslavo ob dnevu državnosti. Lahko rečem, da je kulturno življenju v kraju živahno, dobro pa deluje tudi naš pevski zbor, ki se je pomladil, razširil in dobil novega pevovodjo. Tudi to je lepa pridobitev našega kraja.” “Šmartno ob Paki je znano tudi po aktivnem športnem udejstvovanju. ” “Šmartno in šport sta kot en pojem. Skoraj si ne morem zamisliti Šmarčana, ki ne bi bil zainteresiran za šport. Predvsem smo dejavni pri nogometu, ki bo v kratkem slavil 70-letnico svojega obstoja, kar je lep jubilej. V nogometu smo v ZDRAVKO d.o.o. pekarna, trgovina Rečica ob Paki 79, 3327 Šmartno ob Paki tel.: 063/885-039 Vabimo Vas, da nas obiščete in poizkusite vsak dan sveže krofe! delovni čas: trgovina 7-19, bistro 7-11 preteklosti že veliko dosegli, saj smo že leta 1981 bili prvaki slovenske nogometne lige, lansko leto pa prvaki druge slovenske nogometne lige. Uspešno tekmujemo tudi sedaj. Bojazen pa obstaja, kako naprej, kajti šport je postal drag. Tudi ljudje, ki vodijo šport v Ljubljani, so precenili same sebe in tekmovalne stroške, ki jih mora plačati društvo. Ti dejansko presegajo zmožnost delovanja društev v manjših krajih, kakršno je tudi Šmartno. Pri nas je bil včasih tudi ženski rokomet, kjer so rokometašice tekmovale v slovenski rokometni ligi. Ker pa v Šmartnem nimamo telovadnice, kjer bi se lahko igral rokomet, smo izstopili iz lige. Vendar pa smo spet “Tudi v našem občinskem svetu smo razpravljali o teh problemih. Bil sem konkretno zadolžen, da opravim razgovore na šoli. Na naši osnovni šoli so mi zatrdili, da nimajo problemov. Bil sem tudi na komandi velenjske policije^ Tam so mi izjavili, da v Šmartnem ne poznajo takšnih problemov. Dr. Stupar, ki vodi skupino zdravljenja narkomanov v Velenju, mi je zatrdil, da sredješolci iz Šmartnega niso tako nedolžni. Ena naših nalog bo, da se raziščejo problemi, v kolikor so resnično v Šmartnem. Mislim, da smo tako majhen kraj, da bi moral ostal zdrav, ne pa podvržen drogam in alkoholu. Gotovo so primeri, kakor povsod. Težki časi za malo občino pričeli z igranjem rokometa. Imamo mlado ekipo preko 40 tekmovalk, ki trenutno trenirajo. V prihodnjem bo ena večjih nalog občine, kako povečati telovadnico, da bo v njej možno igrati tudi rokomet, in še popestriti druge športne dejavnosti.” “Večina mladih iz vašega kraja obiskuje srednjo šolo v Velenju, kjer pa so znani problemi z drogami in alkoholom. Ali ste takšne probleme opazili tudi v vašem kraju?” Lahko pa rečem, da je mladina na Šmartnem kar precej zaposlena, za kar se imamo zahvaliti različnim športnim in kulturnim društvom. Že samo v nogometnem klubu je okrog 100 mladih, ki dnevno trenirajo. Precej jih dela tudi v gasilskem društvu. Mladino moramo primerno zaposliti, saj je to eden najboljših načinov obrambe pred drogo. Vendar morajo biti ta druženja mladine pod vodstvom mentorjev, ki mlade vzgajajo in jih nadzirajo.” NATAŠA VERK ERA VINO USPEŠNO POSLUJE ERA VINO, d.o.o., praktično edino podjetje v občini Šmartno ob Paki, letos praznuje 45-letnico svojega obstoja. V podjetju je zaposlenih okrog 100 ljudi, na svojem področju pa je eno od največjih grosistov v Sloveniji. Je hčerinsko podjetje v 100-odstotni lasti matere Ere, d.d. Direktor podjetja Era Vino Šmartno Boris Krajnc “Podjetje Era Vino Šmartno je lani uvedlo sanacijski program, s katerim je želelo rešiti nekatere težave, ki so se pojavljale v poslovanju,” je povedal Boris Krajnc, direktor Ere Vino Šmartno. “Rezultati sanacijskega programa so dobri, tako da smo s svojim poslovanjem zadovoljni. Če se bodo pogoji slovenskega gospodarstva dokončno uredili, sem prepričan, da bo naše podjetje lahko dobro poslovalo še naslednjih 45 let. Trudimo se prilagoditi konkurenci in veliko vlagati v marketing.” Era Vino Šmartno je lokacijsko sicer situirano v Šmartnem °b Paki, vendar ima grosistična skladišča tudi v Celju in Zagorju. Osnovna dejavnost podjetja je trgovina na veliko; kot grosist odkupuje proizvode slovenskih podjetij ter jih prodaja trgovinam in gostincem v Zgor-nji in Spodnji Savinjski dolini, Šaleški dolini, na Koroškem, v Zasavju in v Celju. Poleg grosistične prodaje se ukvarjajo tudi z lastno proizvodnjo namiznih vin, s katerimi so prisotni na področju celotne Slovenije. Redno se udeležujejo različnih sejmov, o katerih pa ima Boris Krajnc deljeno mnenje. Nekateri sejmi so po njegovih besedah premajhni in preveč specializirani, zato privabijo premalo obiskovalcev. Uspešneje se lahko podjetja predstavljajo na večjih in pestrejših sejmih, ki pritegnejo več končnih potrošnikov. “Opažam, da Slovenci vedno bolj posegajo po kakovostnih vinih in buteljčnem programu, manj pa po namiznih vinih,” je povedal Boris Krajnc. “Kvaliteta pitja vin je v Sloveniji na visoki ravni. Vendar pa v Sloveniji proizvedemo premalo vina, saj ga moramo še uvažati.” Poleg kvalitete svojih proizvodov skrbijo v Eri Vino Šmartno tudi za njihov izgled. “Vemo, da oči kupujejo, vendar pa mora biti tudi tisto, kar je v embalaži, kvalitetno,” je dejal direktor Krajnc. Pred kratkim so dali svojim steklenicam novo obliko, etikete pa so umetniško oblikovane. Podjetje sc ukvarja tudi z uvažanjem zastopniških programov, ki med drugim obsegajo žgane pijače, sadne sokove YO Za novo grajično podobo Erinih vin je poskrbel akademski slikar Rudi Spanzl in ledene čaje, paštete Solfa in omake Moreno. “Ves ta obsežen in kakovosten program nudimo na celotnem področju Slovenije. Mislim namreč, da ne smemo ostati v svojih regionalnih mejah, ampak se moramo širiti,” je mnenja Boris Krajnc. Priložnost za širjenje se jim gotovo ponuja, saj so tudi distributer za Petrolove črpalke in slovenske duty free shope. TALIJA M. Obiščete nas lahko vsak delovni dan med 8.00 - 13.00 in 15.00 - 18.00 uro. MIZARSTVO KOVAČ Ljubija 55, 3330 Mozirje, Tel.: 063/ 831 681 450 gasilk-gasilcev-najmljajših PGD-GZ-Zalec na občinskem gasilskem tekmovanju OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE V mesecu maju in juniju je na podlagi 34. čl. Zakona o gasilstvu in pravil gasilske službe (Plenum GZ Slovenije z dne 1. 7. 1995) in sklepa poveljstva GZ Žalec, katerega je potrdilo predsedstvo GZ Žalec je bilo organizirano in izvedeno občinsko gasilsko tekmovanje za mladino v Gomilskem in za člane -članice A in B skupine v Braslovčah. Občinsko tekmovanje gasilsko športnih disciplin za mladino tj. za pionirke - pionirje, mladinke - mladince je bilo v soboto, dne 25. 05. 1996 s pričetkom ob 13. uri v Gomilskem pri INTALU - Šmatevž. Gostitel oz. kot organizator za vse priprave za izvedbo tekmovanja pod nadzorom poveljstva GZ Žalec - imenovanega tekmovalnega odbora je bilo sektor Gomilsko oz. PGD Gomilsko, ki je to delo in nalogo skrbno in vestno opravilo, da je tekmovanje potekalo ažurno brez pristnih problemov v samem tehničnem praktičnem delu tekmovanja. Organizatorju in gostitelju se za njegovo skrbno vestno delo, ki je bilo vloženo za pripravo pričelo točno ob 13. uri z dvigom tekmovalne zastave ob igranju državne slovenske himne. Tekmovanje je otvoril predsednik tekmovalnega odbora Franc Naraks - poveljnik GZ Žalec. Gasilsko tekmovanje je potekalo v veselem vzdušju v vzornem gasilsko športnem vedenju, kar gre predvsem zahvala mentorjem, ki so pripravljali tekmovalne desetine - najmlajše gasilke-ce za občinsko gasilsko tekmovanje. Delo sodnikov je bilo korektno, strokovno in ažurno za kar gre tudi njim zahvala, da je bilo tekmovanje vzorno kot tudi uspešno zaključeno. Prav tako pa so tudi vsi člani tekmovalnega odbora prispevali vsak svoj delež opravljenega dela po svoji zadolžitvi za končno realizacijo oz. izvedeno občinsko gasilsko tekmovanje METRSKO BlAGOt POZAMENIERIJA f MODN! DODA V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIH VZDUŠJEM NUDIMO: K K P IR /l f K 71 P 5 - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - velika izbira svile - mečkam viskoza - mikrofibre vseh vrst ■ enobarvne mikrofibre in viskoze ■ vzorčaste mikrofibre in viskoze - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov VČOČA CSNA KOPMk ZA MUPteTtČNO PLAŽO! Kvaliteto prodajamo poceni! KUPNA, Savinjska cesta 31, ŽALEC X 71 P IR /t f X 71 P IR /t PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Vodje desetin s pokali za dosežena L, 2. in 3. mesta na občinskem gasilskem tekmovanju članic - članov najmlajših gasilk-cev nove generacije bodočnosti gasilstva v naši lepi mladi državi Sloveniji. Prva tri mesta na tekmovanju so osvojile naslednje desetine: Pionirke: 1. mesto PGD Grajska vas 2. mesto PGD Gomilsko 3. mesto PGD Trnava Pionirji: 1. mesto PGD Gomilsko I 2. mesto PGD Andraž 3. mesto PGD Šempeter Mladinke: 1. mesto PGD Grajska vas 2. mesto PGD Gomilsko 3. mesto PGD Griže Mladinci: 1. mesto PGD Gomilsko I 2. mesto PGD Grajska vas 3. mesto PGD Ločica ob Sav. Za osvojena prva tri mesta so prejele desetine pokale, ki so jih podelili poveljnik GZ Žalec Franci Nareks, podpoveljnik GZ Žalec Pintar Drago, predsednik za delo z mladino Jani Šalej in predsednik PGD Gomilsko Franc Skok. V svojem zaključnem nagovoru je Franc Nareks vsem udeležencem tekmovanja čestital za dosežene rezultate in osvojena mesta z izrečeno besedo: “zadnji je tisti, ki je ostal doma.” Drugo leto pa zopet nasvidenje še v večjem številu, tudi tisti, ki so letos ostali doma. Upamo in želimo, da bodo v bodoče še boljše strokovno operativno tehnično športno pripravljene tekmovalne gasilke desetine, kar je glavna naloga vseh tistih, ki so odgovorni za to področje predvsem pa seveda vodstva v PGD, kakor tudi v GZ. S pozdravom na spust tekmovalne zastave in igranjem državne slovenske himne je bilo slovesno zaključeno občinsko gasilsko tekmovanje za mladino 1996. Za GZ Žalec Franc Čretnik VABILO! Mestna skupnost Žalec vabi v sredo, 17. julija 1996 ob 17.00 uri na javno obravnavo SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA "FERALIT" ŽALEC - JAVNA RAZGRNITEV. Javna obravnava bo v sejni dvorani občine Žalec (prizidek). Vljudno vabljeni! Pogovor s Francom Drofelnikom RAZPRTIJ MED SVETNIKI NI Šmartno ob Paki si prizadeva razviti kmečki turizem, pravi sogovornik za to temo pa je gotovo Franc Drofelnik, kmetovalec in svetnik s Šmartnega ob Paki. O kmečkem turizmu ima pozitivno mnenje: “Mislim, da bi bilo dobro, če bi se v naši občini okrepil turizem. Moram povedati, da imamo v naši občini precej dobrih kmetij in kmetovalcev. Kar nekaj je takšnih kmetij, ki bi se lahko ukvarjale s kmečkim turizmom. Tudi naša pokrajina je zelo razgibana, zato imamo lepe hribovite kmetije. Za kmečki turizem je namreč pomembna lepa narava, poleg tega pa tudi mir. Vsega tega je pri nas dovolj.” O zanimanju za kmečki turizem pravi, da ga je med kmetovalci dovolj, problem je le v začetnem kapitalu, ki je potreben za ureditev objektov in sob. Šmartno ob Paki je mlada “Radi bi, da bi denarno pomoč občina, vendar je po mnenju Franca Drofelnika že vidna razlika med življenjem v nekdanji velenjski občini in v sedanji samostojni občini Šmartno ob Paki. “Zelo mi je všeč, da v naši občini ni razprtij med svetniki. Krščansko-demokratska stranka in LDS imata vsaka po pet svetnikov v občinskem svetu. Kadar je na dnevnem redu seje kaj bolj problematičnega, se svetniki dobimo že pred sejo in uskladimo svoja mnenja. Zaenkrat še ni bilo nobenega večjega spora na seji.” Kot svetnika smo ga tudi vprašali po delitvi občinskega proračuna. Največ sredstev je namenjenih osnovni šoli, v zadnjem času pa so ustanovili posebne komisije, ki bodo nadzorovale, kdo bo prejel denarno pomoč. dobili tisti, ki res potrebujejo podporo. O tem še ne morem reči nič konkretnega, ker bo za ureditev tega problema potrebna posebna seja. Res pa je, da gre veliko sredstev za šolo. Vendar imam občutek, da se zdaj, ko smo samostojna občina, ravno toliko investira kot v nekdanji skupni velenjski občini. Morda so občani zdaj tudi nekoliko bolj zainteresirani za razvoj svojega kraja.” Po odcepitvi od velenjske občine so se pojavili tudi nekateri problemi. “Ko smo še spadali pod velenjsko občino, smo plačevali krajevni samoprispevek. Dejali so nam, da bo ves denar iz prvega krajevnega samoprispevka namenjen samemu Velenju, denar iz drugega samoprispevka pa bo namenjen periferiji. Res je šel Trgovsko podjetje d.d. Velenje S SVOJIMI POSLOVALNICAMI V ŠOŠTANJU, VELENJU, ŠMARTNEM OB PAKI VAS TOKRAT POSEBEJ VABI, DA OBIŠČETE MARKET IN TRGOVINO OLJKA V ŠMARTNEM OB PAKI, KJER IMAJO ZA VAS BOGATO IZBIRO ŽIVILSKEGA IN GOSPODINJSKEGA BLAGA KOT TEKSTILNE IZDELKE PRIMERNE PRAV ZA POČITNIŠKO POLETNI ČAS. ODPRTO: OD 7.00 DO 19.00, SOBOTA DO 13.00 TELEFON: 331-001,383-033 ZA VAS SE TRUDI TRGOVINA sŠmiMmm Kmetija Drofelnik prvi denar v Velenje, nato pa smo šli v drugi samoprispevek, vendar so nam takrat dejali, da se bo v posameznem kraju gradilo toliko, kolikor bo tam zbranega denarja. Tako je tudi bilo. Ko bi morali imeti tretji samoprispevek in bi morali Velenjčani nam prispevati denar, pa Velenje sploh ni šlo v plačevanje krajevnega samoprispevka, saj so imeli sami že vse zgrajeno. Mi smo samoprispevek plačevali še do lanskega leta. To so si naši občani zelo dobro zapomnili, zaradi tega pa je bilo med njimi tudi največ odpora proti skupni občini,” je povedal Franc Drofelnik ter dodal, da so po njegovem mnenju občani Šmartnega ob Paki zadovoljni s samostojno občino. Želijo si le, da bi lahko kaj več uredili na lastni občini, saj morajo zaenkrat še precej stvari urejevati na velenjski. O stanju kmetijstva v Sloveniji pa nima dobrega mnenja. “Po eni strani smo zato, da gremo v Evropo, vendar se moramo zavedati, da so v Evropi velike kmetije, pri nas pa razdrobljene. Komunizem in socializem sta razdrobila še tiste kmetije, ki so nekoč bile velike. Na razdrobljeni kmetiji ni mogoče pridelovati tako poceni kot na velikih kmetijah. Res pa je, da je naša hrana zelo kvalitetna, živina je pitana še na star način in ne s kostno moko, ki je v Veliki Britaniji povzročila toliko težav. Morali pa bi domačemu kmetovalcu omogočiti, da proda svojo pridelano hrano takoj, ne pa da mora s prodajo pitane živine čakati po nekaj mesecev.” Franc Drofelnik se ukvarja z vzrejo bikov, katerih ima 40 do 45, ter z vzrejo piščancev in puranov. Piščancev ima 10.000, puranov pa 4000. NATAŠA VERK Mnenje malega podjetnika SAMOSTOJNA OBČINA NI NIC PRINESLA Jože Nunčič je Leden izmed malih podjetnikov Šmartnega ob Paki. Pravi, da s samostojno občino ne more biti zadovoljen, saj ni prinesla nobenih izboljšav na področju malega podjetništva. “Nobenih sprememb nisem občutil, odkar imamo? svojo občino,” je dejal. “Tudi ne vem, ali se bo kaj premaknilo, saj so seje zelo redke. Obrtniki nismo v vsem času samostojne občine imeli nobenega zbora ali seje, na kateri bi se lahko pogovorili o svojih težavah. Sam nisem bil za samostojno občino, saj bodo, s tem nastali le večji stroški." Tudi z odnosom države do malega gospodarstva ni zadovoljen. “Tudi tu se nič ne premi-ka. Ni nobenih olajšav, le še ; davčne stopnje so višje. Sam bi lahko zaposlil še več delavcev, vendar so prispevne stopnje tako visoke, da je to nemogoče. Ko smo se osamosvojili, bi morala vlada nameniti sredstva: nam, ki delamo, da bi našo mlado državo postavili ha noge. Tako pa naša vlada dela preveč napak. Plačilni roki niso urejeni, prej pa so bili do 15 dni. Zdaj imamo same kompenzacije, vendar to ni primeren način plačevanja. To bi bilo treba urediti z novo zakonodajo, sicer ne bo pri nas?: nobene perspektive za malo podjetništvo.” TALIJA M. ANKETA OB DNEVU OSAMOSVOJITVE Letos mineva pet let, odkar je Slovenija razglasila svojo neodvisnost. Ob tej priložnosti smo občane Šmartnega ob Paki vprašali, kakšna so njihova občutja ob prazniku neodvisnosti in kako ocenjujejo preteklih pet let. FRANC DROFELNIK: "Na ta praznik gledam zelo pozitivno. Zelo veliko mi pomeni, mislim pa, da se pri nas še premalo zavedamo, kaj nam je osamosvojitev prinesla. Imam občutek, da državljani malo premalo praznujemo ta praznik. Saj bi če bi na primer ostali v Jugoslaviji, imeli zdaj veliko invalidov, ves denar bi šel v Beograd. Tako pa smo imeli mir, lahko smo delali za svoj razvoj, hkrati pa smo se obrnili na zahod. Mislim, da Slovenija spada v zahodno Evropo.” MARIJA NAPOTNIK: “Kar zadovoljna sem z našo samostojno državo. Če bi bilo malo manj kreganja, bi bilo še boljše. ” NADA HRAMEC: "Praznik ob dnevu osamosvojile mi je všeč zato, ker sem lahko doma.” VERONIKA IN JOŽE ŠMIGOVEC: “Mislim, da je zdaj slabše, kot je bilo prej, ker moramo plačevati tako^ veliko dohodnine in davkov. Ce imaš dva otroka in si sam skrbnik, pa imaš več kot 50.000 tolarjev dohodkov mesečno, nimaš nobene olajšave. Tudi, če imaš otroka invalida, nimaš nikjer priznane nobene olajšave.” TALIJA M. LETNA NAROČNINA NOVEGA TEDNIKA STANE 10200 TOLARJEV ČE BOSTE POSTALI NAŠ NAROČNIK, VAM NUDIMO NASLEDNJE USLUGE V SKUPNI VREDNOSTI 9900 TOLARJEV; •3200 TOLARJEV POPUSTA NA CENO NOVEGATEDNIKA KERSTE NAROČNIK •ŠTIRI MALE OGLASE V NOVEM TEDNIKU IN ENO ČESTITKO NA RADIU CELJE V VREDNOSTI 4500 TOLARJEV •12 BARVNIH MESEČNIH ČASOPISOV PETICA IN 6 POSEBNIH ČASOPISNIH IZDAJ MEDIJSKE HIŠE NT&RC V VREDNOSTI 2200 TOLARJEV. •KAPA IN MAJICA NT&RC POKAŽITE NAM ČASOPIS, KI N AROČNIKOM NUDI VEČ, PA VAM LETNO NAROČNINO PODARIMO! POHITITE, DOKLER SI NE PREMISLIMO IN IZPOLNITE PRILOŽENO NAROČILNICO! P.S.: NOVI TEDNIK IMA BARVE < da so izredno prožni in imajo veliko moč že pri nižjih vrtljajih ter majhno porabo, ki je že tradicionalno poznana pri Citroenovih vozilih. In že ena klasična : lastnost dobro vzmetenje. Spredaj Mcphersonove vzmetne noge, zadaj poltoga prema s n azijski m drogom in stabilizatorjema. Dobra zvočna izolacija pa vožnjo z Sasom naredi še bolj udobno. Tudi na področju Varnosti je Citroen storil korak na- Vsem sporom navkljub je koprski Cimos Commerce v začetku maja pričel prodajati novi Citroenov avtomobil Saxo. Gre avtomobil, ki maši Citroenovo luknjo v prodajni paleti med AX-om in ZX-om. Glede na to, da so novinca razvijati kar štiri leta, je končni rezultat nekoliko skromen. Avto je nov, opazno pa je njegovo bližnje sorodstvo z novincem iz konkurence PSA, Peugeotom 106. Citroen je ponavadi z novim avtomobilom predstavil tudi kup uporabnih tehničnih novosti. Pri Sasu sta dve. Stikalo za trobljo je zopet v obvolanski ročici, pred prestavno ročico pa opazimo tipkovnico, znano že iz Xantie. Ta varovalni sistem z vnašanjem kode pred vsakim zagonom je morda zares trdovratna reč za avtomobilske tatove, toda predstavljajte si, kako skačete naokrog po opravkih in vsakič, ko sedete za volan, veselo tipkate kodo. Sani avto kot Celota je dopadljiv, kar pomeni, da bo všeč širšim ljudskim množicam. Če se torej z avtomobilom ne identificirate in ga uporabljate le za prevoz iz kraja A v kraj B, ste torej potencialni kupec. V tem delu tržnega kolača se skupaj s Sasom gnete srčkana množica štirikolesnih motornih parazitov družinskih blagajn. Danes, ko človek opreza za vsakim tolarjem, je res potrebno paziti, da si ne opečemo prstov s kakšnim novim modelom, saj se zalogaj lažje pogoltne takrat, ko se že malo shladi. Sašo je klasično zasnovan avtomobil s prijetnimi zunanjimi linijami. Pri nakupu avtomobila se lahko odločimo med šestimi različnimi motorji, ki imajo skupno lastnost, J CIMOS CITROEN A L JOŽE MURŠIČ s.p. SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 VELENJE tel.: 851 226 PEUGEOT TORIJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC CELOTNEGA PROGRAMA Osebni in dostavni avtomobili ter skuterji! P - 106 ODSLEJ VARNEJŠI ____-n--.. Z NOVIM ŠARMOM TOREJ d.o.o., PAKA 40a, 3320 VELENJE prej. Ojačana karoserija, bočna zaščita v vratih, varnostna meha za voznika in sopotnika, samozatezni varnostni pasovi so porok za visok nivo pasivne varnosti v Sasu. Načrtovana prodaja vozil naj bi dosegla zavidljivih 200 vozil na meseč. Upam, da trenutni gospodarsko-politični položaj Cimosa ne bo ogrozil tiste Slovence, ki hi z novim Sašo (fonom) radi igrali na melodijah morja in sonca. Tomaž Bizjak Dne, 17. junija, je podjetje AC Levec pripravilo testne vožnje z novim Mercedesom E 290 T. Zanimanje za novega lepotca je bilo veliko, kaj več pa v naslednjih številkah. DRŽAVNO PRVENSTVO V KARATEJU Karate zveza Slovenije je v sodelovenju z KK Žalec v nedeljo, 23. junija 1996, pripravila 3. ekipno državno prvenstvo Slovenije za starejše dečke in deklice, mlajše mladnice, mladinke in mladince ter članice in člane. Ekipnega prvenstva Slovenije v telovadnici Športnega centra Žalec se je udeležilo 33 ekip iz 16 klubov. Tekmovalo je 132 tekmovalcev. STAREJŠI DEČKI: 1. SEVNICA * 2. POSTOJNA 3. TAK OLIMPIJA, TIKA TRBOVLJE STAREJŠI MLADINCI: 1. SO EMONA 2. ŽALEC 3. TAK OLIMPIJA, FORUM UUBUANA MLADINKE: L LJUBLJANA 2. ZANSHIN MLAJŠI MLADINCI: 1. ŽALEC 1 2. FORUM 3. POSTOJNA, TIKA TRBOVUE ČLANI: L EMONA ■ 2. ŽALEC 3. TAK OLIMPIJA, NOVA GORICA ČLANICE: 1. UUBUANA Rezultati državnega prvenstva v katah in borbah za deklice in dečke, ki je bilo 15. junija 1996 v Murski Soboti. BORBE - POSAMEZNO MLAJŠI DEČKI do 45 kg: 4. Robi Lukač, Žalec do 40 kg: 2. Sašo Dordevič, Žalec do 50 kg: 4. Uroš Godler, Žalec nad 50 kg: 4. Gašper Šeligo, Žalec STAREJŠI DEČKI do 45 kg; 3. Luka Marič, Žalec do 55 kg: 1. Beno Lazar, Žalec_________ MARATONCI V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI Celjsko društvo maratoncev je tudi letos v počastitev dneva državnosti priredilo maraton, ki je tekel skozi žalsko občino. Udeležili so se ga tudi tekmovalci iz Žalca. Pohod oziroma maraton je bil razdeljen v dve skupine v katerih so nastopili moški in ženske. Na 42 km dolgi poti so se uvrstili: Galič Nino iz Ljubljane, Rozman Stane iz Celja, Zupnac Milan iz Mislinja. Ženske: Felicijan Lojzka iz Velenje, Čuvan Helena iz Begunj in Miloševič Ladislava iz Maribora. Od žalčanov je bil Sinonič Odon 11-i, Tratnik Franc 27-i, Sandra Iztok 62-a, Tratnik Dragica 70-a. Na 21 km dolgi progi jpa je bil vrstni red naslednji: Škoberne Brane iz Celje, Manfred Avgust iz Lovrenca, Petelinšek Karl iz Poljčan. Članice: Šnidorfer Ana iz Jarenine, Bukovec Marina iz Velenja in Pušnik Zdenka iz Planine. Od žalčanov je bil Kuserbajn Dušan sedmi, Dobrič Stane pa dvajseti. Na 42 km dolgi progi so nastopili 103-je tekmovalci in tekmovalke in 43 tekmovalcev in tekmovalk na 21 km dolgi progi. spoRTiaasra • gorska kolesa SCOTT • kolesarska oprema SCOTT (majice, hlače, rokavice, čevlji, bidoni...) •4V SCOTT BANDERA 5^^. (Altus, Gripshift) Celje: 063 442 335 Žalec: 063 715 184 Z vetrom v laseh VSI NA KOLO Cilji fizične pripravljenosti Če želite s kolesarjenjem doseči boljšo fizično kondicijo, si morate pripraviti učinkovit kolesarski program, ki mora vsebovati tri pomembne elemente: • frekvenca in pogostost vadbe: tri do pet krat na teden; • trajanje vadbe: 20 do 60 minut kontinuiranega kolesarjenja; • intenzivnost: fizična aktivnost, ki odgovarja 60 do 85 % maksimalnega srčnega utripa. Upoštevanje in medsebojno usklajevanje teh elementov je bistveno za doseganje pozitivnih učinkov, ki jih ima aerobna aktivnost na vaše telo. Kolesarjenje je odličen aerobni način vadbe, ker omogoča raztegovanje skupin t.i. velikih mišic, tako da vzdržujemo srčni utrip na nivoju, ki omogoča doseganje pozitivnih učinkov. Kolesarjenje je eden redkih športov, ki združuje človeka in "napravo" v harmonični sklop. Pomembnost srčnega monitoringa Moč srca je glavni razlog vaše redne fizične aktivnosti. Srce je mišica, ki vedno vzdržuje samo sebe. Pri večini ljudi deluje na nizkem nivoju, vendar se z redno telesno vadbo njena zmogljivost rapidno veča. Z uporabo monitorja srčnega utripa je omogočena kontrola ciljnih območij srčnega utripa. Če vadite na določenem nivoju intenzivnosti, merjenim s srčnim utripom, se bodo v vašem telesu zgodile pozitivne spremembe - od mišičnega tonusa, izgube odvečne teže do večje moči srca in priprave telesa za vrhunske tekmovalne nastope. Ciljna območja srčnega utripa v odstotkih: • 50-60 % območje zmerne fizične aktivnosti • 60-70 % območje kontrole telesne teže • 70-80 % območje aerobnega treninga • 80-100 % območje treninga za tekmovanje Uporaba ciljnih območij srčnega utripa Vadba, pri kateri se vaša intenzivnost giblje znotraj določenega območja srčnega utripa, vam bo pomagala doseči nekaj značilnih zdravstvenih in športnih ciljev. - ZAČETEK IZBOUŠEVANJA SPLOŠNEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA. 30 ali več minut trajajoča spremenljiva zmerna fizična aktivnost najmanj trikrat tedensko izboljšuje splošno zdravstveno stanje človeka. Območje zmerne aktivnosti predstvalja srčni utrip 50-60 % maksimalnega pulza. Vsi, ki z vadbenimi programi šele začenjajo, bi morali pričeti v tem območju oz. na tem nivoju. - IZGUBA ODVEČNIH KILOGRAMOV ali OHRANJANJE DOBREGA ZUNANJEGA VIDEZA. Drugo območje srčnega utripa 60-70 % pogosto imenujemo tudi "območje izgorevanja maščob", ker je intenzovnost še dovolj zmerna, da narekuje našemu telesu porabo maščob kot "pogonskega goriva" za fizično aktivnost. Da boste izgubili odvečne kilograme in izgledali "fit", vadite na tem nivoju intenzivnosti 20-30 minut, 3-5x tedensko. KREIRANJE ZDRAVEGA SRCA. Območje srčnega utripa 70-80 % je znano kot "območje aerobnega treninga”. Trening v tem območju pomaga pri kreiranju vaše vzdržljivostne sposobnosti in izboljšuje kardiovaskularni sistem vašega telesa, istočasno ustvarja dobro osnovo za zahtevnejše treninge, namenjene tekmovanju. - RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI ZA VRHUNSKE TEKMOVALNE KOLESARSKE NASTOPE. Pri 80-100 % maksimalnega pulza boste dvigali vašo hitrost in se pripravili za dobre tekmovalne nastope. Obenem ta nivo obremenitve povečuje t.i. toleranco ustvarjanja mlečne kisline, primarnega stranskega produkta anaerobnega metabolizma vaših mišic. - IZVAJANJE RAZLIČNIH TRENINGOV. Izvajanje treningov različnih intenzivnosti, merjenih s pulzom v različnih območjih srčnega utripa, bo izboljševalo vašo kondicijo, izboljševalo splošni fizični izgled in vam dalo več življenjske energije. - URAVNAVANJE IN PREPREČITEV STRESOV. Glede na to, da psihični stresi ravno tako vplivajo na delovanje srca, vam srčni utrip lahko veliko pove tudi o vašem psihičnem stanju. Z monitoringom pulza se lahko naučite, kako identificirati stresne situacije in kako kontrolirati njihove negativne učinke s pomočjo sprostilnih vaj. PROLES NUNČIČ, d.o.o. Izdelava masivnega pohištva po meri Vdiki vrh la, Šmartno ob Rala tel.: 063/884-114 HELLO IZ LONDONA! Najprej se moram seveda ustaviti pri nogometu. Lahko si mislile, da so Angleži čisto “ponoreli" zaradi evropskega nogometnega prvenstva. Nek nekdanji kaznjenec, ki so ga pravkar izpustili iz ječe, se je ovit v nekakšen plakat postavil na streho neke Stavbe, da so morali na pomoč klicati gasilce in policaje. To je storil v znamenje protesta, ker njegovi kolegi iz ječe niso mogli gledati nogometne tekme po televiziji. Drugače pa imajo tukaj navdušenci nad nogometom navado spremljati nogometne tekme v pubih (gostilnah), kjer lahko glasno navijajo v družbi sebi podobnih. Sicer pa so veliko pričakovali od Hrvaške reprezentance, še posebej od nogometaša Davorja Sukeija, kateremu so nekateri napovedovali, da lahko postane najboljši igralec prvenstva. Zdaj pa od športa k umetnosti. Zase in za vas sem že obiskala nekaj odličnih londonskih muzejev. Mogoče najbolj navdušena sem bila nad galerijo Tate. Ta je bila ustanovljena leta 1897 z namenom predstavljanja samo sodobne britanske umetnosti. Njene zbirke so se kmalu razširile, tako da je danes v njej moč videti najbolj znamenita dela britanskih umetnikov od 16. stoletja do danes. Laikom je ogled razstav olajšan z nutačnimi in temeljitimi zapisi ob umetniških delih. Ta šo urejena kronološko in po temah. Razstavljena dela pa pripadajo tudi nekaterim tujim avtorjem. Tako si lahko v galeriji Tate med drugim ogledate dela Moneta, Degasa, Dan Gogha, Picassa in Dalija. Galerija Tale ima v svojih spodnjih prostorih še vrsto manjših galerij, ki so na voljo začasnim razstavam. D galeriji so ob določenih urah na voljo zastonj vodiči za skupine. Po reakcijah obiskovalcev galerije Tate, ki jih je res veliko, lahko zatrdim, da je bila večini tako zelo všeč kot meni in da je res vredna ogleda. Ima pa galerija Tate, kakor tudi vsaka druga londonska znamenitost, svojo trgovino s spominki, res lepimi katalogi in razglednicami s podobami razstavljenih del. Ob tem lahko omenim, da imajo vse londonske znamenitosti vstopnino, ki ji pravijo “prispevek”, nikjer pa ni mogoče dobiti zastonj niti najmanjšega prospekta. Za nekatere muzeje so na voljo tudi tedenske vstopnice. Vse londonske znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati, so v območju prve in druge cone podzemne železnice. Zdaj pa še nekaj zanimivosti iz življenja Londončanov. Ugotovili so, da so predmestja angleških mest polna mladoletnega kriminala, saj vlada ne nameni nič denarja za gradnjo igrišč, kinodvoran ali mladinskih centrov, kjer bi se mladi lahko zbirali. Tem je dolgčas, zato zapadejo v kriminal; z avtomobili povzročajo nesreče ter kradejo po trgovinah. Že cel teden po televiziji spremljajo zdravstveno stanje neke ženičke, ki sta jo dva 15-lelniku tako pretepla, da je v kritičnem stanju. Poleg tega pa Londončane skrbi še, koliko zanimanja kažejo angleški moški za lastno zdravje, saj je dokazano, da bi lahko preprečili zelo veliko smrtnih žrtev med njimi, če bi še ob pravem času šli po zdravniško pomoč. 50 odstotkov angleških moških si raje kar samih postavi diagnozo, 70 odstotkov jih ni bilo pri svojem zdravniku zadnjih nekaj let, 60 odstotkov pa jih sploh ne ve, kdo je njihov osebni zdravnik. Tepe poletne pozdrave vam pošiljam iz Londona! ____________________________________DOMINIQUE Ih] honoa. servis in prodaja vozil ALOJZ SELIČ, Rečica 74, 3374 Šmartno ob Paki Tel.: 063 885 182 Delovni čas: od 9h do 17h, razen sobote HONDA Civic 1.6 VTi - DOBAVA TAKOJ! V TRETJE GRE RADO Zaradi blaznega zanimanja za to temo bomo danes rekli kakšno o nedolžnosti oziroma izgubi lete. Sicer pojma nimam, kaj bi napisala, ker je pač tako, da se bejbam o tem ne da ravno na dolgo in široko razlagati. No, ne da se jim ne bi dalo, ampak hočejo zadevo enostavno zadržati zase. Ampak, vse za vas! Pa poglejmo, kako se je od nedolžnosti poslovila moja prijateljica. Ženska je namreč faca, in je počakala na pravega, kar je dandanes prava redkost. Če je čisto pravi pravzaprav še ne more vedeti, vsaj približno pa ustreza opisu princa na belem koncu. Pa začnimo na začetku. Najprej sta se seveda spoznala in je ubogo dekle čisto izgubilo glavo zaradi tipčka. On pa je prav prijeten mladec in je vedel, da svoje novopečene drage ne sme v nič priganjati. Tako sta se kakšna dva meseca le spoznavala. Nista sicer ostala le pri besedah, prešla sta tudi k dejanjem, vendar v dovoljenih mejah seveda. Potem pa je končno prišel dan, ko so se starši odpravili na počitnice, brat je prespal pri prijatelju, hiša je bila prazna, kondomi pri roki. In kaj je ob taki priložnosti lepšega, kot si ljubezen izkazati tudi v obliki seksa. Pa sta se spravila priti stvari do konca. In bila sta na dobri poti, ko se je zadeva nekje na pol poti do cilja enostavno ustavila. Za Barbaro, tako je namreč ime moji prijateljici, je bila stvar preveč boleča, da bi se lahko do konca predajala užitkom. Užitkom morda ni ravno primerna beseda, saj ni, kljub temu, da se je njen ljubi na vse pretege trudil, niti za sekundo uživala. Tako pač je. Ne gre vedno v prvo in fantje morajo to, hočeš nočeš, razumeti. Barbara ima to srečo, da je dečko blazno razumljiv, in tako sta zaradi njenih bolečin opustila poskus. Raje sta počakala na drugo priložnost, ko sta imela hišo samo zase. Tudi v drugo jima ni uspelo. Ampak v tretje gre rado, pravijo, in tudi onadva sta premagala vse ovire, in glej ga zlomka, pri tem celo uživala. INES MOJ DNEVNIK Živijo,: moj dobri stari prijatelj. Danes šem se naužila toliko lepih, novih in sc enkrat nepozabnih dogodivščin. Torej, naj ti na kratko opišem la nepozabni dan. Ob enih zjutraj smo sc skupaj s starši in razredničarko Olgo Hočevar odpravili v: Italijo, natančneje v najbolj super zabaviščni park Gardeland. Na avtobusu smo si krajšali čas s poslušanjem glasbe, zlasti s pogovarjanjem. Končno smo po solgi naporni vožnji pripeli. Pred nami je bil nov svet, v katerem smo preživeli celo popoldne. Odprla so se nam čudovita lesena vrata. Vstopili 'smo. Zdelo se mu je, kakor da sem prišla v nek pravljični svet, v katerem je vse lepo, tako težko uresničljivo. Š prijeteljicami smo si vse ogledalc in sc popeljale z ranžirni vlaki, krožniki, obiskale svet: barbik. Kar naenkrat pa se mi je pred očmi pokazala strašno velika gusarska ladja. Z občudovanjem gusarjev sem se za kratek čas preselila v njihov svet, poln goljufanja in ropanja. Za piko na i pa smo sc odpravili še na tako imenovan vlak smrti. Na pogled sc mi sploh ni zdel tako strašen, ampak ko sem se na popotovanje odpraila v enem izmed vagonov, sc mi je šele porodila misel, od kod mu tako ime. Od strahu, da bom padla iz njega, sem kričala in klicala vse mogoče ljudi na pomoč, ampak me ni nihče uslišal. Ko se je končala ta divja vožnja, so mi vsi lasje stali še bolj pokonci kot ponavadi. Vedno bolj sc je približeval čas, ko smo sc morali posloviti od dežele veselja in igrač. Polni novih doživetij smo se odpravili domov. Za nas je bil ta izlet nekaj posebnega tudi zalo, ker so nas spremljali starši in smo skupaj uživali in sc veselili. Mislim, da bo vsem udeležencem ostal v najlepšem spominu. Tina El.ORIANC. 6. c OS Vere, Šlander] Polzela V PETROVČAH SO SE POSLOVILI OD MALIH ŠOLARJEV Šolsko leto se je izteklo in varovanci vrtca Petrovče so pripravili lep zaključek ter se tako poslovili od malih šolarjev, ki so se jim leta bivanja v vrtcu za vedno iztekla. Vsaka skupina je pod vodstvom svojih tovarišic prikazala svojo točko. Plesali so in peli, v svoji otroški razigranosti so bili prav prikupni. Sledil je tisti najslovesnejši del programa - predaja ključa mlajši skupini in podelitev priznanj o oprvljenem programu male šole -malim maturantom. Svojo prizadevnost in iznajdljivost so pokazale vzgojiteljice in varuhinje vrtca Petrovče. Na lastno pobudo so zbrale prostovoljne prispevke podjetnikov in podjetij na področju Petrovč in s tem prispevki kupile otrokom majhna darila kot spomin na vrtec. Mali šolarji so dobili peresnico z flomastri, barvicami, nalivnikom ter ostalim priborom, ostali otroci pa kolebnice. Razveselile so otroke in starše, saj je tako prihranjen tudi kakšen tolar pri nakupu šolskih potrebščin. Vsekakot je to dejanje vredno pohvale! Sledila je pogostitev otrok s sokom, sendvičem in sladkim priboljškom ter plesna zabava. Kolektiv vrtca Petrovče je zopet dokazal svojo neutrudljivo voljo do dela z našimi otroci. Zato jim lahko v imenu vseh staršev izrečem le dve skromni besedi Hvala vam! ALENKA TURNŠEK RADIO CELJE »5,1 95,9 109,3 MHz ZGODILO SE JE V JULIJU: 1960 - Fats Domino: "Vseeno mi je, če moje pesmi pridejo na prvo mesto ali pa sploh nikoli ne pridejo na lestvico. Pomembno je le, da so všeč zbiralcem, ki cenijo rhythm and blues. Ko ne bodo več všeč pravim zbiralcem, se bom upokojil.” 1962 - Rolling Sionesi na torkov večer prvič nastopijo v londonskem Marquee klubu. 1966 - John Lennon: “Nekaj časa so se mi nenehno ponavljale iste sanjer Sanjal sem, da sem našel veliko denarja v stari hiši. Tam je bilo polno dragocenih stvari, a jih nisem mogel nikoli odnesti toliko, kot sem hotel. ” 196)7Mick Jdggcr 'ui Keith Richard čakata na sodni proces zaradi posedovanja drog. The Who iz solidarnosti posnamejo dve pesmi Rolling Stonesov, da bi z njima pomagali pokrili stroške sodne obrambe Micka in Keitha. 1970 - 200.000 ljudi se udeleži festivala v Atlanti, na katerem nastopijo Jimi Hendrbc, Jethro Tuli, II. B. King in drugi. Med obiskovalci zloraba :drog kmalu tako uide kontroli, da morajo zdravniki kraj festivala razglasiti za cono zdravsriene katastrofe. 1971 - Al Kooper: “Tako sem vesel, da sem v Veliki Britaniji. Lahko bi kar sedel in se polival s čajem po glavi." 1972 '■ Na Brdadwayu zaključijo s predstavami musicla Hair. Izredno uspel musical je doživel vsega skupaj 1.729 uprizoritev. 1977 - Sex Pistolsi izdajo singl Prettv Vačam. 1980 - Keith Godchaux (Grateful Dead) v Kaliforniji umre v avtomobilski nesreči. 1983 - The Edge (U2) se poroči s svojo dolgoletno spremljevalko Aisling Sullivan. Njegova poročna priča je Bono, 1986 - V Manchestru pripravijo festival ob 10-letnici punka. Na njem nastopijo The Smiths, OMD, New Order in drugi. 1987 ■ 1 ’ Rusiji sc pojavijo pive glasbene lestvice. 1989 - Band Aid po petih letih delovanja in 140 miljonih dolarjev zbrane pomoči zaključi s svojim poslovanjem. IZ STARE SKRINJE ... pisalo se je leto 1925 ŽENSKA MODA Frizure, zares, frizure skoraj ni, saj je dejal “duh časa”, da smemo biti ostrižene. Ni da bi preveč priporočali to “glavnato” modo, vendar če pomislimo, ali so kratki lasje kaj tako neumnega, slabega, nemoralnega? Preudarimo: imaš dolge lase, ki ti po ves dan nagajajo, da nimaš nikoli dovolj lasnic in ne glavnikov in ne zaponk. Ponoči te težijo kite, in če te boli glava ali si sicer bolna, te zares “bolijo lasje”, da si iz vsega srca zaželiš, da jih ne bi bilo. Zatikajo se ti med blazine in v gumbe in ti nagajajo kakor neposlušni otročaji. Zjutraj sc prerekaš z lasmi, nič ti prav ne ležejo po glavi in če je vlažno vreme, ti visijo štrene sem in tja. Po trikrat se prečešeš, se jeziš in se ti zameri ves dan že na vse tešče. A če imaš kratke lase? Odpade vse tole, kar smo omenili o laseh. A nekaj je pri teh modernih frizurah: prav naravno ni, da bi bile ženske ostrižene. Ker je tako, da je ženska ustvarjena z dolgimi lasmi, moški pa imajo kratke. Moškim raste brada, ženskam dolgi lasje. Pa je že duh časa tak, da preganja moško brado (menda je čezdalje manj resničnih “mož”) in zaeno lepe, bujne ženske kite (ker je vedno manj pravih “žena”). Ženske hočejo pač dokazati, da je tisti izrek prišel ob veljavo, ki meni: “Dolgi lasje, kratka pamet.” KUHARICA BEUAKOVA PENA TA BOLNIKE: Napravi sneg iz enega beljaka in mu primešaj eno žlico konjaka, eno žlico sladke smetane in pičlo žlico sladkorja. Vse skupaj narahlo zmešaj in postavi na mizo. PRVA ŽENSKA PREDSEDNICA V AMERIKI Leta 1924 se je zgodilo v Ameriki nekaj, prvič v zgodovini Zedinjenih držav, na kar bi si ženske deset let prej niti v sanjah ne upale misliti: gospa Miriam A. Ferguson je bila izvoljena za predsednika oziroma za predsednico največje države, države Teksas. Predsednik te države je bil prej več let njen mož. Bil je dober in spreten; a dobili so se ljudje, ki so ga zatožili, da je nekaj poneveril. Proces je dokazal, da ni čisto vse v redu in Ferguson ni smel biti več predsednik. Šel je po svojo ženo na njen mirni dom in jo pregovoril, da je nastopila kot kandidat za predsedniško mesto. Prvo delo gospe Ferguson je bila uvedba davka na cigarete, denar bodo porabili v vzgojne namene. ZA SMEH DVOMLJIVO DARILO: Učitelj: “No, Jožek, kaj pa je z gosjo, ki mi jo je hotel poslati tvoj oče?” Jožek: “Ne vem, gospod učitelj. Zdi se mi, da je ozdravela in začela zopet jesti.” DOBER ODJEMAVEC: Trgovec z galanterijo svojemu novemu pomočniku: “Zdaj prihaja profesor Pozaba; to je naš najboljši odjemavec. Vsakokrat, ko pride, kupi dežnik in ga takoj pri nas pozabi.” NOVO IZ CODE Založba GODA iz Celja je na glasbeno tržišče lansirala še eno novost. Narodno zabavni ansambel ZREŠKIH 6 tako na svoji drugi kaseti predstavljajo enajst skladb, ki so nastale s pomočjo Avgusta Skaze (Štajerskih 7). Kot producenta v studiu pa sta sodelovala Samo Pokom in Igor Korošec, ki je tudi avtor dveh zabavnih skladb. Ansambel ZREŠKIH 6 praznuje ob izidu kasete 10. obletnico delovanja in že pripravlja tudi CD ploščo na kateri bo razen skladb na kaseti tudi nekaj starih uspešnic! Big Foot Mama:____________________________ NOVA PRAVILA Ljubljanska skupina Big Foot Mama si je v petletnem delovanju naposled končno prislužila izid debitantske kasete in CD-ja. V tem času se je ustalila tudi postava. Zdaj pri Big Foot Mama delujejo: Grega Skočir (vokal), Miha Guštin (kitara), Daniel Gregorčič (kitara), Alen Steržaj (bas), Jože Habula (bobni) in Miha Skočir (kontaktna oseba). Album NOVA PRAVILA je bil posnet v pičlih petnajstih urah. Vse v enem "šusu". Zavedajo se, da je to najbolj gotov način, da ohraniš svoj lasten rock’n’roll zvok, da ne kompliciraš. Gre za preprost, enostven, a močan udarec v glavo vsem tipom, ki pogrešajo pravo rock za-jebancijo, in vsem dekletom, željnim vročih in glasnih žurov. Ponosni so, da so vse skladbe lastno avtorsko delo - brez priredb in fotokopij. Res je sicer, da so v otroštvu poslušali Stonese, ZZ Top, Lee Levvisa, Berryja, Kravitza, Van Halena, Pankrte... Toda svoje 'deje združujejo v stil, ki mu šaljivo pravimo kvazipunk... Gre za novo TOckersko formulo, ki zahteva obilo srca, možgan in jajc. Besedila govorijo o ženskah na romantičen, nežen ali na strasten ali preverzen način (kot piše po "feelingu"), o ogorčenosti nad črnimi tipi v stari Lublani, o nesmiselnosti izobraževalnega sistema, o življenjski zmagi itd. Ljubljanska skupina ROK’N’ BAND je ena izmed redkih v Sloveniji, ki igra pristen rock and roli. Vzor v glasbi in imidžu so našli v 50-ih in 60-ih letih, kar je tudi eden izmed razlogov, da jih radi poslušajo tako mlajši kot tudi starejši. Čeprav so RO-K’N’ROLL skupina, na nastopil radi zaigrajo blues, country, rock in tudi kakšen slovenski evergre-en. Zgodovina ROK’N’BAND-a sega slabo leto nazaj, ko so še nastopali pod imenom GHOSTS OF THE FIFTIES v zasedbi Rok Ferengja - glavni vokal, Blaž Črnivec - kitara, Boštjan Trven -bas in Miro Hodža - bobni. Z razširitvijo skupine nekaj mesecev nazaj, so se odločili tudi za novo ime (ROK’N’BAND). Tako so v skupini še Miha Ferfolja -ritem kitara, Petra Fleischman -back in glavni vokal pri nekaterih pesmih ter Anže Strniša - klaviatura. Nepogrešljiv član skupine že od samega začetka Gašper Volk, ki skrbi za vsa tehnična dela. Pred kratkim so v najnovejšem ljubljanskem studiu GONG, s pomočjo Gašperja Lo-goca in Mikija Šarca, posneli tri pesmi: Dekle mojega prijatelja, Ne težit in Mlada ljubica. Za slednjo pesem bodo v kratkem posneli videospot. Če bi radi slišali dobro glasbo 50-ih in 60-ih let ter se ob njen naplesali, bodite pozorni na skupino RO-K’N’BAND. JVEEPING WILLOW Po radijskih postajah se že vrtijo Nova pravila, Buldožer in Mala nimfomanka, za katero je bil posnet tudi videospot v režiji Tomaža Štrucla. Prav on jim je zrežiral tudi videospot za skladbo Nisem več s Gbo, ki bo novi singel z albuma.___________________ Skupina WEEPING WILLOV je ljubljansko-domžalska naveza, ki je začela s svojim delovanjem v začetku letošnjega leta. Glasbenike je pod svoje okrilje zbrala nekdanja gonilna sila skupine Obscurity, Rok Marolt. V bendu so še kitarist Luka Grilc, bobnar Jože Vidmar in basist Gregor Musa, ki je tudi igral pri Obscurity. Glasbena usmeritev skupine nekako sledi poti, ki so jo pred 25 leti začrtali Black Sabbath, danes pa po njej hodijo skupine, kot so Saint Vitus, Type 0 Negative, Paradise Lost in drugi. WEEPING WILLOW vpletajo v svojo glasbo mračnjaštvo doom zvoka, prepojeno z močnimi kitarskimi rifi in zamolklim vokalom. Močna podlaga ritmov in trda linija bas kitare predstavlja skupino v vseh njeni veličini. Tekstovno pa v komadih prevladuje temačna ideologija, bežanje iz sveta realnosti kot nesmisel, iskanje meje med živim in neživim ter religija kot nepotrebna smet posamezne družbe, ki uničuje kreativnost posameznika. Za nevedne bralce pojasnilo: sim- patizerstvo z najstniškim satanizmom izključno. WEEPING WILLOW so v začetku novembra posneli svojo prvo kaseto. Snemali so v studiu Akademik. Za produkcijo pa je skrbel nihče drug kot leganda na slovenski glasbeni sceni Juri Toni (delal je s skupinami, kot so Šan Rock, Pop Design, Ognjerezi, Chateau, JUNK...). Trenutno si bend najbolj želi medijske pozomoti in koncertov. Za prihodnje poletje pa načrtuje snemanje svojega prvega CD-ja. Tako je slovenska glasbena scena bogatejša še za eno novo področje glasbenega izraza, ki ga doslej skoraj ni bilo moč zaslediti. KOPER, 7. julij -'BRVAN ADAMS MOJA IZKUŠNJA Klicala je gospa, stara 42 let, zanimalo jo je, kako oziroma kaj storiti v trenutku, ko si na koncu svojih moči ter misliš narediti konec vsemu. Povedala mi je svojo življenjsko zgodbo - polno problemov. Poročila se je zgodaj, v zakonu je imela hčerko, ki je sedaj stara 23 let ter je že popolnoma samostojna. Sedaj je drugič poročena z ločenim moškim, ki je imel v prejšnjem zakonu štiri otroke. Bil je podjetnik, pred šestimi leti je vse premoženje ter podjetje prenesel na njo. Sedaj pa je podjetje doživelo finančni polom, dolgovi se kopičijo, sama je brez sredstev, mož pije ter dela po svoje. Vsa zadeva je že na sodišču. Gospa je pred odločilno nalogo. Sicer tudi sama že pozna odgovor do rešitve, pred njo je samo korak do odločitve. Pogovarjali sva se, da je misel na samomor najslabše, kar lahko stori, ker zadeve ne reši, ampak še poveča težave ter povzroča bolečine drugim. Mislila bo na sina ter bo misel na samomor poskušala opustiti in bo poiskala pomoč psihiatra. Mislim, da je še vedno kljub vsemu dovolj močna, da bo to zmogla. Mislim, da je tudi najin pogovor deloval spodbudno. Rada pomagam ljudem, ki so v stiski ter jih poskušam vedno razumeti, se poglobiti v njihove probleme. Sodelovanje v svetovalnem delu zame pomeni veliko življenjsko izkušnjo v graditvi odnosov med ljudmi. Hvaležna sem za možnost izposojanja literature ter branja med dežurstvom, obiska kakšnega seminarja, ker smo svetovalci iz različnih poklicev in nam je dodatno izobraževanje potrebno. MARJANA NOV NAČIN DELA V OTROŠKIH DISPANZERJIH Že nekaj časa starši otrok, ki imajo stalnega otroškega zdravnika v otroškem dispanzerju ZD Žalec, nejevoljni zaradi prevelike čakalne dobe v otroških ordinacijah. Včasih je treba na pregled čakati tudi po nekaj ur, kar pa ob bolnem otroku ni lahko. Preobremenjene so zdravnice, nejevoljni starši. Marsikdo si je že zastavil vprašanje, zakaj v ZD Žalec ne uvedejo dveh ambulant. Po besedah dr. Franja Velikanje - direktoija ZD Žalec-uvedba še ene ambulante ni mogoča, ker se z uvedbo le-te pojavijo novi stroški, ki pa jih zavod za zdravstveno varstvo in državo nočeta kriti. Bodo pa postopoma uvedli način, ki je sedaj že v uveljavi v splošnih ambulantah - to je način naročanja na ure. S tem načinom naročanja je večina pacientov zadovoljnih, saj se s tem preneha nekajurno čakanje in pridejo ob uri ob kateri so naročeni. Starši, katerih otroci bodo morali še skozi laboratorijske preiskave (kri, voda), bodo po zdravniškem pregledu lahko odšli domov in se vrnili (brez otrok seveda) ob uri, ki bo določena samo za preglede izvidov - popoldan, npr. od 18. do 19. ure. S tem bi tudi v otroških dispanzeijih zmanjšali gnečo in čakalno dobo. Je pa dr. Velikonja ob tem tudi omenil, da hodijo v dispanzer mnogokrat osebe (stare 15 ali več let), ki pod to okrilje dejansko ne spadajo več. Zamisel naročanja malih pacientov je vsekakor dobra, upamo le lahko, da se bo tudi izkazala za takšno. ALENKA TURNŠEK lll^rbavac PRODAJA SERVIS CELJSKA MLADINA * Ob zaključku šolskega leta so celjsk, policisti poostrili nadzor zlasti v celjskem parku, priljubljenem zbirališču mladih, m v nekaterih lokalih. Pn tem so pnsh do zalostmh ugotovtev, da celjska mladina s popivanjem uničuje park, zlasti pa sebe. Dijaki in osnovnošolci so se z alkohola celo ugasili Jo mlado d;,5 osmošolcev kot srednješolcev, nreJre,taJ ^ fl J ' m ' dostop™,,,, alkohola, do •h “j - alkoholom. ~___________ Zveza društev upokojencev občine Žalec in Društvo upokojencev Griže prirejata srečanje upokojencev, ki bo 17. julija s pričetkom ob 10. uri v letnem gledališču v Grižah. Na srečanje je vabljen predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki bo imel pozdravni govor. Srečanje bodo popestrili s športno-zabavnimi igrami, v katerih se bodo pomerile ekipe društev upokojencev žalske občine. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. V družabnem delu bo sodelovala tudi glasbena skupina. Vabijo vas, da se srečama udeležite v čim večjem številu. :relax; 1RELAX AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO V MESECU JULIJU Počitnice na JADRANU Grčija - KRF (z ladjo iz Benetk) SICILIJA (z avtobusom) BLATNO JEZERO 7xPOL 12.07.-10 dni 7xPOL 1/2 TWC že za 239 DEM že za 399 DEM že za 549 DEM že za 259 DEM PLAČILO NA OBROKE ALI BREZOBRESTNI KREDIT ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG Agencija ŽALEC (v Hotelu Žalec) 063/715-616 "ASTROLOG SVGTUJG” Vprašanje: Sem zaposlena in izredno študiram. Zanima me, če bom dokončala študij in kako bo z mojo službo oziroma kariero. Rada bi tudi vedela, kakšno bo moje družinsko življenje in kako se bom tudi v prihodnje razumela s partnerjem. V zadnjem času sem se spustila v neko zelo veliko naložbo, in me zanima, če mi jo bo uspelo izpeljati do konca. ‘Princeska’ Odgovor. “Zrcalce, zrcalce v deželi tej, povej, katera je najlepša princeska v njej!” Tvoje pismo je kratko, zanimivo in nepopolno. Obrnjeno je v prihodnjost in vsa vprašanja so zastavljena za jutri ‘n pojutrišnjem. Zanima te, kaj bo in kako se bo izteklo. Kaj se Pa se sedaj dogaja s teboj? In kakšna pot je že za tabo? Postavljaš me pred nalogo, da to kar sam ugotovim, čeprav bi mi lahko to tudi povedala - in s tem tudi sebi. Prihodnji dogodki imajo ključ samo v sedanjosti, in če analiziramo tvojo osebnostno strukturo, bomo morebiti videli čez kakšne dogodke boš šla v prihodnosti. Prihodnosti same na sebi ni, ampak je splet naše lastne zrelosti in kvalitete časa, rezultat pa je očitno za ljudi zelo različen in individualen. Najprej sem se vprašal, zakaj si princeska. Morda zato, ker imaš Luno, Sonce in Jupiter v Ribah pa še v 11. hiši in imaš bolj moten, voden in zasanjan pogled, ki spominja na hrepeneče princese, ki so vzdihovale ob ribniku in poizkušale na vodni gladini ujeti sliko svojega princa. Ob polni Luni je pogled še lepši in bolj romantičen. Riba se pravega princa pravzaprav malo boji, ker je zelo konkreten in mesen, saj ima rajši sanjsko podobo nedosegljivega ideala ali pa si izmisli mit o zeleni žabi, ki jo bo njen vroči poljub spremenil v lepotca. Riba živi na tem svetu, a ni od tega sveta. Njen svet je svet idej, pravljic, hrepenenj, razmišljanj, občutkov, čustev, sanj, spanja in modemih nadomestkov naštetega, kot so filmi, televizija, gledališče, računalnik (navidezna resničnost!) itd. Riba ima vgrajeno sočutje do ljudi in rajši kot drugi sodeluje pri projektih Rdečega križa ali Karitasa. Rada se ukvarja z umetnostjo, da ji ta omehča dnevne grobosti. Išče pravo vero in pravi navdih, da jo odreši vsakdanjosti. Če ne gre drugače popije kozarček rajnega, vzame Aspirin ali se bogato naparfumira, da hodi v oblačku finese, ki jo izolira od plebejcev... Kaj še vidimo v zrcalcu na steni, ki se mu reče astrološka karta? Zelo občutljivo osebo, ranljivo in zelo odvisno od vplivov okolice. Prava psihična goba, ki vsrka vse, kar ji dobrega ali slabega priteka iz okolice in potem živi od tega oziroma razstruplja v svoji notranjosti. Vse te zadene iti vse te lahko prizadene in temu se težko izogneš. Svoje odločitve sprejemaš praviloma po občutku, ki pa se nemalokrat tudi “zmoti”. Okolica te dostikrat ne razume oziroma smatra tvoja čustva za neadekvatna dani situaciji. Menijo, da pretiravaš s svojim razpoloženjem. Lahko si zelo sanjav tip, ponoči imaš lahko žive in pestre sanje, včasih sporočilne ali jasnovidne. Tako razpoloženje se nemalokrat raztegne tudi v dnevni čas, v sanjarjenje in prisluškovanju občutku. Idejo lahko dobiš nenadoma, prebliskne te in se odločiš. Navdih je lahko tvoja dobra stran in originalne ideje, ki jih zaslutiš, porodijo spremembe v življenju in predstavljajo več odločnosti v sicer vodeni osnovi tvoje duše. Kaj še vidimo v astrološkem zrcalu? Princeska je tudi izredno ambiciozna in nekateri jo kar ne prepoznajo, ko se pogovarjajo z njo o poslu in karieri. Nenadoma se spremeniš v človeka, ki ve, kaj hoče: status, uspeh in slavo. Si zelo borbena, in če kdo prepočasi pleza po lestvici navzgor, ga tudi suneš z nje. Nimaš potrpljenja z mevžami pri poslu. Želiš si samostojnosti in svobodne roke pri delu, imaš nove ideje, kako napredovati, in če je treba, vpre-žeš tudi druge v svoj projekt. Posebno tipe, ki jim je všeč tvoja energija za stvar. Kadar boš vrgla pravi trnek v svojem poklicu oziroma svoji družbeni vlogi, boš znala biti izredno vztrajna in temeljita. Pogoj je samo, da boš imela motiv in da boš videla cilj pred sabo. Če to ne bo povsem izrazito, boš zmožna tudi nenadnih zasukov. Dokler se ne boš dobro poznala, se moraš paziti prenagljenih odločitev ali odločitev iz jeze ali maščevanja -lahko se končajo s polomijo, vendar se boš vedno pobrala in šla naprej. Vodile te bodo nove ideje, originalne zamisli pa tudi kakšna ekscentrična bo vmes. Sčasoma se boš naučila razlikovati med njimi. Služba ti lahko nudi pravzaprav veliko zadovoljstva, ker te rekreira in poživlja tvojo hladno ribjo kri. Bogve, kaj bo iz tebe... Odločen in neusmiljen šef v službi, ki se doma zavije v odejo in pretaka solze, ker ga nihče ne razume... Tudi tvoja Venera nam odkriva mnoge Ribje lastnosti. Čeprav je v Ovnu in se rada potrjuješ v ženskem elementu, znaš biti iniciativna, namigovalna, ognjena in osvajalna - se mnogo te energije spet prelije v tiha sanjarjenja in osamljeno hrepenenje. Mnogo tega je drugim očem enostavno skrito in nevidno in te ocenjujejo kol plaho in romantično. A vse do trenutka, ko pride pravi princ... Tisti, ki ima ključ do tebe, bo šele spoznal celo paleto tvoje ponudbe. V naslednji mesecih bo tvoje partnerstvo izpostavljeno globljim spremebam. Morala boš več in bolj temeljito razumeti drugega. Temu se reče kriza medsebojnih odnosov, duševno zdravje in stabilnost bosta na preizkušnji. Se bodo kakšne sanje sesule? Istočasno se bo dogajala sprememba v službi oziroma tvoji zunanji sceni. Zapihal bo veter sprememb. Trigon rbavac PRODAJA 'teLOM/885-2185 SERVIS Stran 28 Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV v prodajalno ZAMUJEN VLAK "Očka, ali ti veš, kateri vlak ima največjo zamudo," vprašuje nadobudni sinek. "Ne vem, sinek!" "Le poskusi se spomniti!" "No... recimo Kozara expres!" "Ne!" 'Kateri pa potem?” "Tisti, ki si mi ga obljubil lani, ko sem prinesel odlično spričevalo!” VAŽEN JE PREDVSEM PREDPIS Poveljnik sprašuje mlade vojake: "Zakaj so kopita pušk izdelana iz orehovine?" "Ker je dovolj trda!" "Napačno." "Ker je dovolj žilava!" "Napačno!" "Ker ima lep sijaj!” "Napačno. Iz orehovega lesa so zato, ker je tako zapisano v pravilniku za izdelavo pušk!" ŠEF IMA VEDNO PRAV Na razpisano delovno mesto sta se prijavila dva kandidata, zato so opravili kratek preiskus znanja. Prvi je bil na vrsti Miha. "Kolikoje dve in dve?” "Štiri." Nato vstopi še Gustl. "Koliko je dve in dve?" "Toliko, kot pove šef!" "Odlično, sprejeti ste!” ZELO MOČNA PIJAČA Gostu na Japonskem so ponudili posebno pijačo. Po nekaj požirkih pove: "To pa je zelo močna pijača. Kar vse omare okoli mene se majejo!" "Ne, to ni od pijače. Spet imamo potres!" IMA JIH ŽE DOVOLJ Francoska sopranistka Sophie Amouldje slovela po duhovitosti in lepoti. Ko jo je starejša domišljava igralka vprašala, koliko let bi ji prisodila, je duhovito odgovorila: "Nobenega. Alijih nimate že dovolj?" GRE MU NA ŽIVCE ' Zakaj imaš vato v ušesih? Imaš vnetje v ušesih?" "Ne! Imam grdo navado, da tolčem s prsti po mizi.” 'In kakšno vezo ima to z vato v ušesih?" "Da tega ne slišim, ker mi gre izredno na živce!" KOT OČE NOGOMETAŠ "Sinko, kako se se odrezal v šoli?" "Kot ti očita pri nogometu!" Kako to misli" Višji razred me ni odkupil, pa bom podaljšal še za eno sezono!" VAŽNA JE IDEJA 'Joj, kako lep prstan imaš. Tvoj mož seje res izkazal!" "Že, že. Ampak ideja je bila vendarle moja!" RAZLIKA "Ali veš, prijatelj, kakšna je razlika med videokasetami?" "Tega pa res ne vem!” "Povej mi, no!" "Ene imajo dražje filme, druge pa boljše!" KAKOR ZA KOGA "Kar je preveč je preveč! Cene so podivjale. Vse je tako drago, da se ti kar zvrti v glavi!" "Kako, da ni! Potem mi povej eno stvar, kije poceni!" "Vse tisto, kar hočeš prodati!" 1[ OfOT/O art. 8200 ‘DlSPMt 15 ‘D‘E!Si ■PflB Hlačne nogavice Strumpfliose Tights Collant Čarape sa gačicama PARIŠ • LONDON • NEW YORK Izredno tanUje ženske hlačne nogavice za pomladne in poletne dni. ‘Briljantno svetleče, ‘EOd&KP ‘P‘RPSOfJ‘X:L V ‘HLAČNEM ‘DELU 19i ‘DOLŽlOjl, dobro prilegajoče, Z Lgcra vlaJQtom. 83 % Toliamid 11 % Elaslomer POLZELA tovarna nogavic, d.d. ‘Izberite med dobrimi nogavicami te najboCjšel ‘Izberite (POLZj(EL2A nogavice! SPET VISOKI OBISKI KOMBIJA Na tradicionalnem 17. pohodu \na Komelj nad Pliberkom tudi letos pričakujejo vrsto visokih obiskov. Kot nam je povedal organizator, g. Lipej Kolenik, bo tudi letos prišla poslanka Zelenih Avstrije, gradiščanska hrvatica mag. Terezija Stojšič, minister za socialna vprašanja Avstrije, dr. Kurt Weckscheider, s katerim pride še en zvezni minister (imena nam ni uspelo zvedeti), predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem na čelu s predsednikom dr. Marjanom Šturmom, številni Korošci in Slovenci iz matične domovine. Iz Žalca bodo odšli planinci s posebnim avtobusom ob 6.00 uri. Imajo še nekaj prostora. Cena prevoza je 860,00 SIT. Prijavite se lahko tudi z vplačilom na uredništvu GLAS-u Savinjske. Avtohiša JAKOPEC - seznam rabljenih vozil: DAIHATSU COURE, 1. 91 RENAULT 18 TLS, I. 85 CITROEN AX diesel, I. 89 SEAT TOLEDO 1.6 CL, I. 92 KADET 1.4i, I. 91 ŠKODA FAVORIT GLX, 1. 94 C 15D, podaljšan tovorni, 1. 91 Možnost nakupa na kredit do 5 let brez pologa 063/855-975. Prodam CD-player Marantz, star 1 leto, odlično ohranjen in Šony Receiver star 1 leto odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 721- Prodam 23-delni komplet nerjaveče kuhinjske posode s termo pokrovkami in 72-delni pozlačeni jedilni pribor. Cena po dogovoru. Tel.: 721-700. Prodam FIAT 126 P, 1. 86, reg. do 3/97, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 472-034. Prodam nahrbtno motorno škropilnico. Tel.: 843-240, zvečer. V Preboldu prodamo takoj vseljivo garsonjero v izmeri 26,5 m2. Tel.: 720-013 od 17.00 - 20.00 ure. AOTO SERVIS MAURER lel, m3) 8S3 130 Veliki vrh 47/a Šmartno ob Paki, mobitel: (0609) 612 017 SERVISI - FRODAJA rOSEBIVA BOINUDBA C^DAEVUOO NEXIA nova nižja vroča poletna d° ^ ,6'7,3DEM M bil ESPERO 23.326 DEM MOPEDI HERO PUCH 49cm3, 2brz., 3,2 KM lita platišča - samo 1 ] 9.000 SIT! MARUTI 8C 10.900 DEM UGODNI KREDITI DO 5 LET IN LEASING! Avtocenter MEH Seznam rabljenih vozil: GOLF 1.6 diesel, 1. 88 GOLF 1.6 diesel, 1. 91, prvi lastnik VW VENTO CL 1.8, klima, 1. 93, prvi lastnik, 22.000 DEM VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90, prvi lastnik, 19.000 DEM AUDI 80 1.6, 1. 92, prvi lastnik, 21.000 DEM VW VENTO CL 1.8, 1. 94, prvi lastnik, 23.000 DEM R 5, 1. 91, prvi lastnik, 8.000 DEM R 5, 1. 92, prvi lastnik, 8.900 DEM VW PASSAT CL 1.8, 1. 89, 15.000 DEM Informacije: 852-955 Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in za gotovino popusti. Avtohiša DREV - seznam rabljenih vozil: SEAT IBIZA 1.9D CLX, 1. 94, cena 17.400 DEM RENAULT 5, 1. 88, cena 6.500 DEM RENAULT 5,1. 90, cena 8.050 DEM RENAULT 5 Campus, 1. 90, cena 7.200 DEM TAVRIA 1. 93, cena 2.250 DEM ŠKODA FORMAN, 1. 93, cena 9.000 DEM OPEL CORSA 1.2, 1. 91, cena 9.100 DEM CORDOBA 2.0 GTI, 1. 94, cena 24.400 DEM DAIHATSU CHARADE,!. 90, cena 8.700 DEM VW PASSAT karavan 1.8 GL, 1. 88, cena 13.700 DEM Informacije na telefon: 708-669, 708-670 Prodam APN 6 S malo vožen. Cena 1000 DEM. Tel.: 701-968. Prodamo kovinsko stojalo za prodajo preprog in stroj za merjenje in rezanje talnih oblog (itison, tapison itd.) s podstavki. Tel.: 852-592. Prodam VUGO Koral 55, 1. 88, mehiško modre barve, avtoradio. Cena 300 DEM. Tel.: 720-586. Prodam železni koruznik, centralno peč, pony kolo. hladilnik, komodo-BOh Tel.: 71 f-665. UMIVcRZUM tjJ*- Šaleška 18, Velenje, tel.: 063/ 853 267 PROMJA VOitl tfV ^ . Možnost staro za novo! Kredit od 2. - 5. let! R+ 8.5% obresti Acceur *« u tt.soo pen LANTM t><( MJOO PSto IANTM it U ?r,700 Peto - razni deli za osebne avtomobile, mopede in kolesa - akcijska prodaja koles ROG - ŠE VEDNO PO STARIH CENAH 10% gotovinski popust ali na 8 obrokov BML catssz SL ~ 11S)^ so&toKisi 8,-13. tuim HVUnoni VEDNO NA DOBRI POTI! Prodam OPEL KADET 1.3 S -solza, 1. 86, 113.000 KM, bele barve, troje vrat, radio za 7.300 DEM. Tel.: 725-080. V najem oddam prostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 063/472-034. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ah 708-66'A Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Kakršno koli zaposlitev na območju Celja išče voznik z B in C kategorijama in s V. stopnjo izobrazbe. Tel.: 452-657. Slikopkleskarska in pleskarska dela opravljamo hitro, kvalitetno in konkurenčno. Tel.: 716-292, 411-595, 38-053. Nudimo Vam knjigovodske storitve po ugodni ceni- no Vaši želji tudi na domu AT ŠERVIS, d.o.o., Luče, Ambrož Tatjana. Tel.: 844-246. BREZPLAČNI MALI OGLASI Tel: 063 715-011 Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12,3310 Žalec, do 12.7.1996. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva *u»*mwuirade C\un\a in obufcV/ d.o.o. Nagrajenka iz prejšnje številke: .... .. Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz nrr.išnic šrrvillcr- ROADSTER Carmen Jesenik, Vransko 18, 3305 Vransko Stran 31 M POLETI VOZITE BOLJ SVEŽI! Sončne strehe in klimatske naprave Vrhunska kakovost, 10 let garancije, vedno na zalogi! Montaža samo 5.800 SIT! Pri nas lahko izbirate tudi sončne strehe priznanih proizvajalcev GALILEO, VALKO, DIAMANT, WEBASTO... KLIMATSKE NAPRAVE JMSVkl Informacije: 063 708-670 AVTOHIŠA DREV DREŠINJA VAS 46a, 3301 Petrovče, tel.: (063) 708 669, 708 670 .0.0. Audi Audi PESTRA IZBIRA RABLJENIH VOZIL - tudi na kredit Audi Vaš Audi in Volksvvagen partner. A G4RANr pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: £3 7*0-«^ =S> zakonska spalnica MAJA =& zakonska spalnica VEGA NOVA zakonska spalnica LARA A>zakonska spalnica NATAL1E _ ^samska spalnica HALA___________ 92.772.00 SIT 96.813.00 SIT 108.851.00 SIT 136.372.00 SIT 43.559.00 SIT > omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D________________________ 3. D omare z masivnimi drsnimi vrati 2. D_______________________ 3. D smreka 27.113.00 SIT 34.178.00 SIT 35.866.00 SIT 48.286.00 SIT GOTOVINSKE CENE za omare v beli barvi - višina 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 113 police - š. 140 cm______25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police - š. 184 cm______29.420,00 SIT 6. D omara 1/3 police - š. 275 cm 44.898,00 SIT pisalne mize________________________________0d 7.576,00 SIT =& omarice za čevlje____________________ 6.417.00 SIT A> vzmetnice vseh dimenzij =€> bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVOs SUFEE PONUDBA; mgcMik® ponudba KUHINJ v izvedbi MMSTA. C®m m m visečih ta sprodbuJta ®fam®mitov z Atovm® ptoši® ž® ®i ŽS.diKM,®® SIT maprej. NOVI - POLETNI DELOVNI ČAS (julij in avgust) pon.-pet.: 8.00 - 12.00, 15.00 - 20.°°, sobota: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM: Tel. IJ6'JI72U-0J0 V A P L 1 E M I 1 Celje - skladišče D-Per 131/1996 5000003338,33 1. nagrada: POTOVANJE V ŠPANIJO - TA RELAX ŽALEC Darko Rizmal, Rakovlje 5b, Braslovče 2. nagrada: BON V VREDNOSTI 13.200 SIJ - SODARSTVO UČAKAR Angela Veligovšek, Šempeter 99, Šempeter 3. nagrada: BON V VREDNOSTI 10.000 SIT - KUPRA ŽALEC Anica Ulaga, Ločica 65, Polzela 4. nagrada: BON V VREDNOSTI 10.000 SIT - ŠIVILJSTVO TOTO Aljoša Crepinšek, Kaplja vas 55, Prebold 5. nagrada: BON V VREDNOSTI 8.000 SIT - CAFFE TROPIC Anita Švare, Ljubija 57a, Mozirje 6. nagrada: AVTOPREVLEKE - AVTOROMI Mojca Pustoslemšek, Rore 17, Ljubno 7. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - ELEKTRO DOLMAN Edvard Božič, Dobrteša vas 74a, Šempeter 8. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - ELEKTRO DOLMAN Silva Cakš, Ločica 89, Polzela 9. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - GOSTIŠČE KOZOROG Zojija Palir, Polzela 207, Polzela 10. nagrada: BON V VREDNOSTI 5.000 SIT - GOSTIŠČE MARKELJ Ivan Vajncerl, Polzela 205c, Polzela TOLAŽILNE NAGRADE SO PRISPEVALI: KZ PARIŽLJE, AC LEVEC, ZUPAN VRANSKO AGENCIJA SARSA IN GLAS SAVINJSKE 11. nagrada: Andreja Bizjak, Letuš 15c, Šmartno ob Paki 12. nagrada: Marija Uranjek, Efenkova 1, Žalec 13. nagrada: Helena Bolarič, Praprotnikova 25, Mozirje 14. nagrada: Franci Vinder, Gotovlje 141a, Žalec 15. nagrada: Ivan Klep, Šempeter 134, Šempeter COBISS s Drogerija Kozmetični salon Novost v naši ponudbi KOZMETIČNI SALON: • Solarij • Termosistem za odpravljanje celulita in hujšanje • Depilacija • Ličenje za vse priložnosti • Svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da od 1. julija poslujemo v novih prostorih na Šlandrovem trgu 41 v Žalcu, poleg pohištva S M Savinjske. Tel.: 063 715 - 590 VABLJENI!