Con stipplemenfo dedicato ali* in it n strla jugoslava GOSPODARSTVO Leto xvi. štev. '4i6 CENA LIR 30 POST. PLAČ. V GOT. TOREK, 26. JUNIJA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL 38-933 Veliki magazini izpodrivajo male trgovine Mnenje jugoslovanskega gospodarstvenika Z vprašanjem, kako zadovoljiti potrošnika oziroma omogoči mu, da nabavi blago po čim “°lj nizkih cenah, se danes ^vijo po vseh državah, tako “Udi v Italiji in Jugoslaviji. 2tian je zakonski osnutek ministra Colomba, po katerem bi “ilo proizvajavcem omogočeno, prodajajo svoje proizvode •pridelke) neposredno potrošnikom, to je na trgu. Danes j® na primer kmetovavcem na Tržaškem prepovedano prodajati blago na drobno na trgu. gospodarstveniki so mnenja, ®.a bi bilo treba čimbolj skrčili število vmesnih posredovav-'Jv. v ta namen prihajajo na ^an tudi s predlogom, naj bi se Ha primer «super tržnice» (samopostrežne trgovine) povezale Heposredno s proizvajavci. Med kmetijskim sejmom v Novem Sadu so se sestali pred-stavniki kakih 300 poslovnih druženj zbornic in organizacij za poslovni promet, da bi se ^svetovali o pogojih, pod katerimi bi bilo možno čim hitreje tesno povezati kmetijstvo, živilsko industrijo in tr-tovino. Ob tej priložnosti je Predsednik Zvezne gospodarske gornice Risto Bajalski povedal, da na pristojnih mestih Sejem Trst-EST Tudi povojni razvoj gospo-^rstva je potrdil, da se med-1,(1rodni sejmi niso preživeli pri ?Sewi napredku prometnih in ?°munikacijskih sredstev, ki afofco postavijo proizvajavca in *uPca mnogo hitreje v nepo-Sredni stik, kakor je to bilo Mogoče nekdaj .Prav gospodarji razvoj je pokazal, da so sej-j potrebni in da jih je torej reba ohraniti in še razviti. vPrašanje je samo, v kakšni jieri. Splošno prevladuje med ®°sPodarstveniki prepričanje, da mOrajo sejmi težiti čimbolj za specializacijo. Spričo novih pridobitev na področju tehnike in '■etn.u dosledno tudi proizvodne, ki kar bruha na dan vedno n°i>e in nove proizvode, in spri-j čedalje večjega zapletanja lr9ovine je ta težnja od sploš-r.L}h vzorčnih sejmom k specia-jpiranim sejemskim priredi-tl}am po vsem razumljiva. Kar smo ugotoviti o vlogi jimov v gospodarstvu in njihovem razvoju, velja tudi gle-6e našega sejma. Tržaškemu P® tudi gospodarstvu sosednih "ežeZ v Italiji. — mislimo pred-jem na goriško in videmsko jkrajino — je tržaški sejem Potreben. Da je sejem vstal iz l°treb našega gospodarstva in slonijo njegovi temelji prav p1 teh potrebah, dokazuje že jfojo dejstvo, da se je ohranil in ' časom še izpopolnil. Če bi teh Potreb ne bilo, bi ga bila burja hpiroma poletna vročina že dav-0 odnesla. Sam Trst nima lastnega do-pččega zaledja, presekala mu PQ je politična meja in prav jpo mora misliti na gospodarno prireditve, kakor so med-harodni sejmi, ki bi mu omo-*°čili in tudi utrdili stike z Tpielami, ki ustvarjajo njego-o naravno gospodarsko zaled-f- kakor z Jugoslavijo, Avstri-vr’ Češkoslovaško in Južno H e?nčijo, hkrati pa tudi s čez-P°rskimi deželami; saj je bi-"0 vzdrževanje poslovnih in pro-T-čtnih vezi med srednjeevropskimi in čezmorskimi deželami Hja izmed glavnih nalog trža-Te9a morskega in trgovinske-ffG središča. . čudno je, da ni letos med Trdnimi govorniki na velesej-mu nihče omenil te vloge naše-mesta in tržaškega sejma, pa je tržaški župan imel ? potrebno ugotoviti, «da po-•uja Trst živo in podjetno sre-f!sče v odnosih med državami Aropskega skupnega trga in Jugimi deželami» .Kako naj Tsi prevzame in igra to vlogo, J Pa ni na tržaškem velesejmu ra$en Italije nobene države Ev-JPske gospodarske skupnosti, mt? Zahodne Nemčije? . 4ko bi hotel Trst ohraniti pžno vlogo posredovavca med Julijo, ki je članica Evropske h°sPodarske skupnosti, in drčami izven skupnosti, potem J se moral z vsemi svojimi črni boriti proti dviganju canskih pregrad med Evropsko l°sPodarsko skupnostjo in drčami njegovega zaledja. V s??nici utegne prav novi carin-t,1 zid, s katerim se obdaja .tropski skupni trg oziroma Gftica Italija odvzeti Trstu J°9o trgovinskega posredovanji To dokazuje najnovejši pri-Jčr razvoja trgovinske izme-'lave med Italijo in Jugoslavi-oziroma jugoslovanskega T^anjkljaja, ki se v njej po-Jvlja v veliki meri kot posledi-0U carinske politike Evropske-skupnega trga. Čim bolj se ‘Odo države EST zapirale v ca-mske obzidje, tem šibkejša bo JSo-oinska vloga Trsta. Niti u-f®nJe, da bi Trst lahko priva-J' več kapitala iz držav EST, j® more mnogo spremeniti na dejstvu. proučujejo možnost za širšo združitev, vštevši notranjo in zunanjo trgovino, ki bi zaokrožila enoten proces od proizvodnje do prodaje proizvodov. Potrošniki naj bi čimprej začutili ugodne posledice povezovanja in sodelovanja kmetijstva, živilske industrije in blagovnega prometa. Seveda je treba modernizirati vso organizacijo blagovnega prometa in uvesti res sodobno trgovino. Beograjsko podjetje «Vračar» je ugotovilo, da ena sama njegova su-pertržnica nadomestuje zdaj kar 40 prodajaln starega tipa; na vsakega uslužbenca doseže za 28 odst. večji promet kakor v starih prodajalnah. Tudi zgraditev tržnice na 750 kv. metrih je za 40 odst. cenejša kakor zgraditev desetih klasičnih prodajaln na isti skupni površini. Za modernizacijo prodajne mreže v Italiji Do zanimivih zaključkov prihaja v pogledu distributivnega sistema v Italiji milanski gospodarski list «11 Sole». Cilj sodobne gospodarske politike, piše list, je v tem, da okrepi proizvajalno moč države ter da izboljša življenjske razmere pre-bivavstva. Toda prazno bi bilo prizauevanje, če bi šli edino le za dvigom proizvodnje, ne pa tudi za oanovo distribucije; nobenega haska ne bi imeli potrošniki od pocenitve blaga v proizvodnji, če pa nesodobna distribucija s prevelikim m predragim aparatom absorbira vse prihranke proizvodnje. V Italiji so stroški distribucije previsoki, predvsem zaradi velike množice malih posrednikov, ki se posvečajo trgovini brez vsake sposobnosti z edinim namenom preživeti sebe. Od leta 1951 do 1981 se je število trgovskih podjetij dvignilo za 18 odsto na 1.100.000, trgovskih nameščencev pa je bilo lani 2.300.000, to je kar 27 odsto več. Dvig števila trgovskih podjetij je sorazmerno mnogo višji kot v drugih gospodarskih panogah. Nasprotno te « u pa v drugih evropskih državah ni videti tega pojava. Prav to naraščanje trgovskega življa kaže na nizko produktivnost te panoge. Tudi statistika je ugotovila manjši porast dohodkov na osebo kot pa v drugih gospodarskih vejah. Posebno porazna je ugotovitev, da je povprečen dohodek v trgovstvu zaposlenih najnižji od vseh gospodarskih panog, izvzem-ši poljedelstvo, kjer pa je treba upoštevati še znaten dohodek v naravi. Spričo takega položaja trgovska podjetja nimajo finančnih sredstev, da bi okrepila trgovinsko dejavnost. Zdi se nemogoče, da bi povečala prodajo, zmanjšala stroške in se na ta način prilagodila ostalim gospodarskim panogam, ki teže za tem, da z modernizacijo opreme in z znižanjem stroškov zajamejo kar najširki krog potrošnikov. Tako kaže, da je zadnja stopnja gospodarske verige — razdeljevanje dobrin — ostala izključena iz intenzivne racionalizacije, ki označuje italijanski gospodarski sistem. MALA PODJETJA NE BODO ZGINILA Treba je torej temeljito pre-osnovati prodajne _ sisteme in nekaj se je že pričelo delati v tej smeri. Osnovna zahteva je predvsem olajšati distributivni ustroj, ki ga duši prevelika množica trgovskih operaterjev, ki mnogokdaj ovira prodajo in viša cene blagu. In višje cene kajpak znižujejo potrošnjo, želeti je zato, da pride končno do takih prodajnih oblik, ki bodo skrajšale pot od proizvajalca do potrošnika, zmanjšale stroške podjetij in s tem tudi znižale cene blagu ter tako povečale potrošnjo. Kot industrija ni uničila obrtništva in malih podjetij, marveč jim je dala celo pobudo za nadaljnji razvoj, tako ne bodo izginila niti mala trgovska podjetja, če bodo u-vedla organizirane oblike prodaje. V težave bodo zabredla le ona, ki bodo trmasto vztrajala na preživelih oblikah trgovine. KAKO POMAGAJO MALIM PODJETJEM Na zadnjem občnem zboru Slovenskega gospodarskega združenja je neki član odbora opozoril na nujnost modernizacije trgovin ter gostinskih obratov, za kar je na razpolago tudi poseben sklad, ki podeljuje posojila pod ugodnimi pogoji. Zanimivo je zato videti tudi, kako si drugod prizadevajo v tej smeri. Tako je odbor Trgovske zbornice v Carrari napravil vrsto sklepov v korist malih trgovcev. S krajevno hranilnico je sklenila zbornica pogodbo, s katero se ustanavlja rotacijski sKiad v višini „0 milijonov lir. Iz .tega sklada bodo mala trgovska podjetja lahko prejemala do 5 milijonov lir posojila proti 5 odst. obrestim, zbornica pa plača hranilnici še 1.5 odst. S tem denarjem lahko trgovci obnove svoje lokale, naprave in zlasti stroje. Z drugim dogovorom so dane iste možnosti tudi podeželskim trgovinam. Po znižanih obrestih dajejo posojilo tudi za gradnjo, razširitev in obnovo hotelov in drugih gostinskih obratov, vštevši planinske koče. Na Poljskem prevladujejo veliki magazini Zanimivi so podatki o organizaciji trgovine na drobno na Poljskem. Ti kažejo ,da trgovina vedno bolj opušča manjše obrate in se usmerja k velikim magazinom. Leta 1946 je bilo socializiranih 15.500 majhnih trgovin, ki so opravile okoli 20 odst. vse trgovine na drobno. V času od leta 1947 do 1949 se je to razmerje, to je prodaja v socializiranih trgovinah dvignila na 60 osto. Ob koncu leta 1949 je bila na Poljskem 114.241 trgovin na drobno, leta 1955 132.588 in leta 1960 159.630. Število socializiranih trgovin je napredovalo takole: leta 1949 44.417, 1. 1955 118.529 in 1. 1960 139.225. Magazinov je bilo leta 1949 44.309, 1. 1955 87.515 in 1. 1960 110.484; majhnih trgovin na drobno (socializiranih) leta 1949 108, leta 1955 31.014, leta 1960 28.7fl. Trgovin v mestih je bilo leta 1949 21.603, 1. 1955 69.877 in 1. 1960 82.854; od tega magazinov 21.495, 45.579 in 59.184. Na deželi je bilo prodajaln kmetijskih zadrug: magazinov 22.814, 41.936 in 51.300; majhnih trgovin na drobno 1. 1955 6 716 in 1. 1960 5.071. Zaseone trgovine: leta 1949 69.824, 14.059 in 20.405; od tega magazinov leta 1955 6807 in Teta 1960 9908; majhnih trgovin na drobno leta 1955 7252 in leta 1960 10.497. Na vsako trgovino na drobno je prišlo 1. 1949 214 prebiva vcev, leta 1955 206 in 1. 1960 186. število samopostrežnih trgovin se je sukalo takole: konec leta 1958 235, 1. 1959 2.200 in 1. 1960 10.088. V mestih je ena petina površine trgovin pripadala samopostrežnim trgovinam. 0 sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo Rimski časopis «11 Pensiero Nazionale« je v svoji zadnji številki priobčil razgovor z Miha j -lom Javorškim, jugoslovanskim poslanikom v Rimu, ki je poleg ministra za šolstvo prevzel pokroviteljstvo nad razstavo jugoslovanske sodobne umetnosti v Rimu. A. Damiani je veleposlaniku postavil več vprašanj, kakor glede nove jugoslovanske ustave, o vlogi Jugoslavije v obrambi narodnega miru in o bodočem razvoju italijansko-ju-goslovanskih • odnosov na kulturnem in gospodarskem področju. Veleposlanik je naglasil, da sam gospodarski in socialni razvoj terja novo ustavo, ki naj določi vlogo države v novih odnosih. Poiskati je treba pravne oblike, ki naj utrdijo načelo samoupravljanja, pobude in individualne odgovornosti, svobode in varnosti človeka v okviru solidarnosti med državljani-de-lavci; to solidarnost je treba pravno zajamčiti, toda ona mora tudi moralno prevzeti človeka. Glede pomena konference nevezanih držav v Beogradu je Javorški naglasil, da ostane Jugoslavija zvesta načelom politike za utrditev miru, kakor tudi načelu aktivne koeksistence. To načelo je prišlo do izraza na beograjski konferenci. Iz njega izvira velika moralna sila in samo takšna politika lahko ohrani svet pred popolnim razsulom; saj rešuje mednarodna vprašanja po mirni poti in ustvarja bratske odnose med narodi. Glede italijansko-jugoslovan-skih odnosov je veleposlanik pripomnil, da je sodelovanje med obema državama na vseh področjih živo. Jugoslavija in Italija sta v razmeroma kratkem času zadovoljivo rešili najvažnejša medsebojna vprašanja; število še nerešenih vprašanj se čedalje manjša. Dobri sosedski, odnosi med državami z različnim političnim in socialnim ustrojem se morajo razvijati na podlagi enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, tako da imajo od tega koristi ne samo prizadeti narodi, temveč tudi vsa človeška skupnost. Na gospodarskem področju se Jugoslavija in Italija dopolnjujeta, zato je bilo mogoče spričo teh dveh činiteljev tako razviti sodelovanje. Iz dobre volje, ki jo kažejo vlade in gospodarski krogi na obeh straneh, se lahko porodijo nove pobude, ki bodo dale še večje dosežke. Kulturni odnosi med obema narodoma, ki imajo za seboj že dolgo tradicijo, lahko pripomorejo k boljšemu spoznavanju vzajemnih vrednot in prisrčnej-šemu zbližanju. Afriške države postavljajo zahteve Ugodnostne carine za uvoz afriškega blaga v države EST Med 20. in 21. junijem bi se iškim državam, medtem ko so morali sestati predstavniki Evropskega skupnega trga in 16 afriških držav na konferenco, ki bi razpravljala o pogojih za pridružitev bivših afriških kolonij Evropski gospodarski skupnosti; vendar je bil ta ministrski sestanek odložen za 4. do 5. julija. Med samimi državami Evropske gospodarske skupnosti namreč še ni prišlo do sporazuma glede teh pogojev in ministri EST bi se morali o tem pogovoriti na sestanku 19. junija ter na zasedanju od 2. do 3. julija. Nesoglasja med državami EST so bila tako huda ,da jih doslej še ni bilo mogoče odstraniti, čeprav je bilo več posvetovanj o tem vprašanju že meseca aprila. Kar 14 držav, ki so danes svobodne, je poprej pripadalo francoski kolonialni posesti; prav zato je njihovo gospodarstvo toliko bolj navezano na Francijo. Zato tudi predstavniki Francije predstavljajo nasproti ostalim državam posebne pogoje. Somalija, ki je tudi ena izmed afriških držav in ki bi se rada pridružila EST, je bila pod italijansko upravo. V bistvu gre za to, da bi afriške države uživale posebne carinske ugodnosti pri izvozu svojega blaga v evropske države, in sicer pri izvozu banan, kokosovih orehov, kave, čaja, popra, vanilije, kakava, lesa in tropičnih dišav .Zahodna Nemčija in Nizozemska se protivi-ta prevelikim carinskim ugodnostim, ki naj bi jih bil deležen uvoz afriškega blaga v Evropo, medtem ko se Francija poteguje za priznanje čim večjih ugodnosti. Velika Britanija sicer še ni pristopila k EST, vendar upošteva vodstvo EST tudi njeno mnenje v tem pogledu. Velika Britanija se ne pro-tivi večjim carinskim ugodnostim, ki naj bi jih dovolili afri- Kennedj svetuje Avstriji previdnost Pridružitev EST odpira pot Anschlussu Kakor znano, se je avstrijska vlada odločila za pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti. Vsa zadeva se je zavlekla predvsem zaradi odpora vodstva Evropskega skupnega trga, ker so nekatere države ali vsaj njihovi državniki, kakor na primer belgijski zunanji minister Spaak postavili r.rem nevtralnim državam (Avstriji, Švici in švedski) pogoj, da sprejmejo tudi politične obveznosti, ki jih vsebujejo prs, vila Evropskega skupnega trga. Zanimivo je, da je sam predsednik Združenih držav Ken-nedy med obiskom avstrijskega kanclerja Gorbacha v Ameriki temu svetoval, naj se Avstrija ne naveže preveč na Evropsko gospodarsko skupnost; kajti takšna povezava bi pomenila hladen «Anschluss», to je pridružitev Avstrije k Zahodni Nemčiji. To poroča dunajski tednik «Die Furche». Uvodničar tega dunajskega lista priporoča avstrijskim politikom, da mora Avstrija ohraniti dobre zveze z obema velikanoma, ki se borita za gospodarsko premoč v Evropi, to je z zahodno in vzhodno Evropo. Za pridružitev Avstrije k EGS se po mnenju lista «Di3 Furche» borijo zlasti avstrij- ske desničarske stranke, med njimi FPOE, pač zato, ker zagovarjajo tudi politično priklju" čitev Avstrije k Zahodni Nemčiji. Zanimivo je, da si posebno trgovinska zbornica v Gradcu prizadeva, da bi se Avstrija pridružila EGS. V teh krogih u-gotavljajo, da je štajerska po svojih rudnikih, industriji in živinoreji med najbogatejšimi avstrijskimi deželami .Zato se tudi njen vpliv na usmeritev avstrijske gospodarske politike mora čutiti tudi na Dunaju. Štajerska izvozi v tujino 40 odsto vse svoje proizvodnje m je v tem pogledu nad avstrijskim povprečjem; to povprečje znaša namreč samo 30 odsto. Konjunktura na Štajerskem popušča, industrijska proizvodnja ne napreduje več tako hitro: od leta 1959 se je njen pokazatelj dvignil od 235,89 (leta 1937 = 100) na 258,83 v 1. 1960, od leta 1960 do 1961 pa samo od 258,83 na 264,78. PLAČE AVSTRIJSKIH NAMEŠČENCEV, Povprečna plača avstrijskega nameščenca je avgusta 1961 znašala 2328 šilingov (55.872 lir), na Štajerskem pa 2132 šilingov (51.168 lir). Predavanje jugoslovanskega diplomata V Milanu je na povabilo Inštituta za proučevanje zunanje politike predaval pomočnik tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Josip Djerdja in sicer o jugoslovlanski zunanji politiki. V njem je poudaril, da sta na njen razvoj vplivala predvsem hladna vojna med Vzhodom in Zapadom in pa pojav novih držav na ruševinah kolonializma, ki vodijo neodvisno zunanjo politiko. Takšno politiko vodi tudi Jugoslavija; dogodki iz leta 1948 niso pomenili pričetka nove zunanje politike, temveč le njeno vmesno postajo. Nadalje je govornik naglasil, da se politični razdelitvi sveta v bloke pridružuje še resnejša nevarnost, ki jo predstavlja delitev v gospodarsko razvite in manj razvite dežele Prav to je bil vzrok, da so v zaključni izjavi konference nevezanih držav v Beogradu omenili poleg glavnih problemov razorožitve in kolonializma tudi odnose med Vzhodom in Zapadom ter prav tako odnose med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi državami. Po dolgih pogajanjih so se stranke, ki so zastopane v sedanji koalicijski vladi (krščanski demokrati, socialni demokrati in republikanci, pa tudi socialisti, ki vlado samo podpirajo) sporazumele glede postopka zapodržavljenje elektrarn v Italiji. Desno krilo Krščan. de-moKiacije (Scelba, Gonella m Fella) je še vedno nasprotno podržavljenju. Računajo, da bo morala država plačati za prevzem obstoječih elektrarn velikansko odškodnino 1500 milijard lir. Ta odškodnina ne bo izplačana kot je bilo prvotno napovedano, z državnimi obveznicami, temveč v gotovini, ne pa hkrati. Država bo namreč plačevala odškodnino 10 let, in sicer v 20 polletnih obrokih. Tako se je izognila očitku, da je podržavljenje protiustavno; protiustavno naj oi bilo plačevanje odškodnine z obveznicami. Precej sporno je vprašanje, kako določiti vrednost električnih naprav, kateri naj bi ustrezala odškodnina. V vladnih krogih so se odločili menda za povprečje tečajev delnic na milanski borzi med leti 1959 in 1961. Opozicija se takšnemu določanju vrednosti podržavi j en j a premoženja upira in trdi, da so tečaji v tistem času na milanski borzi močno nazadovali prav pod vplivom vesti o napovedani podržavi-tvi. Zato bi bilo treba višino odškodnine določiti po trenutni in mreže. Pri tem se opozicija opira na dejstvo, da je znaša-j la v omenjenem obdobju po-1 vprečna proizvodnja elektrike Podržavljenje elektrarn še vedno vznemirja duhove 45 milijard kilovatnih ur, medtem ko se danes zahteve potrošnje in možnost proizvodnje približujejo ze 65 milijardam kilovatnih ur. Po mnenju opozicije je po vsem tem pri ocenjevanju vrednosti elektrarn treba upoštevati kapital, ki je potreben za proizvodnjo teh 65 milijard kilovatnih ur. Država oziroma nova ustanova za električno energijo E-NEL bo morala vsako leto pripraviti poleg 150 milijard za odplačevanje odškodnine še denar za oonovo in nadaljnji razvoj elektrarn. Računajo, da se bo poraba električne energije v prihodnjih 10 letih podvojila. Da bi ENEL lahko temu ustrezno povečala proizvodnjo, bo potrebovala okoli 350 milijard, skupno torej (z odškodnino) bo morala izdati na leto po 500 milijard lir. Država si bo nabavila letnih 150 milijard za izplačevanje odškodnine z izdajo državnih obveznic. Po mnenju izvedencev ne bo to predstavljalo posebnih težav na trgu. Važna je tudi o-kolnost, da se odškodnina ne bo odplačevala neposredno delničarjem, temveč posameznim družbam, ki bodo lahko poslovale še naprej, toda s proizvodnjo in prodajo elektrike se ne vrednosti obstoječih elektrarn bodo smele baviti. Industrije! se še vedno odločno upirajo podržavljenju in se sklicujejo pri tem na člene 41, 42 in 43 ustave ter proglašajo, zakonski o-snutek za nezakonitega. Vladna večina bo skušala v poslanski zbornici izposlovati pospešeni postopek, da bi zakon čimprej prodrl; to naj bi se zgodilo še pred 15. avgustom. Tako se skuša vlada izogniti predolgi agitaciji proti podržavljenju. La Malfa= Podržavljenje se ne bo nadaljevalo Minister za državni proračun La Malfa, ki pripada republikanski stranki, je prišel zdaj na glas človeka, ki zahteva uvedbo gospodarskega načrtovanja ali «programacije», kakor pravijo Italijani. Država bo morala bolj pogosto poseči na gospodarsko področje, ki ga je treba po njegovem mnenju bolj vskladiti. Znanega italijanskega gospodarstvenika Libera Lenti j a je zato toliko bolj zanimalo njegovo gledišče o podržavljenju elektrarn, to je o vprašanju, ki še vedno vznemirja duhove v Italiji. Minister je Lentiju izjavil, da gre pri tem pravzaprav za dva problema, in sicer z ene strani psihološkega, a druge pa gospodarskega. Ko je vlada nedavno uvedla davek na delnice, je bil posebno psihološki odmev močan ter je vplival na fi- nančni trg, ker so si prizadeti zadevo hujše predstavljali, kakor je bila v resnici. Prav tako je napoved podržavljenja elektrarn izzvala večje duševno vznemirjenje, kakor bi bilo u-pravičeno glede na resnične gospodarske posledice, je dejal La Malfa. Ko bodo delničarji dobro proučeni o gospodarskih posledicah podržavljenja, se bodo pomirili. Ko bo izvršeno podržavljenje, bo treba misliti bolj resno na gospodarski razvoj in uvesti tesno sodelovanje med javno in zasebno pobudo, to je med državnimi organizacijami, podjetji in sindikati. Psihološki odmev napovedanega podržavljenja je povzročil mrtvilo na finančnem trgu. Zato bo morala vlada misliti na ukrepe, ki bi pospeševali vlaganje denarja oziroma investicije. Minister je naglasil, da se po njegovem mnenju morajo posredovanja države na gospodarskem področju omejiti, da bi se duhovi ne vznemirjali. Po njegovem mnenju mora podržavljenje e-nergije pomeniti skrajno mejo, do katere je država lahko šla in ne morda izhodno točko k podržavljenju drugih gospodarskih sektorjev. ALI GRE ZA REAKCIJO TUJEGA KAPITALA? Kakor smo svoj čas poročali, se je ob podržavljenju elektrarn v Italiji posebno vznemi- ril švicarski kapital, ki se čuti prizadetega; saj je mnogo švicarskega denarja bilo naloženega v italijanskih elektrarnah. Zdaj poročajo iz Londona, da je britanska družba «Cour-taulds», ki posluje predvsem na kemičnem področju, prodala precejšnji snop delnic Snia Vi-scosa, in sicer neki italijanski finančni družbi. Za to transakcijo so tekla pogajanja že dober mesec. Udeležba angleške družbe «Courtaulds» na kapitalu Sma Viscosa je doslej znašala okoli 20 milijonov funtov šter-lingov. Približno eno tretjino teh delnic je ta družba zdaj prodala. Courtaulds je imela doslej 13 odsto delniške glavnice družbe Snia Viscosa, v bodoče bo odstotek njene udeležbe znašal 8 do 9 odsto. Tehnično sodelovanje z angleško družbo se bo še nadaljevalo. Nove zahteve italijanskih ribičev «L’Avvisatore marittimo» poroča, da so nekatera združenja italijanskih ribičev na Jadranu s posredovanjem Zveze ribolov-skih podjetij izročile pristojnim organom nekatere predloge glede italijansko-jugoslovanske pogodbe o ribolovu na Jadranu, ki je zapadel 31.5. Italijanski ribiči predlagajo nekatere spremembe glede krajev, kjer ni dovoljeno loviti v smislu beograjske pogodbe z dne 20.11.1958. Posebno bi radi dosegli, da bi o prekrških ne odločale samo jugoslovanske oblasti. Združene ameriške države tem nasprotne, ker se bojijo, da bi bile prizadete koristi južnoameriških držav. Mnenja se križajo tudi glede vprašanja gospodarske pomoči, ki naj bi jih bile deležne afriške države. Vseh šest evropskih držav se strinja glede poslovanja Sklada za razvoj, iz katerega naj bi tekla gospodarska pomoč v Afriko. Vprašanje je samo, koliko naj potrošijo na leto iz tega sklada in koliko naj vanj prispevajo evropske države. V obdobju 1958 do 1962 bi morali potrošiti v ta namen 581 milijonov dolarjev; Nizozemska je predlagala za prihodnje pet-letje okoli 680 milijonov, Zahodna Nemčija in Belgija 780 milijonov, Francija 890 milijonov in komisija EST 1 milijardo dolarjev. PO CARINSKEM SPORU MED AMERIKO IN EST Ker so Združene ameriške države močno povišale carino na uvoz preprog in ravnega stekla, so na ministrskem sestanku Evropske gospodarske skupnosti sklenili odgovoriti s povračilom. V ta namen so bile carine na uvoz nekaterih vrst blaga iz ZDA v države EST povišane, in sicer na polietilen in polistiren od 20 na 40 odsto, i.a tkanine iz sintentičnih vlaken od 21 na 40 odsto, na lake ir barve na vodo od 15 na 19 odsto. Ameriški izvoz v države EST teh vrst blaga doseže na leto okoli 27,5 milijona dolarjev. ŽENSKE IN EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST Inštitut EMNID je poizvedoval v Bielefeldu (Z. Nemčiji) med ženskami, ali jim je kaj znano o Evropskem skupnem trgu. Ugotovil je, da polovica povprašanih ni sploh nič vedela o tej zadevi. Bolje so poučeni moški. Okoli 19 odsto jih res nič ni vedelo o tem, drugi pa so bili nekaj poučeni. Polovica približno pričakuje od gospodarske skupnosti koristi, 30 odsto pa je mnenja, da bo skupnost škodljiva Sovjetska ofenziva proti EST Trgovinska pogajanja, ki so med Francijo in ZSSR trajala v Moskvi dober mesec (od srede maja do srede junija), so bila nenadoma prekinjena. V Parizu so mnenja, da je sovjetska vlada nenadoma prekinila pogajanja, ker je Hruščev napovedal ofenzivo proti Evrop ski gospodarski skupnosti, šlo je za to ,da se obnovi 3-letna pogodba, ki je bila zaključena leta 1959 ter izteče konec tega leta. Predstavniki sovjetske zveze so v trenutku, ko je bila blagovna lista že sestavljena, postavili nov pogoj za podpis, češ da bo mogoče novi sporazum uveljaviti le, ako se ugodno zaključijo carinska pogajanja med obema državama, ki bodo meseca septembra. V Rusiji bodo zahtevali, da se tudi za izvoz njihovega blaga prizna klavzula o največjih ugodnostih. To bi pomenilo, da bi Francija morala priznati uvozu sovjetskega blaga iste ugodnosti .kakor jih priznava državam Evropske gospodarske skupnosti. Francozi trdijo, da ni sovjetska zahteva mednarodno pravno utemeljena; kajti uveljavljanje klavzule o naj večjih ugodnostih ni mogoče zahtevati od držav, ki so v kakršnikoli carinski uniji. V tem smislu je bila sestavljena tudi trgovinska pogodba med Francijo in ZSSR septembra 1951. leta. Ker izteče sedanja pogodba šele konec leta, ne bo prišlo v zunanji trgovini med obema državama še do posebnih za-pletljajev, pač pa gre trenutno za potezo bolj politične narave. Gledanje jugoslovanskega gospodarstvenika Na seji skupnega plenuma glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je podal daljše poročilo o nalogah, ki jih postavlja gospodarski razvoj Jugoslavije, Stane Kavčič. Pismo izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, govora tov. Tita v Splitu in na beograjskem sejmu, kakor tudi ekspoze tov. Kardelja v Ljudski skupščini, je izjavil Stane Kavčič so tisti politični dokumenti, ki dajejo sedaj pečat našemu vsakodnevnemu političnemu in gospodarskemu dogajanju in delovanju. S temi političnimi dokumenti je bila dana vsestranska analiza sedanjega položaja, kakor tudi preteklega razvoja ter nakazana nadaljnja perspektiva; razčlenjeni so bili naši uspehi, kakor tudi napake preteklega obdobja. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja izvoza in industrijske proizvodnje. «Zdi se, da se na naš izvoz in na vključevanje v mednarodno delitev dela gleda še mnogo preveč prakti-cistično in zgolj s stališča urav-novešenja naše bilance. V bist-stvu pa ne gre samo za to. Ta naloga se v končni konsekvenci postavlja takole: Ali dobiti zunanje tržišče za določene artikle ali pa zaustaviti to proizvodnjo, kar pomeni zmanjšati nadaljnji tempo razvoja proizvajalnih sil. Takega vključevanja pa si seveda ne moremo misliti brez odločnejše borbe za večjo produktivnost dela, ki mora dati tako proizvodnjo, da bo zmožna zdržati mednarodno konkurenco. Taka intenzivna smer gospodarskega razvoja zahteva tudi nove oblike organizacije proizvodnje:*. nase i 11 §enje Čarobna škatlica Živimo v časih, ko človeku nekoliko nervoznosti prav pristoja, sicer bi o njem rekli, da je prava klada, ki ne sodi v sodobno družbo. Seveda je tudi tej modni živčnosti potrebna zlata sredina. In te ni prav lahko ohraniti, ko te lačni želodec ali pa morda tudi stre-muštvo vrže v vrtinec neizogibnega trenja z drugimi ljudmi, ki se prav tako pehajo za kosom kruha ali za položajem v družbi. Nevarnost je tedaj, da živčni napon preseže to zlato sredino in se seveda tudi pritisk povzpne, recimo, čez 200. Vi dobro veste, da brez pritiska ne gre, resničnega ali namišljenega, to ni važno, kajti sodobnega bolnika si brez pritiska ne more zamisliti sodobni zdravnik. Heureka! Odkril sem recept, ki pomaga tudi v takšnih kritičnih trenutkih, v času upeha-nosti in živčnosti, ki nastopita po napeten delu, morda tudi po vneti razpravi, čeprav se danes neradi spuščamo v razprave, temveč rajši komodno prikimavamo, da bi šlo vse bolj gladko mimo nas. V takšnem trenutku torej sem slučajno med zapuščenimi igračami u-gledal svetlo okroglo kovinasto škatlico, človek se razveseli vsake najdbe, ker si želi nekaj nenavadnega in nepričakovanega v verigi enoličnega vsakdanjega življenja, če pa se se svetli sredi trave in narave, kjer človeškega umotvora ne pričakuješ, bo tvoje zadovoljstvo toliko večje. čudovito okroglo škatlico sem prav z otroško radovednostjo pobral. Bil je kompas. Igla je bila že nekoliko rjava toda vedno in vedno se je pravilno vračala na sever, natančno s predpisanim odklonom. Obračaš in obračaš, obrneš lahko sto in tisočkrat, a vedno se vrne nazaj na staro mesto. Ves tvoj trud, vse tvoje prizadevanje, niti jeza, vse nič ne pomaga proti tej upornosti. Igla se po ne-izpremenljivih fizikalnih zakonih vrne vedno na svoje mesto. Ko sem se zavedal svojega pravega Sisifovega početja, da bi iglo spravil iz tira, da bi obtičala nekje drugje in ne vedno ob N, me je čudno spreletelo; vsa živčnost, razburjenost in jeza nad življenjem je v meni popustila, kakor bi odrezal. Takšen dušeslovec nisem, da bi vam razložil vise notranje reflekse, ki so se naglo vrstili v moji duši ob pravem igračkanju s čudovito škatlico, in me potegnili iz vrtinca živčnosti in razburjenja. Lahko samo povem, da me je prevzel občutek strahovite človeške nemoči pred naravnimi zakoni, pred tisto drobno iglico, ki se je sukala po njihovem diktatu. Kako malenkostni so naši sporčki in zadrege pred temi zakoni, ki jih lahko imenujete naravne, vesoljske ali tudi božje! Njihova opredelitev po naših merilih na njih ničesar ne spremeni. V tisti škatlici sem torej čisto slučajno odkril čudovito pomirjevalno sredstvo, ki. ga lahko vzamemo tudi s seboj v u-rad, delavnico ali vinograd. Ko nam bo ob neprijetnem doživljaju hotela kri v glavo, potem se samo dotaknimo hladne kovine čarobne škatlice v žepu in pritisk bo čudovito naglo popustil... Vrh vsega magnetna igla stane manj kot zdravila in zdravniki. =:• * * Jezik je zato, da diplomati z njim zakrijejo svoje misli (Talleyrand). Vojskovanje je umetnost, kako uničevati ljudi, politika je umetnost, kako jih varati (D’Alembert). Politika je umetnost, kako uporabljati ljudi, a pri tem vzbujati vtis, da jim služimo. Je umetnost, kako posluži-ti drugim z resnico in lažjo, in sicer tako, da opazovavec ne razlikuje laži od resnice. (A. Graf - Potere della Stampa). j Naš sejem in lesna trgovina z Jugoslavijo RUSK V PARIZU. Na svojem potovanju po evropskih prestolnicah se je ameriški zunanji minister Rusk ustavil tudi v Parizu. Z zunanjim ministrom Couve de Murvillom se je v družbi raznih izvedencev pogovarjal kar sedem ur. Pri De Gaullu je bil dobro uro. Kaže, da pri vsem tem ni v bistvu mnogo opravil. Razgovori so sicer bili prijateljski, toda več ali manj brezuspešni. Francozi vztrajajo pri svoji zahtevi, da jim države Atlantske zveze (Nato) priznajo pravico, da sama razvije atomsko orožje. Hkrati zahtevajo Francozi, da bi jim Američani in Angleži sporočili vse atomske tajnosti in da bi bila poleg Amerike in Anglije tudi Francija sprejeta v atomski klub. Francozi bi tudi radi, da bi jim pri atomskem oboroževanju pomagali Američani. Ti pa odbijajo te predloge. MILIJARDE FRANKOV ZA ATOMSKO OROŽJE. Francozi bodo na lastno silo razvijali a-tomsko orožje. Parlament je v ta namen leta 1960 že odobril 12 milijard novih frankov. V Parizu računajo, da bodo postavljeni smoter končno dosegli leta 1970. Okoli leta 1967 bodo lahko pričeli graditi atomske podmornice. Nabaviti nameravajo 50 letal za prenos atomskih bomb, tipa cMirage IV»; to bodo storili leta 1964. V Londonu pravijo, da so nasprotni izdajanju atomskih tajnosti drugim državam in izročitvi a-tomskega orožja Franciji, ker bi takšno zahtevo lahko postavile tudi druge države, na pri-mre Zahodna Nemčija. STRANKE BODO IMELE SVOJE ZNANSTVENE SVETO-VAVCE. Zahodnonemška social-no-demokratska stranka je sklenila ustanoviti posebno skupino za planiranje, ki jo bo verjetno vodil Willy Brandt, župan zahodnega Berlina. Ta skupina znanstvenikov bo sestavljala načrte in dajala mnenja o raznih važnih vprašanjih, o katerih bo morala stranka zav-vzeti svoje gledišče. V njej bodo raziskovavci javnega mnenja, sociologi, psihologi in «po-litologb. Nekaj podobnega ima v načrtu tudi liberalna stranka. Njen predsednik Mende je iz A-merike prinesel s seboj več praktičnih predlogov. SPOR MED ZSSR IN KANADO. Sovjetska vlada je posvarila s posebno noto kanadsko vlado, češ da ne bo graditev o-porišč za atomske rakete v Kanadi ostala brez posledic za ka-nadsko-sovjetske odnose. Kot sosed ne more Sovjetska zveza ostati ravnodušna nasproti raznim kanadskim ukrepom v bližini sovjetsko-kanadske meje. Kanadski zunanji minister Ho-ward Green je zavrnil sovjetsko noto, češ da Rusi nimajo pravice vtikati se v kanadske notranje zadeve. BRITANSKI SINDIKATI IN VPRAŠANJE PRISTOPA AN- Včeraj je bilo v zborovalni dvorani velesejma VII. mednarodni dan lesa. Zborovanja, ki ga je vodil glavni ravnatelj za gorsko gospodarstvo in gozdove dr. inž. Camaiti, se je udeležilo veliko število italijanskih, jugoslovanskih, avstrijskih, francoskih, čeških, kamerunskih in strokovnjakov Slonokoščene o-bale. Referate so imeli prof. Giordano o Lesu iz gozda do industrije’, dr. Vidotto o 'Proizvodnji lesa ;zven gozdov’, dr. Trippo-do o 'Perspektivah in razvoju lesnega trga v zvezi z drugim obdobjem EST’, v francoščini ravnatelj lesnega oddelka FAO Evropske gospodarske skupnosti dr. Sartorius o 'Možnostih in važnosti tropičnih lesov v potrebah Evrope’, ter g. Reynaud iz Pariza o 'Gospodarskih in tehničnih problemih zaščite lesa’, ki ga je spremljal film. Po končanih referatih se je vnela živahna diskusija, v katero so posegli številni navzoči italijanski in tuji strokovnjaki. Naprosili smo vodjo jugoslovanske delegacije na tem zborovanju inž. Stevana Radiča, tajnika Sveta lesne industrije Jugoslavije iz Beograda, naj nam poda nekaj misli o pomenu lesnih razstav v Trstu s posebnim pogledom na jugoslovansko lesno industrijo in trgovino. Po njegovem mnenju bi moral postati tržaški lesni sejem mednarodna lesna borza za Srednjo Evropo. Ta njegova vloga bi dopolnjevala podobno splošno gospodarsko pobudo, kot je to ljubljanski sejem Al-pe-Adria. Vzporedno z njo bi moral tržaški sejem biti pregled sil na tem področju, kakor tudi strojev in opreme za izkoriščanje in racionalno predelavo lesa. To bi okrepilo trgovino z lesom, zlasti še med sosednimi državami, Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, kakor bi tudi nedvomno pospešila trgovino z lesom in lesnimi izdelki v Srednji Evropi. Po njegovem mnenju bi moral tržaški sejem skupno s sejmom Alve-Adria v tem pravcu te dalje razvijati svojo dejavnost, ki bi dala več uspehov in poslovnosti, čeprav jih tudi doslej ni manjkalo. V tem smislu želi vsega uspeha takšnim skupnim gospodarskim prireditvam sosednih držav. Na naše vprašanje, v kakšni meri vpliva tržaški sejem na jugoslovansko lesno trgovino, nam je g. inž. Radič izjavil, da so tržaški kakor tudi drugi italijanski sejmi v zadnjih 2-3 letih pripomogli, da se je jugoslovanski les uveljavil na tem važnem italijankem tržišču, in posebno še polfinalni in iinal-ni izdelki jugoslovanske lesne industrije. bis. Jugoslovansko udeležbo je organiziral poseben odbor, v katerem so sodelovali predstavniki Trgovinskih zbornic za Slovenijo in Hrvatsko. Razstavni načrt je izdelal arhitekt šale-tič, izvedbo pa je po nalogu podjetja Exportprojekt (Ljubljana) nadziral Marijan Demšar. Letošnjega sejma se je udele- GLiJE K EST. Gospodarski od- gjj0 ^53 razstavljavcev, med sek kongresa angleških sindika-j temi je 522 razstavljavcev iz listov je sestavil posebno spo-jtujine (495 ocjsto) in 531 do-menico oo pogajanjih Velike i mači^ Britanije za pristop k Evropski gospodarski skupnosti. Spornem-! SEJEMSKI KONTINGENT ŠE ca zahteva od ministra Heath- j NI BIL ODOBREN. Po neurad nih vesteh naj bi bilo doslej gotovo samo to, da so rimske oblasti pripravljene odobriti Jugoslaviji sejemski kontingent sa, ki vodi .pogajanja, pojasnila glede pravil rimske pogodbe o Evropskem skupnem trgu glede gospodarskega načrtovanja in socialne politike. Treba je zajamčiti politiko popolne zaposlitve, kakor tudi pravico članic, da doma njihove vlade lahko gospodarsko načrtujejo. Angleški sindikati postavljajo tudi zahtevo, da je treba pravico do doseljevanja delovne moči iz drugih držav v Anglijo omejiti. 160 milijonov lir za uvoz goveje živine in 200 milijonov za uvoz raznega blaga. Lani je ministrstvo za zunanjo trgovino odobrilo vse zaključke jugoslovanskih podjetij v znesku 540 milijonov lir; zato računajo, da bo tudi letošnji kontingent mnogo višji od gornje navedbe. Jugoslovanska podjetja na sejmu TOMOS, Koper ISKRA, Kranj ETA, Cerkno (razstavlja preko Jadran, Sežana) TOBI, Slovenska Bistrica STRAGARI AZBEST, Straga-ri (preko Mašino Impex, Zagreb) TESNILKA, Medvode PRIMAT, Maribor (preko Mašino Impex) RIKARD BENČIČ, Rijeka (preko Mašino Impex) HIDROMONTAŽA, Maribor (preko Mašino Impex) RADE KONČAR, Zagreb TE2, Zagreb ELMA, Črnuče (preko Continental Export, Ljubljana) ELEKTRON, Zagreb TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, Celje PRETIŠ, Sarajevo KOT, Tacen (preko Tehno Impex, Ljubljana) IFA, Celje (preko Tehno Im-pex, Ljubljana) TOVARNA KOS, Lovrenc (preko Tehno Impex, Ljubljana) TR2IŠKA TOVARNA KOS IN SRPOV, Tržič (preko Tehno Impex), Ljubljana) TOPS, Ljubljana TOS, Ljubljana (preko Continental Export, Ljubljana) MEHANOTEHNIKA, Izola (preko Continental Export, Ljubljana) JUGORAPID, Zagreb IKOM, Zagreb TVORNICA VATROGASNIH APARATA, Zagreb ŽIČNICA, Ljubljana INDUSTRIJA STAHLA, Pančevo STEKLARNA «B. KIDRIČ)), Rogaška Slatina (preko Kemija Impex, Ljubljana) CINKARNA, Celje (preko Kemija Impex, Ljubljana) TOVARNA LEPENKE, Sladki vrh (preko Kemija Im-pex, Ljubljana) RIS, Zagreb ILIRIJA, Ljubljana IPLAS, Koper JUGOMINERAL, Zagreb TOBUS, Ljubljana TOKO, Domžale VALDA, Zagreb RAŠICA, Ljubljana ANGORA, Ljubljana DOM, Ljubljana RUKOTVORINE, Zagreb TKAONICA ČILIMA, Sarajevo MELODIJA, Mengeš (preko Dom Ljubljana) MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana TOZ, Zagreb NIKO, Železniki DELAMARIS, Izola GRUDA, Ljubljana ISTRA VINO EKPORT, Rijeka GAVRILOVIČ, Petrinja SLJEME, Zagreb ŽIVINOPROMET, Ljubljana BELJE, Mece-Darda COOPEKPORT, Zagreb JUGORIBA, Zagreb MARASKA, ZADAR GOSAD, Ljubljana VINO KOPER, Koper PREHRANA, Ljubljana MERCATOR, Ljubljana MARIJAN BADEL, Zagreb PRIMORJE EXPORT, Nova Gorica IMEX, Koper JADRAN, Sežana INTERKOMERCE, Umag AGROIMPEX, Buje ZAVOD ZA ČEBELARSTVO, Ljubljana JUGODRVO, Beograd EXPORTDRVO, Zagreb lesni paviljon ŠIPAD, Sarajevo SLOVENIJALES, Ljubljana TURISTIČNA ZVEZA SLOVE-NIJA, Ljubljana TURISTIČNI SAVEZ VATSKE, Zagreb HR- Na političnem obzorju STATUT, KI JE RAZOČARAL Te dni so časniki objavili neuradno besedilo osnutka ustavnega zakona, o ustanovitvi samoupravne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina, ki ga je izdelala ožja parlamentarna komisija, sestavljena iz zastopnikov vseh strank. Čeprav so si socialisti in komunisti zelo prizadevali, da bi prišel v parlament kar najbolj demokratičen in potrebam prizadetega prebivavstva ustrezajoči osnutek, je vladna večina '(KD, PSDI in PRI), podprta od desnice (MSI, PLI in monarhistov), izglasovala predlog, ki ne zadovoljuje nikogar, ne Furlanov ne Tržačanov m najmanj pa še Slovence. Furlani so nezadovoljni, ker ne bo glavno mesto dežele Videm, ampak Trst. Prebivavci desnega brega Tilmenta so hoteli svojo provinco s sedežem v Pordenonu, pa jim je niso odobrili. Tržačani so se potegovali za posebno avtonomijo Tržaškega ozemlja, kar bi bilo opravičeno zaradi posebnega položaja, v katerem se nahaja, ko TO pravno še ni sestaven del Italije in veljajo zanj določbe londonskega sporazuma; za to pa govore tudi posebni gospodarski problemi (pomorstvo, mednarodni promet, industrija itd.), ki so popolnoma različni od furlanskih. Toda niso nam priznali ne posebne avtonomije ne proste cone, ki bi lahko gospodarsko dvignili naše ozemlje. V zakonski osnutek so prišla le določila o posebnih fondih za TO, zagotovljenih za 10 let, ki naj bi jih upravljal generalni komisar in odbor 5, v Trstu izvoljenih deželnih poslancev s posvetovalnim glasov. Zagotovljen naj bi bil še v nadalje poseben rotacijski sklad za TO. Upravo luke bo uredil poseben zakon, ki bo izšel v enem letu. Novi deželi naj bi bila zagotovljena potrebna finančna sredstva v višini približno 21 milijard lir letno s tem, da bi ji država odstopila določene odstotke nekaterih v deželi pobranih davkov, kot so dohodninski, prometni (IGE), na stavbe in zemljišča, tobak itd. Najbolj od vseh pa smo razočarani mi Slovenci, ki nam Statut ne priznava prav nobene konkretne pravice, saj ponavlja v bistvu le določbo 3. člena ustave o neki platonični iiena-kopravnosti«. Tako so dali v 3. člen osnutka statuta sledečo določbo: «V deželi je priznana enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede kateri narodnostni skupini pripadajo, m so ohranjene njihove narodnostne in kulturne značilnosti.« VPIS V NAŠE ŠOLE. — Nastopil je že čas za vpisovanje v slovenske šole. Ta čas traja zdaj do 25. septembra, kar pez meni, da lahko vpišeš svojega otroka v slovensko šolo tudi med počitnicami. Ta čas velja za vse šole, osnovne in srednje. Kaže, da se bo letos priglasilo za I. razred osnovne šole na Opčinah več otrok kot lani. OBIŠČITE RAZSTAVO INDUSTRIJSKE ŠOLE! V nedeljo so odrpli na industrijski šoli v Rojanu razstavo izdelkov dijakov in dijakinj na šoli. Razstavo si je ogledal tudi sodelavec našega lista, ki se je z nje vrnil z najboljšimi vtisi. Popis razstave bomo objavili v prihodnji številki, že zdaj pa pozivamo starše in prijatelje naše mladine sploh, naj si ogledajo razstavo ki bo odprta še v torek. RAZSTAVA OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH je zbudila veliko pozornost med starši in vzgojitelji. človek ne bi verjel, kako izvirne zamislil imajo mladi risarji. Lepa so tudi ročna dela, kakor prti, blazinice pladnji itd. USPELA PRIREDITEV V SKEDNJU. Pretekli četrtek je bila v Skednju domača prireditev, katere se je udeležilo o-koli 500 gledavcev. Nastopil je tudi zbor mladincev, ki ga vodi Dušan Jakomin. i NOV KULTURNI SEDEŽ. Katoliške mladinske organizacije v Trstu so imele doslej prostore v ulici Trento. To hišo bodo podrli; zato je vodstvo slovenske prosvete kupilo nove prosvetne prostore v Donizettijevi ulici št. 3. Na novem sedežu je tudi dvorana, v kateri bo prostora za 200 ljudi. Za prostore je prispevala tudi posojilnica na Opčinah. OBNOVLJEN DIJAŠKI DOM V Gorici so te dni odprli obnovljeni Slovenski dijaški dom. Svečanosti so poleg predstavnikov Slov. kulturno-gospodarske zveze prisostvovali tudi predstavniki oblasti prefekt dr. Ni tri, predsednik pokrajinske a-prave dr. Chieparolli in župan dr. Poterzio. OSEBNA VEST: 40-letnico mašništva praznuje te dni o-penski župnik N. Silvani. SUŠA GROZI pridelkom v tržaški okolici. Toplomer kaže čez 31 stopinj. Suša je že zajela skoraj ves Balkan. IMPORT E.NPORT ero disporre di maggiori fondi per Vacquisto di una mag-gior quantita di macchinari e di beni strumentali, instauran-do, in determinati časi, una tattiva cooperazione. I risultati della cooperazione delle due Industrie La collaborazlone tra le sin-8ole imprese industriali rende-rebbe possibile il cambiamento strutturale delVesportazione ju-Soslava. Da entrambe le parti st sono gia stipulati accordi ln tal senso, ed anzi, si sono avute delle pratiche attua-zioni. Tuttavia 1’analisi degli dltimi due anni ha dimostrato cue la struttura delVesportazio-116 jugoslava e cambiata di po-c°. sebbene si sia manifestata dha piti stretta collaborazlone tfa 1’industria italiana e quel-la jugoslava. Non si e pero an-c°ra giunti ad una vera coope-v^zione, che, sola, potrebbe de-?isamente influire sulla modi-Lcazione strutturale delVespor-tazione jugoslava. Ambedue le Parti constatano ora gli errori ahe hanno commesso: per quan-to riguarda le imprese jugoslave, esse riconoscono di non a-ver realizzato una vera coope-razione tecnica; le imprese ita- liane, invece, si sono acconten-tate di quelle agevolazioni che offrivano loro le disponibilita di crediti. NelVanno 1961 e salito a 80 il numero delle imprese italiane che, specialmente mediante la vendita di licenze, la fornitura di impianti industriali e di beni strumentali, collabora-no con le imprese industriali i, pe jugoslave. In pratica, pero, si tratta sempre di esportazione italiana in Jugoslavia. Le licenze italiane si pagano come comune merce industriale; alla vendita delle licenze e connes-so necessariamente uno specia-le proeesso tecnologico, e quin-di, almeno per aleuni articoli nella prima fase di produzione, anche beni strumentali. E’ lo-gico quindi che tutto cid non Puč comportare aleuna modifi-ca strutturale nell’export jugo-slavo. Infatti in questo modo La produzione jugoslava degli utensili domestici smaltati gode di una lunga e seria tradi-zione, che permette a guesto settore delVindustria jugoslava di vedersi collocato ad un al-tissimo livello europeo. Verso la jine del secolo scorso una fabbrica di utensili domestici smaltati venne fondata a Celje in Slovenia («Tovarna emajlirane posode»). Installata in prossimita del complesso metal-lurgico «Jesenice» questa mani-fattura ha trovato delle condizioni molto favorevoli al suo sviluppo vengono immessi sui mercati italiani prodotti semilavorati o prodotti finiti e gli operatori italiani non se ne avvantaggia-no affatto perche Vindustria jugoslava che lavora su licenze di operatori italiani, non puo procurarsi mezzi finanzia-ri per restituire i crediti italiani, e per poter aumentare le proprie ordinazioni in Italia. Da cid possiamo dedurre che non se ne trae giovamento da uno scambio stabile, lungo e fruttuoso tra i due Stati, ma che se avvantaggiano bensi solamente le singole imprese italiane che hanno distribuito le proprie licenze e coloro che del loro acquisto possono benefi-ciare. La bilancia commerciale ancora deficitaria per la Jugoslavia Le conseguenze della correla-zione economica tra i due paesi, uno ad esportazione esclu-sivamente industriale, 1’altro ad esportazione agricola, si sono manifestate gia nel prirno tri-mestre del corrente anno. Lo scambio di merci tra 1’ltalia e la Jugoslavia ammonta infatti nei primi tre mesi a 12.609 mi-lioni di dinari, cioe a 158,2 mi-lioni in meno che nel corri-spondente periodo dello scorso anno. La Jugoslavia ha espor-tato per 4.701 milioni di dinari ed ha importato dalVItalia 7.907,7 milioni. Con cid 1’importazione jugoslava dalVItalia e regredita di 211,3 milioni, mentre 1’esportazione d aumentata di 53,1 milioni di dinari. *) Appare subito evidente che la Jugoslavia non ha potuto im-portare macchinari e forniture in misura uguale allo scorso anno, perche non disponeva di crediti e perche non poteva fruire di fondi derivanti dallo attuale scambio di prodotti. L' esportazione jugoslava dei prodotti industriali Per quanto riguarda le mi-sure restrittive che si sono ad-dottate recentemente in Jugoslavia non potremo avere nei prossimi periodi trimestrali al-cun miglioramento. Nonostante la liberalizzazione delVesportazione jugoslava in Italia que-sta non ha potuto espandersi, e non solamente perche la gio-vane industria jugoslava non *) Secondo i dati statistici per il mese di aprile la situazione 6 migliorata, e cosi il deficit per i primi quattro mesi del-Vanno e sceso a 3.858 milioni di dinari; le esportazioni hanno raggiunto i 6.920 milioni 3 le importazioni i 10.778 milioni di dinari. poteva in breve tempo affer-marsi sul difficile mercato italiane, ma anche perche ne gli ultimi due anni non ha trovato condizioni favorevoli nel sistema degli scambi commerciali tra i due Paesi. Le imprese jugoslave hanno esportato in Italia, nel primo trimestre del corrente anno, car-ta per 22 milioni, consistenti partite di tessuti di cotone, ve-trerie, legno compensato, par-chetti, piombo raffinato e circa, 9,5 milioni in piti di macchinari industriali in confronto al corrispondente periodo dello scorso anno, nel quale la Jugoslavia aveva esportato macchinari per 21,8 milioni di dinari. Questo aumento incorag-giante delVesportazione di materiale industriale, specialmente di macchinario, non e tuttavia di tale portata da poter eliminare in un breve giro d’anni 10 scompenso creatosi nelVin terscambio tra i due Paesi. Perčič e necessario prendere dei provvedimenti urgenti per poter migliorare la sfavorevo-le struttura delVesportazione, caratteristica non solo della Jugoslavia, ma di tutti quei Pae-Si in cui predornina 1’esporta-zione di prodotti agricoli. Tl problema degli scambi commerciali esiste anche tra Austria e la Jugoslavia. Ambedue gli Stati cercano una ragione di scambio piti razionale, sebbene le economie dei due Paesi siano molto meno complemen-tari fra di loro che non quelle delVItalia e della Jugoslavia; infatti VAustria dispone di ri-serve di legname, di minerali e di fonti di energia simili a quel-ie jugoslave. L’Austria ha in-cluso gia nello scorso anno nel-1’elenco delle merci da impor-tare perfino una serie di articoli che essa stessa produce come per esempio tessuti, mo-bilia di stile, elettrodomestici, pezzi di ricambio per biciclet-te ecc. I progressi deli’ industria jugoslava Le fiere e aiverse altre mo-st.re in territorio jugoslavo, come pure la partecipazione delVindustria jugoslava ( alle fiere campionarie dTtalia e di altri Paesi occidentali hanno dimostrato che Vindustria jugoslava non si e sviluppata solamente per qiiai’to iiguarda la quan tita della produzione, ma anche per quanto riguarda il gra-do di precisione, la solidita ed 11 gusto dei prodotti finiti che possono concoirere con quo”i dell’industria dei Paesi occidentali, naturalmcnte a parita ai condizioni di concorrenza Specialmente quahe regioni della Jugoslavia che confinano con ITtalia, cioe la repubblica dei-1-t Slovenia e della Croazia hanno sviluppato la propria industria, che ha una tradizione industriale di appena mezzo secolo, in misura tale che la maggioranza della popolazione non si occupa piti di agricol-tura. Bisogna cercare nuove possibilita A questo proposito vogliamo accennare al pensiero del vice-presidente della repubblica italiana e ministre degli esteri Piccioni, in occasione della visita del vicepresidente della repubblica jugoslava Rankovič: «11 fatto che Vltalia si trova al primo pošto tra i paefei im-portatori in Jugoslavia e -?,1 secondo tra quelli in cui essa esporta, ci incoraggia — ha af-fermato 1’on. Piccioni — a cer čare nuove possibilita di sviluppo del commercio e degli scambi. Perčič ci permettiamo d4 tracciare concretamente la via che ci portera alla modifi-ca strutturale delVesportazione jugoslava in Italia si da ottene-re brillanti risultati per le due nostre economie. LTtalia offra, con la sua messa a disposizio-ne di crediti, la possibilita al-1’industria jugoslava di costrui-re quegli stabilimenti industriali che tengano conto sia della disponibilita di materie prime, come per es. di allumi-nio, di piombo, di rame e simili che della disponibilita di mano d’opera specializzata. Queste imprese potrebbero, mediante una vera cooperazione non solo finanziaria, ma pure industriale, -con adatte imprese italiane eseguire assieme tutto il proeesso tecnologico della produzione.» Se analizziamo la lista degli articoli d’esportaizone jugoslava in Italia dello scorso anno, possiamo facilmente accertare, come, nonostante i vari modi della cosidetta cooperazione, ben pochi articoli industriali jugoslavi si sono piazzati sul mercato italiano. I prodotti siderurgici e i manufatti Nel campo della metallurgia pesante, il quale dovrebbe es-sere predominante, non vi so- no stati scambi, in quello della metallurgia leggera invece, a parte Vesportazione di minerali, si sono esportate solo delle limitate partite di laminati di piombo. Per quanto riguarda gli altri rami di produzione industriale si sono affermati aleuni articoli di vetreria, si sono esportati barili e pezzi di ricambio per biciclette, per quan-to riguarda Vindustria chimi> ca quantitativi limitati di car-buro di calcio e di ossido di mercurio, nel campo delVindustria edilizia, cič che sembra quasi ineredibile, solo aleune partite di marmo e di laterizi, nella sviluppata industria del legno tutto si e limitato agli scambi tradizionali di tavolame, di compensati, di impiallaccia-ture e di parehetti. Anche Vindustria della carta e della cel-lulosa ha segnato una stasi, lVr-se perche in ambedue i Paesi sono sorte negli ultimi anni nuove grandi cartiere ed anche sul mercato jugoslavo c’e forte richiesta di cellulosa. NelVin d.ustria tessile occupano ancora un pošto di importanza tradi-zionale la canapa grezza ed i filati di canapa accanto ai tessuti di cotone bianchi e colo-rati recentemente introdotti sul mercato. NelVindustria del cuo io si stanno affermando gia da tempo le pelli di maiale di alta qualitti (Vesportazione ha raggiunto 101.260.000 di dinari). NelVindustria dei prodotti alimentari Vesportazione jugoslava si. e mantenuta su livelli de-cisamente bassi, se si eccettua-no le conserve di pešce. Nella fornitura di impianti industriali sono apparsi per la prima volta sul mercato gli elettromotori ed i motori e, cio che appare di ottimo auspicio, diversi macchinari industriali. Da questo pur sommario re-soconto e evidente che la produzione industriale jugoslava, che ha fruito di mol te licenze italiane, di enormi quantita di forniture industriali italiane e di crediti per la costruzione di stabilimenti, non ha influito molto sulla modificazione strutturale delVesportazione jugoslava di prodotti industriali. L’ esportazione verso i Paesi non sviluppati Se non prendiamo in consi-derazione Vesportazione jugoslava verso Paesi industriai-mente meno sviluppati, dob-biamo convenire che aleuni articoli industriali, che compren-dono un’insignificante percen-tuale nello scambio di merci con Vltalia (mobili, articoli in legno, micromotori, pento-lame, calzature) sono invece esportati negli ultimi anni verso Paesi occidentali ad alto sviluppo industriale (come per es. Gran Bretagna, Austria, Ger-mania e Stati Uniti). Con una vera cooperazione mdustriale delle imprese italiane con quelle jugoslave si potrebbero ottenere nella metallurgia leggera, nelVindustria del legno, dei metalli, nelVindustria elettrica e chimica dei risultati che potrebbero influire almeno per il 40% sulla mo-difica strutturale della esportazione jugoslava in Italia. Tutto cio porrebbe lo scambio di merci tra i due Paesi su d' una base solida ed equili-brata realizzando cosl non solo on’aspirazione dei circoli diret-tivi politici ed economici, ma pure i desideri di entrambi i F opoli. A. R. ^ 4rri Bos L energia eiettrica oggetto di scambi internazionali La collaborazione nel settore elellrieo tra la Jugoslavia e 1’Ilalia Voltometro costruito dalle Of-ficine ISKRA. Le Officine Iskra di Kranj sono State fondate dopo la seconda guerra mon-diale. Esse si sono specializza-te nella produzione di apparec-chi elettrici di precisione. Lo scorso anno le Officine Iskra di Kranj si sono associate a parecchie altre imprese simili e cioe: alVIndustria per le elet-trocomunicazioni, alle Officine di apparecchi elettrici TESLA e alle Officine per le telecomu-nicazioni. La denominazione comune per tutte le imprese associate e «ISKRA»; la sede principale e a Kranj A Mengeš (Slovenia) si trova la Fabbrica di strumenti mušicah «Melodija-», la cui produzione si e affermata sul mercato nazionale L’ esportazione dei mobili dalla Jugoslavia Le esportazioni complessive dalla Jugoslavia nel primo trimestre di ouest’anno hanno raggiunto 40.545 milioni di dinari; Vindustria vi partecipa con circa 32.500 milioni. Al primo pošto figurano i prodotti delVindustria meccanica, delle costruzioni navali, dei metalli non ferrosi e del legno. Nel primo trimestre del 1962 Vesportazione del legno e dei suoi prodotti in genere ha raggiunto il valore di 4341 milioni di dinari. In tal modo Vindustria del legno e passata al quarto pošto nelVesportazione di pro dotti industriali. Secondo i dati relativi alVan-no 1960, la Jugoslavia, per il valore delle esportazioni dei prodotti del legno, occupa il settimo pošto nella graduatoria mondiale, precedendo Vltalia, la Svezia, il Belgio, il Giappo-ne, la Norvegia ed aleuni altri Paesi noti produttori ed espor-tatori di mobili. La Jugoslavia - la piti forte esportatrice di mobili scomposti in parti verso il mercato degli USA ,come pure uno dei piti importanti produttori di mobili in legno anche sul mercato britannico,-Circa il 60 per cento delVintera esportazione jugoslava viene as-sorbito dai mercati degli USA e della Gran Bretagna. Panorama delle Acciaierie Jesenice («železarna Jesenice»), uno dei piii importanti complessi metallurgici jugoslavi. Gli stabilimenti industriali avevano raggiunto una farna internaziona-le gia verso la fine del secolo scorso. La stessa ferriera di Trieste aveva fatto parte, per parecchio tempo, di questo vasto complesso industriale In occasione della Fiera di Trieste, alla quale partecipano varie organizzazioni economi-che di numerosi paesi (tra cui la Jugoslavia), e interessante, tra 1’altro .esaminare Vimpor-tanza che riveste 1’energia elettrica come fattore di scambio economico. E’ certamente fuori tiubfcio che, sia Vltalia che ia Jugosla,-slavia, sono interessate ad una stretta collaborazione ne, settore elettrico. Sebbene non sia possibile esporre aila Fiera in modo adeguato le reaiizzazioni che si sono avute in questo campo, cionondimeno e giu-sto cogliere Voccasione per par-lare delle novita che si sono manifestate in questa branca importante. La Comunita europea, com-posta dai paesi produttori di energia elettrica, cerca di pro-muovere tra i vari Stati euro-pei lo scambio reciproco della energia stessa. A questo scopo t.ende principalmente 1’organiz-zazione U.C.P.T.E. (Union pour la Coordination de la Produc-tion et du Transport de 1’Elec-tricitč), cui prendono parte il Belgio, la Germania, la Fran-cia, Vltalia, il Lussemburgo, la Olanda, VAustria, la. Svezia, la Svizzera e la Spagna. In questi circoli vengono di-stinti due diversi modi di fornitura di energia e cioe, da una parte uno «scambio occasiona-le» per lo sfruttamento totale della forza idrica per sopperi-re ad eventuali danni tecnici alla rete, dalValtra uno «scam-bio stagionale» convenzionato per determinati periodi delVan-no, di solito limitati a sei mesi. I Paesi sopra. citati hanno avuto nel 1960 uno scambio. di energia elettrica pari a 10 miliardi di kilowattore. Natural-mente lo scambio viene effet-tuato pure tra altri Paesi e tutto dipende da fattori geo-grafico-economici. Nel settore elettrico la Jugoslavia mantiene rapporti con-trattuali con la Grecia per quanto riguarda lo scambio del-Venergia, con la Bulgaria, per lo scambio e la vendita, con la Ungheria solo per la vendita, con VAustria per lo scambio, la vendita e l’acquisto, con Vltalia per lo scambio e la vendita. La collaborazione nel settore elettrico tra due Stati confinan-ti consiste solitamente nello scambio delVenergia. Cio costi-tuisce un vantaggio per ambedue le parti, specie se le caratteristiche idriche dei due Paesi sono diverse. La parte che dispone nella stagione inver-nale di riserve idriche suffi-cienti e quindi di sufficiente energia elettrica, puo aiutare 1’altro contraente che in tale periodo dispone di minori riserve idriche. Nella stagione e-stiva succede il contrario. Logicamente nessuno acquista volentieri 1’energia elettrica, in quanto e costretto a diminuire le sue disponibilita di divise estere; d’altra parte non puo far sicuro assegnamento di ri-cevere Venergia nel momento del bisogno. Vediamo dunque come nel contratto d’acquisto due siano i fattori principal! di cui aob-biamo tener conto: il prezzo delVenergia e la certezza di poter contare nella fornitura nel momento prestabilito. Vorrei trattare anzitutto del secondo fattore. Se due Paesi confinanti sono tra loro collegati con strade e ferrovie e pure certo che vi esiste una rete elettrica con elettrodotti e cabine di trasfor-mazione, che rendono possibile 10 scambio delVenergia. Anzi, ogni Stato ha interesse a prov-vedere gia durante i lavori per 1’impianto della propria rete nazionale affinche sia possibile 11 futuro collegamento con il Paese vicino. Nel caso contrario la costruzione, in un momento successivo di impianti speciali per rendere possibile lo scambio di energia, non sareb-be conveniente dal punto di vista economico. Una stretta collaborazione e-conomica tra due Paesi vicini sarebbe impossibile senza il collegamento delle reti elettriche rispettive. Naturalmente una collaborazione in questo campo richie-de una fiducia reciproca, la quale si consolida soltanto dopo una lunga esperienza. Per quanto riguarda i nostri due Paesi confinanti, possiamo dire che essi, nelVultimo, immedia-to dopoguerra, quando ancora non esistevano tra di loro accordi regolarmente stipulati, si sono aiutati a vicenda. Piti complesso č il problema per la determinazione del prezzo del kilowattora. Sarebbe difficile affermare che esistono oggi sul mercato europeo della energia elettrica dei prezzi štabih. Non vi sono accordi generali in tal senso, in quanto nelle singole zone i prezzi possono sensibilmente variare, secondo le diversi fonti delVenergia (termocentrali, centrali idro-elettriche), e secondo le con-venzioni stipulate dai contraen- ti. Sul costo influiscono pure le spese per il trasporto della energia il quale comporta sempre delle perdite tanto negli elettrodi che nelle cabine di trasformazione. In ogni modo, sia il Paese fornitore che il Paese acquiren-te, devono cercare di accor-darsi su di un prezzo reale, che tenga conto delle spese ef-fettive di produzione. Ne consegue che non bisogna abusare della situazione contingente in cui si trova la controparte al fine di non per-derne la fiducia. Tra la Comunita del settore elettrico jugoslavo, (JUGEL) e la Societti Elettrica della Vene-zia Giulia (Selveg) e stato st.i-pulato un accordo sullo scam bio delVenergia elettrica. Nei mesi di r gosto, settembre ed ottobre, viene fornita energia alla Jugo«iavia, che la restitui-sce poi nel mesi di gennaio e di febbraio. Questi sono stati i Perčič sono necessarie la costruzione del nuovo elettrodot-to Vinodol-Matulji per il trasporto delVenergia a 220 KV e Vesecuzione di lavori di ria-dattamento dalla cabina di trasformazione di Divača. L’e!ettrodotto da 110 KV h giti adattato e sono State giti eseguite varie prove per il trasporto delVenergia in ambedue i sensi; deve essere ancor pošto in opera il trasformatore da 60 MW a regolazione automa-tiqa di tensione. Infatti, mentre la rete jugoslava ha una tensione di 110 KV, quella italiana ha una tensione di 120 KV. Nella zona di Gorizia il collegamento viene effettuato a mezzo delVelettrodotto da 50 KV, su cui sono stati gia ese-guiti lavori di riadattamento, mentre altri collegamenti rima ngono ancora da effettuare. A tale proposito e interessante esaminare i collegamenti in primi tentativi fatti per lo sfruttamento delle differenti ^a-ratteristiche idriche dei due territori. La Jugoslavia infatti ha la possibilita di costruire idrocentrali per produrre 1’ener-aia durante il periodo inverna-le, in quanto in tale stagione la zona dina rico-litoranea ab-bonda di acque. Il potenziale idroelettrico jugoslavo e il seguente • Bacini idrici: Milioni di kilowattore alVanno Danubio i settore jugoslavo) 7.000 Drava (settore jugoslavo) 6.500 Sava 4.000 Drina 12.550 Isonzo 1.900 Lika e Gacka 1.000 Cetina 4.000 Neretva 7.300 Morača e Zeta 2.300 Črni Drim 1.350 Vardar 4.200 Altri fiumi 14.400 Totale 66.500 elettrica sono altresi importanti Pure i giacimenti carboniferi. In Jugoslavia questi hanno una capacita stimata ad oltre 21 Vimmagine simbolica della Fiera tecnica internazionale di Bel-grado (dal 23 maggio fino al 5 giugno), che offre un ampio panorama dei progressi compiuti in ogni ramo della tecnica jugoslava ed estera miliardi di tonnellate e si tro-vano in gran parte nei bacini di Kosovo, Kostolac, Koiubara, Kreka e Velenje. La Comunita elettrica della Slovenia »Elektrogospodarska skupnost Slovenije» quale membro della ComuniU elettrica jugoslava, ha assunto Vob-bligo di provvedere allo scambio delVenergia con Vltalia. Da parte italiana sono interessate allo scambio le Societš SELVEG e SADE, che stanno adattando le proprie reti ad un maggior volume di scambi previsto per il futuro. In seguito a trattative di collaborazione abbiamo progettato, per Vanno prossimo, lavori tali da dare una maggiore effi-cienza alla nostra rete ed alle nostre cabine __ _________ zione. i progetto. Ambedue le parti interessate stanno progettando la costruzione di reti proprie da 220 KV, le quali verranno col-legate direttemente senza trasformazione. La stazione di collegamento verni situata a Pa-driciano in modo che Velettro-dotto Senj - Mat ul ji - Divača -Padriciano colleghera le due zone. Molto importante sarti il collegamento da 220 KV con il complesso delle centrali elettriche della Drava, attraverso la termocentrale di Šoštanj e Lubiana a Divača. Questo sistema šara importante anche per il fatto che colleghera la rete italiana con auella austriaca e Venergia potra affluire in entrambi i sensi. Con la costruzione di elettro-centrali di accumulazione, come per esempio Split, Trebišnji-ca e Senj, si potra avere a di-sposizione Venergia pure nel periodo invernale. In tal modo la zona occidentale del Paese, con in primo luogo la Slovenia, verra sgravata dalla fomi-tura di energia alle regioni centrali- dello Stato e potra disporre di notevoli riserve di energia per Vesportazione. Tuttavia non dobbiamo limi-tarči alla fornitura di energia solo nei mesi invernali. Sia per le condizioni idrauli-co-atmosferiche che, differenti rispetto ai Paesi confinanti, sia per le possibilita indipendenti dai fattori climatici, offerte dal-le centrali termiche, e possibile ed auspicabile la fornitura di energia anche per periodi piti brevi, a tavoletta, cioe a periodi settimanali o bisetti-manali. Una volta consolidato il sistema di scambio delVenergia elettrica tra due Paesi contra-enti, si potra pure addivenire ad accordi per la costruzione, in cooperazione, di centrali e-lettriche d'intersse comune. Sono convinto che a questa fase di cooperazione giungeran-no pure Vltalia e la Jugoslavia. Su ouesta via ci slamo gia Dosti durante gli studi per til progetto delVidrocentrale Osp, che costituisce infatti un’occasione ideale per la cooperazione. in quanto rappresenta un’opera costruita tenendo. conto degli interessi e dei desideri delle parti. Secondo gli stessi principi devono venir coordinati pure i progetti riguardanti le opere nel bacino delVlsonzo in modo da risolvere equamente il problema deVutilizzazione delle fonti denergia e quello ri-guardante V-rrigazione. Gia fin d’ora possiamo affermare che la collaborazione fra ; due Paesi nello scambio delVenergia elettrica ha dato buonj risultati: tutto lascia spe-rare che nel futuro registrere-mo un volume ancora maggiore di scambi, e cič portera certamente maggiori vantaggi per entrambe le collettivita. Ing. VEKOSLAV KOROŠEC -- u.,t, direttore generale della di trasiorma- Elektrogospodarska skupnost Slovenije - Ljubljana La cooperazione italo-jugoslava nel campo delVindustria meccanica Nel voler precisare le reali possibilitti di una cooperazione effettiva fra 1'industria meccanica jugoslava e le corrispon-denti ditte italiane, dobbiamo premettere, come punti di par-tenza, alcuni elementi di fatto che vanno preši in debita con-siderazione. II primo elemento e costitui-to dallo sviluppo sempre piti crescente degli scambi com-merciali fra i due paesi in am-bo le direzioni, con questo di particoiare pero, che le impor-tazioni jugoslave dalVItalia so-no di molto superiori alle espor-tazioni jugoslave verso 1’Italia (nel 1961, per esempio, le prime raggiunsero ben 39,5 miliar-di in valuta jugoslava, mentre le seconde non oltrepassarono il valore totale di 20,8 miliar-di). II secondo elemento di cui bisogna tener conto agli scopi della nostra analisi e insito nel fatto che le esportazioni jugoslave verso 1’Italia, pur avendo anch’esse continuamente aumen-tato negli ultimi quattro anni (dai 16,2 nel 1958 fino ai 20,8 miliardi di dinari nel 1961) non seguivano di pari passo l’au-mento accentuato delle esportazioni italiane verso la Jugo-slavia (che dai 20,3 miliardi salirono nel 1961 a ben 39,5, quasi radoppiandosi). Anzi, le e-sportaziom jugoslave segnarono nel 1961, nei confronti dell’an-r.c precedente, una diminuzione notevole dell’8%, pur essendo risultato il loro valore comples-sivo di alcuni miliardi sime-riore a quello del 1958 e 1959 (non avendo aliora oitrepassa-to i 16,2 e, rispettivamente, i 17,3 miliardi). Il terzo elemento che qui va sottolineato e la struttura degli scambi commer-ciali fra i due paesi. Nel vo-lume totale delle esportazioni jugoslave verso VItalia, nel 1961, le macchine figurano per il solo 0,2%, prodotti diversi la-vorati con V8% e prodotti fi-niti diversi con VI,8%; tutto il resto viene assorbtio. dalVespor-tazione di prodotti alimentari (47,1%), materie prime (38,2%) e, in percentuali minori, di al-tri articoli, quali bevande, ta-bacco, prodotti chimici ecc. Vi-ceversa, nel volume totale delle esportazioni italiane verso la Jugoslavia la percentuale piu alta Venne registrata proprio dalle macchine (il 51°b) e dai prodotti finih (il 31%), vale a dire che i prodotti finiti' e i macchinari vari raggiunsero 1’82% delle esportazioni italiane. Una parte notevole di que-ste importazioni jugoslave nel 1961 e da attribuirsi alVincre-mento delle importazioni do-vuto agli accordi di credito in-tervenuti fra i due paesi, non-che allo sviluppo piu accentuato della cooperazione indu-striale in certi rami delVindu-stria; si e registrato cosi un aumento notevole nelVimporta-zione delle macchine tessili, delle parti di vetture e camion, di vari o equipaggiamento indu-striale ecc. Nei primi mesi del 1962 tale struttura degli scambi italo-jugoslavi non ha subi-to grandi variazioni. Si registra tuttavia un leggero aumento delVesportazione jugoslava nel campo delle macchine e dei prodotti industriali in generale. Si nota, per esempio, un interesse abbastanza accentuato dei circoli commerciali italiani per certi prodotti del-1’industria jugoslava di macchine utensili vnonche per gli elet-tromotori. Sl e giunti quindi a livelli piu alti di scambi commerciali fra i due paesi sulla base di una sempre maggiore mutua comprensione come risultato di una migliore conoscenza dei mercati dei due paesi e dei ri-spettivi bisogni. Non ši puo inoltre passare sotto silenzio il fatto che, da parte italiana, si e venuti man mano ad una sempre piti profonda ed esatta valutazione delle capacita e delle possibilitti di ulteriore sviluppo delVindustria jugoslava che eiti si 6 fatta valere, con certi suoi prodotti di qualita, su vari mercati stranieri, in ispecie nei paesi meno svilup-pati delVAsia e delVAfrica cui anche i circoli commerciali italiani stanno dedicando tutta la loro attenzione. Tale considerazione, da parte italiana, del potenziale in-dustriale jugoslavo, ha in parte giti trovato la sua manife-stazione concreta e pratica nel-lo sviluppo della coonerazione industriale italo-jugoslava cui partecipano ben 80 ditte italiane, sia sulla base della cessio-ne di varie licenze, sia sulla base delle forniture di equipag-giamenti e macchinari per 1'industria jugoslava di vari rami di produzione. Pare che di queste tendenze si sia tenuto conto, in linea di massima. anche nei recenti colloqui delle delegazioni commerciali di ambo i paesi che portarono alla firma di un pro-tocollo addizionale con la vali-tiita di un anno a partire dal l.o aprile 1962. In tale occasio-ne venne nuovamente sottolineato 1’interesse di ambo le parti di continuare gli scambi commerciali fra i due paesi anche nella situazione attuale (ca-ratterizzata dalla partecipazione italiana al Mercato Comune Eu-ropeo, con ben note tendenze d'integrazione in quei rami e con tutte le conseguenze doga-nali negative per certa mere« jugoslava), anzi, di ineremen-tafle possibilmente nel prossi-mo futuro. Dati i contatti attuali fra i due paesi — che ben a ragione possono classificarsi come ot-timi — vi e la speranza che anche la cooperazione industriale fra i due paesi, nei sen-si e sulle basi cui abbiamo accennato, possa ulteriormente progredire. Si tratta šolam er.-te di estendere tale cooperazione non solo alla vendita di licenze ed alle forniture di prodotti finiti o d’equipaggiamen-to per 1’industria jugoslava, ma bens: anche alla cooperazione ad un piti alto livello, e cioe sia nel passare all’industria jugoslava delle ordinazioni di singoli elementi di macchine od altri prodotti industriali desti-nati dalVItalia alla Jugoslavia, sia nelVaccordarsi sulla fabbri-cazione comune di certi articoli d’esportazione destinati agli stessi mercati stranieri, in ispecie nei paesi meno sviluppati che sono in ottime relazioni sia con la Jugoslavia che con VItalia. j Certi časi di una tale coopera-1 zione piti approfondita si sono gia verificati in questi ultimi tempi, per esempio in Etiopia nella costruzione di una indu-stria tessile per cui i progetti vennero fatti dalVIstituto tessile di Maribor (Slovenia), mentre l’equipaggiamento completo šara fornito da una ditta italiana specializzata in questo ramo di produzione. Časi di cooperazione di questo genere, o sirnih, possono senza dubbio ve-l ificarsi su vari mercati esteri, in ispecie la dove sono richie-sti, da parte degli interessati, delle opere complesse che per la stessa loro natura richiede-rebbero una cooperazione fra varie ditte jugoslave e quelle italiane. e due economie, quel-la jugoslava e quella italiana, che gia si completavano piti o meno sulla base degli scambi commerciali sinora sviluppati, potrebbero trovare in questo modo un campo d’espansione molto piti vasto, nel mutuo interesse di entrambe, che non puo non esser ritenuto come una delle piti solide e reali basi di ogni uteriore sviluppo delle relazioni economiche fra I i due paesi. B. V. I Le fabbriche TORPEDO di Ri-jeka (Fiume) costruiscono motori di ogni tipo. Il motore Diesel «ARAN» di 7-9 CV, costrui-to nel 1948 in queste officine, costituisce il primo motore Diesel di produzione jugoslava. At-tualmente vengono impiegati in Jugoslavia oltre 12.000 motori ARAN, menlre piu di 4.000 ne sono stati gia, esportati. Succes-sivamlente i tecnici hanno an-cora perfezionato questo tipo di motore di modo che attual-mente il Diesel ARAN di 7-11 CV ruota a 1.000-1.500 giri al minuto 1’esportazionc di calzature «Borovo*, il piti grande com-plesso jugoslavo di gomma e di calzature, prevede per que-st’anno un sensibile aumento nelVesportazione dei propri prodotti il cui valore, secondo le aspettative, šara portato a piti di 500 milioni di dinari. Alcuni problemi fondamentali della produzione industriale in Jugoslavia NelVesposizione di alcuni problemi della nostra produzione industriale ci limiteremo a quelli che si riferiscono solo ad una parte del n ostro Pae-se, e cioe alla Slovenia, che per la sua posizione geografi-ca interessa particolarmente la Italia. Sviluppo industriale Se facciamo un esame retro-spettivo dalVepoca della libera-zione in poi, possiamo accer-tare, e cid e d’altra parte noto a tutt', che la nostra produzione si e andata sviluppando nelle nuove condizioni econo-mico-sociali con ritmo molto intenso e che 1’incremento an-nuale della produzione industriale pub essere paragonato a quello verificatosi nei Paesi economicamente piti evoluti. Negli ultimi anni il ritmo e stato ancor piti serrato. Infatti 1’aumento della produzione industriale e di quella mineraria ha raggiunto, in certi anni, perfino il 16 per cento in rap-porto agli anni rispettivamente precedenti (1953), mentre 1’aumento minimo si e verificato nel 1958, quar.do ammonto so-lamente al 6,3 per cento (in-cremento pero sempre superio-re alla medla europea). NelVul-timo decennio si e registrato cosi un aumento medio dell’11 per cento, e cioe fino al 1959 del 12,7 per cento, negli anni 1960 e 1961 del 10,5 per cento. I dati statistici citati si riferiscono alVepoca posteriore al-1’anno 1953, cioe al tempo in cui slamo passati dai principi di un rigido sistema di dire-zione economico - amministra-tiva a principi piti liberi. Ai piani economici precedenti sono oggi seguiti solo dei pro-grammi generali. Tuttavia pure negli ultimi anni possiamo os-servare alcuni fenomeni carat-teristici, tra cui specialmente interessante il comportamento delle curve di produzione. Si e constatato infatti che ad ogni anno di elevata produzione se-gue una deflessione piti o meno accentuata nelVanno imme-diatamente successivo. Cosi av-venne dopo il 1960, anno in cui avevamo raggiunto un aumento della produzione del 14,3 per cento; ebbene, Vanno se-guente 1’incremento fu solo del 6,8 per cento, abbassando cosi la media del biennio al 10,5 per cento. Un tale sviluppo negli ultimi anni ha provocato i provvedi-menti del 1960 e 1961, preši dal governo per assicurare un piti costante e solido sviluppo economico, per mezzo, specialmente, di un maggiore rendimento e di una piti razionale divisio-ne del lavoro, di una • maggiore accumulazione di riserve, ecc. Un esame piti accurato dei dati statistici, che non credia-mo necessario qui esporre, ci dimostra che lo sviluppo piti regolare e piti armonico si manifesta sempre proprio nel campo delle attivitti piti importanti e cioč nelVindustria e nel ramo minerario. Certamente riscontriamo livelli instabili pure in qucste uitime attivitti, sebbene non siano tali da costituire fattori negativi. Per essere chiari ci riferiamo specialmente alla sempre mag-gior produzione nel campo delVindustria elettrica, delVindustria chimica e di quella della gorrma. Si tratta di nuove imprese, che iniziano una nuo-va produzione vieppiti crescente. D’altra parte possiamo os-servare la costante diminuzione della produzione del carbo-ne, che dipende dalla moder-nizzazione delle ferrovie e dal conseguente minor consumo di tale combustibile, di cui proprio le ferrovie erano le mag-giori clienti sul mercato. Per ovviare a questo inconvenien-te sono in corso di costruzione impianti per la trasformazione in gas del carbone, specialmente della lignite. In Slovenia sta pure dimi-nuendo di anno in anno la produzione della nafta, perche le trivellazioni nella regione dei Prekmurje non hanno dato gli effetti sperati. Anche qui si stanno preparando delle con-dptture che rendano possibile Vutilizzazione dei gas per usi industriali e domestici. Nella produzione industriale uno dei problemi principali e rappresentato dal fattore del rendimento del lavoro. L’indice di produttivitti segna negli anni successivi al 1953 un aumento medio annuo del 4,5 per cento, circa. Tuttavia possiamo accertare anche qui lo stesso fenomeno, di cui abbiamo parlato piti sopra: ad un anno di piti alta produttivitti segue un anno di produtti vita minore. E’ questo un im portantissimo fattore del qua le dobbiamo tener conto se vo gliamo porre la nostra indu-stria ed i nostri prodotti su di un piano di concorrenza in-ternazionale. E’ naturale quin-di che si stia esaminando il problema al fine di promuove-re un miglior rendimento pro-duttivo; giti si sono preši prov-vedimenti per promuovere una piti equa e quindi piti incorag-giante partecipazione agli utili, che certamente raggiungerti lo scopo prefisso. Collaborazione nel campo economico Parlando della produttivitti ci siamo soffermati su uno dei problemi fondamentali della nostra produzione, specialmente in un periodo in cui si cer-ca per ragioni varie di forzar-ne 1’esportazione. Naturalmente cib esige vari provvedimenti e-conomici e soprattutto un de-terminato grado di sviluppo, che renda possibile la concorrenza su tutti i mercati esteri, specialmente su quelli meglio sviluppati. L’industria jugoslava e quella islovena in particoiare, che con-corrono oggi sui mercati in-ternazionali e cercano di af-fermarsi con i propri prodotti sia per la loro qualitti che Nel Capodistriano sono sorte nuove industrie Elica per navi costruita dalle officine meccaniche «Litostroj» di Ljubljana per il prezzo, devono affronta-re alcuni problemi che non e-sistevano ancora quando i loro prodotti si riversavano solo sui mercati interni. Tra questi problemi occupa un pošto pre-minente, queilo AelVattrezzatu-ra della nostra industria che deve ora produrre per i mercati esteri. A proposito della attrezzatura industriale jugoslava, la situazione e alquan-to varia; per quanto riguarda la Slovenia in particoiare, dobbiamo dire che essa vanta delle vecchie tradizioni e con cib naturalmente pure... dei vecchi impianti. Vogliamo citare solo 1’industria siderurgica che ha una tradizione quasi centena-ria ed e specialmente nota per alcuni suoi prodotti tipici. Putroppo cib che interessa oggi non e la tradizione, ma bensl la capacitti di piazzare i propri prodotti sul mercato a prezzi vantaggiosi. La tradizione piuttosto che giovare pub essere talvolta di danno. Non c’e da stupir.ii quindi che qua-si tutte le ferriere sl ovene, da quelle di Jesenice a quelli di štore e Ravne, siano in iase di ampliamento e di ammoderna-mento. La cooperazione tra le industrie Accanto alVampliamento e al 1’ammodernamento degli impianti e dei processi di produzione osserviamo negli ultimi tempi una maggior collaborazione tra i diversi stabilimen ti. Questa collaborazione viene esplicata in vari modi e cioe dai semplici contratti di cooperazione (cib che e caratt.eri-stico in ispecie nelVindustria dei motocicli ed in quella au-tomobilistica), alVassociazione in unioni imprenditoriali e perfino alla fusione di maggiori imprese dello stesso ramo o rami consimili. Cosi 6 avvenuto, per esempio, con la nostra piti grande fabbrica automobilisti-ca, sita a Maribor, nota sotto la si gia .«TAM», che ha intra-preso la collaborazione con al-tre 150 imprese, che produco-no singoli pezzi meccanici per 1’industria automobilistica. Que-sta collaborazione non costituisce per la veritti nulla di stra-ordinario, per noi, pero, e particolarmente indicativo, m quanto vi sono ancora molte nostre grandi imprese che, vo-lendo essere autonome, cercano di produrre tutto da sole. Naturalmente a questa specie di autarchia sono spinte dalle circostanze e dai regolamenti attuali in quanto, non essendo ancora risolto il problema dei-le tassazioni sulle varie fasi della lavorazione, temono che le imprese cooperanti non si attengano ai contratti. D’altra parte, le imprese cooperanti in-dugiano a dedicarsi alla specia-lizzazione temendo 1’eventualitti di restare senza lavoro in caso venisse a mancar loro il clien-te principale. Ciononostante questi problemi vengono gra-dualmente risolti; le esigenze economiche si fanno di giorno in giorno vieppiti sentite ed in-fluiscono in modo sempre piti accentuato sulla diffusione della collaborazione e sulla spe-cializzazione della produzione. Un fenomeno peculiare dello sviluppo economico degli ultimi anni e il sorgere sempre piti frequente, di nuove Associazio-ni imprenditoriali, che vengono fondate da imprese dello stesso ramo di attivitti o di rami consimili, per affidare ad es-se 1’assolvimento di compiti particolari. Le imprese affida-no alle citate Associazioni specialmente l’acquisto e la vendita di prodotti e di materie prime, gli affari commerciali ed infine regolano, attraverso que-sti nuovi organi, i propri pro-grammi di produzione, cib che in’ultima analisi li porta alla specializzazione dei prodotti. In questo modo d’ora innanzi sa-ranno compattamente organiz-zate attraverso le proprie Asso- Nel periodo immediatamente precedente al secondo conflitto mondiale sorgevano lun go la costa dellTstria settentrionale, fino al fiume Dragogna, soltan-to sette impianti classificabili come «industria». Le due fabbriche piti importanti -erano la «Ampelea» e l’«Arrigoni» di Isola, ambedue operanti nel settore della conservazione del pešce. Una terza fabbrica, di dimensioni notevolmente piti ridotte ed implantata nei vecchi magazzini di šale, sulla costa nord di Capodistria, era la «De Langlade». A Pirano era in attivitti la nota fabbrica di sa-poni e prodotti affini «Salvet-ti» Il mattonificio di Isola godeva di un’importanza ristret-ta al mercato locale, ed i due squeri di Capodistria e Pirano erano due impianti piuttosto artigianali che industriali. Infine potremmo aggiungere ancora la miniera di carbone di Sicciole, la quale pero aveva anch’essa un’importanza esclu-sivamente locale, o quasi. La popolazione della costa si oc-•fcupava principalmente di agri-coltura, di pešca e di lavori di artigianato, oltre che di aleune altre attivitti poco importanti. Il cambiamento dovuto alla guerra ha portato, dopo il 1945, ad attivitti ed indirizzi comple-tamente nuovi. Come dapper-tutto, le giovani forze lasciano la campagna ed accorrono verso la cittti, in cerca di un’oc-cupazione e di un’esistenza nuova. Nel contempo, la Jugoslavia entra in un periodo ca-ratterizzato da una sviluppo industriale molto pronunciato, e si inizia un vasto processo di ricostruzione ed ammodema-mento delle industrie esistenti, ed un piano di costruzione di nuovi impianti viene ben presto approntato ed iniziato. Oggi sono in attivitti nella zona costiera del capodistriano ben 16 complessi industriali, che danno lavoro ad oltre 8.000 ope-rai ed impiegati. La piti importante tra le nuove realizzazioni e la fabbrica di autoveicoli «Tomos» di Capodistria. La manifattura ha iniziato con la produzione di mo-torscooter su licenza dell’au-striaca Puch (*), ma si e ben presto orientata verso il mon-taggio di scooters e di motoci-clette di propria produzione e di automobili del tipo «Citroen 2 CV» ed «Ami» e relati-vi camioncini, in collaborazione con la industria francese. * Fondatore delVindustria austriaca e pero ha subito un ridimensio-namento. A Portorož c’e un nuovo opificio, la «Začimba», che elabora prodotti coloniali e si prepara ad iniziare la produzione di profumi e materie prime per 1’industria farmaceu-tica. Allo scopo, 1’industria ha a disposizione delle vaste pian-tagioni specializzate. Un altro Generatore per la centrale idroelettrica di Peručica, costruito dalle Officine Rade Končar di Zagreb importante impianto industriale e la «Stil» di Koper, che produce mobili in serie e singoli, per il mercato nazionale ed estero. Anche la tipografia ^Primorski tisk» e di recente costituzione, come stanno a di-mostrarlo tra 1’altro le macchine e le attrezzature, comnleta-mente nuove. La tipografia di-spone di una propria zincogra-fia, di un impianto di eliogrv fia (unico in Jugoslavia) e di una legatoria. Benche giti attualmente la tipografia sia una tra le piti grandi esistenti in Slovenia, si prevede di oroce-cedere, col tempo, ad un suo ulteriore allargamento. Le industrie per la conservazione del pešce esistenti ad Isola sono state riorganizzate e ricostruite. Le tre fabbriche . ....................» , . ■ KO OP ER A TI V A EXPORT IMPORT LJUBLJANA Miklošičeva, 4 - Tel. 21-053, 23-230, 21-025, h. c. 21-021 ESPORTA Abele e legno d uro. legna da ar dere e cellulosa, prodotti semifiniti (compensati, impiallacciature, parchetti) e prodotti finiti (m obiti. prodotti di galon teria. articoli spor ti vi), articoli di vimini Če ne gre s pa palico. Med gospodarstveniki na Zahodu je najnovejši ukrep sovjetskih oblasti, s katerim so podražile ceno mesa za 30 o ds to in ceno masla za 20 odsto, zbudil precejšnjo pozornost. Tudi z nesocialističnega gospodarskega vidika ga ti presojajo pravzaprav pozitivno. Niti Stalinova grožnja s palico niti pogosta svarila Hruščeva, piše neki zahodni list, niso pripravile sovjetskih kmetov do tega, da bi dvignili kmetijsko proizvodnjo in "tako premostili prepad, ki to loči od povpraševanja na trgu. Verjetno, bo zdaj višja cena, ki jo bodo sovjetski kmetje prejemali za svoje blago, pospešila proizvodnjo in tudi v prvi vrsti predajo blaga državi. Poleg tega bo imelo zvišanje cene za posledico skrčenje povpraševanja s strani potrošnikov. Zanimiva je razlaga oziroma opravičevanje tega ukrepa v samem ukazu. V njem je namreč rečeno, da bi pritiskanje cene kmetijskim proizvodom navzdol zmanjšalo prizadevanje kmečkih delavcev na delu v kolektivih ter bi tako oslabilo gospodarske temelje kolektivnih posestev. Sovjetske oblasti bi lahko zvišale cene luksuznemu blagu, kakor na primer vodki in tobaku. V ukazu je rečeno, da bi z višjimi izkupički od prodaje luksuznega blaga lahko podpirali cene nujno potrebnega blaga v prodaji na drobno; toda glede na stisko z mesom bi takšen ukrep samo ustvaril ugodno podlago za špekulacijo in vpr?čor117 ro-i—o dobave bi postalo še bolj kočljivo. Povišanje cen kmetijskih pridelkov lahko pomeni začetek nove razdelitve narodnega dohodka, pravi isti komentator. Odslej bo industrijski delavec užival manj prednosti, kakor se je to dogajalo v preteklosti. Z uporabo novega ukaza o zvišanju cen kmetijskih pridelkov se bo kupna moč kmeta na kolektivnem posestvu dvignila tudi zaradi tega, ker bo lahko kupoval živila v domačem kra- ju po starih cenah. Med kmečkim in industrijskim delavcem bo nastalo tekmovanje; industrijskemu delavcu so bile s tem povišanjem cene živil znižane realne plače. Zanimivi bodo učinki te tekme. Višje cene ne bodo samo spodbujale kmetov, temveč bodo tudi prisilile industrijske delavce, da povišajo proizvodnjo in s tem tudi svoj zaslužek. Vsekakor bo ta najnovejši odlok sovjetske vlade sprožil tekmovanje v sovjetskem gospodarskem življenju; verjetno bo dovedel 'do ukinitve načrtovanja na drobno, ki je tako propadlo. Zadnji odlok sovjetske vlade ni morda strogo na leninistični liniji, toda vsekakor odkriva zdrav razum, zaključuje «The Statist«. Jugoslovanske kovine za Italijo Jugoslovanski podjetji «Jugo-mineral« (Zagreb) in «Jugome-tal» (Beograd) sta z družbo SACET v Milanu sklenili dogovor glede izvoza 70.000 ton bo k sita. Železarna Sisak bo dobavila družbi Acciaierie di Milano 54.000 ton litega železa, medtem ko sta podietii Jupomine-ral in Jugometal zaključili dogovor s podjetjem GE-MA iz Milana glede dobave 2500 ton azbestnega cementa in 170 ton aluminijastih odpadkov. Blago bo izročeno še to leto. Mariborsko podjetje «Brus» in podietie «TMEX» iz Kopra sta prodali razniip družbam v Milanu in Trstu 1185 ton kro-movega železa. ZAKLJUČEK DVEH TRŽAŠKIH PODJETIJ Tržaški podietii Vat ta m <.CGR» sta zaključili z jugos;o-vanskimi podjetji «Ju°okude-lja» (Novi Rad> in n7«- per) pogodbo za nakup 780 ton konoplje in tuli a. B’ago bo dobavljeno meseca julija. Zanimivosti na ljubljanskem lesnem sejma O zadnjem lesnem ->ejmu na ljubljanskem razstavišču smo prejeli še naslednje sporočilo, ki zadeva predvsem napredek izdelave pohištva. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli tega poročila objaviti že v prejšnji številki .(Prip. uredništva). Poleg tujih so na sejmu prišli do izraza tudi domači stroji za lesno obdelavo. Zanimiv je bil eletronski stroj za merjenje vlage RIZ (Radio Industrija Zagreb). Industrijski izve-. denci priznavajo, da so domači jugoslovanski stroji za obdelavo lesa prav tako dobri kot tuji. Veliko zanimanje med obisko-vavci so zbudili končni izdelki, zlasti pohištvo vseh vrst. Ob-iskovavci so lahko ugotovili, da se je jugoslovanska industrija pohištva postavila v vrsto sodobne industrije in prilagodila mednarodnemu okusu in zahtevam tujega trga. Med nekaterimi zanimivostmi naj omenimo na primer izdelek kavč-noste!'n zn^np tovarne pohištva «Nova Gorica«. Načrt za Pisalno mizo. ki se lahko nre-oblikuje po potrebi, je izdelal znani arhitekt Kralj; miza ie izdelek tovarne «St,ol» (Duplica — Kamnik). Mariborsko podjetje »Marles« je poleg drugega pohištva razstavilo sodobne kuhinje «amerikanskega» tipa: «šipad» (Sarajevo) dnevno sobo in mnogo drugega pohištva; prav tako podietie »Jugodrvo« (Beograd) in «Exnortdrvo» (Zagreb), ki vsa delajo tudi za izvoz. Omeniti je treba tudi veliko podietje ((SLOVENIJALES«, ki je na sejmu razstavljalo prikupno pohištvo vseh vrst, izdelek tudi drugih pod- jetij, ki jih je zastopalo Delovna soha mizarskega podrtja »Sevnica« je bila takoj prodana. Izdelava montažnih h'š‘0 čedalje boli napreduje. To je pokazal tudi ta lesni sei eni. Podjetje »Jelovica« je razstavljalo angleške weekend hišmz; ljubljansko podietje «TES A p » je razkazalo zložljivo stanovanj, sko hišico s 5 prostori in kopalnico. Hišica stane s pohištvom vred 3 milijone dinarjev. Končno naj omenimo še stojnico tržaškega podjetja »Trans-adria«. Pozornost obiskovalcev je zbujal kombinirani stroj za precizno brušenje predalov — izdelek tovarne Alberto Vitt.o-lio. Sodobna lesna industrija uporablja tudi razne novejše pripomočke, kakor na primer plastične dekorativne profile, ki smo jih opazili v tei stoinici. Naj omenimo še posebno okovje za pohištvo, nadel ie rame lake (sintetične in druge) ter reprodukcijski material raznih tvrdk, ki jih zastopa to nodjetie. Med dni sl mi podietii naj omenimo še lesno md"at.r;io «Javor» (Pivka), ki je razstavila zlasti kuhiniske stole m mize: Stavbeno mizarstvo (Ljubljana), ki izdeluje rolete, platnene zavese ter garažna vrata itd.; nodietje «Maked on i i a,d rvo » — Skopje (le=ne pintče) mizarsko podietie «Stil» (Vinograd) ter «Žičnico» — Ljubiia-na (stroii za obdelavo lesa > in «Opremotehno» (motorne žage, iverne plošče, ultra nas n'o?če). Omembe vredna so tudi strokovna predavanja, ka^or O splošnem oblikovanju, O proizvodnem oblikovanim O vlogi proizvodnje v oblikovan ;u in opremi s stališča potrošme. T. L. Luoghi di tura in Slovenia ROGAŠKA SLATINA: Affezioni biliari ed epatiche, degli organi digestivi e delVassimilazione SLATINA RADENCI: Affezioni cardiache e dei vasi sanguigni, renali e degli organi digestivi DOBRNA: Malattie di donna e della circolazione; ristabilimento ČATESKE TOPLICE: Reumatismi, malattie di donna; ristabilimento DOLENJSKE TOPLICE: Reumatismi, malattie di donna; ristabilimento ŠMARJEŠKE TOPLICE: Malattie della circolazione, di^turbi vegeto-ormonici LAŠKO: Stabilimento bagni per cure riabilitanti RIMSKE TOPLICE: Reumatismi, malattie di donna; ristabilimento Per injormazioni rivolgersi a: ZVEZA NARAVNIH ZDRAVILIŠČ SLOVENIJE - CEUE TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE ■ JUCOSLA VUA TEL.: DOMŽALE 317, 319 Telegr.: TOKO DOMŽALE JUG. Naši izdelki: Letalski kovčki, listine, aktovke, denarnice, mape, torbice, potovalne torbe, cigaretne doze, pasovi, toki za naočnike in za nalivna peresa itd. Vse izdelano iz prave svinjske kože PREDSTAVNIK ZA ITALIJO V MILANU, VIA ARIBERTO 8 uvoz I zvoz Miran Kuret TRST — Ulica Valdirivo. 3 — Tel. 28-926 Poleg drugih vin vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah — Zaloga domačih in žlahtnih vin ter likerjev. sioraiiJiiis LJUBLJANA . BEETHOVNOVA 11 Obiščite nas na tržaškem velesejmu v lesnem paviljonu! Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov I Izvažamo Mtehak in trd les - Zaboje - Gozdne proizvode Celulozni les - Drva za kurjavo - Vezane in panel plošče - Lesovinske plošče - Stole iz upognjenega lesa - Oglje - Furnirje . Parkete - Lesne hiše - Lesno galanterijo - Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Serijsko in luksuzno pohištvo. Zaloga vina in kraških pršutov MARCEILO SIEOA TRST - Ul. Romagna 24 - Tel. 31-207 Priznana istrska in vipavska vina ter vstekleničena kvalitetna vina: Kabernet, Refošk, Burgundec in Rizling Velika zaloga kraškega pršuta! KOPER EXP0RT-IMPORT Trguje z vsemi poljedelskimi artikli, finalnimi proizvodi, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, južnim sadjem, žitom ter predelanimi proizvodi: pulpami, sokovi, koncentrati in z raznimi vrstami zmrznjenega blaga. VSEM STRANKAM SE TOPLO PRIPOROČAMO m. p* e t. pni: Predstavništva za jugoslovanski les in lesne izdelke MILAN: Via Unione 2 - Tel. 874-986 m 861-086 TRST: Via Carducci 10 - Tel. 28-318 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED PRIZNANA GOSTILNA Furlan REPENTABOR Telefon 21-360 Domača kuhinja in pristna vina - Cene ugodne Bife Pino TRST, Ulica Ghega št. 5 Telefon 24-780 Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja JnteAJUJA6fLa Kope*, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo. Sežana, Subotica. Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 iplas-Koper MaterijaI otporan prema agresivnim kise linam a MONTAŽE I SPRAVE Projektiramo i konstruiramo kompletne ventilacione uredjaje od plastične mase, proizvodi od plastične mase, uredjaji za doziranje, akumulatorska kučišta, armature, elektrohemijski aparati, ekshaustori, centrifugalne pumpe, hladnjaci, ventili, uredjaji za fotolaboratorije, razne posude, kade za galvanizaciju, itd. IPREN Najnoviji proizvod za tapeciranje vozila u drumskom, železničkom, brodskom i avionskom saobračaju, u industriji pokučstva, kožnoj industriji te u domačinstvu RIVIL Emulzija za tekstilnu, drvnu, gradjevinsku industriju KAO LEPILO ZA SVE BRIZGANI ARTIKLI GALANTERIJA igračke torbice posude za domačinstvo TEHNIŠKA SREDSTVA za tekstilnu i hemijsku industriju AMBALAZNE KUTIJE za farmaciju ČETKARSKI PROIZVODI zubne četke četke za odelo AMSALAŽA folije čreva kesice u kvaliteti platen plavin placel REKLAMNI TISAK na kesice i čreva Telefoni: Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-080 Finančno-rač. sektor 21-544 Grosistična dejavnost 21-254 PR ED S TA VNISTVA Telefoni: BEOGRAD 27-331 LJUBLJANA 20-413 ZAGREB 39-718 OSIJEK 29-57 RIJEKA 42-74 Ljubljana telex 03-174 Široka potrošnja 21-569, 21-505 Avtoma to servis 21-272 Telegram IMEX Koper Teles 035-11 exoort - import KOPER-Jugoslavija ENTE FIERA Dl TRIESTE TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta XIV. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM OD 21. JDNUA DO 5. JULIJA Včlanjen v Union des Foires Internationales POPUST NA ŽELEZNICAH! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu. 3 a ITALIJANSKA BIENALA ORODNEGA STROJA V prosiorih milanskega velesejma od 6. do 15. oktobra 1962 Te specializirane razstave se bodo udeležili proizvajava!, agenti, predstavniki in trgovci orodnih strojev in mehaničnih proizvodov sorodnih kategorij. Vljudno so vabljeni posepno tuji obiskovavci, kateri bodo imeli brezplačen vstop s predložitvijo potnega lista. Al. “a iiaihjiii Via Palestro 22, Milan Obrnite se na UCIMU Tei. 700-159 - 700.353 TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JANOUŠEK TBST ■ SARKOVUE ■ TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz; eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričniih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov. UVOZ Jazbar Stanislav IZVOZ vseh vrst blaga za stavbeništvo VEZANE PLOŠČE VSEH VRST GOSTILNA OSTROUSKA TRST, Ul. S. Nicold I - Telefon 37-918 slovenijo živinopromet LJUBLJANA, Dalmatinova, 1 P. P. 222 Telefon 22-212 Telegram: SLOVPROMET LJUBU AN A Telex: 03-135 IZVAŽAMO: govejo živino, konje, prašiče, vse vrste mesa, kraški pršut, kranjske klobase, divjačino, perutnino in jajca. el ® ® I g s I ■•i S m ® i) »i ?! ® ® I I I s ® M ffl I S I I S i i ® ® ff 99 EXP0RT-IMP0RT-SEŽANA Izvoz in uvoz vseh artiklov po tržaškem in goriškem sporazumu SEŽANA - Tel. 4,62,66,109,110 Telex 03122 z obratom LIPICA, kjer deluje pitališče goveje živine za izvoz in kobilarna z jahalno šolo; z obratom «MARMOR» Po paviljonih XIV. mednarodnega tržaškega velesejma V četrtek, 21. t. m. je minister za pošte sen. Guido Corbel-lini slovesno odprl XIV. mednarodni tržaški velesejem. Svečanosti je prisostvoval tudi podtajnik za zunanje zadeve Lupiš; nadalje so bili prisotni generalni vladni komisar dr. Mazza ter vrsta predstavnikov raznih oblasti iz Trsta in Gorice ter diplomatski predstavniki držav, ki so zastopane na tržaškem velesejmu. Najprej je spregovoril predsednik velesejemske uprave Suttora. Obširno je govoril o vlogi Trsta kot mednarodnem pomorskem in trgovinskem središču. Omenil je tudi vlogo Trsta kot središča bodoče samoupravne dežele Furlanija -Julijska krajina ter poudaril, da bo tržaški sejem še nadalje lahko uspeval in se razvijal, če oo užival podooro in razumevanje tudi drugih držav in gospodarskih krogov. Za njim je povzel besedo tržaški župan dr. Franzil, ki je predvsem prebral brzojavko predsednika republike Segniia, ki j e želel velesejmu čim več ji uspeh, ter se zahvalil navzočemu ministru za pošte in telekomunikacije Corbelliniiu za obisk. Dr. Franzil je izrazil upanje, da bo država čedalje bolj podpirala Trst; kajti mesto živi v neugodnih razmerah," ki katerih področjih. Naglasil je, da je bil letos ves prostor na sejmišču oddan ter izrazil željo, da bi se sejem še nadalje razvijal v prid Trsta, dežele Furlanija-Julijska krajina in vse države. Trst, postaja živo središče, je dejal dr. Franzil, v odnosih med Evropskim skupnim trgom in drugimi deželami. Ob koncu svojega govora se je ponovno zahvalil ministru Cor-belliniju za obisk. Govor ministra Corbellinija Minister za pošte in telekomunikacije sen. Corbellini je v uvodu naglasil, kako se je vedno kot tehnik, znanstvenik in politik zanimal za tržaško gospodarstvo in za Trst sploh, ki je kljub vsem težavam vedno lahko napredoval. «Mi moramo biti na to ponosni; to lahko trdim kot bivši borec iz prve svetovne vojne, ki je, kakor vsi ostali iz moje generacije, vselej čutila v svojem srcu navezanost na to mesto, ki je bilo vedno drago meni in ostalim od rane mladosti. Njegovi usodi smo vselej sledili, ko je bila ugodna ali neugodna, med obema svetovnima vojnama.« Pri vseh težavah, ki jih mesto preživlja in ki nastajajo tudi zaradi njegovega geopolitičnega niso nastale po njegovi krivdi, j položaja je bil Trst vselej de- ‘ . .j: ---- ležen napredka vse Italije in danes daje zgled tudi sosedom temveč zaradi političnih sprememb, na katere samo ne more vplivati. Govoril je tudi o vlogi tržaškega seima, ki se čedalje bolj razvija, ter pozdravil predstavnike številnih evropskih in izvenevropskih držav, ki so se udeležili sejma. Tržaški mednarodni velesejem ustvarja idealno priložnost za sestajanje trgovcev in industrij tošnje prireditve posebne spe-ciaiizirlane razstave nekaterih važnih gospodarskih strok ter grafični in statistični prikazi razvoja tržaškega gospodarstva. Pomembna značilnost 14. velesejma je predvsem velika u-deležba inozemskih podjetij; saj dosegajo od nekaj nad tisoč udeležencev kar 45 odst. vseh sodelujočih tvrdk. Kljub temu pa pogrešamo letos že tradicionalno razstavo Združenih držav Amerike, ki je privabljala vsako leto s svojimi propagandnimi diapozitivi in grafikoni veliko število občinstva. Spričo vedno tesnejše in organične povezave med državami Evropskega skupnega trga bi smeli upravičeno pričakovati uradno udeležbo njenih blaznic, predvsem še Nemške zvezne republike. Toda kaže, da je Nemčiji tržaški velesejem preskromen za njeno kolektivno razstavo, ali vsaj za skromnejši prikaz njenih najvažnejših izvoznih artiklov z ustreznim birojem. Tem bolj je spričo tega razveseljivo dejstvo, da so nastopile vse vzhodne države tržaškega zaledja (Jugoslavija, Madžarska, Ceškoslovenska in Poljska) poleg Avstrije z uradnimi vladnimi kolektivnimi razstavami. Od prekomorskih držav pa so se na tej ravni udeležile še Brazilija. Kamerun in Slonokoščena obala. Od ostalih držav pa so zastopane na razstavišču neposredno ali po italijanskih zastopnikih podjetja iz Libanona, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Francije, Združenih držav, Kanade, Belgije, Danske, Japonske, Cipra, Izraela, Luksemburga, Tunisa, Maroka, Holandske, Portugalske, Španije, Švice, Švedske in Rodezije. Presenečajo izdelki jugoslovanske industrije Sodobna elektroindustrija V paviljonu narodov stopimo takoj v jugoslovanski razstavni prostor, kjer pade v oči izredno veliko število razstavljenih predmetov. Saj sodeluje na raz-lzven državnih meja s svojim stavi kar 82 podjetij poleg tu-razvojem in resnostjo, svojo | rističnih zvez iz Ljubljane in dejavnostjo in napredkom. O-1 Zagreba. Od razstavljavcev, ka-menil je, da bo Trst glavno terih seznam priobčujemo na mesto ne samo moralno, tem- drugem mestu, naj navedemo samo najznačilnejše za razvoj več tudi gospodarsko, bodo-samoupravne dežele. Sam prepričan, da mora vlada slediti usodi Trsta v vsej nje- eev iz bližnjih držav, kakor i govi dejavnosti in njegovemu Jugoslavije in Avstrije, hkrati j razvoju, kakor tudi v težavah, m" tudi nosnešuje zveze z iz- j ter mu dajati gospodarsko, mo-venevronskimi deželami, poseb- ralno in politično podporo, da no z Afriko. Sejem kaže tudi bo lahko izpolnjeval vloge, ki znamenja specializacije na ne- mu jih je nadela zgodovina. Med Stalijo in Jugoslavijo Tržaški velesejem daje priložnost tudi za razne mednarodne sestanke. Med temi zasluži o-membo zlasti posvetovanje med predstavniki tržaških po-rlovnih krogov, oziroma tržaško delegacijo Italijansko-jugo-slovanske trgovinske zbornice ir, Jugoslovansko-italijansko trgovinsko zbornico, ki ima sedež v Beogradu. Sestanek je bil v mali dvorani velesejem-skega ravnateljstva v petek, to je na dan, ki je bil posvečen Jugoslaviji. Tržaško delegacijo je predstavljal poleg nekaterih drugih članov predsedništva. njen predsednik dr. Vatta, Z jugoslovanske strani so bili prisotni predsednik zbornice inž. Kneževin, ki le hkrati predsednik industrijske zbornice za Hrvatsko, in tajnik zbornice Dušan Marič, kakor tudi inž. Radič, načelnik lesnega oddelka Zvezne zunanje trgovinske zbornice (Zvezne gospodarske žbnrnic.e). Dr. Vatta je omenil napovedani sestanek med predstavniki jugoslovanskih poslovnih krogov, ki je bil nasiedniega dne na sedežu Trgovinske zbornice ter je bil posvečen vprašanjem, ki se pojavljajo v trgovini med obema državama £a tudi med Trstom in jugoslovanskimi obmejnimi področji Dotaknil se ie tudi seima «Alpe-Adria» v Ljubljani, ki je usnej in bo še pripomogel k razširitvi trgovinske izmenjave med Trstom in Slovenijo. Inž. Kneževič je naglasil, da bo treba načelno rešiti nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v trgovinski izmenjavi med obema državama; ta se čedalje boli razviia. Ugoden odmev je imel nedavni obisk podpredsednika Rankoviča v Rimu, ki bo gotovo še utrdil trgovinske odnose. Inž. Radič je spregovoril o razvoju lesne trgovine med obema državama. Naglasil ie, da bi bilo potrebno tesneiše sodelovanje med italijansko lesno industrijo in lesno proizvodnjo v Jugoslaviii. Tako bi se dale laže ugotoviti potrebe italijanske industrije ter tudi hže vskladiti jugoslovanska Proizvodnja. Sestanku je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek. Mnenja jugoslovanskih predstavnikov Tudi letos je prispel na tržaški velesejem Mihajlo Javorški, jugoslovanski veleposlanik v Rimu. Ogledal si je sejem, predvsem pa .jugoslovanski paviljon, kjer je časnikarjem dal tudi Posebno izjavo o uspešnem razvoju trgovine med Italijo in Jugoslavijo pa tudi obmejne trgovine. 'Ugotovil je, da je Italija na drugem mestu pri jugoslovanskem uvozu in na prvem Pri izvozu. Predstavniku tržaškega radia je izjavil, da je srečen, da je lahko tudi letos obiskal tržaški sejem, kjer je Jugoslavija močno zastopana s svojimi industrijskimi proizvodi. Ob tej priložnosti je italijanski konzul v Zagrebu dr. De Diovanni omenil, da se ugoden razvoj gospodarskih odnosov med obema državama odraža tudi na turističnem področju; na italijanskem konzulatu v Zagrebu izdajo na leto povprečno 35.000 vizumov jugoslovanskim državljanom za potovanje v Italijo. Posebno izjavo za tržaški radio je dal državni podtajnik za državno trgovino Rudi Kolak. Naglasil je, da se trgovinski odnosi med Jugoslavijo in Italijo vedno bolj razvijajo. Omenil je tudi važno vlogo obmejne trgovine in obmejnega prometa. Takšen razvoj je gotovo v korist obeh držav. Za tržaški radio je spregovoril tudi delegat jugoslovanske kolektivne razstave in funkcionar Trgovinske zbornice za Slovenijo, Franc Burger. Omenil je posebno, kakšno pozornost je Jugoslavija posvetila tržaškemu velesejmu. O tem priča že veliko število podjetij, pa tudi površina razstavnega prostora, ki so ga zasedla jugoslovanska podjetja (332 kv. metrov v glavnem paviljonu, 216 kv. metrov v lesnem paviljonu in 100 kv. metrov nepokrite površine izven lesnega paviljona). Naglasil je tudi, da so letos .Jugoslovani dali poudarek predvsem na industrijske proizvode, ki ustrezajo blagovni izmenjavi z Italijo. Med jugoslovanskimi delegati, ki so letos prispeli na tržaški velesejem, naj poleg omenjenih omenimo še: inž. M. Vehovarja, državnega podtajnika za blagovni promet LRS, in dr. B. Premelča, drugega podtajnika za blagovni promet LRS. Dalje so bili prisotni V. Valič, predsednik Trgovinske zbornice za Slovenijo; K. Kušar, podpredsednik Trgovinske zbornice za Slovenijo in glavni ravnatelj Gospodarskega, razstavi-: šča inž. I. Klemenčič, predsednik industrijske zbornice RS in L. Dolinšek, načelnik oddelka za zunanjo trgovino pri Trgovinski zbornici za Slovenijo. Trgovinsko zbornico za Hrvat-s'ro je predstavila! njen glavni tajnik inž. Karli. Jugoslovanski dan se je zaključil s sprejemom na jugoslovanskem generalnem konzulatu, ki ga je priredil dr. Žiga Vodušek. Sprejema se je, kakor vsako leto, udeležilo veliko število gostov, zlasti iz poslovnih krogov; prišel je tudi generalni vladni komisar dr. L. Mazza in predstavniki oblasti iz Gorice; opazili smo tudi predsednika videmske trgovinske zbornice Magnaga. Med jugoslovanskimi gosti je bil velenoslanik M. Javorški s soprogo. Bohra udeležba tujih držav Prvi vtis, ki ga dobi obisko-vavec že po površnem pregledu paviljonov, je precej zadovoljiv. Predvsem lahko ugotovi, da je mnogo bolj pester kot prejšnja leta: razstavljenih .je mnogo več artiklov in se iste vrste -blaga ne ponavljajo tako duhamorno kot pred leti. K temu v veliki meri pripomorejo kolektivne razstave tujih držav, ki prikazujejo poleg glavnih izvoznih artiklov tudi svoj gospodarski razvoj in turistične privlačnosti dežele. Dalje prispevajo k resnosti in zanimivosti le- jugoslovanskega gospodarstva. Tovarna «ISKRA» iz Kranja razstavlja poleg drugega ličen kinoprojektor za normalni film. Po solidni izdelavi in elegantni zunanjosti padajo v oči električni štedilniki in hladilniki tovarne TOBI iz Sl. Bistrice, ki je v kratki dobi svojega obstoja postavila na trg izdelke, ki se lahko kosajo po eleganci, še bolj pa so solidni izdelavi z vrhunskimi tujimi izdelki. Za izvoz važni artikli so azbestno platno, predivo in lepenka ter drugi izolacijski material tvrdke AZBEST iz Ploč, tesnila in 'parolit’ plošče tvornice TES-NILKA iz Medvod, črpalke, ladijska okna in bronasti zapahi reškega podjetja ’R. BENČIČ’, optična stekla za foto in kino aparate tovarne TOS iz Ljubljane ter radijske in televizijske antene ELRAD iz Gornje Radgone. Lahko mirno trdimo, da vseh 36 podjetij električne in lahke industrije, ki razstavljajo letos v Trstu, najzgovorneje dokazujejo nagel in soliden razvoj mlade jugoslovanske industrije. Napredek kemične industrije Isto smemo trditi tudi o devetih kemičnih podjetjih, ki razstavljajo artikle evropske višine. V posebni meri velja to za industrijo plastičnih snovi IFLAS iz Kopra, ki je začela pred pičlima dvema letoma izdelovati galanterijo in druge predmete iz plastičnih mas, ipren plošče za oblaganje vseh vrst vozil ter celo vrsto drugih artiklov, potrebnih za industrijo, embalažo, gospodinjstvo itd. V korak z evropskimi posestrimami gre TOVARNA LEPENKE s Sladkega vrha, ki razstavlja belo lepenko, karto-nažni in električni prešpan. O-ko privlači lepi kristal in brušena steklenina iz ROG-AŠKE SLATINE. Vedno privlačne so narodne vezenine, zlasti sarajevske tkanine in preproge kakor tudi čipke in drugi folklorni izdelki, ki jih razstavljata DOM iz Ljubljane in RUKOT-VORINE iz Zagreba. Ob vsem kiču, ki ga prodajajo po tržaških trgovinah za drag denar, bi bilo naravno, da bi šli jugoslovanski tradicionalni folklorni izdelki ob primerni reklami in pravilnem plasiranju v Italiji in tudi v ostalih zahodnih državah prav lahko v 'promet. Poleg gmotnih pa seveda ne sme manjkati tudi bolj zviše-nih — duhovnih dobrin. Za to je poskrbela «Mladinska knjiga« iz Ljubljane, ki je ena največjih in najplodovitejših založnic v Jugoslaviji. Ma malem prostoru razstavlja naj novejše ir nekaj pomembnejših izdaj svojega bogatega knjižnega programa. Zapeljivi izdelki živilske industrije Zelo pestra izbiro nudijo re-nomirane živilske industrije. Med mesnimi izdelki in konser-varii sta na prvem mestu v inozemstvu že dobro znani industriji GAVRILOVC in SLJE-ME s svojimi izvrstnimi salamami ter vsakovrstnimi mesnimi konservami. Ribje konserve razstavljata DELAMARIS iz I-zole ter zagrebška JUGORIBA, ki združuje vse ostale ribje industrije v državi. GOSAD iz Ljubljane prikazuje zdravilna zelišča, čaje in suhe gobe, predmete, ki jih v veliki množini izvaža v zahodnoevropske države. Živilsko razstavo dopolnju- jejo zapeljive steklenice stare slivovke, likerjev ter izvrstnih štajerskih, dalmatinskih, istrskih in primorskih vin. Za betežne ljudi, ki bi se radi pomladili, je tu na razpolago matični mleček in celo pastilje, napravljene iz tega življenjskega eliksirja, ki je menda edinstveni proizvod te vrste, ki ga poleg medu in voska prikazujeta MEDEX in Zavod za čebelarstvo iz Ljubljane. Turisti dobrodošli V jugoslovanskem paviljonu je poleg trgovinskega biroja, v katerem so predstavniki najvažnejših jugoslovanskih gospodarskih uradov in ustanov, tudi poseben turistični urad, kjer ti njegovi predstavniki prijazno dajejo vsa pojasnila o razvoju turizma v Jugoslaviji. Gostje iz Italije zelo radi zahajajo v Dalmacijo in v Slovenijo. Jadranska obala bo gotovo privabila še mnogo več tujcev, med katerimi so številni, poleg Italijanov, zlasti še Avstrijci, Nemci, Angleži, Švedi, Američani i. dr., ko bo dograjena nova avtocesta — jadranska magistrala. V Sloveniji grade sedaj pet modernih hotelov, 12-nadstropnega v Ljubljani, dalje v Celju, Ptuju, Mariboru in Kranjski gori. V Postojni, Mednem, Kranjski gori in v rajskem Otočcu na Krki so tudi udobni moteli z restavracijo in prenočišči. Iz leta v leto se turistična industrija krepi in modernizira ter s tem privablja vedno večje število tujih obiskovavcev. Avstrijska razstava Tik jugoslovanske je avstrijska razstava, ki jo je organiziral Inštitut za pospeševanje gospodarstva pri zvezni trgovski zbornici na Dunaju. Avstrija ne podaja splošnega prereza svojega gospodarstva kot Jugoslavija, marveč se zadnja leta specializira sedaj na to, sedaj na drugo vejo, ki smatra pomemo-no za mednarodno trgovino, zlasti še za izvoz v Italijo. Tako je letos razstavila v paviljonu narodov le stroje in utenzilije za obdelavo lesa, ki so po svoji kakovosti in specializaciji med najboljšimi na svetu. Poleg tega pa sodeluje tudi na posebni mednarodni razstavi lesa in lesnih izdelkov v paviljonu F; prisotna pa je tudi v gastronomskem delu velesejma z odličnim pivom, vini ter živilskimi specialitetami. Po drugih paviljonih Lep prerez svojega gospodarstva nudi BRAZILIJA z nedo-glednimi perspektivami svoje izredno bogate dežele. Poleg kave, katere največja proizvajav-ka in izvoznica je, prikazuje tudi druge važne živilske in poljedelske pridelke ter bogato izbiro svojih eksotičnih lesov. Vsekakor pa gre tej naglo se razvijajoči južnoameriški državi prvenstvo v gostoljubju. Saj ima kar dve stojnici, v katerih te pogostijo z odlično brazilsko kavo in — novost za Trst — s prijetnim zdravilnim čajem 'mate’. Zelo lično in skrbno sta urejeni tudi uradni kolektivni razstavi mladih afriških držav KAMERUNA in Slonokoščene obale, ki z velikanskimi fotografijami, statistikami, razstavljenim blagovnim izborom ter z lovskimi trofejami ponazarjajo obiskovavcu gospodarski in življenjski razvoj dveh afriških narodov, ki sta bila še do nedavna izkoriščani koloniji. A že se vidijo blagodejni vpliv svobode v tehničnem in gospodarskem razvoju obeh držav, ki utrjujeta trgovske stike za izvoz svojih pridelkov, kave, zemeljskih lešnikov, banan, palmovega olja, eksotičnega lesa, kakor tudi rudnin iz bogatih domačih ležišč. Tudi gospodarsko šibki KAMERUN noče v gostoljubnosti zaostajati za Brazilijo in nudi vsem obiskovavcem svoje izložbe brezplačno pokušnjo svoje odlične in aromatične kave, ki je že dosegla svetovne trge. CSR ■ Poljska V prvem nadstropju palače narodov razstavlja ČEŠKOSLOVAŠKA svoj nenadkriljivi kristal, izdelke iz brušenega stekla, keramiko, stekleni in drugi nakit. Dalje prikazuje vzorce živilskih konserv ter prospekte svoje odlične precizne mehanike in drugih industrij. Tudi MADŽARSKA razstavlja predvsem svoje slovite mesne izdelke, sadne, zelenjavne in mesne konserve, svetovno znane zdravilne in namizne mineralne vode, čudovita vina tokaj samorodni, egri bikaver (bikova kri), edinstveno marelično žganje in zdravilni Unicum (Zwack). Ljudska republika POLJSKA letos prvič uradno razstavlja v Trstu svoje živilske proizvode: sadne sokove in marmelade, mesne in sočivne konserve, tobak, razne likerje m žganjice, med katerimi poljska vodka v ničemer ne zaostaja za znano rusko. Skupno, čeprav ne uradno, razstavljajo tudi LIBANONSKE tvrdke svoje tipične orientalske izdelke: usnjena galanterija, preproge, čipke, orientalski lamine, na-kitje in podobno. Ostala inozemska podjetja razstavljajo posamič, raztresena med italijanskimi tvrdkami. Gospodinjstvo ima prednost Med splošno razstavo ni posebnih novosti, če izvzamemo izboljšave delovanja in lepše oblike nekaterih že znanih priprav .zlasti v gospodinjstvu, kot so sesavci za prah, hladilniki, štedilniki, razni grelci; kakšno novost dobimo tudi pri strojih za obdelavo lesa, kmetijskih strojih ter pri raznih obrtniških strojih in napravah. Seveda Trst ni Milan, ki se vsako leto lahko ponaša z večjim ali manjšim številom novih iznajdb za najrazličnejše panoge proizvodnje in tudi potrošnje. Gospodarski napredek ff« • fr we ee Sicilije m Sardinije gradnji. Poseben grafikon prikazuje rastočo gradnjo ladij v GRDA: od nobene v 1945 se povzpne leta 1950 na 100.000 ton, upade v letih 1954 in 1955 na 50.000 t, doseže leta 1959 150.000 ter letos 250.000 ton ladjevja. Pred paviljonom je mali bazen, v katerem plava krasni motorni čoln 'Bora 2’, napravljen iz plastične snovi. V sosednjem paviljonu so prikazana ladjevja skupine FINMARE. V sredini je model kabine v naravni velikosti, ki so na ladjah Tržaškega Lloyda plovečih v Avstralijo. Ob stenah so razvrščene slike in modeli drugih ladij Tržaškega Lloyda ter dveh prekooceanskih ladij družbe Italia .Raffaello’ in .Michelangelo’. Poleg navedenih so prikazane tudi ladje družbe Adriatica in Tirrenia. Bogata lesna razstava Gotovo najpomembnejša od posebnih razstav je XI. mednarodna lesna razstava v paviljonu F. Poleg italijanskih ustanov in tvrdk sodelujeta uradno na tej prireditvi JUGOSLAVIJA in AVSTRIJA. Slednjo predstavlja Zvezni svet za lesno gospodarstvo z Dunaja. Za Jugoslavijo pa sta organizirali razstavo podjetji .Slovenijales’ iz Ljubljane in ,Export-drvo’ iz Zagreba; svoje izdelke pa razstavljajo tudi druga podjetja, kot ,Šipad’ iz Sarajeva in .Jugodrvo’ iz Beograda. Ta razstava je za Jugoslavijo nov kvalitetni korak naprej v prikazovanju svojega velikega bogastva v lesu in zlasti še v njegovih izdelkih. Napredek v zadnjih letih je predvsem v tem, da ne razkazuje več prvenstveno svojega cenjenega lesa in polizdelkov, marveč je to letos stopilo v ozadje in dalo prvenstveno mesto FINALNIM IZDELKOM. In prav res je danes jugoslovanska lesna industrija dosegla že tako visoko kakovostno pa tudi količinsko stopnjo, da lahko mirno gleda v oči svetovni konkurenci. Saj je znano, da izvaža že dlje časa v Združene države pa tudi drugam svoje kvalitetne serijske proizvode, zlasti pisarniške garniture in stole, ki ji v znatni meri pomagajo pri njeni trgovinski bilanci. Kdor ima le malo smisla za lesno opremo, bo takoj opazil prefinjeni stil razstavljenega pohištva, predvsem salonov, pisarniške opreme pa tudi raznih dnevnih sob. Preprosta, toda elegantna linija ti takoj pritegne pozornost, da si ogledaš od blizu; šele tu lahko vidiš solidno in dovršeno izdelavo. Posebna privlačnost je WEEK-END HIŠICA podjetja ,TESAR’, ki je izdelana iz pripravljenih elementov. Poleg kuhinje in pritiklin ima še dve spalnici in dnevno sobo; po vsem stanovanju je napeljana elektrika in voda. Z vso opremo, posteljami za 5 oseb, kompletno kuhinjo z elektriačnim štedilnikom, stoli, mizami, omarami, lučmi itd. stane menda okrog tri milijone lir. ZA ITALIJO razstavljajo na lesni razstavi Generalna direkcija za gorsko gospodarstvo in gozdove, ki v poučnih grafikonih prikazuje prizadevanje Italije za povečanje gozdnega bogastva, ki danes ne krije niti dveh tretjin domačih potreb. Dalje so tu prisotne s svojimi prikazi in izdelki Vsedržavna ustanova za papir in celulozo, podjetje Saffa iz Milana in druga, od katerih eno razstavlja tudi vzorce eksotičnih lesov. Solidna linija italijanskega pohištva Zelo zanimiva je tudi 5. RAZSTAVA POHIŠTVA IN STANO- Vsem obiskovavcem priporočamo, da si ogledajo najnovejše izdelke jugoslovanske industrije, razstavljene v Palači narodov in na lesni razstavi - Pred odhodom z razstavišča naj ne pozabijo na jugoslovanske specialitete v gastronomskem oddelku! Zelo prijeten vtis napravita na obiskovavce razstavi samoupravnih dežel SICILIJE in SARDINIJE. Kljub dokaj ozkemu prostoru, ki jima je bil odmerjen, se človek lahko prepriča o nenehnem gospodarskem napredku, ki jima ga je omogočila široka zakonodajna, gospodarska in finančna samouprava. Poleg številnih javnih del, kot so ceste, namakalne naprave in melioracije, letališča, javna poslopja itd., je bilo zgrajenih zelo veliko hotelov in turističnih naprav. Poljedelska proizvodnja se je v 14 letih samouprave bistveno zboljšala m povečala, posebno pa je1 napredovala industrija. Mi Tržačani se najbrž čez 14 let ne bomo mogli pobahati s takšnim napredkom; kajti privid avtonomije, ki nam jo hočejo vsiliti pač ne bo kos velikim perspektivam, ki bi jih mogli doseči z resnično zakonodajno in gospodarsko samoupravo. Javna skladišča Vedno v istem paviljonu je zelo poučna kolektivna razstava poglavitnih TRŽAŠKIH GOSPODARSKIH USTANOV, iz katerih je razviden gospodarski napredek Trsta v povojni dobi. Trgovska zbornica prikazuje v grafikonih razvoj in stanje podjetij na Tržaškem, razdeljenih po glavnih strokah, s podatki o zaposleni sili. Dalje podaja dvig industrijske proizvodnje in pomorskega prometa. Javna skladišča prikazujejo z reliefnim zemljevidom in v dveh velikih kartah razvoj tržaške luke, dalje vzorce žerja- vov in drugih luških naprav. Ustanova za industrijsko pristanišče podaja grafičen pregled razvoja te važne gospodarske ustanove v zadnjem desetletju in v bodočnosti. Rotacijski sklad prikazuje fotografije in modele vseh onih podjetij, ki so nastala ali se razširila z njegovo pomočjo. Ostale karte in grafikoni prikazujejo razvoj prometa, cest, železnic v načrtu ali v gradnji; mnogo je tudi slik, ki kažejo razvoj tržaške turistične in gostinske industrije. To leto je tudi ITALIJANSKA VOJNA MORNARICA uredila zelo okusno razstavo svojih enot in raznih mornariških naprav in aparatov. Tu so modeli admiralske ladje ,( ribaldi’, zgrajene od GRDA v Tržiču, več križark, podmornic, opornih in pomožnih ladij. Naj lepši pa je precizni model šol ske ladje .AMERIGO VESPUC-CI’, ki je pred kakun letom obiskala tudi naše pristanišče. Ladjedelstvo in tržaške ustanove Mogočen je prikaz ZDRU NIH JADRANSKIH LADJEDELNIC svojega dela in uspehov v zadnji dobi. V sredi posebnega paviljona so veliki tlorisi ladjedelnice Sv. Marka, Strojne tovarne ter Arzenala Tržaškega Lloyda. Vsenaokrog po stenah so slike velikih enot, zgrajenih v zadnjih časih ali pa še v delu ali načrtu; nekaterim je priložen tudi odgovarjajoči model v miniaturi. V sredi dvorane pa sta dva velikanska modela dveh ladij v VANJSKE OPREME. Tudi tu opaziš vse bolj solidne linije sodobnega italijanskega pohištva. V velikem delu razstavnega prostora so zastopane tržaške tvrdke, kot Žerjal, dalje iz Furlanije in iz severne Italije. Posebna pobuda na tej razstavi je letos vsedržavni natečaj za najboljši načrt zložljivega in razstavljivega pohištva. V miniaturi je precej desetui modelov, prerezov in načrtov za razne kombinirane omare, knjižne omare, police, pisalne mize itd. Lani je bil natečaj za najboljšo stolico. Prvonagrajeni model je odkupila milanska in-dustria pohištva Saffa ter izdelala doslej že preko 100.000 kosov. Pohištvo bo tudi predmet posebnega zborovanja strokovnjakov v okviru velesejem-skih prireditev. Tudi v dveh drugih paviljonih so še zaključene razstave, posvečene obrtništvu, in sicer v paviljonu C TRŽAŠKEGA OBRTNEGA MIZARSTVA, v paviljonu D pa so razstavljene keramike, muransko steklo, nakit j e, čipke ter usnjena, kovinska in druga galanterija. Ko se oko utrudi A oko se kmalu utrudi, če želodec ni podložen. Kot vsa- ko leto so za to v zadovoljivi meri poskrbeli domači in tuji gostitelji. Vsenaokrog, posebno posebno pa še na gastronomskem trgu te vabi duh po klobasah in drugih dobrotah. Pijače ne manjka nobene vrste, od avstrijskega piva, do odličnih jugoslovanskih vin in piva iz Laškega, pa do madžarskih likerjev in vin. Le čudno je to, da ko zahtevaš čašo samorod-, nega tokaja, ti postrežejo z | istoimenskim furlanskim vinom, ! ki pa ne vzdrži primere razen | v ceni: 80 lir čaša! Zato z ! družbo zaoustimo stojnico po j prvi pokušnji ter zaupamo svo-j j ; razpoloženje rajši domači i kapljici, ki jo toče v paviljonu | << KOPER VINO«. Buteljka ru-| binastega caberneta nam užge | ušesa, tako da moramo misliti na prigrizek. Naročimo zato priljubljeno srbsko specialiteto: čevapčiče. Hudo je naše razočaranje, da za tako .prevratne’ jedi, ki pa zelo teknejo ‘udi 'tablanski gospodi, ne morejo dobiti dovoljenja. Zadovoljiti se moramo s klobasami, ki so izvrstne, a naš tek je bil .usmerjen’ na čevapčiče. Nisem se informiral, če je treba za to balkansko jed imeti dovoljenje tudi, če jo pripraviš doma. BIS. lin nifs'i[e itn e planine! Moderno urejen hote; z vsem komfortom — Restavracija in kavarna — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača m med-narodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Izkoristite nizke [M1/ Ulili Iti* CCIIB v gostinskih podjetjih GORIŠKEGA OKRAJA Cene pensiona 8Uu - 1460 dinarjev Vse informacije dobite pn Turističnih društvih v Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Mostu na Soči. Idrij’., Kanalu, Ajdovščini, Vipavi in pa pri GORIŠKI TURISTIČNI ZVEZI NOVI GORICI HOTEL «ADRIA» Ankaran vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v vveekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! URARNA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL T K S T Čampo S. Giacumo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. RIJEKA . Jugoslavija Nove in udobbne ladje uJadrolinijen opremljene s pripravam, za umetno hlajenje) m/l «Orebič» in m/l «Opatija» odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, Itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik »Lastovo# odpluje iz Trsta vsakih 14 dni in pristaja v že navedenih lukah ter v Heraklionu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usluge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo V. Bortoluzzi, Piazza Duca degli Abruzzi, 1 Trst ali direktno na Jadrolinijo-Rijeka Andrej Bolko mr. ph. FARMACEVTSKI PROIZVODI IN KEMIKALIJE TRST, Ul. Torrebianca 2 Ul - To L 31-315 IMP0RT - EXP0RT ¥ ii m n n iz n a tim UVAŽA: IMPFiXr(lRT VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN ORAD- 1 i?l 1 UiVI Vlil BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UVUZ - IZVUZ ■ ZAH 1’UPSTVA IZVAŽA: TRSI, Ul. Cicerone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE Telet. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAliO Oddelek za kolonialno blago Ul del Bosco 20 - Tel 50010 Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Telegr-: lmpexport - Irieste Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu MORILI MADALOŠKO TRST-TR1ESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35.740 Pohištva dnevne sobe - oprema Stabine za urade - vozički - posteljico permaflcs Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Flisi, 7 TRZNI PREGLED Na italijanskem trgu z žitaricami je položaj miren. Za pšenico moko in riž sploh ni zanimanja s strani prekupčevav-cev, kljub temu pa so cene ostale neizpremenjene. Trg s koruzo in ržjo je boljši in cene težijo navzgor. Povpraševanje po sadju in zelenjavi je dobro in kupčije se vedno razvijajo ugodno, živinski trg je živahen samo za odraslo govejo živino, medtem ko je trg s teleti bolj miren; cene so čvrste za vole in prašiče, živinska krma gre dobro od rok, posebno seno in slama. Trg s perutnino in jajci je zmeren. Povpraševanje po mlečnih izdelki je dobro; cene maslu težijo navzgor, cene siru pa so zmerne. Trg z oljem je v zastoju: olje za industrijsko porabo sploh ne gre od rok, pri semenskem jedilnem olju so cene, že tako nizke, zopet padle; cene oljčnemu olju pa so ostale zmerne, toda ne zadovoljive. Kupčije z vinom so zmerne, brez posebnih sprememb ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice extra 270-300, merk 100-150, češnje merk. 120-200, črne češnje extra 250-300, rumene pomaranče 100 do 110, extra 170-180, debele jagode 150-250, jabolka delicious extra 150-200, Imperatore 60-70, renette extra 90-100, limone 60 do 80, breskve extra 250-280, I. 60-120, češplje 1C0-140: zelen česen 80-120, beluši 00-100, rdeča pesa 30-50, korenje 60-80, zelje 25-30, čebula 30-37, dišeča zelišča (netto) 180-230, svež fižol 70 do 130, droben fižol 120-180. debel fižol 60-90, fižol boby 80 do 140, gobe 1600-1800; cikorija 50 do 70, solata 20-30, zelena paprika 350-450, krompir iz Bologne 60-62, grah iz Emilije 40 do 60, paradižniki 50-110, peteršilj 40-60, zelena 50-65, špinača 50 do 60, bučice domačega pridelka 50-70, od drugod 15-30 lir za kg. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot., f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo; trošarina, prometni davek in embalaža nevračuna-na. Fina mehka domača pšenica 7200-7500, dobra merkantile 7100-7150, merkantile 6900-7000, trda domača pšenica, dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200-8300, pšenična moka tipa «00» 9500-11.000, krušna moka tipa «0» 8900-9200, tipa «1» 8500 do 8600, fina domača koruza 5900-6000, navadna koruza 4150 do 4200, uvožena rž 5100-5150, uvožen ječmen 4800-5200, domač oves 4600-5000, uvožen 4800 do 4850, uvoženo proso 3900-3950. Neoluščen riž arborio 7900-8400, vialone 8300-8800, carnaroli 10.500-12.000, Vercelli 7500-7900, R. B. 8200-8400, Rizzotto 7700 do 7900, P. Rossi 8000-8200, Mara-telli 7600-7800, Stirpe 136 7000 do 7300, Ardizzone 7100-7300, Ba-lillone 6900-7300; oluščen riž arborio 13.400-13.900, vialone 14 do 14.500, carnaroli 21-22.000, Vercelli 13.300-13.800, R. B. 13.100-13.400, Rizzotto 12.800-13.100, P. Rossi 12 500-12.800, Maratelli 12.600-12.800, Stirpe 136 10.800 do 11.000, Ardizzone 10.900-11.200, Balillone 11-11.200 lir za stot.. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci II. izbire 800-850, navadni piščanci I. izbire 380-390, zaklani domači piščanci izbrani 1100 do 1200, I. izbire 850-950, navadni zaklani piščanci I. izbire 410 do 460, II. 360-390, uvoženi piščanci iz Madžarske 400-450, danski zmrznjeni piščanci 500-550, žive domače kokoši 700-800, žive uvožene kokoši 400-450, zaklane domače kokoši 900-1100, žive uvožene kokoši zaklane v Italiji 630-700, uvožene zmrznjene 400 do 450, zaklane pegatke 1200 do 1300, zaklani golobi 1200-1300, uvožene zmrznjene pure 400 do 500, živi purani 500-550, zaklani 400-500, uvoženi zmrznjeni purani 800-1000, žive gosi 450-530, zaklane gosi 500-600, gosi iz u-metnih vališč 280-400 lir gos, race iz umetnih vališč 600-800 lir gos, živi zajci 500-510, zaklani s kožo 600-680, brez kože 600-750 lir kg. Sveža domača jajca I. 25,50-27, navadna domača jajca 23-24,50, uvožena ožigosana jajca I. 18-20, II. 14,50-16 lir jajce. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo za kg, f.co skladišče, trošarina in pro- metni davek nevračunana. Do- v ih semen: iz zemeljskih -leš- mače maslo 840, lombardsko maslo 820, maslo iz centrifuge 850 lir za kg. Sir grana proizv. 1959 820-880, proizv. 1960 720 do 770, proizv. 1961 620-660, grana svež 430-435, uležan 430-470, sbnnz svež 470-490, uležan 550 do 570, emmenthal svež 550 do 570, uležan 650-670, provolone svež 500-510, uležan 545-575, gorgonzola svež 300-310, uležan 520 do 530, italico svež 390-400, uležan 450-460, taleggio svež 325 do 340, uležan 440-460, crescenza svež 300-310, uležan 400-410 lir za kg. KRMA MILAN. Celi ali zrezani rožiči 3900-4300 lir za stot., seno majskega reza 2700-2900, slama 1500 do 1600; koruzne krmne pogače 3950-4150, lanene 6300-6400; krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5650-5700, kokosova moka 4200-4300, pogače iz sončnic 3150 do 3200, iz sezama 5700-5800, iz surove soje 5450-5500, iz prepečene soje 5700-5900, iz koruze 3800-3850, lanena moka 5550 do 5600, paradižnikova moka 3900 do 4000 lir za stot. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg ocarinjene kave, f.co prodaja-vec na debelo. IBC 940-1070, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300-1330, Santos Fan-cy 1320-1350, Pernambuco 1210 do 1230, Kolumbija 1350-1370, Ekvador extra superior 1210 do 1230, Venezuela 1420-1440, Peru naravna 1230-1240, Salvador 1360 do 1390, Gvatemala oprana 1400 do 1420, Kostarika 1390-1410, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna XXX 1260-1280, S. Domingo Ocoa 1330-1350, Portoriko 1440-1460, Kamerun 1020 do 1050, Kongo naravna 3B 1010 do 1030, Slonokoščena obala 1040-1060, Gimma 1250-1270, Harrar 1280-1300, Kenija 1480-1500, Java 1200-1240, Malezija AP/1 1000-1030, Hodeidah 1360 do 1370, Sanani 1360-1380 lir za kg. ČAJ MILAN. Cene veljajo od uvoznika do grosista. Ceylon Oran-ge Pekoe 1575-1925 lir kg, Cey-lon Broken Orange Pekoe 1550 do 1900, Formoza Orange Pekoe 1350-1550, Formoza Broken O-range Pekoe 1325-1475, Indija Orange Pekoe 1700-1875, China Pekoe 1250-1475, Java Orange Pekoe 1550-1750 lir za kg. OLJE MILAN. Cene vejajo za stot., f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena; suhe tropine 2600-2700, laneno seme 11.300-11.700. Olje iz suro- nikov 31.600-31.800, iz sončnic 31.100-31.300, iz koruze 27.200 do 27.400, iz tropin 28.400-28.600, navadno olje iz kokosa 18.600 do 19.000, laneno olje za industrijsko porabo 25.800-26.000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33-34.000, olje iz soje 29.700 do 29.900. Semensko olje: iz zemeljskih lešnikov 34-200-34.400, iz sončnic 33.900-34.100, rafinirano olje iz soje 33-33.200, semensko jedilno olje I. 33.200-33.400, II. 32-32.200. Oljčno olje: «lam-pante» 50.500-51.000, retificirano 54.500-55.000 lir za stot. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 780-820 lir za stop/stot, 11-12 stop. 820-840, barbera superior 13-14 stop. 880 do 940, moškat 19.300-21.300 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop. 780-820 lir stop/stot mantovan-sko rdeče 10-11 stop. 730-750, Valpolicella Bardolino 10,5-11,5 stop. 810-830, soave belo 11 stop. 840-860, raboso 10-11 stop. 710-730, merlot 11-12 stop. 830-860, reggiano 10-11 stop. 750-770, 11-12 stop. 770-790, belo vino iz Ro-magne 10-11 stop. 740-760, rdeče 10-11 stop. 720-740, bel mošt 10-11 stop. 600-610, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 410-450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5-11,5 stop. 775-815, aretino belo 10,5-11,5 stop. 795-825, belo vino iz Mark 10,5-11,5 stop. 745-765, rdeče 10,5 do 11,5 stop. 715-735, barlettano extra 14-15 stop. 645-665, navadno 13-14 stop. 635-655, Sanseve-ro belo 11,5-12,5 stop. 720-740, rdeča filtrirana vina iz Brindisi j a 10.800-11.100 lir stot, iz Bar-lette 10.200-10.400 lir stot, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 725-755 lir stop/stot, rdeče 13,5 do 14,5 stop. 685-705 lir stop/ stot. tStnlk KMEČKE ZVEZE ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL VICENZA. živina za zakol: Teleta 570-560, lir za kg, neod-stavljena teleta 540-560, junci I. 360-390, II. 330-350, junci in junice I. 370-400, II. 330-350, voli I. 350-360, II. 320-330, krave I. 290-320, II. 250-270, biki I. 360-380, II. 320-340, prašiči čez 160 kg težki 340-350, 120-160 kg težki 330-340, 100-120 kg 330-340; živina za rejo; neodstavljena teleta 670-750, teleta 6 do 12 mesecev stara 380-420, voli I. 340 do 360, krave 140-170.000 lir glava, neodstavljeni prašiči 12 kg težki 680-740, 18-20 kg težki 660 do 720, suhi prašiči 30-40 kg težki 480-520, 60-80 kg težki 370 do 390 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satinlran tiskarski papir 16.500-18.000, srednje vrste 19.500-21.000, pisarniški navaden papir 17-18.000, srednje vrste 20.500-22.000, finejši 25-27.500, trikrat klejen papir 27-29.500, registrski papir srednje vrste 21.500-23.500, finejši 25.500-27.000, pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29-31.000, velina za kopije 42-44.000, risarski papir 49 do 52.500, papir «solex» 28-30.000, bel pergamin navaden 40 gr 23.500- 25.000, extra čez 40 gr 28.500- 30.000, srebrn papir 30 gr 34.500- 36.500, 40-60 gr 31.000 do 32.000, velina za embalažo srednje vrste 25-26.500. Bel ali barvan navaden kartončin 20.000 do 22.000, finejši 30-32.500, kartončin tipa Bristol 34.500-39.500, bel patiniran kartončin 37.500 do 39.500; siva navadna lepenka 6000-6500, navadna «triplex» bela 11-13.000, srednje vrste 14- 16.000, finejša 17.500-19.000 lir stot. Maj te čaka. v vinogradu Zaradi muhastega vremena 1 porabljamo tudi razne DDT • i j • i* • - j * r-vrovta rofo Iri' c rt tnHi -žoln urin- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) . 4.6.62 215,— 12.6.62 214 7« 21.6.62 214,— 111 'h Koruza (stot. dol. za bušel) . . . . 114‘A lio 7» NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 31,— 31,— 31,- Cin m, perutnino in drugimi ikimi pridelki, ki bi mo-začeti veljati 1. julija. Za 1. XI. 1962 bo orientacijska cena za vsako državo EST določena na višini povprečja cen zadn.iih dveh let. Ker vodstvo EST smatra, da so notranje cene le malo različne, jih bo mogoče izenačiti s postopno odpravo še veljavnih carin med članicami EST. Če pa bi se za-ladi tujega uvoza cene znižale, tedaj bo uveljavili zaporno ce no. To pa ni cena, izpod katere bi zaprli uvoz, pač pa cena izpod katere bo naložena čari na ir poleg tega odvzela razlika med zaporno ceno in kvo-tacijo franco meja. Zaporna cena bo torej izpod orientacijske cene, upoštevati pa bo morala ceno fraaco meja ter stroške in primeren dobiček, če pa bi cene kljub tem ukrepom, to je neodvisno od uvoza, padale, tedaj bi oblasti poseg 3 na notranji trg z nakupom večiih količin mesa, ki bi ga ponovno vrgle na trg, ko bi se cene u-ravnovesile. Posebne določbe so vnesene v pravilnik EST glede uvoze, zmrznjenega mesa in drobovja, kar je mogoče le s posebnim uvoznim dovoljenjem. Ker bo morala italijanska vlada dati svoje predloge za zaporno in orientacijsko ceno EST, je potrebno, da grosisti in uvozniki temeljito pretresejo vsa ta vprašanja ter da iznesejo svoje predloge Zvezi veletrgovcev in uvoznikov živine. Vinski spor med Italijo in Francijo ki naj bi se uveljavil 1. novem- a letos. Kakšne namene si zastavlja EST v pogledu ureditve trgovine z govejim mesom. Predvsem tega, da bo v 6 letih, notranji trg EST popolnoma svoboden ter da na tem trgu zajamči raznim vrstam govejega mesa standardno ceno; s tem bo zagotovljen živinorejcem primeren dobiček, ne da bi se preveč podražilo m°so. Da bi dosegli stalnost cen govejemu mesu, ki naj bi bile na razsodno višji ravni kot na tujih trgih, ima EST za zadosten ukrep sorazmerno povišanje u-vozne carine. Da bi seznanili s standardno ceno ,ki naj se uravnovesi v okviru EST, jo bodo določili in imenovali orientacijsko cr.no V prvi prehodni dobi, to je po Da bi poravnali huda nasprot ja, ki so nastala v zvezi z vprašanjem uporabe kontingenta 150.000 stotov vina z oznako izvora, katero bosta Italija in Francija namenili izvozu v o-stale članice Evropske skupnosti, so se v Bruslju sestali vinski izvedenci teh držav. Glavni nesporazum je v nas-slednjem: Francozi zahtevajo da se morajo v kontingent 150.000 stotov za izvoz vina Italijo vključiti tudi peneča vina z oznako izvora, in torej tudi šampanjec. Italijani pa trdi jo, da so peneča vina zapopade-na v posebnem kontingentu in da se torej količina 150.000 stotov ne nanaša na taka vina. Pristojni krogi naglašajo, da je sklep ministrskega sveta Evropskega skupnega trga sicer naklonjen Francozom, toda proučitev okoliščin, ki so dovedle do tega sklepa, daje prav Italijanom. Razen tega bi sprejetje francoske zahteve praktično pomenilo sprostitev uvoza penečih vin v Italijo; tega pač ni mogoče dovoliti, ker bi sicer nastala resna škoda za italijansko industrijo penečih se vin. Ta škoda bi se dala preprečiti le s postopnim dviganjem francoskega uvoza. Komisija EST je za kompromisno rešitev spora. Bodočnost italijanske tekstilne industrije živo zanimanje je zbudila v zainteresiranih krogih zadnja pobuda Mednarodnega centra za nroučevanje evropske ■ skupnosti. Na sestanku v Milanu je bi’o namreč predavanje. «Raz-voj italijanske tekstilne industrije v prihodnjem desetletju glede na evropsko integracijo.« Razprava, ki je sledila, je pokazala, da italijanska tekstilna dejavnost sicer doživlja na določenih sektorjih zastoj, ki ga povzročajo globoke spremembe doma in v tujini, vendar pa lahko mirno pričakuje prihodnje desetletje. Proti nekim tujim pesimističnim opombam glede tekstilnega razvoja stoje nasproti dokazi življenjske sile italijanske tekstilne industrije; zaskrbljeni pa so zaradi spremenjenega položaja v laneni industriji, ki bo gotovo nastopil po vstopu Anglije v Evropski skupni trg. Vendar pa naglašajo, da je ta sektor že danes pripravljen sprejeti napovedani boj, toda za ta boj je potrebna reorganizacija sektorja razpečavanja tkanin. Nadalje so strokovnjaki navedli možnost, da bi zmanjšali razliko med specializiranimi sektorji tekstilne proizvodnje; poleg tega naj bi skušali povečati potrošnjo novih vlaken. Veliko pozornost je zbudila vest, da je italijanska država zaključila z Japonsko licenčno pogodbo za postavitev tovarne, ki naj bi proizvajala kar 5000 ton akriličnih vlaken — zasebne tovarne v Italiji delujejo le s polovično zmogljivostjo — ter se je obvezala uvažati letno o-menjeno količino, dokler ne bo naročena tovarna postavljena v obrat. Ob tej priložnosti so tudi ugotovili, da se je italijanska tekstilna proizvodnja dvignila za 71 odst. po teži in 51 odst. po vrednosti od leta 1938 do leta 1961. Danes pride v Italiji povprečno 8 kg tkanin na prebivav-ca, pred vojno je proizvodnja znašala 'e 5 kg ma glavo. Po 1 sem tem so še dane nove možnosti za nadaljnji razvoj. je prav storil tisti vinogradnik, ki je že drugič škropil, posebno še po zadnji nevihti, ki je precej oklestila mladje na trtah, škropljenje po vremenskih nezgodah deluje kot nalzam na obtolčeno in zmu-čeno mladje. Kakor smo že omenili v nekem našem prejšnjem članku, moramo biti stalno budni proti oidijevemu napadu. Pri nas na Primorskem ne bo odveč, če vsaj vsakih petnajst dni popražimo trsno mladje in zarod z žveplom. Ob cvetju pa je boljše, da pustimo zarod v miru. Pred in tudi po cvetenju pa odstranjujemo od bližine zaroda vse tiste liste, ki »zapirajo« dohod svetlobe in zraka od spodnje strani. Nad grozdi pa nikdar ne odstranjujmo listov, ker ti varujejo grozd pred premočnim soncem in točo. O grozdnem črvu Tretja nadlega pri trtah po vrstnem redu so kiseljaki ali grozdni črvi. Pravimo jim kiseljaki, ker se po njih napadene jagode skisajo. Take jagode kvarijo mošt in pozneje vino. že pred cvetenjem in po njem nastopajo ti črvi objedajo zarod in ga celo spredejo v klopčiče. Drugi zarod črvov, ki se pojavi v začetku avgusta, pa napada izključno jagode. Primeren čas za borbo proti njim je, preden trte cvete j o, seveda če so se kiseljaki pojavili .V tem času uporabljatiio škropiva, ki so precej strupena, a pozneje taka, ki so manj strupena, da se ne bi tudi mi delno zastrupili pri zobanju grozdja. Taka primerna škropiva so svinčeni arzenati, Kar pan in druga. Tudi po cvetenju lahko uporabljamo močnejša škropiva. Če imamo lat-nike nad travo ali če je pod njimi zasajen grah, jagode in slične kulture, moramo najprej te odstraniti, človeku in živalim s toplo krvjo niso nevarna škropiva, kakor «Pa-nam», «Cidial 50» in razni DDT. Ta škropiva uporabljamo proti kisel jaku v avgustu. Način kako moramo uporabljati omenjene strupe, je napisan na vsakem ovitku v katerem trgovci taka škropiva prodajajo ali pa način uporabe pojasni vsaki količkaj spreten trgovec. Rilčkar je trli nevaren Trto lahko napade še veliko število raznih bolezni in škodljivcev. škodljivce vinske trte delimo na sledeče rede: a) metulje, b) hrošče, c) kljunaste žuželke in č) pršice. Danes si bomo ogledali le najbolj nevarnega hrošča na naših trtah na Primorskem, hrošča-rilčkar-ja, kateremu pravijo na Primorskem tudi trt j on. Najprej se pojavi spomladi na brstju in mladih listih, katere izjeda. Pozneje samica nagrize listne peclje do polovice, da listi o-venejo, nato pa jih spretno zvije v smotke. Med zvijanjem in pozneje samica polaga v smotko jajčeca. Vsaka samica more zviti in uničiti do 50 in še več listov. V vsako smotko položi približno 6 jajčec. Iz jajčec se izvali ličinka, ki se hrani z zavitim listom. Ko do-raste zapusti trohnečo smotko in zleze v zemljo, kjer se zabubi. Hrošček doraste še isto ieto, prezimi pod zemljo, a prihodnjo pomlad zleze na dan ter nadaljuje delo svojih prednikov. preparate, ki so tudi zelo učinkoviti proti vsem živalim z mrzlo krvjo. Stavka koroških mlekarjev Nemška kmečka zveza na Koroškem Kaerntner Bauern-bund) je izvedla enodnevno mlečno stavko, da bi s tem dosegla zvišanje cene mleku. Slovenski kmetje se niso navdušili za to stavko, kakor piše »Slovenski vestnik». Pristaši Bauern-bunda so zaprli dohod do mlekarn v Celovcu s traktorji. Kmetje so se jezili, ker niso mogli prodati mleka. Tako je po koroških vaseh ostalo neprodanega 270.000 litrov mleka in zguba je znašala nad pol milijona šilingov (šiling velja okoli 24 lir). Vlada je zavrnila zahtevo bauernbundovcev, da bi se mleko podražilo od 1,90 na 2,60 šilinga za liter. V mlekarnah bi potem stalo mleko 3,60 (okoli 86 lir), maslo 55 šilingov (1320 lir) in sir 45 šilingov (1080 lir). Da bi živinorejci lahko več zaslužili s prodajo mleka, prispeva država 50 grošev (okoli 12 lir) za liter. V Bauernbundu imajo glavno besedo nemški veleposestniki, ki imajo velike hleve s 25 in več kravami. LETINA NA KOPRSKEM V okolici Kopra je bilo precej češenj, kmetje so jih prodajali po 40-50 din za kg. Pšenica kaže dobro. Ob lepem vremenu, kakor je sedanje, dela zrnje. Fižol pa tudi češnje j s precej pokvarila burja. Zgodnjega krompirja je bilo malo, ker je bilo vreme spomladi preveč deževno; poznejši krompir kaže dobro. Po trtah je precej zaroda. Kaj je krivo slabih letin Je zelo verjetno, da zemlja | je posebno poglavje, leto za le-malo da in ni tako plodna, kot tom bolj pomembno. Še nikoli bi žčleli. Lahko pa trdimo tudi nasprotno ,saj imamo lep odstotek kmetij, ki jim njihova zemlja veliko bolje rodi kot nekoč. Pri tem odločata dva či-nitelja: narava in človek, če so vremenske prilike ugodne, je pridelek boljši. Seveda niso vse kulture (rastline) enako zahtevne in kar prija eni ne prija drugi. Pa si oglejmo, kako je odvisen uspeh letine od človeka, ki lahko zmanjša kvarne učinke narave. V ta namen pa ni dovolj površno ali delo na pol; niti ne zadošča samo pridna roka. Zato mora zemljedelec čim bolje poznati načela umnega gospodarjenja. Odveč bi bilo govoriti o pomenu vode, toplote, svetlobe in zraka za vsakršne rastline; to so prvi tvorci vsake rasti. Zaradi njih zemljo orjemo, rahljamo, oziroma zračimo in tako poskrbimo, da bo čimbolj preskrbljena z vlago, toploto m zrakom. Če jo tudi gnojimo z. organskim gnojilom (hlevskim gnojem, mešancem, zele-nišarjem), jo ne le založimo z nujno potrebno hrano za rastline, ampak ji s tem tudi zadržimo vlago, jo segrejemo in o-hranimo zračno. V navadi je, da zemljo pripravimo za setev ali saditev tik pred tem opravilom, kar pa ne prija nastli-TZam tako. kot če bi jo pripravili že med zimo, oziroma vsaj nekaj tednov prej. Vprašanje gnoja (gnojenja) se ni o njem toliko razpravljalo kot danes. Velika pažnja se posveča naravnemu gnoju. Že nekaj desetletij smo poslušali pretežno priporočila glede u-metnih gnojil in o njihovi vlogi, ki jo vršijo v prehrani rastlin, saj to tudi drži. Toda nič manjše vloge ne igra domači gnoj v prehrani. Poleg tega da je zemlji to, kar ji nobeno u-metno gnojilo ne more dati: organske (rastlinske, živalske) snovi, vitamine, bakterije (drobnoživke), ki pospešujejo rodovitnost, jo rahlja in greje. Umetna gnojila ne morejo nadomestiti hlevskega gnoja, ampak ga le dopolnjujejo. Iz tega sledi, koliko je za rodovitnost zemlje vreedn vsak rep živine v hlevu! Kjer bo dovolj gnoja, ne bo tarnanja, da rodnost zemlje naglo pada in so pridelki slabi po količini in kakovosti. Potem se obdelovanje zemlje res ne izplača če k temu dodamo še druge Zemlja prihaja do svoje veljave V zadnjem času so morali v Sovjetski zvezi močno podražiti meso in še druga živila. Sovjetska vlada je zdaj pozvala vse, ki se bavijo s kmetijstvom, naj se čimbolj posvetijo živinoreji in kmetijstvu sploh, da bi Rusija pridelala več pšenice, mesa in mleka. Enak poziv je naslovil na kmečke delavce centralni komite komunistične stranke. Cena mesa na drobno je bila zvišana za 30 odsto, cena masla pa za 20 odsto. Kilo mesa stane zdaj 1,95 rublja (poprej 1,50), masla pa 3,60 rub" lja (poprej 2,90). ČEŠNJE IN VINO NA VIPAVSKEM Na srednjem Vipavskem ni bilo posebno mnogo češenj, vendar so jih kmetje prodajali dobro. Cena debelih, tako imenovanih «morskih« češenj, se je sukala okoli 60 dinarjev za kg, drobnejše so bile po 45 dinarjev, črne »zgodnjice« bodo nekateri kuhali za žganje, ker niso šle v prodajo; so namreč predrobne. Tisti kmerie, ki so češnje pred leti posekali, ko ni bilo kupčije z njimi, se zdaj kesajo. Češnje je odkupovala tovarna »Fructal« iz Ajdovščine pa tudi podjetje »Slovenija sadje« in druga. Vino so kmetje v zadnjem času naglo prodali. V Dornberku se je cena sukala zdaj okoli 160 dinarjev, toda od tega je treba odbiti 15 za zadrugo in 25 dinarjev za občino, še boljšo ceno ima črno vino, ki ga pa je na Vipavskem malo, tako je nekdo prodal »merlot« po 250 din. liter. Žganje gre na kmetih po 550 din., mnogo ga znosijo kmetje v Gorico in Trst, kjer ga prodajajo po 700 lir. Kmet je posvečajo vedno večjo pozornost živinoreji; teleta prodajajo po 260 dinarjev za kg žive vage. Na trtah je letos manj zaroda kakor po navadi. .GOSPODARSTVO' izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trsr. Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugo-pomanjkljivosti, kot na primer slavijo din 20.— NAROČNINA: premajhna skrb za dobro seme in njegovo razkuževanje, za pravilno negovanje priUvlx~v za setev v vrste (kar bi bilo pri današnjem pomanjkanju delavcev toliko bolj potrebno), za gnojenje pod list (ki ga še ne poznamo, itd., tedaj ne moremo zvračati krivde za slabe letine na zemljo, ampak nase, izvzem ši v primeru zelo slabih vremenskih prilik, katerih škodljivega učinka ne moremo zmanjšati. j. f- letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. tek. račun »Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. • CENE OGLASOV, za vsak m/m višine v širini , enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva*. Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. Trt j one uničujemo tako, da sproti pobiramo smotke in jih sežigamo. Drugi način uničevanja tega škodljivca je s pomočjo arzenikovih škropiv. Ta škropiva so zelo učinkovita proti vsem hroščem; lahko u- A VTOPREVOZNISKO PODJETJE A, POŽAR TRST - UL. MURER1 3'1\ 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu tn inozemstvo. — Po-strežba hitra. — Cene ugodne. BEOGRAD. SREMSKA 6 Delegacija u TRSTU: Telefon 29.306 - Pošt. fah 234 Via Cicerone 8 Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. centrala Vrši sva plačanja u okviru Trščanskog regionalnog sporazuma preko svoga računa »CONTO AUTONGMO« kod BANCA DTTALIA u Trstu — Održava korespondentske i kontokorentske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via uegli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim; Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y., tel. BRyant 900034 IZVOZ - uvoz raznovrstnega blaga tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij TVRDKA SILA JOŽEF uvoz izvoz TRST • Riva Grumula 6-1 • Tel. 37-004, 55-689 TRANS- TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE TRST, V. Donota 3—Tel. 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sorlmane in produkte gozdne industrije. IZVAZA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne GE AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. Održava osam Unija i to: SJEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) za London Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen. SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie i Baltimora. JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa. LEVANT (svakih 7 dana) iz Jadrana do Lattakije, Beiruta i Alexandrije. IRAN, IRAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra. INDIJA, PAKISTAN, BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna. DALEKi ISTOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka. DALEKI ISTOK — brza pruga (svakih 30 dana) iz Jadrana do Kine i Japana. Na svim prugama p lovi 40 brzih i modernih b rodova, koji imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan- kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA «JUGOLINIJE»