Stev. Z98. V UuMlnnl, v torek, dne 29. decembra im Velja po poŠti s asi selo leto naprej K 26'— ž® pol leta ,, „ 13"— m četrt leta „ „ 6-50 m en mesec „ „ 2-20 V upravnIStvu: m celo leto naprej K 22.40 aa pol leta „ „ 11.20 as četrt leta „ „ 5.60 sa er« mesec „ „ 1,90 S« poSlljo na dom 20 h n* mesec. Posamezne štev, 70 h0 Uredništvo * v Kopitarjevih ulicah št, 2 (vhod čez „...—_ dvorišče nad tiskarno), — Rokopisi se up »račajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (jrcdnISkega telefona I8ev. 74 Političen list za slovenski narod Leto xxxyi. Inserat!: Enostop. petitvrsta (//' za enkrai . . IJ h za dvakrat . . . , Vi „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane: enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. UpraVniŠtVO le v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ——— Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UptavniSkega telefona Stev. 188. »sr- današnja Številka obsega 6 strani. Najnovejši udarec Slovencem. Imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem je izbilo sodu dno. Proti temu dejstvu samemu ua sebi mora najodločneje protestirati vsa slovenska javnost, in zlasti še proti načinu. po katerem je izvestna gcwpo'da vrgla tak udarec v obraz vsemu slovenskemu narodu. Slovenska Ljudska Stranka kot vartiinja interesov našega naroda čuti to imenovanje tudi kot udarec proti sebi, ki ga ne more mirno prenesti, ampak mora storiti vse, da prepreči še 11 a daljne krivice, ki jih kanijo naši nasprotniki proti našemu narodu. Mesto nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem je čisto nepotrebno. Kaj pa je treba nadzornika za teli par nemških srednjih šol na Kranjskem? To so nemški gimnaziji v Ljubljani in v Kočevju in realka v Ljubljani. Od teh pa realka nikakor ni smatrati za nemški zavod. Ljubljanska realka mora biti slovenska, in ne dvomimo, da bodo poslanci Slovenske Ljudske Stranke v tem oziru storili svojo dolžnost. Ironija je, da je vlada ravno iz tega zavoda vzela oba nemška nadzornika: deželnega nadzornika Udarja, katerega dobri slovenski oče - poštenjak se mora sedaj v grobu preobračati, in okrajnega šokkega nadzornika Srav-carja, ki mu kaj slabo stoji nemška patiina. Ta realka, ki je pravo gnezdo nemškuta-rije s profesorjem Binderjem kot inspira-tor.iem kranjskega nemštva na čelu, mora postati šola, kakršno potrebuje kranjska dežela. Nepotrebno je to mesto, ker je deželni šolski nadzornik Mubad lahko izvrševal svoj posel nad vsem kranjskim srednjim šolstvom, ki ga jc sploh tako malo, da ga en nadzornik brez težave obvlada. Saj še .ni tako dolgo, odkar je za vse kranjsko « šolstvo, ljudsko in srednje, zadostoval en sam nadzornik. Kar je prej delal rajni Šu-man sam. za to imamo sedaj tri visoke uradnike! To je naravnost krivica za naše dav-koplačevavce, ki komaj nosijo davčna bremena, pa morajo pustiti, da se iz njihovih žuljev ustanavljajo čisto nepotrebna, mastno plačana mesta za narodne odpadnike. Ker v svoji službi Belar pač ne bo imel dosti dela, si ne moremo misliti drugega, nego da se je to mesto ustanovilo kot plačilo za narodno odpadništvo in pa zato, da dobi nemški »Volksrath« iz državne blagajne bogato plačanega so-trudnika, ki bo svoj prosti čas — in tega bo imel na izobilje - še veliko bolj uporabljal za nemško propagando, kakor pa za nepotrebno potresno opazovanje, ki 11111 je odslej naprej odveč! Krivica je to za srednješolske profesorje. Za Nemce hočejo imeti posebnega nadzornika, da bi zakrival nezmožnost nemškega učnega osobja in njegove grehe. Izvzeti so hoteli nemške kričače izpod skupnega nadzorstva in jim dali posebnega »nadzornika« iz njihovih lastnih vrst. ki jih bo podpiral v njihovih našemu šolstvu skrajno škodljivih nakanah. Strašno slabo znamenje za te šole, da rabijo takega posebnega nadzornika! V njih bodo sinovi nemškega uradništva in lastništva, slabotna Jeca protekcije, ki niti izhajati ne bi mogla poleg zdravih in nadarjenih sinov našega ljudstva, in da bodo taki puhloglavci mogli /. dobrimi spričevali zapuščati šolo, zato je treba prav posebnih učiteljev. Za take učitelje je Pa treba tudi prav posebnega nadzornika. Kakšne profesorje bodo pa pošiljali na nemško gimnazijo v Ljubljani? Najslabši material, ki ga ne bodo mogli za- radi nasilnosti, budalosti in štenkarije nikjer porabiti, za »barbarsko Ljubljano« bodo pa kot nalašč. Izpiti »biergesichter« nemških buršev s preklanimi lici in čeli, žalostne ritme izkrokanega nemškega nacionalizma, ki bodo tuleče hajlale bojevite pesmi •— to bodo učitelji za nemško deco, ki bo nainestu znanosti pridobila na tem zavodu samo brezmejno aroganco in predrznost. Res, posebnega nadzornika je treba za take razmere! Da nameravajo naši šolski bogovi baš to. nam izpričuje kot solnce jasno, da se niso ozirali prav nič na usposobljenost za mesto nadzornika srednjih šol. Novi šolski nadzornik —- čujte in strmite! nima nolbene usposobljenosti za svoje mesto. kajti 011 je študiral na realki in nima niti pojma o latinščini, grščini in humanističnih naukih. Človek, ki ne zna besedice latinsko in grško, bo nadziral pottk v latinskih šolah! To bo lepo nadzorstvo, iu še lepše poučevanje, ko bodo profesorji iu di'jaki videli, v kake roke je izročen njihov znanstveni napredek! To je pač škandal, da 11111 ni para! Dalje pa izziva ves naš odpor pre-čudni način, kako se je to imenovanje izvršilo. Že včeraj smo podali nekaj podrobnosti, ki smo jih izvedeli od verodostojne strani. V vseh krogih, zlasti med našimi poslane«, je to imenovanje zbudilo največje ogorčenje, kajti vsi čutijo, da se nam je "s premislekom in dobro pripravljeno zadal hud zahrbten udarec. Naša drža vnozborska delegacija ni prav nič vedela o tem. kar se je godilo. Ko je prvič prišla vest o nameravanem imenovanju v javnost, je Slovenec« takoj z vso odločnostjo izjavil, da bi bil to casus belli iu da bi Slovenska Ljudska Stranka tak udarec morala parirati z najhujšim orožjem. Kakor tatovi, ki se čutijo zalotene, so se .takoj poskrili, in pred državnimi poslanci so tajili in skrivati kot gad nogo svojo nakano. S skrajno rafiniranostjo, da ne bi bilo moč nikogar prijeti, je Marchet zadnji trenutek, preden je pobasal kopita, podpisal imenovanje. Ta zagrizeni nemški liberalec, ki je nas nad vse črtil, a ki ni imel poguma ta politični zločin izvršiti pri belem dnevu, je čakal do zadnje ure, da ,nam je zada! zahrbtno rano. Kakor lopov, ki v temi izvrši svoj zločin in se izgubi v črno noč! Ravno tako so skrivali svojo nakano pred deželnim šolskim svetom. Deželni šolski svet je v prvi vrsti poklican, da govori v takih važnih vprašanjih. Preko deželnega šolskega sveta se tako važna izprememba 'kakor je delitev šolskega nadzorstva in ustanovitev novega nadzorni-škega mesta, nc sme izvršiti. Pa pred deželnim šolskim svetom so vse skrbno skrivali, kajti imeli so slabo vest in so vedeli, da ne delajo prav. Iu tu pridemo do krivde, ki zadene deželnega predsednika barona Sclnvarza. Brez njega se to ni moglo izvršiti, ravno nasprotno: bila je njegova iniciativa, po kateri se je izvršilo to imenovanje. Ko so prvič pred daljšim časom prišli pred ministrstvo z zahtevo tretjega deželnega šolskega nadzornika, so v učnem ministrstvu to zahtevo kot neutemeljeno zavrnili, češ, da na Kranjskem treh deželnih šolskih nadzornikov ni treba, ker popolnoma zadostujeta dva. Marchet je pa potem naenkrat našel potrebo, ko so 11111 iz Ljubljane poročali, kak dobiček bi bil to za kranjsko nemštvo. Šlo se jim je tudi za to, da oslabe slovensko članstvo v deželnem šolskem svetu. Tu stoji zdaj pet slovenskih neodvisnih glasov proti petim vladnim glasovom, ki so brezpogojno vedno poslušni komandi. Vladne člane pomnožiti in tako slovenske člane spraviti ob njihov vpliv, je bil vzrok, da so rabili novega šolskega nadzornika. Seveda tega ne morejo prenašati mirno slovenski člani deželnega šolskega sveta. Kar tako mirno se ne bodo dali ob-glavljati. Deželni šolski svet je s tem iine-1 novanjem prišel v štadij boja, in ta boj bo bojevala cela slovenska javnost. Dalje pa je to imenovanje tudi silno .nepremišljena in izzivajoča politična pro-.vokacija, ki je prišla ravno v tistem trenutku, ko mora zbuditi najhujše ogorčenje in tudi najusodnejše posledice. Ali ne bi bila dolžnost vlade, da sedaj vpliva pomirjevalno na razburjene duhove? Pritožujejo se zoper run na kranjsko hranilnico in zoper bojkot nemškim trgovcem in obrtnikom. I11 ravno zdaj, ko je ljudstvo tako razburjeno, kakor še nikdar prej, ko je javnost tako občutna, da ne more prenesti niti najmanjše iritacije — zdaj pa pride vlada sama in vlije sod petroleja na gorečo streho! Mi stojimo pred deželnim zborom, in dolžnost vlade bi bila, da vpliva na to, da I se deželni zbor vrne po tolikem času k rednemu in mirnemu delu. A ravno pred sklicanjem deželnega zbora pa vržejo ba-; kljo požara v deželno zbornico 111 razbti-j rijo do skrajnosti vso politično javnost. Ali mislijo gospodje, da je mogoče tako izzivanje mirno požreti? Slovenska Ljudska Stranka smatra kot svojo vestno dolžnost varovati slovensko posestno stanje in se i?preti vsakemu nasilstvu na političnem polju proti našemu narodu. In to stranko, ki gre z najboljšim namenom na delo, da spravi v red zavožene razmere v deželi, vlada udari v lice in jo izzove, da mora pričeti nov boj, boj, kakršnega je bojevala proti baronu Heinu! Ce se ne oziramo na krivico, ki se godi Slovenstvu samemu na sebi, ampak če premišljujemo ta dogodek samo s stališča oportunitete in politične previdnosti, moramo reči, da se je zgodila tolika napaka, da je oni, ki jo je zakrivil, zaigral opravičenost še dalje vladati v kranjski deželi. S stališča vlade same jc edino Umestno, da da zadoščenje naši javnosti, in sicer zadoščenje, ki bo res zadovoljilo slovenski narod. I11 to zadoščenje ne bo še končano s kako osebno žrtvijo. Zažgali ste hišo — zdaj gasite gasilci! * * * Kakšna kvalifikacija se zahteva od Mar-chet-ScInvarzovega nemškega deželnega šolskega nadzornika? Piše sc nam: Da pri imenovanju Be-larjevem absolutno noben drug motiv ni vplival, kakor politični nemški nacionalizem, se razvidi iz tega, ker Belar nima potrebne kvalifikacije za nadzornika srednjih šol. Belarja je namreč njegov dobri oče sicer dal v gimnazijo, a nesrečni deček je prinesel domov trojko v prvi šoli. Latinščina in še marsikaj drugega 11111 ni išo nikakor v glavo. Oče je obupal nad svojim gimnazijcem in ga dal v realko, kjer ga je s trudom naprej spravil. In zdaj je ta Belar deželni nadzornik nad gimnazijami! Boljšega zgleda za nemško jungmannschaft, kot je dijak-Belar. res niso mogli izbrati. Zgodovina Imenovanja nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem. K zgodovini tega nesrečnega imenovanja smo sprejeli iz zanesljivega vira še sledeče vrstice: Zadeva se je vlekla poldrugo leto. Zapovedana jc bila najstrožja uradna tajnost vsem Udeležencem, toda konec avgusta tega leta je nekdo iz nekega cen-trainega.urada na Dunaju izdal zadevo so-trudniku Neuc Freie Presse«, ki je prinesla kratko notico te vsebine, da se bo imenovanje nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem v kratkem iz- vršilo. Nato je, kakor smo že poročali, »Slovenski klub« vložil najstrožji protest naravnost do tedanjega ministrskega predsednika barona Becka. Vsled tega je bila zadeva pokopana, osobito tudi radi tega, ker je naš list zapretil z najskrajnejšimi konsekvencami v imenu slovenske javnosti. Marchet se je moral ud a ti političnim potrebam, če tudi je prelival krvave solze. Toda iz spanja so prebudili stvar septemberski dogodki v Ljubljani. Po izgredih dne I M. septembra itd. je stopil ves tevtonski furor na pozorišče, zahtevajoč kruto maščevanje nad slovenskim narodom, če tudi so gospodje dobro vedeli, da so šli izgredi lc- na raCun malega števila oseb, ki so izključno odgo-vorne za to, kar se je zgodilo. Toda Nemci so zlorabili one v primeri s ptujskimi izgredi uprav malenkostne ljubljanske dogodke in zahtevali, da se mora ljubljanskim Nemcem dati neko politično odškodnino v obliki nemškega deželnošoiskega nadzornika. Pritisk nemških strank na Beckov kabinet in osobito na Marcheta je bil velikansk. Kljub temu.se je Marchet branil, dokler ni bila potreba demisije Be-ckovega kabineta popolnoma jasna in do-.gnana. V tistem hipu se je Marchet ohra-bril. je sestavil poročilo na cesarja, je podpisal iu — zbežal. Nad vse klavrno vlogo pa igra v celi aferi bivši finančni minister Ko r y t o w s k i , mož slovanskega rodu, Poljak. Ta se ni sramoval že poleti Marchetu dati potrebni kredit na razpolago. Vloga Korvtovskega je tembolj žalostna, ker ie mož doma iz Pruske, iz dežele, kjer Nemci s Poljaki približno tako delajo, kakor pri nas s Slovenci. Ko-ryto\vski ie s svojim narodno - izdajskim obnašanjem onečastil ves poljski narod, čigar zaupnik je bil v Beckovem kabinetu. Vladni svetnik vitez Kaltenegger jc bil, kakor se da zanesljivo sklepati, glavni svetovalec barona Schvvarza v tej zadevi in ga je namenoma speljal na led. ,Kaltenegger pozna predobro kranjske razmere, da ne bi vedel, da tacega čina ne preživi noben deželni predsednik. Vitez Kaltenegger po hoče postati — dvorni svetnik. Račun je tedaj jako prozoren: Sclnvarz v penzijon, Chorinskv deželni .predsednik, — Kaltenegger pa dvorni svetnik. Pa se bo temeljito zmotil! Račun je le v toliko pravi, da pojde Sclnvarz v penzijon, vse druge karte se bodo pa zmešale. # * $ Ministra Marchet in Korytowski na obtožni klopi! iz krogov »Narodne Zveze« se nam .poroča, da se uvažuje vložiti takoj, ko se zepet snide državni zbor, nujni predlog mereč na to, da se bivša ministra Marchet jn Korytowski radi zahrbtne in protipo-stavne ustanovitve tretjega deželnošol-skenadzorniškega mesta v Ljubljani postavita pod ministrsko obtožbo. Protipo-stavno je to imenovanje, ker državni zbor ni nikdar dovolil v ta namen potrebnih sredstev. Grozen poires u Južni Italill Dne 28. t. 111. je obiskala južno Italijo grozna nesreča: potres, ki je -napravil velikansko škodo. V Kataniji je trajal potres 2d sekund. Napravil je velikansko škodo. Italijanski ministrski predsednik je daroval 20.000 frankov. V Palmiji jc porušil iu poškodoval več hiš. Ubitih jc mnogo oseb. Iz Katanije se poroča, da se je potopilo ,več ladij. Ij-ije otroci so se potopili v Kataniji. Porušila so se štiri poslopja. V Ma-lettu sta nevarno poškodovani dve cerkvi, porušenih pa 55 hiš. V Velpassu sta se po- drli dve hiši, v San Giovanniju de Giarre pa devet, ubita je tudi ena oseba, d rima je ranjena. V Ripostu se je podrla katedrala, boje se pa, da se podere še več cerkva in mestna hiša. Morje je naraslo deset .metrov in je poplavilo več hiš. Ubite so Štiri osebe, ranjenih je pa več. Tudi iz drugih občin dohajajo poročila o poškodovanih poslopjih, Iz Messine dohaja 'poročalo, da jc potres hudo razsajal, a potrjeno messinsko poročilo še ni. Porušen je kolodvor v Rornetti. Iz Rima poročajo, da je zadel potres kraje, ki jih je obiskal grozen potres leta 1905. Sedanji potres ni bil tako hud, kakor leta 1905. Število mrtvih oseb še ni dognano, a sodijo, da nad dvajset oseb ni ubitih. Potres so zaznamovali tudi seismografiški aparati v Ljubljani in v Pulju. ANEKS1JSKO VPRAŠANJE. — AVSTRO - OGRSKA C1RKULARNA NOTA. O pogajanjih glede na konferenco ie izdalo naše zunanje ministrstvo velevla-stim okrožnico »Aide Memoire«, ki izvaja: Nasproti konferenci zavzema naše zunanje ministrstvo simpatično stališče kakor tudi glede na pogajanja s Turčijo, o katerih uspehih se poroča velev'lastim. Naglasa se nadalje, da pripozna novo stanje Bolgarije in da pričakuje od konference, da sankcionira neodvisnost Bolgarske. Bos. hercegovsko in sadžaško vprašanje se lahko sprejme v konferenčen program, a nc sme se razpravljati o razširjeni suve-reniteti vladarjevi v Bosni iu Hercegovini kakor tudi ne o prepustitvi Sandžaku 'Turčiji. Konferenca razveljavi tudi 25. člen berolinske pogodbe. Ne ugovarja se razpravi o 29. členu berolinske pogodbe, ki omejuje črnogorske suverenske pravice seveda pod gotovimi pogoji. Srbiji in Črni Oori se dovolijo gospodarske koristi. Glede na pošte v Turčiji je naša država voljna postopati sporazumno z drugimi državami. SRBIJA. Srbija napove v dveh mesecih Avstriji vohko? — Pretepen srbski prestolonaslednik. — Ob Drini, — Zaupnica Velemi-roviču. — Albanske silovitositi v Stari Srbiji. Ruski general Lipovac, ki se je mudil v Belgradu, je ob svojem povratku izjavil, da napove Srbija Avstro - Ogrski vojsko najkasneje čez dva meseca. — Prestolonaslednik .Iur je pregovoril spomladi nad-poročnika Tankosiča, ki se je udeležil svoj čas tudi kraljevega umora, da je vdrl s četo v Makedonijo. Jur je Obljubil Tanko-siču, da 'bo skrbel za njegovo mater, a je prelomil nadporočniku dano besedo. Ko se je povrnil Tankosič iz Makedonije, je očital prestolonasledniku, zakaj da ni držal besede, a za opravičenje je .iur nadporoč-nika oklofutal. Nadopročnik pa udarca ni mirno prenesel in je pošteno zdelal Ju rja, ki so ga šele služabniki rešili. .Iur bi bil rad svoje klofute zakril, a Tankosič tega ni hotel in je odložil svojo častniško čast. O dveh srbskih mrtvecih ob Drini smo poročali že včeraj med brzojavkami. Glasilo zunanjega ministrstva »Wr. Allg. Ztg.« piše, da je razdelila srbska vlada v zadnjih šestih tednih srbskemu obmejnemu prebivalstvu v podrinskem, Užiškem in prokirpljskem okraju stotisoč novih Mau-serjevih in Brdamskih pušk. Zato so v teh okrajih anarhistične razmere. Pomnožili so se nemiri in ropi. V Zelnicah gospodari morilec Brkič, ki ima na vesti 28 umorov m 65 ropov mladih deklic in otrok, ki jiii je prodal turškim haremom in bosanskim trgovcem z deklicami, ne da 'bi mu 'bili skrivili las. Avstrija bo morala zahtevati, da se prebivalstvo razoroži. — Skupščina je z 82 proti 26 glasovom izrekla zaupnico Velemiroviču, kriza je zato odstranjena. Sk opijski srbski »Vardar« poroča o groznih klanjih in ropih Albancev v Stari Srbiji. Nemoteno ropajo in more albanski roparji srbske deklice in žene. Dementirana srbska časnikarska raca. »Uradni brzojav«, izjavlja, da je popolnoma izmišljeno poročilo belgrajske Politike«, da so avstrijski vojaki v Praci onečastili neko turško deklico. Učiteljski shod. Sinoči se je vršil v »Mestnem domu« učiteljski shod. Poleg učiteljev iu učiteljic je bilo navzočih tudi precej socialnih demokratov. Shod otvori g. Jelene, ki pravi približno: Politične razmere na Kranjskem se razvijajo popolnoma naravno. Social-tio-demokraška stranka napreduje. S. L. S. je prišla na vrhunec zaradi svojega neumornega delovanja med ljudstvom. Na-rodno-napredna stranka je na robu propada. (Klic: In mora propasti!) Izgubila je stik z ljudstvom, odriva od sebe posameznike in cele stanove, kar se je zadnjič o volitvah zgodilo z učiteljstvom, ki ie bilo njen najzvestejši pristaš. Da se razbistri položaj, se je sklical ta shod. Predsednik Režek zaiamči svobodo govora ter podeli besedo deželnemu poslancu Ganglu, ki pravi, da ima napredno učiteijstvo danes četrti shod za svoje stanovske koristi. Potem napada referent vlado, ki da je maščevalna, a nima srca za učiteijstvo; politične stranke, ki da vse iščejo pomoči uči-teljstva, iu ga hočejo pridobiti na taalioni način (Klic: Sram jih bodi!), državni zbor, ki nič ni storil za učitelje (Isti medklic), dasi je med drugimi poslanec Hribar (Zi-vio!) rekel, da je dolžnost vlade, da gmotno podpre učiteljske plače. Vlada, k" ima oblast nad šolstvom, bi morala vršiti tudi svoje dolžnosti. Kljub vsem narodnim zvezam se imenuje tretjega šolskega nadzornika, kar je neskončna nesramnost. Politiki slovenski se združujejo zato. da rešijo Schwarza v Ljubljani. (!!) Renegati se odlikujejo (Klic: Belar!), učiteljski pro-letarijat pa umira od gladu in pomanjkanja. Vse stranke so enake, od dr. Tavčarja dol do dr. Šusteršiča, ki imata vsak zasluge za svojo stranko. (Klic: In za-se!) Dr. Tavčar protestira in kliče: Kai kličete za hrbtom! V obraz mi povejte! (Predsednik zvoni.) Večje bi bile zasluge za narod, če bi se omogočilo, da se ljudstvo duševno razvija, da dobi vero samo v sebe, iu da bo tudi gospodarsko krepko, da bo ves narod močan na svoji zemlji fizično in denarno. Samozavest je najlepši plod šole, ki mora najprej rešiti ljudi, potem še-le narod. Stališče naprednega uči-teljstva je lahko: ne bo služilo nobeni stranki, marveč ljudstvu. Učiteijstvo hoče imeti nebo na zemlji. Vsak toliko velja, kar plača. Kulturna bodočnost naroda se zida od spodaj navzgor. Učiteijstvo lahko stopi na čelo narodu. Ne sme biti odvisno od časopisja m ornatov (Klic: Organska banda!), od ljudi, ki hočejo izkoristiti temo našega ljudstva v korist svojih strank. Učiteijstvo hoče otroku vcepiti kal svobodomiselnega spoznanja: spoštuj sam sebe, da postaneš vreden član družbe in služiš skupnosti. »To je moje kratko poročilo (ki je pa bilo precej dolgo. Op. por.) Tak je položaj kranjskega učiteljstva. In ker srno prepričani, zakaj so take razmere, si bomo prizadevali, da se uresniči rek: ljudstvo je vstalo, ker je učiteijstvo vstalo!« (Odobravanje.) Pesek, učitelj iz Štajerskega izjavlja, da je štajersko učiteijstvo solidarno s kranjskim. Učiteijstvo naj ne dela na korist strankam, ampak za procvit šolstva. Najvišji forum mu bodi ljudstvo. Izraža tovarišem simpatije štajerskega učiteljstva ter kliče: Na delo med ljudstvo! Tajnik zveze slovanskih učiteljskih društev, g. Hajnin, prinaša pozdrave 25 tisoč učiteljev iu učiteljic. - G. Čok iz Trsta izraža solidarnost Primorcev s kranjskimi tovariši. Nato nastopi Etbin Kristan, ki se smatra menda za oficijelne-ga zastopnika Ljubljane zato, ker je v Ljubljani — propadel. Komaj Kristan nastopi. začne večina učiteljev ploskati. Pozabili so, da jim je Gangl govoril celo uro, da so izven strank. Pri možeh, ki tako dolgega govora ne razumejo, je pač slaba kultura! Nek učitelj zakliče: »Prijatelji, sedaj ste ga pa polomili!« Kako bi ti gospodje svoje nestrankarstvo šele pokazali, ako bi namestil Kristana stopil prednje Jaklič. Ali bi tudi tako gromovito ploskali? Etbin Kristan pozdravlja zborovalce v imenu jugoslovanske socialne demokracije (Klic: Pfuj!). Če bodo učitelji to storili, kar so sklenili, bodo koristili socialni demokraciji. Vsak alfabet je korak k ciljem, ki jih socialna demokracija želi. Boj učiteljstva mora biti mednaroden in ne naroden. Zatiranost, trpljenje je mednarodno. (Klic: Res je!) Če učitelji ne bodo imeli jesti, tudi narod ne bo imel. To ie circulus vitiosus. (Klic: Hudič naj ga vzame!) Zeli boju učiteljev najboljših uspehov. »Mi vas nc vabimo k sebi. Če boste delali, kakor ste sklenili, našli se bomo tam, kjer bo zmagovalo demokratično načelo!« - Nadučitelj g. Črnagoj prečita sledeči resoluciji: Kranjsko napredno slovensko učiteijstvo, zbrano dne 28. dec. t. 1. na javnem shodu v Ljubljani, izjavlja, da kot samostojna stanovska organizacija, ne pa kot del te ali one politiške stranke, deluje na podlagi državnega šolskega zakona samo za izobrazbo mladine ter za kulturno in gospod a rs/ko 'po.vzdigo 'ljudstva. V zavesti v popolni meri storjene svoje stanovske dolžnosti, opravičeno zahteva, da sc mu končno urede službeni prejemki v smislu vsega avstrijskega učiteljstva. ki jc: plače učiteljstva naj bodo enake plačam državnih uradnikov vsakokratnega 11.—8. činovnega razreda. Zupan Hribar (Klic: Zivio!) pravi, da sc namenoma ni oglasil k besedi, dokler ni slišal resolucij. Nehvaležno jc govoriti po preludiMi. ki ga je slišal od Jelcnca. Stvari. ki jih je Jelene povedal, ne odgovarjajo resnici. Barve so preČrne. Narodno-na-predno stranko jc deval v grob. Toda ona živi iu deluje. (Smeli.) Nc bodo dočakali tisti, ki to žele, da bi stranko položili v grob. Po Ganglu je težko govoriti. V dež. zboru ne bo nobenega poslanca, ki bi ne glasoval za izboljšanje učiteljskih plač. (Klic: Pa Turk?) Tudi Turk bo stori! svojo dolžnost. (Klic: Želimo! — Hrup.) Govornik naglaša, da ima pravico govoriti, ker da je v državnem zboru prvi izprego-voril za pravice učiteljev. (Zivio! Besede! Nimamo nič od besed! Voda!) Stopil je v zvezo s strankami, da bi vlada na svoj račun prevzela plače učiteljstva, a naletel na odpor avtonomistov, ki hočejo imeti v svoji deželi komando. Učiteijstvo ima preveč gospodarjev. Zdai se bliža čas za rešitev vprašanja. S svotami, ki jih dobe dežele od vlade, naj se izboljšajo plače. (Ant. Kristan: Šnops naj pomaga učiteljem!) Korak, ki so ga učitelji storili, je nesrečen. Ni mogoče da ne bi pripadali strankam. (Klic: Taki stranki ne, ki nas vun meče!) Kar se tiče dela med ljudstvom, je stara naloga učiteljstva. Menim, da bi vas raz-žalil, ako bi trdil, da tega še dosedaj niste delali. (Likozar: Le kar moramo!) Najboljša organizacija se mora ozirati tudi na narod. Če bo ves narod dobro stal, bo tudi učitelje lahko plačal. Želi učiteljem najboljšega uspeha in da bi ne obžalovali koraka, ki so ga storili. (Klic: Ne bomo!) Hribarju je zaploskalo na koncu le par učiteljic. Referent Gangl odgovarja, zakaj so se ločili od narodno-napredne stranke. Pravi, da so učitelji narodni skozinskoz, pa tudi demokraški. (Klic: Socialnodemo-kraški!) Iz ljudstva za ljudstvo to je njih načelo. Ljudstvo mora dobiti vero samo v sebe, v svojo moč. Voditelji bodo takrat dobri, ko bodo narodni in demokraški. Takrat ljudstvo ne bo več kamenja metalo na svoje prijatelje... Na to sta bili gornji resoluciji sprejeti in predsednik se je zahvalil udeležencem, zlasti državnim iu deželnim poslancem ter obč. svetnikom, in zaključil shod. Znanost ln umetnost. * »Slovenski Učitelj«. Galsilo slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskili društev. Izhaja 15. vsakega meseca. Naročnina 4 K. Na narodno dolžnost, na stanovski ponos, na strankarsko dolžnost, na dolžnost, da treba podpirati literaturo, umetnost in znanost, in še na bogve koliko dolžnosti Se sklicujejo listi, ko vabijo na naročbo, na podporo, na agitacijo. Tudi »Slovenski Učitelj« je list. ki si je priboril med slovenskimi listi že časttrn mesto; lahko se ponaša z marsikatero vrlino, predvsem pa govori zase z dejstvom, da je potreben, če ne vsem, pa vsaj učitelj-stvu in katehetom. Postavko za »Slovenskega Učitelja« bo moral torej vsak krščanski učitelj — četudi s težavo — vriniti v svoj letni proračun, ako mu je mar napredek šole in vzgoje, ako hoče vzajemno z duhovščino delovati za pravo izobrazbo slovenskega ljudstva. »Slovenski Učitelj« je že takoj izpočetka prinašal tudi kate-hetsko snov. Pred letom pa je postal glasilo vseh slovenskih krščanskih učiteljskih in katehetskili društev; zato upamo, da pač ne bo nobenega slovenskega duhovnika - veroučiteJja, ki bi ne bil naročen na edini slovenski strokovni katehetski list. Število naročnikov je že lani pOSkočJlo, pa tudi vrsta odličnih sotrudnikov je dokaj narasla, tako, da »Slovenski Učitelj« s ponosom in pogumom stopa v deseto leto svojega delovanja. Če je pa »Slovenski Učitelj« ponosen na dozdajne uspehe, pa s tem vendar še ne sme biti zadovoljen, saj hoče in mora vedno ter vedno napredovati, saj mora najti pot v sleharno učiteljsko in duhovsko stanovanje po slovenski zemlji. Naj bi se torej vzdramili zlasti tisti, ki so delo »Slovenskega Učiteija« doslej gledali le po strani, z nezaupnostjo ali pa z nebrižnostjo. To velja tudi o načelnikih krajnih šolskih svetov, ki se še dozdaj niso zmislili. da bi naročili list za svoje šole. Učiteljstvu res ne preostaja drobiža, zato naj bi prišlo do lista vsaj potom krajnih šolskih svetov. Urejeno, dobro, zgledno, krščansko šolo hočemo; zato je potreba krščansko mislečega in krščansko živečega učiteljstva, pa potrebni so tudi krščanski pedagoški listi. »Slovenski Učitelj« se zaveda te lepe lastnosti, zato pričakuje opravičeno vsestranske podpore. Kurator. Dnevne novice. + Slovenci za »Slovenca«! Čast-n a d o I ž n o s t vsakega u a š e g a s o m i š I j e n i k a b odi pridobiti »S I o v e n c u« n c k a j novi h n a r o č-n i k o v. Število naročnikov »Slovenca« naj se pomnoži v vsaki slovenski župniji! Važni, resni časi so pred nami, pokažimo s povzdigo našega skupnega dnevnika, da jih razumemo. V dnevih okolu novega leta ne izgubite nobenega dne, da ne bi agitirali za »Slovenca«. En agitacijski dan v tem času je več vreden kot 30 dni v drugem času. Komur je v resnici pri srcu naša sveta stvar, naj ne prezre teh besedi! + Papež Pij X. naši mladeniški telovadni organizaciji. Papež Pij X. je naročil kot odgovor na poklonitev predsedstva »Zveze telovadnih odsekov« povodom Njegovega jubileja, svojemu državnemu tajniku kardinalu Merry del Val, da je s pismom, št. 34.421 iz Vatikana, 24. dec. 1908, poslanim premilostnemu knezoško-fu ljubljanskemu-, izrazil veselje svetega očeta nad načinom, kako so člani Z. T. O. praznovali njegov jubilej in je »v zagotovilo in potrdilo svoje očetovske ljubezni vsem mladeničem, ki so se udeležili sv. obhajila dne 8. dec.« podelil apostolski blagoslov. Pismo bo v coloti objavljeno v 1. številki II. letnika »Mladosti«, ki izide 2. januarja. Mladeniči pa naj v letu 1909., okrepljeni in bodreni po blagoslovu, podeljenem jim od namestnika Kristusovega na zemlji, gredo še ognjevitejše na delo za svoje vzore, neizprosni, kadar gre za načela, blagi in pošteni pa, če gre za (vsebe. Tako se bo misel, ki so j'o v ponos in čast svoji domovini započeli, razširila čezdallje bolj in dlje. - Novo kulturobojno parolo je izdal na včerajšnjem 'javnem shodu učiteljstva < deželni poslanec Engelbert Gangl. Povedal je. da liberalno učiteijstvo odslej ne bo pripadalo nobeni stranki, pač pa bo rezalo ljudstvu prav posebni kruh izobrazbe, ki bo po Ganglovo takele barve: Učiteijstvo bo razširjalo tako kulturo, da bo ljudstvo jmelo nebesa že na zemlji. Učiteijstvo bo jzkušalo stopiti na čelo narodu! Narod bode tako izobrazilo, da ne bo več odvisen od ornatov, od ljudi, ki izkoriščajo temo našega ljudstva v korist svoji stranki. Začeti bo treba pri otroku, da se bo že vanj zasadila kal spoznanja (da so namreč nebesa že na zemlji). — Zelo dvomfmo, ako je Gangl sam svojim besedam verjel. Tako prestano izobrazbo, kakor jo zdaj on .pridiguje, prepušča naše ljudstvo prav rado liberalnim učiteljem, naj jo sami prežvekujejo. Ganglovo učiteijstvo naj bo uverjeno, da ne bo nikoli napočil čas, da bo ono Stopilo našemu ljudstvu -na čelo. Ti ljudje so pravi čas že davno zamudili. Naj s politiko vred puste pri miru tudi kulturo, kajti ta se bo brez liberalnih učiteljev najlepše razvijala kakor se bo tudi slovenska politika brez njih čisto lepo in pravilno pietla naprej. Če učiteijstvo Ganglove šole res misli, da so že na zemlji nebesa, .naj si jih najprej samo Sebi ustvai i .*> tem, da postane vendar enkrat pametno in se jame pečati z lastnini pokulturjenjem, mesto da ljudstvu ponuja svojo svobodomiselno slamo, za katero nihče ne mara. Kar se tiče gospodarske osamosvojitve sl. ljudstva, bi bilo ž njo presneto slabo, če bi S. L. S. čakala na Ganglov pouk. S. L. S. je to delo pričela ne radi kakih plač, ampak radi naroda ter to dello vspešno nadaljuje. + Od državne železnice. C. kr. železniško ministrstvo je imenovalo: za tit. nadinspektorja Julija Roskoschny, načelnika VII. odd. pri ravnateljstvu v Trstu; za inšpektorje: Hugona Mautlmer, načelnika kurilnice v Trstu c. kr. drž. žel., Rudolfa Schrnidt, načelnika odd. VIII. pri ravnateljstvu v Trstu; za višjega komisarja: Ivana Breda, podnačelnika odd. IV. pri ravnateljstvu: v Trstu; za višje revi-dente pri ravnateljstvu v Trstu revidente: Loeffler Adalberta pri odd. III., Zadro Jakoba, Golob Rajka pri odd. VI.; za nad-oficijale: Ječminek Viktorja, postajenačelnika na Jesenicah, in Wieser Franca, postajenačelnika v Gorici; za žel. tajnika: Rob pl. Sauter, podnačelnika odd. VI. pri ravnateljstvu v Trstu; za strojnega komisarja: Viktorja pl. Palese-Gretaberg pri odd. IV. ravnateljstva v Trstu; za revi-denta: .1. DobroStansk.v pri ravn. blagajni v Trstu; za adjunkte: Kvtka Karla. Osre-ticli Dominika pri obratnem uradu v Trstu c. kr. drž. že'l., Ferrari Romeja in Vinka Schweiger v Gorici, Jebačin Franca na Jesenicah, Burich Martina v Spljetu1, Ven-cajz Ljudevita, postajenačelnika v Ajdovščini, Časa Oskarja pri ravn. odd. Vili., in Pinter Ivana pri ravn. odd. II. v Trstu. V višji plačilni razred sta pomaknjena: pl. Ritter-Zahony, podnačelnik kurilnice v Ljubljani in obratni vodja v Spljetu Cicin Rok. -f Osebne vesti. Vladni kancelist .1. Abram je imenovan za okrajnega tajnika na Kranjskem. Sodni sluga J. Resnik v Velikih Laščah je imenovan za ces. kr. uradnega slugo pri deželni vladi v Ljubljani. Za c. kr. uradnega slugo ie imenovan tudi umirovljeni orožniški postaje-vodja Egidij Kolb. Za suplentko na šoli Zagorje-Toplice je imenovana gdčna Lav-ra Schiiller. Umrl je na sveti večer v deželni bolnici v Ljubljani vsled zastrupljenja krvi Ivan jeve Franc Mally, posestnik in pismonoša v Radoljici. Bolela ga je že dalje časa roka, zadnji čas jc pritegnil prisad, ki ga je po kratkem in hudem trpljenju spravil v prezgodnji grob. Na sv. Štefana so ga prepeljali v Radoljico in pokopali na ondotnem pokopališču. Zapušča ženo in dvoje nedoraslih otrok. Spoštovani Bezulnjakovi rodbini iskreno sožalje! — Pri sv. Ivanu poleg Trsta je nagloma umrl trgovec g. Grmek, oče gospe Karle Ponikvar-in učitelja pri Sv. Ivanu Antona Gr-meka. Na Gorenji Ponikvi pri Trebnjem je umrl posestnik g- Janez Radelj, star 35 let. + Vseslovansko umetniško razstavo namerava prirediti Henrik Sienkiewicz 1. 1910 povodom 1 Obletnice poljske zmage v bitki pri Grunvaldu. Razstava bi bila v Krakovu, čas'"' predsednik pa nadvojvoda Karol Štefan. Sankališče v Bohinju. Slavnostna otvoritev sankališča v Bohinju se vrši dne 3. januarja 1909 ob pol 12. uri dopoldne. Začasno se je to sankališče otvorilo že na sv. Štefana dan in sc je znašlo vsled tega neiaj prijateljev zimskega športa iz Krapa, Bleda, Gorice in Trsta. Ze ta dan je bilo precej veselega vrvenja ob sankali-šču in na sankališču, še več pa se sme pričakovati prihodnjo nedeljo, ker se zlasti v Trstu in Gorici jako zanimajo za ta šport in se bodo radi posluževali udobnosti, ki jih daje pri vožnji železnica. Ako pripomnimo, da ie sankališče tehnično izborilo zgrajeno, in da so ga vsled tega vsi vozači hvalili, smemo pač pričakovati, da polete ta dan tudi ljubljanski prijatelji zimskega športa v romantični Bohinj, ki je po zimi še mnogo lepši kot poleti. Nudila se jim bo pa ta dan tudi izborna prilika, 'da pokažejo zlasti gostom iz Primorske, koliko so se že izurili v tem velezdravem zimskem športu. Ako pripomnimo danes, da sc v Bohinju skrbno pripravljajo za ta dan in da jc skrbljeno za razne udobnosti in zabave, ki se morejo nuditi človeku po zimi, da se obeta koncert itd., mislimo, da bo marsikoga vleklo tja. Podrobnosti sc pravočasno objavijo. Obesil se je v policijskem zaporu v ulici Chiozza v Trstu ponoči od 27. do 28. t. m. 22 let stari Ivan Marzan. Vrv si je napravil iz srajce, ki jo je raztrgal. Darovi, poslani našemu upravni štvu: Za obmejne Slovence: Veleposetnik g. Balon, gostilničar »pri fajmoštru« Ljubljani 5 K. Neimenovan 40 vin. v — Tatvina v Kandiji. Pri g. Stam-burju vdrl je tat skozi okno in vlomil zaprto omaro. Denarja ni dobil, pač pa rnu je bila všeč zlatnina gdčne. natakarice. Tatu zasledujejo, a ga še niso dobili. O ranjkem g. kuratu Premru se nam še piše. Rajni gospod kurat je bil jako na darjen; kot bogoslovec se je odlikoval : lepim tenorjem, pesnikoval je v slovenskem, hrvaškem, tudi v nemškem jeziku. Na vseh štacijah jc rad pomagal duhovnikom v pastirstvu. v spovednici, na priž-nici. Bil je blag in plemenitznačaj, jako veren in cerkvi nad vse udan duhovnik. Imel je tudi mnogo neprijetnosti v svojem stanu, in te so ga potrle. Ena pa se mu je spolnila želja, da mu truplo počiva v domači zemlji. Naj se mu spolni tudi hrepenenje po Bogu! Ljubljanske noulce. Štajerske noulce. š Štajerski Slovenci! Vaš »Slovenec«! Agitirajte zanj Koroške noulce. dnevnik je To je naj-libcralnega »Slovenca« Pišece, Fr. g. župnik boljiš odgovor ustanovitvi »Narodnega Dnevnika«. Širite in sporočajte mu vse novice. š Duhovske vesti. Za kanonika lavaln-tinske škofije je imenovan preč. gospod Jakob Kavčič, profesor na gimnaziji v Mariboru. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Miroslav Volčič iz Slivnice v Slov. Bi strieo, Štefan Belšak iz Mozirja v Žalec, Franc Božiček iz Pilštanja v Planine iz Pišec v Mozirje. C. Franc Slavič, župnik pri Sv. Antonu na Pohorju, je 'šel v pokoj ter se bo nastanil v Št. Lovrencu nad Mariborom. š Ornig propadel. Ptujski Ornig ie pri volitvi v štajersko trgovsko in obrtno zbornico propadel. To jc za Orniga, katerega je trgovska zbornica odpošiljala v štajerski deželni zbor, precejšnja nezgoda. Sedaj skuša priti v deželni zbor v mestni skupini ptujski, ker dosedanji zastopnik ptujskega mesta v deželnem zboru. dr. G. Kokoschinegg, ne bo več kandidira š Smrtna kosa. Iz Šmarij pri Jelšah se nam piše: Dne 28. t. m. je umrl nekdaj daleč okoli znani gostilničar in mesar Karol Jagodič ml. Živel je par let pri svojih vinogradih na Bobovem. Smrt ga je dohitela v gostilni gospoda Grada, Ii kateremu je prišel na sveti dan. Z Bogom spravljen ej mirno zaspal. Pogreb bode v sredo zjutraj. lj V socialnem kurzu S. K. S. Z. bo v četrtek 31. t. m. razgovor o revolucionarnem socializmu. Začetek točno ob pol 8. uli zvečer. Vabljen je vsakdo, kogar stvar zanima. lj Silvestrov večer v hotelu »Union« se vrši v četrtek zvečer v veliki dvorani, z posebne prijaznosti sodeluje primadona slovenskega gledališča gospica Šipankova in operetni komik g. Bohuslav. Sprem-ljevanje na glasoviru je prevzel g. kapel-nik Benišek. Orkester slovenske filharmonije bode vodil koncertni mojster gosp. Marcuzzi. Program je obširen in temu večeru prikladen. Mize in stoli bodo nu-mtrirani in se že vrši predprodaja vstopnic v trafiki hotela »Union«, kjer je tudi natančen načrt dvorane in miznega reda na razpolago. lj Na naslov ravnateljstev šolskih zavodov. Iz zdraviliških krogov se nam piše: Božične počitnice trajajo od 24. decembra do vštevšega 2. januarja. V te'm času se šolski prostori ne kurijo in gotovo tudi ne zračijo. Tisti dan, ko se prične šolski poduk, se zakurijo šolske sobe. ki so mrzle, kakor ledenica. Da kurjava ta dan nič ne izda, razume lahko vsakdo, kakor tudi, da dijaki, posebno otroci, zmrzujejo in si lahko nakopljejo nevarno bolezen. Zaradi tega opozarjamo slavna ravnateljstva, da skrbe za izdatno prezra-čenje in snaženje šolskih sob v tem času. kakor tudi za to, da se vsi šolski učni prostori vsaj dva dni pred šolskim pričetkom izdatno zakurijo, tako da dijakom in profesorjem ne bo treba v neprezračenih za-duhlih šolskih sobah zmrzovati in poduče-vati. lj »V pravljični noči« bo naslov letošnji predpustni kostumini zabavi slovenskega glasbenega društva »Ljubljane«. Trije odseki so že na delu, da ustvarijo na podlagi najlepših naših narodnih pravljic nekaj čarobnega. Pravljična noč v »Unionu«, bo dne 7. februarja. lj Ponesrečil se je pri zgradbi predora na Martinovi cesti polir Jožef Mozetič. Voz gramoza se je zvrnil nanj in mu zio-I nogo. Ij Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek, četrtič in bržčas zadnjič opera »Carmen«. — 1. januarja popoldne Meškova »Mati«. — Zvečer klasična Goe-thejeva tragedija »Faust«. lj Seje »Ljubljane« v srebrni dvorani »Uniona« danes ni. Ij Obesil se je včeraj opoldne Franc Remžgar, umirovljeni revizor vozov na jmž. železnici, star 45 let. Vzrok samo-umora je baje bolezen. Remžgar se je zaklenil v sobo in se obesil. Remžgar zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok. lj Leopoldini Schvvarzovi je znižalo deželno kot vsklicno sodišče po okrajnem sodišču ji odmerjeno kazen 40 na 20 K, ker je, kakor smo svoj čas poročali, rekla o županu Hribarju, kar je čul Bajželj, »Jetzt at dieser verfluchte Biirgermeister Hribar erreiclit, dass er aus dem Parlamente lerausgesclnniessen \vird«. Obtoženka je šivilja, a ni sedela na zatožni klopi, marveč je imela, ker je nemška »dama«, poseben stol. kakor ga imajo včasih, a ne vedno, le obtoženci akademiki. lj Dan sodne razprave proti demonstrantom, ki so obtoženi, da so odstranjali septembra nemške napise, še ni določen, ker se je proti obtožnici, ki jo je sestavil državnega pravdništva namestnik dr. Paj-nič in podpisal državni pravdnik Trenz sam, pritožilo na graško višje deželno sodišče več obtožencev. Razprava se vrši najbrže v drugi polovici meseca januarja. Ij Aretovan je bil včeraj v policijski tiralnici zaradi tatvine preganjani samski hlapec Jožef Strah, rojen I. 1892 v Ljubljani in pristojen v Mirno. Po tatvini je odšel iz Trebnjega na Koroško, potem pa prišel nazaj v Ljubljano, kjer ga je dohitela usoda. Oddali so ga sodišču. lj Prijeta dolgoprstneža. V neko prenočišče v Kolodvorskih ulicah sta prišla stanovat trgovec Bernard Burg in delavec Alojzij Oražem, rodom iz Prigorice pri Kočevju. Ko je Burg še istega večera opazil, da mu je izginilo za 20 K obleke in nekaj drugih reči, je tatvino takoj naznanil policiji, katera je Oražma aretovala. Obleko je Burg dobil nazaj. Hlapcu Franu Vrbnjaku jc bilo iz hleva na Poljanski cesti št. 25 ukradenih 16 K. Ko je oškodovanec dne 25. t. rn. v hlevu počival, se priplazi k njemu delavec Ivan Zabjak iz Do-brunj ter začne, misleč, da Vrbnjak spi. stikati po obleki. Ta pa naglo skoči pokonci in Zabjaka zgrabi ter ga izroči policiji. Oba so oddali sodišču. š Iz Pliberka. Gospodarska osamosvojitev je nam nujno potrebna. S tem na najboljši način odgovarjamo na zlobne, ponovne napade nemškega časopisja. Gospodarska organizacija pa naj ne ostane omejena le na središče, zanesti se mora na deželo, na narodno mejo, da bo ljudstvo vendar enkrat videlo, da se hoče udejstviti rek »Svoji k svojim!« Ne samo videlo, ampak se ga tudi oprijelo, kar je posebno za obmejne kraje eminentne važnosti. Ob narodni meji je toliko oseb, ki se v trgovinah in ob tržnih dneh ljudstvu laskajo in dobrikajo, sicer pa ga sovražijo in mu škodujejo kolikor mogoče. Tem se mora povedati, od koga živijo. Zato mora postati ljudstvo toliko zavedno, da podpira samo svoje ljudi. To bo pa le tedaj, ako dobiva od sredine vedno in vedno novega navdušenja za sklepe, ki so se sklenili ob splošnem navdušenju. Naša podjetja trpe močno konkurenco, in če jih še sami preziramo, kdo se bo potem čudil, če postanejo podjetniki v narodnem oziru mlačni ali pa se prelevijo celo v odpad-, nike. Značilno in žalostno je za nas dejstvo, da povsod med nami izpodrivajo domače moči. Naše dežele so preplavljene malone v vseh obrtnih in industrijskih strokah z nemškimi in italijanskimi podjetniki in delavci; domače moči pa se prezirajo. Slovenski delavec, obrtnik često ne najde doma priznanja, če je še toli zmožen in strokovno izobražen, dočim je tuji. mnogokrat zelo šablonski delavec in podjetnik nadvse dobro preskrbljen. Ta konkurenca tujih elementov tlači domačina ne le duševno, temveč v prvi vrsti gmotno k tlom. Znani so slučaji, da preziramo domača podjetja, dočim se jih daljši kraji poslužujejo marljivo iu so zadovoljni ž njihovim blagom iu delom. Dve tovarni sta na Koroškem v slovenskih rokah, davno- m slavnoznana \Vernigova puškama v Borovljah in od aprila sem tovarna smolnatih in oljnatih izdelkov v Dobrlivasi pod izbornim vodstvom gosp. Prajnika, odločnega narodnjaka. Ali se poslužujejo Slovenci prve, ne vem, pa znano mi jc, kako so se do zadnjega časa posluževali druge. Slučajno dobim pred enim mesecem v roke zapisniK naročnikov in čudom sem se čudil, ko med odjemalci nisem našel skoraj nič slovenskih, samo par častnih izjem. In vendar je bila njegova tvrdka naznanjena samo v slovenskih listih in kot slovenska. Ali narodnjaka ne more boleti srce, ko vidi, kako ga prezirajo narodni bratje? Da bi bil to edini slučaj, jako dvomim. Nehote sem se spomnil besed vplivnega koroškega Slovenca: »Mi Slovenci šele potem vidimo svoje vrline, ko jih nam kažejo drugi že s prstom«. Kdo se more potem čuditi, če kdo postane mlačen. Saj smo sami krivi, ko smo tako malomarni v izvrševanju skupnih narodnih dolžnosti, ko tako lahko prezremo vitalne narodne interese. Načelo, da imajo v prvi vrsti pravico do obstoja domačini, še do zdaj pri nas ni prodrlo, čeravno je drugod že povsod izvedeno. Čas je že, da to načelo prodre tudi pri nas, da se narod zaveda svojih dolžnosti do poštenih domačinov. Sv. oče je odlikoval ekscelenco gospo Albertino pl. Adrovski rojeno baronico Unukič, ženo feldmaršallajtnanta, s častnim krišcem v zlatu z diplomo. TRAJNO URADNIŠKO MINISTRSTVO. Trajno uradniško ministrstvo dobi najbrže zbornica, ko se zopet snide. ako bodo ostali brezuspešni vsi Bienerthovi poizkusi, da sestavi ustavno vlado. Uradniško minstrs+vo predloži zbornici zakonska načrta o jezikovni postavi, o razdelitvi okrožij na Češkem in o dovolitvi vojaških novincev. Naročajte „SIovenca('! Kjer eden ne zmore naročnine, naj se jih naroči Jtrar več skupaj! SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice! Razne stuarl. JCarcčojtc »Sicuenea"! KJcr eden ne zmore naročnine, naj $ sr. jvzh. oblačno | sl. szah. — 4-9 sl. vzsvzh. del. jasno 23 Srednja včerajšnja temp. — 5'5°, norm. — 2 6\ Poslano. Pri našem odhodu 13 bele Ljubljane kličemo svojim prijateljem in znancem in bivšim cenjenim, gostom od katerih Se nismo megli osebno posloviti j Srčni zbogom S prošnjo, da nas obdržite v prijetnem spominu. Priporočamo se tudi v bodoče 3a Vašo naklonjenost, udani 3472 1-1 žranjo in S°fva J\rvarič Restavrater u hotelu ,,^lotilcic" Cirt^venica. ♦ ♦ itti Httltl itn R Ravnokar je izšel i w Rolei!nrzs Kmetovalca 1909, uredil drž. konz J. Legvart. IV. zelo popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80, in se naroča pri Iv. Bonaču w Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se 3417 naj znesek naprej dopošlje 4 ♦ ♦ ♦ ♦ *♦ ♦ o ♦ ♦ ♦ ♦ "i* ♦ ♦ i:: i:u s::i sni .Katoliška bukvama' v Ljubljani priporoča sledeče važne novosti: Poezije, Anlon Msd>ed, „ de, Cena K 4 —. elegantno vezana knjiga K 5 40. Kakor je prva zbirka Medvedovih „Poezij" zaslula po vsi naši domovini in našla prijateljev in častilcev v vseh krogili, tako bo tudi drugi del gotovo šc bolj poglobil in povzdignil vrednost in velikost našega pesnika. B691 ■ H&JIPa Koman iz časov Kristusovih. Spisal Lu dvig VVailace Cena vezani knjigi K 4 50. — Lepšega berila in darila za Božič si ne moremo misliti kot .15 e n - H u r j a"; roman vzbuja m ohranjuje zavest lepote krščanstva in glohoke misli njegove so velike vzgoji ne vrednosti. Pred oči nam živo stopa življenje Gospodovo od rojstva do smrti; opisuje se nam poganstvo v svojem zunanjem blesku, a tudi notranji trhlosti. Osebe v romanu so mojstrsko karaktcrizovanc. Andrej Hofer, tirolski junak Igra v 5 dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 vin., 10 izvodov K 5 —. — Ne samo, uprizorjena na odru, temveč tudi kot podučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev. Zbi^Bca ijudskih iger !X zvezek _ Cena 80 vin., po pošti 90 vin. — Knjiga ima sledečo vsebino: za moške uloge: 1. „Na betle-hemskih poljanah", 2. .Kazen ne izostane', 3. Očetova kletev". Za ženske uloge: 1. „Večna mladost in večna lepota«, 2. „Čašica kave". - Vsebina prejšnjih zvezkov je označena na ovitku IX. snopiča. rdo ** W v podobah. Slovenski. Cena 80 vin., trdo vezan KI'20 —Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z živopestrimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede. — Otrokom bo v pravo veselje in lahek poduk. Oče naš, Malavašič. Cena K 1-50. trdo vezana knjiga K 1'70 To lepo povest so slovenski Časopisi že opetovano priporočali. Zšatokopiii XVI. zvezek Spillmannovih povesti z zanimivo naslovno sliko. Cena 60 vin., trdo vez. 80 vin. — Opozarjamo tudi na prej izišle zvezke te zbirke, ki se je med Slovenci tako hitro splošno piiljubila in razširila 3238 8—S JntolIžfrD tutecrna" u mailcnl. Strojni praktikant »« sprejme. Stanovanje in hrana sta prosta. Kje, pove upravništvo. 7447 3-2 POZO , A sr Nauk o zdravilih navaja, da se mora zdravemu _ človeškemu telesu s hrano, boln emu, malokrvneiru pa v obliki zdravil vsak dan dovajati okoli 5 oentigramov železa, da ostane zdrav. Tri jedilne žlice = 45 g (vsakdanja poraba železnacega vina lekarnarja G. PICCOLIJA v Ljubljani c. in kr.dvornegis dobavitelja obsega 5 ctg železa. Vina China Serravalo z železom ipo analizi gospoda prof. doktorja Friseniusa v VViesbadenu) bi pa nasprotno morali použiti odrasli cel liter, otroci pa pol litra vsak dan, da bi dovedli organizmu enako množino, Pollitrska steklenica Piccolijevega železnatega vina stane 2 broni, poštni zavojček s tremi steklenicami ter s prosto zavojnino in poštnino 6 K 60 h. Naročila izvršuje po povzetju lekarnar G. Piccoti v Ljubljani, na Dunajske cest«. 3089 33-t P Bogu Vsemogočnemu je dopadlo k Sebi pozvati velečastitega gospoda Antona Korbie-a župnika v pokoju, po dolgi bolezni večkrat previdenega s svetimi zakramenti v 62 letu starosti Pogreb blagega pokojnika bode v sredo, 30. t. m. ob 9 uri dopoldne iz hiše žalosti, Zaprice št. 19, na Žalje. Blagi pokojnik se priporoča v molitev in spomin. Kamnik, dne 28. decembra 1908. Ivan Lavrenčič dekan. Menpferd-lilijno-mlečno-milo. /Pif*' Najmile jše milo za kožo. __67 40—31) Gramofoni! «... Milko Krape* urar, Uubllana. Jurfita trg Ste«. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nikel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižice, pr-stane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje. firnmnfann in nainoveiSe slovenske pio-ViraniUlURE šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo. 2393 24 Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje t kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. Pozor! Čitaj! Pozor! Pakraske želodčne kapljice. I Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobilo se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja 3314 l0 4 v*v g Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je 23 12 steklenic (1 dvanajstorioa) 5 K franko na vsako pošto po povzetjn ali 5e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURlSlČA, lekarnarj v Pakracu št. 65 (Slavonija,) a Pozor, kmetje in fantje! V moji lekarniški praksi, katero izvršuj* m že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti_ sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranjen je prhlja (luskin )na glavi t.|. Kapiror ti t. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K tO v, 2 lončka 5 K. Prosim da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 3145 1,,_3 1 *& tn pod cene prodajani radi pomanjkanja prostora ob£®fce in površnike, ESmsfee in dežne plašče za gospode in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice:. Konfekcijska trgovina rta I'red škofijo štev. 19. 2811 43 te dobi v lodib od CO litrov naprej po prav primarni ceni v zanesljivi kakovosti v tropinoveo kranjski brinjevee Odlikovano l Parizu. veležganjarni in rektifitarni sadja M. Rosner it Co., LJubljana, •pod. Slika, poleg Ko«l*r-Java pivovarn*. Ustanovljena leta 1854. Telefo«i ftt. 210. Proa domača slovenska pivovarna . AUER-jevili dedičev LMtnro, (fclfove ulice Stev. IZ, Ljobllonr Priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izbor;«-.-j moreno pivo v sodem m steklenicah Priloga 298. Itov. ^Slovenea11 dn6 29. decembra 1908 za butelje Posojilnica v Radovljici razpisuje službo iz posušenega grozdja najfinejših vrst, kakor: muškat, marsmtein, posip, btajda, cuiioa, kobilara hvancedno dobro, čisto naravno ——- prodaja po 80 h (40 novčičev) liter ----= Uprava biskupskih dobara: KOIlHjt, P. PunDl, OtOk RrH, Miti) 2947 i6-i Petar Galzigna, upravitelj. Prsoda za naročeno vino naj se pošlje na špediterja G. Campacoi, Rijeka, kateri jo bo naprej poslal po parobrodu. z začetno mesečno plačo 200 K. Pogoj je izkazano večletno službovanje v kakem denarnem zavodu. Vstop čimpreje. Ponudbe 3448 do 6. prosinca 1909. 3-2 Mi »un luninimi« t^KOH E5S BJiStBftasaaHBHMjM 1 «mi mhhh mmmmmmmBMmmmsmmmumuat i h 3 :: Uubliflna :: si\ Petra cesta štev. 21 ioni, :: Ljubljana sv. Petra cesta štev. 21 krznar in izdelovatelj čepic priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko izbrano zalogo najfinejših kožuhov««, raznovrstnih kož, klobuka«, čejsic lastnega izdelka vseh vrst. Velecenjenim damam priporoča vsakovrstne kolirje, ntufe in druge tovrstne predmete po najnižjih cenah. — Tu se tudi kupujejo raznovrstne kože od riiwja£itto po najvišjih dnevnih cenah. 2876 18 -17 Žepni robci v največji izberi. Zelo znižane cene! ANTON ŠARC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8. C c b _________ bžovenceni Zelo važno ar.«« trgovce in obrtnike | Ker imam še precejšnjo zalogo in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte vzorce katere radevolje pošiljam na ogled. ---Cene so brez konkurence tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati komu d že od lo v. naprej Vsem Slovencem se priporoča 3078 (20—14) Fr. IgliČ, llubliana, Mestni Iti 11. 5. | Fiinu^iiiroiif v. J Podpirajmo se medsebojno! V slogi je moč! TBf.. Trgovski sotrudnsk zmožen Češkega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako špecerijsko trgovino. Več se poizve v uprav. „Slovenca". 3415 (3) vC" / Ust« m;iaje: Bariia, Fam, Sisa iil/ •*'L, iBjnn.nianiniMiJ 1 -»»mti-.utf —• — j Najbolj, hasm.zobo-^^^ | ilatil. sv tel- •5 s to o 4» ? 0. ^ "^.-.-•""Liifblja^a, Spita!.-Stritar, al. Peter Maj die, Celje se priporoča cenjenim odjemalcem ;stna hranilnica ljubljanska v Prešernovih ulicah štev, 3, v lastni hiši (poprej na Mestnem trgu jrnven rotovža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ute popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje ne-vzdigrijene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. « Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, tla vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. 53 12-12 Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojjuje s© ma zemljišča po 43/4% na teto. Z obrestmi vred|pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v H3 letih, tedaj nora plačevati na leto 0% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menios in vrednostne papirje. Podružnice ka kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 r^oHiin.. K 20 žrebanie 2. ianuuria. alavni dobitek K 300.000 priporoča promese na kreditne srečke.......K srečke za rejjulacijo Donave ljubljanske srečke .... 3 "/o zem. kred. srečke . . . 20 žrebanje 2. januarja, glavni dobitek K 300.000 10 „ 2. „ „ 140.000 7,2., „ » 40.000 5 V, » 5. , , , 100.000 Vse 4 promese samo K 40. Vlojje na knjižice in na tekočI račun obrestuje po čistih 4^2°|c Podružnice Spljet, Celovec in Trst_- Rezervni fond K 300.000. Od 28. decembra 1908 do 6. januarja 1909 prodajam zaradi inventure moško in žensko konfekcijo pod vsako ceno. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. ^ Št. 39.000 Pobiranje pasjega davka za 1909 leto pričelo se bode z 2. dnem januvarja 1909. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsakega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark, najkasneje do 20. dne februvarija 1909 pri mestni blagajnici proti plačilu 8 kron. Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februvarija 1909 nadalje, vse one pse, kateri se dobe na ulicah brez veljavnih mark. 3437 3-3 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana, dne 14. decembra 1908. Od 25. dec. 1908 do 25. jan. 1909 prodajam v Šolskem drevoredu na mo.tSwood MUVM^Aff tiltfiAiMA brez kože, od prašičev iz prima slanino n mm. "" ■ "n* i * i ''i-^-'i* ■-».<* ^-»|-y«ii_^iijjriii .« ^ I. vrste kg. 150 II. vrste kg. 1*30 v • v prosic o Skupna rezerva sklepom 1907 Upravno premoženje sklepom 1907 čez stotisoč kron. 3 milijone šeststotisoč kron. Zadružnikov čez 550. GLAVNA POSOJILNICA registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani, pisarna na Kongresnem trgu št. 15. nasproti nunske ceikve obrestuje hranilne vloge po 0 o 3418 4 t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, nc da bi se obrestovanje pretrgalo. Uradne ure od 8. do IZ. dopoldne ln od 3. do 6. popoldne. Tekoči račun v Avstro-ogrska bank! v Ljubljani. Račun poštne hranilnice itev. 49086. Telefon itev. 135. Konkurenca. I. vrste kg. 1*40 II. vrste kg. 1*20. 3098 (29) Elija Predovič« ■NB««** •m Houo uino lastnega pridelka turdke Br. MnuuKouie. rdeče (opolo) 24 jn 2 28, mm 32 tflnarieu pol litra Itd., 1645 se toči v Sodni sKIh ulicah itev. 4. In na Rimski cesti štev. 5. Toči se tudi pivo iz zagrebške delniške pivovarne. feu Molilo In najfinejša prlliSa za sledenje. Denarni promet do 31. okt. 1908 čez 54 milijon, kron. Lastna glavnica K 354 645*15. Stanje vlog 31. oktobra 1908 čez 15 milijon, kron. Sedaj: Miklošičeva cesta št. 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo prej na Kongresnem irgu št. 2, I. ŽKffi UM