Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 din Leto XXL Cefje, pefefc 7, aprila 1939 Štev. 15. Kosta: , I ] Ob Vstaieniu \ Celje, 7. aprila. j Praznik Kristusovega Vstajenja naj ho obenom tudi praznik Vstajenja na- rodne sloge in Ijubezni do naše svobode. »Sredožemlje pomeni zadruge narode bližnjico, za nas pa pomeni življenje«, je dejal Mussolini v svojem govoru. In ie nadaljeval: »K Sredozemlju prište- vam tudi zaliv, ki se imenuje Jadran. Tu ima Italija prvenstveno življenjske interese, dasi pri tcm ne izključujem in- teresov Slovanov; zato vlada v tern delu Evrope že dve leti mir.« To besedc vsekakor zaslužijo, da jim posvetimo nekoliko pažnjc, tcmbolj, ker so veljale tudi nam, ki smo sosedje ita- lijanskega naroda in nas je usoda po- stavila na vzhodno obalo Jadrana. Ja- dran pomeni tudi za nas ziyljenje; brez njega smo zapisani počasni, a tembolj zanesljivi gospodarski smrti, ki prepo- gost.o povzroča tudi politično smrt. 2al pa smo se tega do danes vse pre- malo zavedali. Zato je tudi bilanca dvajsetietnega dela v tem pogleduhudo pasivna. Prizadevanja onih naših ide- alnih mož, ki so posvetili svoje življenje naši pomorski obrambni organizaciji ni- so rodila onih uspehov, ki so jih pri- čakovali. V svojem stremljenju so nale- teli pri narodu na nerazumevanje po- treb za našo obalo, za naše — življenje. Folnih dvajset let smo se vedli kakor oni bogati kmet, ki gnoji zaradi svojega j velikega bogastva svoje obširne njive lc i toliko, da mu pač nekaj zraste, a se m briga dovolj za kolieino in kakovost pridelka. Zato -po dvajsetih letih rmše svobode še vedno pogrešamo dobrih zvez obale z ' zaledjem. V pomorski 'trgovini še vedno zaostajamo za drugimi narodi, ki so v Bianj ugbdnem položaju kakor mi. Naš človek ob obali še vedno ne živi življe- | nja, ki mu po naravnem bogastvu pri- i pada, obala še vedno čaka modernih ! cefit in turističnih naprav itd. Vse to delo pa bi bilo lahka danes že d^vršeno, če bi sc ves narod zavedal, da j bije srce, ki poganja naše svobodno živ- j ljonje, ob Jadranu, in če bi vedcl, da po- j meni morje tudi za nas življenje in ne sanio bližnjice. Smo narod pomorcev s slavno pre- tcklostjo. Naši pradedje so se dobro za- vedali, kaj pomeni zanje morje; zato so ga tudi skozi toliko stoletij ljubosumno čuvali in ga nam ohranili, da bi uživali njegovo bogastvo. Ali moram v podkre- pitev te trditve res omeniti junaska dela ' hrvatske momario.e, junaštvo bokelj- : skih mornarjev, in popteati tisočletne borbe naših kražovcev z morskimi va- lovi? ! Vsa ta junaška deJa, ki bi nam mo- i laia biti v ponos in za zgled, nam mo- rajo vliti danes rdečico sramu ob žalost- I m ugotovitvi, kako malo smo do danes | stonh za naše morje. Vse preveč smo ! se zanašali na »državo«. pri tem pa ni- ' smo prav nie pomislili, da smo država ; mi in da oblast lahko da sarao toliko ' kolikor od nas prejme. ' I Potreba je zato rodila Jadransko stražo, ki naj bi zajela ves narod. V tem pa ni uspela vsled vzrokov, ki sem jib že omenil. Neuspehov smo torej k^vi sami, ker smo s svojo mlačnostjo j «vü*ali njeno delo. T-ako je poteklo mimo nas dvajset vec ali manj brczplodnih let. Mcdtem pa je pisala zgodovina z neverjetno na- &™ ^lavje 2a poglavjem. Sredi na- petih. dogodkov nam je Sele govor dr- »vnika sosedne države odprl oči. Na nedvoumen način nam je povedal> da je naže zivljen3e na jugUf ob naži solnčni ofoali. Iz te ugotovitve in naše pomorske preteklosti crpajmo nauke, da raoramo vsi, prav vsi vse drugače negovati ta vir življcnja. Postanimo vsi do zadniega stražarji našega Jadrana! Zavedajmo se, da cuvamo s tem našo svobodo! Zr- ! tev enega dinarja meseeno ne pomeni nikakega bremena v primeri s herojski- ! mi žrtvami, ki so jih skozi stoletja do- ' Banovinski proraiuni Vfsofr proralun dravske banovine Celje, 7. aprila. j Državno računovodstvo je izdalo ob- i vestilo o banovinskih proračunih za dobo 1939-1940. Po tej objavi znašajo proraeuni (izdatki) vsch 9 banovin sku- paj 1.050,166.314 din, dočim so za do- bo 1938-39 znašali 981,592.761 din; za bodoeo proračunsko dobo so se torej j povečali za 68,573.553 din. j Na tem povišku so udeležene vse ba- i novine, prednjači pa dravska banovina, kjer znaša povišek napram prejšnjemu letu po gornji objavi 16,264.040 din. < Medtem je objavljen tudi celotni pro- raeun dravske banovine za dobo 1939- 1940, ki izkazuje izdatkov - rednih in iz- rednih - ter izdatkov bednostnega fonda skupno 200,509.040 din. V kritje teh iz- datkov se bo med drugim pobirala 50- odstotna doklada, 5-odstotna cestna do- klada, 5-odstotna zdravstvena doklada in 35-odstotna šolska doklada na dr- žavne davke. Kjer skrbijo občine sa- me za sole, se šolske doklade ne pobi- rajo. Vseh doklad banovinskega prora- čuna je torej 95 odstokov. Ce primerjamo proračunsko vsoto dravske banovine s celokupno prora- čunsko vsoto vseh 9 banovin naše drža- j ve — razen Beograda, ki nlma banovine ! in torej tudi ne banovinskih doklad — 1 vidimo, da znaša proračunska vsota i dravske banovine nad 19% celokupnih ^»¦nračunov Vseh 9 banovin. Ako bi so- dili po teh obdačbah, bi prišli do sklepa, da je dravska banovina največja, davc- no najmočnejša in najbogatejša banovi- na v Jugoslaviji. tlz proračuna dravske banovine posne- mkmo, da ima banovinsko zdravilišče nä Dobnii 2,212.540 din dohodkov in v isti proracunski dobi do pare enake iz- datke, banovinsko, zdravilišče v Rogaški Slatini pa 9,296.440 din. dohodkov in ravno toliko izdatkov. Bariovinska bolnica v Celju izkazuje vseh izdatkov 3,175.860 din in 1,330.000 din dohodkov; prispevek iz banovinske- ga proračuna znaša torej 1,845.860 din. Nadalje najdemo med izdatki v partiji 139 proračunan znesek 70.000 din za cpremo nadzidka porodnišnice pi'i javni bolnici v Celju. Močno dvomimo, da bo mogoče s tem zneskom izvršiti vse, kar i je v tej porodnišnici neobhodno potreb- : no dogotovitve. | Za ljudsko prosveto je proraeunanih i 2 061.000 din. Od tega zneska je name- j njenih za prosvetne domove (kateri so to, žal ni razvidno iz proračuna) 300.000 din, torej prav čedna vsotica, dočim je \ 7.0. podpore sokolstvu, sportnim organi- j zacijam, za treznostni pokret in obvez- j no telesno vzgojo ljudstva določenih 400.000 din. Prav zanrmivo bi bilo ve- i deti, kako bodo slednji znesek dejansko razdelili. Zaradi jasnosti bi bilo dobro in prav, če bi bilo to razvidno že iz pro- računa. Celiski kulturni teden Spored bo ibogat, pester in zanimiv Celje, 7. aprila. II. celjski kulturni teden, ki bo od 29. aprila do 8. maja v Celju, bo obse- gal naslednje prireditve: Kolektivno razstavo akad. slikarja prof. Alberta Sirka. Komorni večer slovenskih skladate- ljev: bratov Ipavcev, O. Deva, V. Mirka, R. Savina, A. Schwaba in dr. Sporedbo izvajal Slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. Literarni večer mariborskih književ- nikov; dr. M. Snuderla, M. Kranjca, I. Potrča, A. Ingolica, dr. I. Dornika, B. * Rudolfa in dr. Sodeloval bo godalni \ kvartet, ki bo izvajal nova dela ravn. Karla Sancina in dr. Pranja Delaka. Koncert mladinskecra zbora Glasbene Matice v Celju pod vodstvom g. Cirila Preglja ter s sodelovanjem sopranistke ge. Marjance Kalanove in pianistke ge. Mirce Sancinove. Za II. celjski kulturni teden, ki naj bo zopet revija in krepka afirmacija na- šega kulturnega udsjstvovanja in izživ- ljanja, vlada v javnosti že sedaj živahno zanimanie. Stavba pod Tovstom Zadeva, ki je nujno potr&bna rešitve ! Celje, 7. aprila. ¦ Pred petimi leti so začeli graditi novo I postojanko pod Tovstom. Po nastopu 1 novega režima na celjskem magistratu pa so delo ukinili in stavba je ostala nedovršena. Mnogo se ugiba, kakšna : bo usoda te v surovcm stanju zgrajene 1 stavbe, ki že začenja propadati. V petih [ letih bi bilo menda že mogoče rešiti to vprašanje. Ker pa to vprašanje še ved- no m rešeno, se pojavljajo tudi rešitvc, ki morda prvotno glede te postojanke iiiso bile izmisljene. Vsaka smotrna re- sitev, ki bo ukinila sedanje obupno sta- nje, bo dobra, ker bo s tem prenehalo uničevanju dobrin. Prvotna zamisel namena te stavbe je bila, kakor znano, da bi stavba v oskrbi Savinjske podružmce SPD v Celju slu- žila kot planinska postojanka. Pokazalo se je, da sta bili v tem društvu dve struji, izmed katerih se je ena odločno protivila, da bi Savinjska podružnica SPD prevzela to postojanko. Na izred- nem občnem zboru tega društva, ki je bil lani, je pri bojnem glasovanju zma- gala struja, ki je bila za prevzem te prinašali naši pradedje. Naj nam slu- žijo za zgled njihova dela! Dokažimo, da smo vredni potomci onih, ki so za svobodo našcga morja žrtvovali svoje najdražje — življenje! Pri tem nas ne sme ovirati izgovor ! o krizi. Res je, da živimo v težkih časih. Oe pa pogledamo zvečer ali ob nedeljah I v razne gostilne in zabavišča, borao ugotovili, da narod še vedno mnogo iz- \ da po nepotrebnem. In če danes sklene- j rao, da si bomo od tah nepotrebnih iz- datkov prihranili na mesec le en dinar in ga žrtvovali naši Jadranski straži, | smo že rnnogo storili. Casi, v katerih živimo, zahtevajo, da izpolnimo svojo dolžnost, kajti mi no- i simo odgovornost pred zgodovino in bo- dočimi pokolenji, ki nas ne bodo sodila po naših besodah, ampak po naših de- janjih. Naša obala pa čaka dejaiTJ. I Te dni praznujemo praznik Kristuso- vega Vstajenja. Praznujmo ob tej pri- liki tudi praznik Vstajenja naše narod- ne samozavesti, naüe narodne discipline in enotne volje do naše svobode! Praz- j nujmo tudi praznik prebujenja naše ljubezni do naše obale, do našega morja. I Poziv veljaj vsem: tebi, mladina, ki si v resnih trenutkih vedno visoko no- I sila prapor naše svobode, in vam starej- j šim, ki še niste pozabili strahot strel- skih jarkov. Pozabimo na medsebojne ideološke borbe, za katere danes ni ča- i sa, združimo se v ljubezni in enotni vo- lji do našega življenja! Najlepšo priliko zato nam daje Jadranska straia. Okle- j nimo se je s trdno obljubo, da hočemo ¦ čuvati naše morje — vir našega življe- nja in poroštvo naše bodočnosti! ! postojanke v upravo društva. Na zad- njern občnem zboru Savinjske podruž- nice SPD, ki je bil izredno številno obiskan, ni bilo o tem vprašanju podano nikako pozitivno poročilo. Prevladalo je mnenje, da Savinjska podružnica SPD, sodeč po postopanju mestne občine celj- ske, ne bo prišla v posest te postojan- ke. To mnenje je podkrepilo tudi na '¦¦bčnem zboru podano poročilo o velikih delih, ki jih z izdatki več stotisoč di- narjev izvršuje Savinjska podružnica SPD na Galten. Razumljivo je torej, da je dobila za- misel, da se vprašanje postojanke pod Tovstom vendar že reši, po omenjenih dejstvih privržence med osfalimi zain- teresiranimi celjskimi krogi. Ko je na rednem obenem zboru celjske podružni- ce »Merkurja« pred dnevi podpredsed- nik matienega, 26.000 članov obsegajo- čega društva omenil sklep, da se za po- trebe članstva osnujeta dve letovališči z javnima restavraeijama, eno ob morju, drügo v gorskem kraju, je razumljivo, da se je predsednik celjske podruanice :Merkurja« poslužil te za tujski pro- met Celja izredno ugodne prilike in predlagal sklep, da pridobi društvo »Merkur« v last zgradbo mestne občine celjske pod Tovstom. Ta predlog je bil soglasno sprejet in je bil javljen raa- tici društva »Merkurja«, ki bo o tem sklepala. Ce bi matica .>Merkurja« osvojila ta sklep in če se ji bo posre- čilo dobiti od mestne občine celjske v last postojanko pod Tovstom, bo dana moena garaneija, da bo ta stavba služila svojemu namenu ter da bo velika privlačna sila za tujski pro- met v Celju in okolici. Ne sme se nam- reč izgubiti z vidika, da sestavljajo čianstvo »Merkurja« pripadniki trgov- skega in nameščenskega stanu, ki tudi sicer radi posečajo gorske kraje, in da bi se potem njih dotok organiziral in usmeril v naše kraje. Prepričani smo, da bo sklep celjske podružnice »Merkurja«, četudi bi iz ka- terega koli vzroka ne prišel do izvršit- ve, pripomogel, da se bo vprašanje po- stojanke pod Tovstom kmalu razčistilo, pa naj bo potem vzrok zavlačevanja kjerkoli. To vprašanje se mora reäiti čimprej! Podpore mestne obiine celiske Koliko /e predvideno v stoven« proraiunut V pröracunu mestne občine celjske za 1. 1939-40. so predvidene naslednje pod- pore (v oklepajih podpore v proračun- skem letu 1938-39): Rdeči križ 2.000 din (2.000), Protitu- berkulozna liga 5.000 (5.000), Udruže- nje vojnih invalidov 1.500 (1.500), Dl- .SIran 2 »NOVA DO15A« 7. IV. 1939 Štev. 15. jaška kuhinja 2.500 (2.500), Društvo za revne učence drž. realne gimnazije 2.500 (2.500), Državna krajevna zaščita dece in mladine 5.000 (5.000), Kolo jugosl. sester 1.000 (1.000), Dnevno dečje za- vetišče 28.000 (28.000), Dom salezijan- cev v Gaberju 15.000 (15.000), Solska kuhinja kraljice Marije 1.000 (1.000), Društvo za revne olroke v Gaberju 6.000 (6.000), Vincencijeva konferenca 8.000 (8.000), javna bolnica v Celju za božičnico 300 (300), Poselska zveza 1.000 (1.000), Dijaška kuhinja drž. me- ščanskih šol 1.500 (1.500), Dijaška ku- hinja šolskih sester 1.500 (1.500), Go- spejno društvo 1.000 (1.000), Zavod za slepe v Kočevju 300 (300), Podporno društvo slepih v Ljubljani 300 (300), kapucinski samostan za obede revežem 1.500 (4.000), misijonska hiša sv. Jo- žefa za obede revežem 1.500 (1.000)/ otroški vrtec šolskih sester 1.500 (1.500): Podporno društvo za gluhone- me v Ljubljani 300 (300), Ljudsko vse- r.čilišče 1.000 (1.000), Prosvetno dru- štvo 3.000 (3.000), podpora za kurjavo gledališča domačim društvom, ki prire- jajo predstave 4.000 (4.000), Mestna ljudska knjižnica 10.000 (10.000), od tega 6.000 din za najemnino prostorov, Ljudska knjižnica Prosvetnega društva 4.000 (4.000), Muzejsko društvo 5.000 (.5.000), Glasbena Matica 5.000 (5.000), od tega 3.300 za najemnino in drva, kuratorij Vajeniškega doma za izobraz- bo vajencev 5.000 (5.000), Slovensko obrt.no društvo za izobrazbo vajencev 1.500 (1.500), krščanska delavska mla- dina —.— (300), moška in ženska po- družnica CMD po 500 (po 500), Celjsko pevsko drustvo 1.000 (1.000), pevsko drustvo »Oljka« 1.000 (1.000), pevsko društvo »Celjski zvon« 1.000 (1.000), Godbeno društvo železničarjev 1.000 (1.000), Godbeno društvo poštarjev 500 (500), za clektrično uro v Marijini cer- kvi 10.000 (10.000), Celjski kulturni tc- ! den —.— (3.000), Celjska razstava ! 1.000 (1.000), Jegličev akademski dom I v Ljubljani 5.000 (5.000), društvo »So- I ea« 1.000 (1.000), društvo »Vzajem- j nost« 1.000 (1.000), Klub koroških Slo- vencev 500 (500), Celjski šahovski klub 500 (500), Legija koroških borcev 300 (300), Zveza Maistrovih borcev 300 (300), za spomenik nezrranemu vojaku na Brezjah —.— (5.000), Aeroklub »Naša krila« 300 (300), za portretira- nje celjskih slovenskih županov 5.000 (10.000), Sokolsko društvo Celje-matica I in Celje I po 2.000, skupaj torej 4.000 I (4.000), fantovski odsek 4.000 (2.000), i SK Celjc 1.500 (1.108), SK Olimp | 1.500 (1.500), SK Jugoslavia 2.000 j (2.000), SK Atletik 1.500 (1.500), Strel- | ska družina 1.000 (1.000), Mrkonjičcv siieg slcavtov —.— (442), Zveza mest 2.000 (2.000), Zupanska zveza 1.000 | (1.000), Jadrariska straža 1.000 (1.000), ' Slov„ izseljeniška zbornica sv. Rafaela | 100 (100), obrtna nadaljevalna Sola 58.000 (50.000), trgovska nadaljevalna sola 20.000 (201000), gostilničaraka strokovna nadaljevalna sola 3.000 ! (3.000), Urad za pospečevanje obrti ' 3.000 (3.000), Savinjska podružnica i SPD 1.000 (1.000), tujskoprometno j drustvo 3.400 (3.400), od tega 2.400 din ; za najemniii'O, »Jugoslovenska revija«, (Jugoslov. turista »Naša pota«) 1.000 (1.000), članarina Tujskoprometni\ zve- 7A 1.000 (1.000), OlepSevalno društvo 70.000 (70.000), od tega 10.000 din za [ najemnino cvetličnjaka ter 3.000 din I zo kurivo in razsvetljavo, turistični od- ; bor (prospekt za Celje - mesto, reklam- ne fotografije, prometne orientacijske tablice, nabava klopi za šetališča in ko- . šaric za opadke) 41.000 din (15.842 din) I Prepuščamo javnesti, da si sama ustvari sodbo o primernosti ali nepri- mernosti razdelitve posameznih podpor. LEPE VEUKONOČNE Ms Jl Hfff prave fotografije, nadrobnopo I Cflft R1K f C pf/ FOTO PELIKAN - CELJE Politika Na pot! k sporazumu V soboto je bil v Zagrebu pod pred- \ sedstvom dr. Vladimira Mačka posvet, ki so se ga udeležili zastopniki Kmctsko- ! demokratske koalicije, demokratske, : zemljoradniške, radikalske in Jugoslo- | venske nacionalne stranke. Jugosloven- | sko nacionalno stranko je zastopal se- ; nator dr. Albert Kramer. Sklenjcno je ; bilo, da bodo, zavedajoč se težine da- ' našnjega časa, vse narodne skupine, ki so se skupno udcležile volilne borbe na listi dr. Mačka, vzajemno nadaljevale svoje napore za koneno ureditev držav- ne skupnosti na osnovi sporazuma Sr- ; bov, Hrvatov in Slovencev . : V nedeljo popoldne je prispel pred- sednik vlade Dragiša Cvetkovič iz Be- j ograda v Zagreb in se nastanil v občin- ; ski vili na Rebru. Kmalu po svojem pri- • hodu je obiskal dr. Vladimira Mačka v ; njegovem stanovanju na Prilazu in se nato vrnil v svoje stanovanje, kjer mu jc dr. Maček vrnil obisk. V ponedeljek in torck dopoldne sta se j sestala predsednik vlade Cvetkovič In dr. Maček v banskih prostorih ter raz- pravljala o rešitvi hrvatskega vpraša- nja ter o delu za ustvaritev narodnega sporazuma. Razgovori so potekli v pri- jateljskem in prisrenem tonu. Predsed- j nik vlade Cvctkovič in predsednik HSS dr. Maček sta ugotovila, da sta v glav- nem istih misli glede bistva vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, in da imata isto osnovno naziranje o načinu, kako naj se ta vprašanja urede. Ker ima predmet teh razgovorov kar najširši politični pomen, bosta predsednik vlade Cvetkovic in dr. Maček te razgovore na- daljevala takoj po velikonočnih praz- nikih. Vsi Jugosloveni, tako Srbi kakor Hr- vati in Slovenci iskreno pozdravljamo vsak korak, ki naj vodi k notranji ure- ditvi in pomirjenju naše države. Dogod- ki v svetu nam vsem nalagajo dolžnost, da temu velikemu delu in cilju podre- dimo, če treba, vse naše velike in male nevšečnosti, ki so se dogajale in so sla- bile našo državo na znotraj in na zunaj. Trdno srao prepričani, da bodo odloču- joči činitclji tako na eni, kakor na drugi strnni našli pravo In srečno pot, vlada pa dala dokaz o svojih iskrenih namenih s tern, da bo na vsej črti po- pravljala krivice prejšnjega režima, ki so tudi pri nas v SlovcnijI rodile toliko gorja in nesreče med narodom. V dnevih, ko vstaja v naravi pomlad I in sc bližajo velikonočni prazniki, vcru- I jemo tudi v obnovo in vslajonje našs j Jugoslavije, ki stopa pred nas ponosna in močna, da bo odločno zavrnila vsako- gar, ki bi si drznil dotakniti se naše ' zemlje in onečaščati naša sveLn. " "T^>- | jem in krvjo napojena tla. J Obftovifev podružnfa j „Sva&sko - nemške pro$vetm@ > Med Nemci in odpadniki v dravski ba- j novini sc je začela živahna akeija, da j se obnovi odnosno na novo ustanovi v Sloveniji 32 podružnic organizacije j »Schwäbisch-deutscher Kulturbund«. Od , teh podružnic je nameravanih 11 na Ko- i čevskem, ostale pa po drugih delih naše banovine. Tako se imenujejo kraji I Hrastnik, Soštanj, Slovenjgradec, Ro- gatec, Slov. Konjice, Celje, Ptuj, Mari- ! bor, Sv. Lovrenc na Pohorju, Ljublja- j na, Dravograd, Guštanj, Marenberg, i Muta, Vuzenica, Pobrežje, Sladki vrh, j Studenci pri Mariboru, Apače, Konjišče in Ziberci v Apaški kotlini. | Kakor snano, je bilo mnogo teh po- družnic svojčas oblastveno razpuščenih, ker so prekoračile svoj delokrog in v svojih akcijah odločno prehajale na po- litično področje. Med kraji, ki jih hočejo v popolnem protislovju s či3tim narodnostnim načelom, ki ga proglasa nemški kot izhodišče vsega na- cionalnega izživljanja nemškega naroda, osrečiti s temi novimi umetnimi tvor- bami, so navedeni tudi taki, kjer pravih Nemcev eiste rase in krvi niti ni toliko, kakor prstov na eni roki. ti . wA »W. ».'^ v./L.v-* ¦ ,-'\SM ^^y-U4 i^igfffiajj. l&Aisp s ;.m#A'i ¦ sr,/ '/;.€» fo^n? <{\w*c ¦'-^'/g'j fttfttfil . > .walk'*? . '..'<'. .S'-: HI ';A*W- ---..; ,,-..^ ..v:,^,' ftf ¦ *¦> ^ &¦ '&**<*¦ !iiš;;.t üui*'. «>-.¦¦ ¦ ' ¦ 11** .jV ',' i ¦¦' '..'•; /' \'K ' ¦'(>Y¦)>¦ i: '¦¦/;; »' ,"?»•*«' fAVlSi'- i i X Akeija Velike Britanije i-a zaščito malih držav v Evropi se intenzivno na- daljuje. Britanski državniki so izjavili, da ta akeija nima namena okrožiti Nem- čijo, marveč samo podpreti male države v njihovi borbi za ohranitev svobode in samostojnosti. Sedaj se mudi v Londo- nu zunanji minister Beck, ki je imel v zvezi s to akcijo važne razgovore z britanskimi državniki. Doseženo je bilo popolno soglasje glede angleške vojaš- ke pomoči Poljski v primeru ogrožanja Poljske in njene samostojnosti po Nem- čiji. Ta korak Poljske je povzročil v Nemčiji veliko nevoljo. Nemški uradni krogi sedaj izjavljajo, da sploh nimajo agresivnih namenov proti Poljski. X Nov odstop slovaKkega ozemlja ! Mad/aron?.. V torek so v madžarskem i vojnem mirnstrstvu podpi3ali dogovor J med Madžarfiko in Slovasko o novi slo- j vaško-madžarski meji v vzhodni Slovaš- j ki. Madžarske čete so danes zasedle od- i r-topljeno ozemlje. V Madžarski živi se- ! daj pol milijona Slovakov, ki se potegu- \ jejo za svoje pravicc pod tujim gospo- j ciarjem. j X Dru&a izvolitev Alberta Lebrunu > /a predsodnika irancosko republike. V j sredo popoldne so se zbrali v Versaillesu i člani nacionalnega kongresa, ki ga se- ! stavljajo vsi člani poslanske zbornice in \ senata, da izvoli predsednika francoske ! Kino ME7ROPOL Celie 8. do 11. aprila priredi KPD predavanje s filmom SADOVI ZEMLJE 12. do 13. aprila film po Straussovi opereti NETOPIR 9. in 10. aprila ob 10. in 14. matineja: OTOK MRTVIH DUŠ Županska cast v zvezi s poklisem in imenom Z imenovanjem g. dr. VoršiČa za celj- skega župana je nastalo med slovenski- mi mestnimi župani zopet nekako ra/- novesje, ki ga je doslej ravno Celje neivfij časa kazilo. Na novo imenovani celjski župan je po poklicu odvetnik, ka- kor so župani Ljubljane, Maribora in Ptuja. Sedaj torej tudi Celje v tern po- gledu ne zaostajaza druglmi mesti. Na novo imenovani celjski supan je Alojzij po imenu. To ime pa je v Celju žt1 tradicija za župana, kajti g. dr. Go- ričan je bil Alojzij prvi, njegov na- slednik g. Mihelčič je bil Alojzij drugi, in sodaj je g. dr. Voršič Alojzij tretji. Sploh pa je Alojzij takole pravo žu- pansko ime, saj je tudi mariborski žu- pan dr. Juvan — Alojzij, tudi ptujski dr. Remic je Alojzij in je torej edino pravilno, da je celjski šupan Alojzij. Edino izjemo glede imena tvori Ijub- ljanski župan dr. Adlešič. Ta pa je Jurij Domaim vests VESELO VELIKO NOC želita vsem cenj. naročnikom, inseren- tom in sotrmlnikom uredništvo in uprn\ra »Nove Do«o« — Prcbivalstvo Beograda. 1 .' ^-ji^o- vejži statistiki ima Beograd že 405.000 prebivalcev. Od tega je nad 84% Srbov, Krvatov in Slovencev. Nemcev je 18.000 Madžarov pa 10.000. V teh Stovilkah pa ie vštetih mnogo Ziclov, ki se izdajajo za Nemce odnosno Madžare.. Ru3ov je v Boogradu okrog 17.000. — Nova uprava Delavskö zöornico v Ljubljani. Minister za socialno politiko je razpustil dosedanjo upravo Delavske zbornice v Ljubljani in imenoval novo. V Delavski zbornici ie bilo dosedaj 25 zastopnikov Strokovne komisije, 21 de- legatov Narodno socialne zveze in Zve- ze društev privatnih nameačencev, zciru- ženih v Narodnem klubu, 13 zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze (krščan- skih socialistov) m 1 zastopnik Zdru- ženih nameščencev. V pravkar imeno- vani novi upravi Strokovna komisija, Narodno socialna zveza, Zveza društev privatnih nameščencev in Jugoslovenska Kino UNION Celie p r e d v a j a : NAŠ IZBRAN VELIKONOČNl SPORED : Od 8. do 12. aprila očarliiv fürn po sloviti Gčinghofeijevi noveli »Gewitter in Mai, NEVIHTA V MAJU Viktor Staal Hansi Knoteck Hans Richter Od 13. do 17. aprila veMčastno delo češke umttnosti ŽUPMIKOV KRIŽEV POT V glavnt vlogi Hana Uitova republike za dobo 7 let. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Albert Lebrun, ki je dobil že pri prvem glasovanju abso- : lutno večino in sicer 506 od 904 veljav- ' nih glasov. Vest o Lebrunovi ponovni izvolitvi je bila sprcjeta v Franciji z velikim navdušenjem. i X Predse-dnik senata dr. Anton. Ko- \ rošec je odpotoval v torek v južno Ita- ; lijo, kjer bo prebil velikonočne praznike. ! X Za izrednej;a poslanika v Berlinu I je imenovan dr. Ivo Andrič, pomočnik , zunanjega ministra. \ X Smrtna nesreča iraškcga kralja. > Ko se je vračal iraški kralj Gazi v po- i tomobilom na dvor v Bagdadu, ae ]e i avtomobil, ki. ^.x :e kralj ^;im sosir.-il, z veliko brzino zaletel v drog električne napeljave. Kralju je pri karambolu po- j čila lobanja. Kmalu po nesreči je podie- j gel poškodbam. Iraški kralj Gazi je imel 27 let injevladal od 8. sepiemora 1933. Za novega iraškega kralja so proglasili Gazijevega sina Fejsala, ki je star sole 4 leta. strokovna zveza niso več zastopane. Od 60 mandatov sta dobili obe strokovni organizaciji JRZ 53 (43 zastopnikov ima slovenäki odsek Jugorasa Zveza združenih delavcev, 10 pa Društvo zdru- ženili zasebnih in trgovskih nameščen- cev), 03talih 7 mandatov pa je razdelje- nih na nekatere posebne strokovne or- ganizacije. — Medicinska /nanost je še »raeroni samo slepoc na cesti, je pisal te dni ne- ki list v poročilu o smrti neke mlade gospe. Pravi, da so nudili gospe leka sa želodčno nevrozo. Sele, ko se je začelo gospe življenje iztekati, so odkrili tu- mor v nienem centralnem mozgu. Ne- ftrečna gospa je umrla sredi operacije. — Novi guvenier Narotlno banker. Gu- verner Narodne banke dr. Milan Rado- savljevič in drugi viceguverner Milorad Zebič sta bila razrešena dolžnosti. Za guvernerja Narodne banke je bil imeno- van dr. Dragutin Protič, bivši vicegu- verner Narodne banke, za drugega vice- guvernerja pa dr. Ljubiša Mikič. Prvi je po rodu iz Beograda, drugi pa iz Niša. Stev. 15. »NOVA DOBA« 7. IV. 1939 Stran 3 29. IV. do 8. V. 1939 XVI. SALON AVTOMO- ¦gg* BILOI/ 4. V. Tekmovanie v cleqanci avtomobilov. MEDNAK. TUHISTlCNO - KULINÄRICNÄ HHZSTAVÄ - Vino - Ročna dcla — Polje- delski strojl - Poletje - Sport. 7. V. IV MEDNÄRODNÄ RflZSTÄVA PSOV - Tekmovanje »Dama in njen pes«. Na želcznicah od 24. IV. do 13. V. v Jugoslavs brez- plaOcn povintek, v sosednih državah pa 25—507» po- pusta. Na jadranskih parnikih viSji razred za ceno nižjega. Nagrade za obiskovalce. — Za predsednika Privilegirane agrar- ne banke je imenovan minister v p. Stjepan Baric. — Marija Kodermanova t. V Maribo- ru je umrla 31. marca po daljšem bole- hanju v 69. letu starosti ga. Marija Ko- dermanova, roj. Lešnikova, soproga šol- skega upravitelja v p. g. Janka Koder- mana, dolgoletnega šolskega upravite- lja na Pernovem pri Zalcu. Pokojna je bila odločno narodna in plemenita žena, vzorna soproga in srčno dobra mati. Prvorojenca Stanka je dva tedna pred prevratom usmrtila italijanska granata kot poveljnika topov na »Ostrostrelcu« pred Draeem, dve leti po prevratu pa je umrla njena najmlajša hčerka Slavica. Hčerka Marica je soproga učitelja g. M. Stanteja v Celju, Jelka je soproga glav- nega urednika »Jutra« g. Davorina Ravljena, Milka je poročena s sodnikom g. dr. Adamičem v Mariboru, Iva pa z učiteljem g. Jožetom Zupančičem v Li- tiji. Pokojni gospe bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — La.ško pivo. Z nastopajoeo sezono zahteva vsakdo laško pivo in je ozlo- voljen če ga vedno in povsod ne dobi. Primanjkovanje laškega piva izrablja- jo naši nasprotniki za razširjenie raznih laži. Zato sporočamo: Naša pivovarna vari vedno več piva in bomo mogli do poletja ustreči vsem našim haročnikom, našim delničarjem pa seveda v prvi vrsti. Nismo pričakovali tako velikega uspeba, kakršnega imamo v reanici, m zato nismo imeli navarjene take zaloge, ki bi nastalemu povpraševanju zadostila Sedanje stanje bo kmalu za nam: in bo naša pivovarna s 1. julijem t. 1. proiz- vajala največjo količino piva v naši bsi- novini. Do takrat pa'prosi potrpljenja. Ob tej priliki želimo vsem našim prija- teljem vesele velikonočne praznike! — Gostilničarslia pivovarna d. d. Laško. — Prvi letoviščarji na Veliki Kopi. V koči na Veliki kopi so že več dni Mari- borčani, ki so prišli na viširisko solnce iskat zdravja. Grebeni Pohorja so sicer še zasneženi, toda pomladno splnce bo kmalu opravilo svoje! Pot do planinske kdče je kopna že tri tednc, v dobrih dveh urah pridemo do nje iz Dovž v Mi- slinjski dolini. Za praznike se obetajo na hribih najlepši dnevi. Solnee pripeka Cel/e/n oko/f ca c Novo kulturno društvo v Celju? Iz domačih in inozemskih listov posne- mamo, da se pripravlja tudi v Celju ustanovitev posebnega kulturnega dru- štva. Ker ta organizacija ne bo sloven- skega značaja, se zanjo baje še pose- bej zanimajo oni činitelji, ki so letos 31. januarja aranžirali potek ustanovnega občnega zbora Celjskega kulturnega društva in s svojo agilnostjo dosegli, da se tega društva niso polastili celjski slovenski kulturni delavci. Zivclo slo- venstvo! Kdor noče brata za brata, ho- čc tujca za gospodarja! c Zelo živahna cvetna nedelja je bila letos v Celju. Dopoldne so napolnili do- mačini, okoličani in gostje iz oddaljenih J krajev celjske ulice, ki so jim dajale butare pestro obeležje. Na ulicah je bilo zlasti od 10. do 11. tako živahno vr- venje, da je morala policija delati red in da so morali pozneje temeljito škro- piti prah, ki se je bil dvignil v mestu. Cvetna nedelja ie bila vsa v znamenju temeljitega izboljšanja vremena, ki so ga ljudje že dolgo pričakovali. c V opatijski ccrkvi bo na veliko so- boto ob 6. zjutraj blagoslovitev ognja, velikonočne sveče in krstne vode, okrog 7. pa se bo pričela maša. Ob 17. bo Vstajenje. Procesija bo krenila z trga po Gospaski ulici, Dečkovem trgu, Pre- šernovi ulici in Glavnem trgu v opatij- sko cerkev. Na Veliko noč ob 10. bo v opatijski cerkvi slovesna maša. V kapu- cinski cerkvi bo Vstajenje na veliko so- boto ob 16., v cerkvi sv. Jožefa pa v nedeljo ob 5. zjutraj. c Pravoslavno bojnoslužje. V pravo- slavni cerkvi sv. Save bo na veliko so- boto 8. t. m. ob 10. večernja z liturgijo, na Veliko noč (Voskresenije) 9. t. m. ob 4. jutrenja, ob 10. liturgija, ob 18. bdenije, na drugi dan Voskresenija 10. t. m. ob 10. liturgija. c Iz starokatoliške cerkve. Na veliko soboto ob 19. bo obred Vstajenja, nato blagoslovitev jestvin, na Veliko noč Siovesna služba božja izjemno ob 10. dopoldne. Na velikonočni ponedeljek ne bo v Celju starokatoliške službe božje, ker bo ta dan ob 9. dopoldne v Sokol- skem domu v Trbovljah. c Cerltvica sv. Miklavža dobi dva no- va zvonova. Kakor smo že pred meaeci poročali, so cerkvico sv. Miklavža doce- la prenovili in olepšali. Za Veliko noč Ijo dobila cerkvica namesto dosedanjega že več tednov, da je veselje. Pridite, obiščite te dni Kočo pod Kopo. Mir, gorski zrak, razgled, solnce in dobra postrcžba vas vabijo! — Za velikoHočne pirhc se spomnite j siromašnih jetičnih, ki nimajo sredstev, niti zdravja, da bi praznovali Vstajenje z istimi občutki kakor zdravi ljudje! Prosimo zlasti imovitejše sloje, da pod- pro za praznike protituberkulozni po- Irret z denarnimi prispevki, ki naj jih nakažejo na čekovni račun št. 15.531.— Protituberkulozna zveza v Ljubljani. zavsakoperilo! dva nova zvonova, ki tehtata 800 in 480 kg. Na Veliko noč se bosta torej po dolgih letih zopet oglasila iz stolpa ljubke cerkvice na Miklavškem hribu dva zvonova. • c Slovenski tiovinarji bodo zborovali v Olju. V sejni dvorani na mest.nem poglavarstvu v Celju bo na belo nede- ljo 16. t. m. ob 10.15 občni zbor Stavb- ne in gospodarske zadruge »Novinarski dom«, ob 11. dopoldne pa redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslo- venskega novinarskega udruženja. V Celju se bodo ta dan zbrali novinarji iz j Ljubljane, Maribora in Celja. j c Gostovanje ljubljanske drame. Ljubljanska drama bo uprizorila v pe- tek 14. t. m. ob 20. v celjskem gleda- lišču slovito Pirandellovo dramo »Kaj je resnica?« v režiji g. Cirila Debevca in odlieni,zasedbi. Predstava je za abon- ma. Neabonenti dobijo vstopnice v pred- prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadrusre. c Sokolska mladinska akademija. Mlado in agilno Sokolsko društvo Ce- lje I je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Narodnega doma mladinsko te- lovadno akademijo, ki je bila dobro obiskana in je lepo uspela. Po pozdravu državni zastavi ob igranju državnc him- ne je naraščajnik nagovoril občinstvo, nato pa je pripadnica ženske dece ljub- ko deklamirala pesmico. Sledil je spo- red, ki je bil srečno sestavljen, pester in učinkovit. Močno je ugajala točka moške in ženske dece »Rožmarin in nageljčki«, Po preskokih moške dece preko konja in telovadbi ženskega nara- ščaja na bradlji je moški naraččaj skladno izvajal »Šestorico«. Ljubek je bil nastop xnoske in ženske dece v točki ^Palčki - kovačkk. Mnogo znanja je po- kazal moški naraščaj z nastopom na bradlji. Zenski narašcaj je skladno iz- vajal vaje z robci, moška deca pa vajo »Hej Slovani!« Zelo so ugajala narodna kola v izvedbi ženske dece. Moški nara- S. S.: K velikonočni $ re« Učiteljski pripravnik Tone Krušnik jc odhajal na svoje prve velikonočne počitnice. Jeseni je bil prišel na enorazrednico v ta hribovski kraj na svoje prvo služ- beno mesto, ki je nanj več ko tri leta brez posla čakal. V tem času si je bil «abral dovolj trpkih življenjskih izku- že"j in poziv v službo mu je bil kakor v °dreaenje. Krepko je oživela v njem volja do življenja in dela, ki bi je no- beno razočaranje ne moglo oslabiti. V začetku so ljudje z nezaupanjem gledali na mladega gosposkega človeka, kmalu pa so spoznali v njem sina majh- nega podeželskega obrtnika. Hodil je med nje, sam v sebi je videl njim samo enakovrednega človeka, živel je s skromno plačo. Saj se je trudil za nji- bove otroke, pametno je govoril s kme- ti o njihovih težavah, na njihovo stran se je postavljal, šolski vrt je lepo ureje- val, tudi ob nedeljah je ostajal tu, dva- krat je že predaval. Tu v hribih ni bilo strankarskih spo- r.ov, ti so bili odveč ljudstvu, ki se je borno preživljalo s trdim delom v težav- nem svetu in omagovalo pod bremeni dolgov in dajatev, ko je za plodovc svojih žuljev prejemalo tako malo plači- ( la. Kakor da od drugod ničesar dobre- ga ne more pričakovati, se je zaklepalo v strahu pred svetom in se navezovalo \c nase. V tej njegovi oddaljenosti od vsega tujega je bil tudi za Toneta ko- šček posebnega zadovoljstva. Stopil je v vaško gostilno in pozdra- vil vso družbo ob mizi. Sam je sedel v kot široke sobe z zakajenim stropom in čakal na kosilo. V bližnji družbi je bil zelo glasen tuj, mlad človek, ki se je zdaj in zdaj czrl tudi k učitelju. Važno je govoril o neki novi, silni stranki z mogočnim vo- diteljem, ki da je rešitelj vsega tega ljudstva. In zato da je treba, da se tu ustanovi neko društvo ali organizacija, ki bo ljudi vzgajala, ki bo obračunava- la z nasprotniki in povsod kazala svojo veliko moč. Molče je poslušal kmet Grenko, ki je bil videti že zaspan po zaužitem vinu. Vaški kovač Brglez, ki je kadil tujčeve cigarete, je tiho prikimaval. Gostilničar je prinašal pijačo, priscdal in prltrjeval: >;Resnica! Bo že Ui.v>': ¦ Gostilničarjeva hčerka je postaviia kosilo pred Toneta Krušnika in ta se ga je lotil z dobrim tekom. Tudi četrtinko vina si je danes naročil. Pri tem je mirnodušno poslušal razlaganje tujega gospoda, ki se ni hotel upehati ob njih. Govoril je zdaj o potrebi, da zmaga ljud- ska volja in se bo potem lahko vse prav uredilo. In o ogabnih nasprotnikih, ki jih je sicer zelo malo, pa so vendar prav nevarni pošteni stvari. »Vi ste torej mladi učitelj!« se je tu- jec nenadoma okrenil vanj. »Tudi vas potrebujemo. Zlasti tu, kjer bo treba v politiki orati ledino. Brez dvoma pojdete z ljudstvom, ki ste v njegovi službi. Saj sem čul le dobre vesti o vas. Ali ne?« »Menc potrebujete?« se je ozrl učitelj >Prav to delo bo ljudstvu najkorisl- fiejse. Zato ustanovimo nocoj tu orga- nizaeijo. Vam bomo zaupali tajništvo. Tako se boste mogli približati ljudstvu.« »Kaj po vašem ne bi mogcl do ljud- stva brez takega posredništva?« »Mi predstavljamo ves narod. Kdor služi nam, služi narodu. Po nas sc bodo uveliavljale njegove težnje. Kot izobra- ženec morate to vendar razumeti.« »Saj vas razumem. Ali vem tudi, da b; taka organizacija tu ne mogla zajeti vsega ljudstva, ki se za täka prerivanja ne zanima. To bi vedlo do razdvajanja, do oblasti nekaterih nad drugimi. Doslej smo mirno živeli.« »Nekako mi oponirate. Kaj ne razu- mete časa in njegovih zahtev? Ali ne veste, da bi vam to tudi s!cer koristilo? Gotovo boste imeli tudi osebne želje in potrebe, toda njihovo izpolnitev je treba zaslužiti z delom, s pozitivnimi dejanji. Tudi ne boste hoteli veljati za nasprot- nika ljudstva?« Tujčev glas je bil zdaj trd in svareč. »Ne. To tudi doslej nisem bil. Toda ne vem, če bi mogel s tem ljudstvu po- magati. Saj v drugih krajih, kjer je več razdvajanja, ljudje niso srečnejši. Prav tako žive v revščini, otroci so sia- bo hranjeni, prezadolžena naša posestva prehajajo v tuje roke. Tu smo od nek- daj skromni. Ob volitvah volijo ljudje, kakor je komu prav, zato tu ni zamere. Sicer pa imajo svoj mir in v njem smo j po svoje sreeni.« »To je znak zaostalosti in lenobnosti, ki danes ne moreta roditi koristi. Tu slučajno še nikoli ni bilo agilnih, moč- nih ljudi, ki bi bili znali razgibati živ- ljenje. Vse to je treba zdaj dohiteti, Tudi ta kraj naj se pridruži zavednim lrrajem. Saj vas ne vprašujem, kako mislite o nas in o našem programu. Važno je samo to, da vemo, ali ste z nami, ali ste proti nam. Da vemo urediti svoje razmerje do vas. Tretjega ni. Od- govorite!« »Jaz sem z ljudstvom, ki ga ne mo- rem deliti na protežirane in zavržene skupinc,« je odvrnil Tone in pogledal na uro. Skoro mu bo treba oditi na pot, dve uri hoda je imel do železnlce. Strait 1 »NOVA DOBA« 7. IV. 11)39 Stcv. 15. ščaj je eksaktno izvedel vaje s puškami in zaključno sliko. Ob spuščanju držav- ne zastave je železničarska godba, ki je sodelovala pri večini točk, zaigrala himno »Hej Slovani!« in Pesem sokol- skih legij ob petju občinstva. Sokolsko društvo Celje I je pokazalo na svoji akademiji lepe uspehe sokolske mladin- ske vzgoje ter požrtvovalnega in smo- trnega dela vodstva in vaditeljstva. c Ponovitev sokolske akademije. So- kolsko društvo Celje I bo ponovilo mla- dinsko telovadno akademijo, ki je do- živela preteklo soboto velik uspeh, v ne- deljo 16. t. m. ob 16. v telovädnici v Sokolskem domu v Gaberju. Vstopnina jo znižana in znaša 2 do 5 din. c Akadcmija podmladka Jadranske straže na drz. deški in dekliški šoli v Celju bo v nedeljo 23. t. m. ob 16. v Mestnem gledališču v Celju. Uprizorje- na bo simbolična slika Anice Cernejeve »Pravljica o morju«. Nato bosta zäpela oba mladinska zbora meščanske šole. Sledile bodo telovadne točke obeh šol. Akademijo bo zakljuČila državna himna s krasno alegorijo. Vstopnice so v pred- prodaji pri podmladku JS na meščanski šoli v Celju. c »Naša vojna mornarica«. V pone- deljek 3. 1. m. dopoldne in popoldne je priredil podmladek Jadranske straže na celjski gimnaziji v kinu Unionu lepo uspelo predavanje o »Naši vojni morna- rick. Predaval je referent banske upra- ve v Ljubljani g. Viktor Pirnat, širom Slovenije dobro znani predavatelj. Pre- davanje so pojasnjevale lepe skioptične •slike in filmi. Popoldanskega predava- nja so se udeležili tudi podmladkarji 2 drugih celjskih šol. c Premestitev. Tehnični višji pristav g. inž. Vsevolod Štefani je premeščen iz Sremskc Mitrovice zopet k tehnične- mu razdelku sreskega načelstva v Celju. c Na politchniki v Loudonu je napra- vila izpit z odliko Celjanka gdč. Sonja Stojanova. Cestitamo! c Mladinskega strelskega tekmovanja celjske strelske družine, ki je bilo v nedeljo 2. t. m. na strelišču v Pečovniku ^e je udeležilo preko 130 dijakov gimna- zjje, trgovske in rudarske sole iz Ce- lja. Prisostvovali so med drugimi tudi fcomandant 39. pp. generalštabni pol- kovnik g. Mihajlovic in gg. profesorji. Mladina je pokazala izredno veliko zani- manje za strelski sport in je dosegla zelo lepe rezultate. Po nagovoru g. pol- kovnika Mihajloviča, ki je vzpodbujal in navduševal mladino k vztrajnosti, so bile razdeljene nagrade: Od dosegljivih 50 točk so dosegli: 1. Ivan Jeriček, dijak trgovske sole, 43 točk; 2. Fran Zupnek 42; 3. Feliks Jeriček 40: 4. Jurij Vuga 39; 5. Anton Coklin 36; 6. Edo Lakner 35; 7. Rajko Planko 35; 8. 9. in 10. mesto po 34 točk Zvonimir Krulc, Ru- dolf Močnik in Franc Kočar, dijaki re- alne gimnazije v Celju. Odlične rezulta- te so dosegli tudi dijaki rudarske sole, ki pa niso prišli v poštev za nagrade, ker so že odslužili vojaški rok, eden iz- ined njih pa je bil celo odlikovan s ko- lajno dobrega strelca. c Lepa /mana celjskih šahistov. Celj- aki šahovski klub je gostoval v nedeljo v Trbovljah in igral prvenstveno tekmo s tamkajšnjim šahovskim klubom. Tr- boveljčani so Celjane zelo lepo sprejeli. Kluba sta igrala dve tekmi in sicer eno dopoldne, revanžno pa popoldne. Rezul- tat prve tekme je bil 5 in pol : 2 in pol za Celje. Posamezni rezultati (prvi so Celjani, drugi Trboveljčani): prof. Ga- brovšek:Oprešnik 1:0, inž. Sajovic:Hro- vat 1:0, Ciian:Bartolj 1:0, Schneider: Rugolj pol:pol, mag. Hočevar:Laznik 0:1, VI. Diehl:Pajk 1:0, Grašer:Jazbec 0:1, Fajs:Sredenšek 1:0. Rezültat druge tekme je bil 7:1 za Celje. Posamezni rezultati: prof. Gabrovšek:Oprešnik 1:0 inž. SajovicrHrovat 1:0, Cijan:Bartolj 1:0, Schneider:Rugolj pol:pol, inž. Pi- pus :Laznik 1:0. VI. Diehl:Pajk pol:pol, Grašer:Jazbec 1:0, Fajs:Sredenšek 1:0. Naslednjo tekmo bodo igrali Celjani z zmagovalcem mariborskega okrožja. c Razprava proti roparskemu moril- cu Jurij(i Zabukošku, ki je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v Cretu pri Celju umoril in oropal Ivanko Zakraj- škovo, se bo pričela v četrtek 13. t. m. ob 8. zjutraj pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju. Razprava bo najbrž tajna. Založ pri Polzeli, v četrtek 19-letni tr- govski pomoenik Stanko Pečnik iz Celja, v petek pa 51-letna kuharica Frančiš- ka Smoletova iz Celja. V Mestnem za- vetišču v Medlogu je umrl v petek 72- letni mestni revež Ivan Kramar. N. p. v m.! c Vsemu sokolskemu članstvu! Pozi- vamo vse sokolsko članstvo, da se udeleži pogreba našega brata Stanka Pečnika, ki bo na velikonočno so- boto ob 18. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Podrobnejša navodila na objavni deski v Gaberju. — Uprava' Sokola Celja I. c Umrljivost in brezposelnost. V mc- siecu marcu je umrlo v Celju 33 oseb in sicer 8 v mestu in 25 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 1120 brezposelnih (997 mo- ških in 123 žensk) nasproti 1465 (1267 moškim in 198 ženskam) dne 20. marca. c Nadaljcvanjf občnega zbora Koia jugosl. se.nter v Colju bo v sredo 26. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega do- ma z edino točko dnevnega reda — vo- Htvami. Te so na občnem zboru 15. mar- ca izostale, ker je predsednica predcas- no zaključila občni zbor. Slovenske Ce- Pri težavah vsled hemoroidov ) poma^atu že 1 (J0 2 Leo- piluli, čt« jih jemljete po jedi. To sredstvo pornaga že po petih, sestih urab do I:Ui- kega in prijotno^a odvajanja. Oglas re«, pod Sp. br. 909 od 28. X. 1938 L^Ö,:-|iil-uife c Celjsko pcvsUo di\siii\-o, 1« že 45 let z uspehom deluje na umetniškem in narodno kulturnem področju, bo prire- dilo svoj pomladanski koncert v pone- deljek 22. maja. Del sporeda. bo po- svečen nekdanjemu društvenemu pevo- vodji odličnemu skladatelju Antonu La- jovcu, ki je obhajal 60-letnico svojega zL. slovensko glasbo in kulturo sploh ta- ko plodonosnega življenja. Odbor CPD prosi vsa društva, da bi se pri določa- nju svojih prireditev na to ozirala. c Celjslio pevsko društvo bo imeio takoj po velikonočnih praznikih zopet redne pevske vaje in sicer v torek za ženski, v sredo za moški in v petek za mešani zbor. Vsi točno! c Slovenska Matjca je izdala za leto 1939. tri redne knjige in sicer: Fr. Petre: »Poizkus ilirizma pri Sloven- cih« (374 strani velikega formata). Ant. Ingoliča povest »Soseska« ter Iga Grud- na pesniško zbirko »Dvanajsta ura«-. Kot izredna knjiga ie izšel spi3 Al. Sodnikove o Descartesu. Clanska cena za broširane 86 din; doplačilo za izred- no publikacijo 10 din. Opozarjamo na ta bogati izvirni knjižni dar Slovenske Matice z vabilom za pristop k Slovenski Matici. Celjski člani prejmejb knjige po gg. poverjenikih v teku prihodnjega tedna. Dr. Ivan Podpecan je preselil privatno ordinacijo v Gaberje, Hariborska c. 15 a. Vsem $vo|Jm cenj. odjemalcem vSfudno sporocam, da vocfiffi po smrti svojega soproga Valenfina Hladina manuiakturno in moefwo %rgovino v Ceilu - Presernovß islha 14 Še nadalje v isfeni obsegu in pod istim imenom kot dosGda/. Cenj. odjemalcem se zahvaljujem za dosecfanjo na- klonienost ier prosim. tia mi isto ohranifo tudl v bodoie. fstofesno ieiim ve$efe vellkonofae &ramike in se na|vfjucfne#e priporošam. Mariia Hladš^ c Glasbena Matica \ Celju sporoča svojim gojencem, da se bo pričel redni pouk na Glasbeni Matici po praznikih v četrtek 13. t. m. v smislu zadevne okrož- nice. — Ravnateljstvo. c Razpis učiteljskih mest. Na Svetju nad Celjem in Polzeli je razpisano po 1 mesto učiteljiee. Ti dve mesti sta na razpolago učitcljicam, ki imajo manj ko pet let službe. c Zetev smrti. V Kovinarski ulici 8 v Gaberju je umrl v nedeljo v starosti 68 let polieijski nadzornik v p. g. Franc Stupar. V celjski bolnici so umrli: v soboto 58-letni dninar Alojz Zelič iz Podlešja pri Kalobju, v nedeljo 50-letna posestnica Ana Močnikova iz St. Jerneja pri Zibiki, 62-letna obein- ska reva Marija Zonüceva iz Celja in j 27-letni dninar Jože Lovrenčak lz j Smarja pri Jelšah, v ponedeljek 10- i letni sin posestnice Anton Slapnik iz l.ianke, pridite vse, ki želite v današnjih časih sodelovati! Treba je mnogo rok, glav in sre za narodno delo v sedanji dobi težke preizkušnje. c Javna mestna luijižnica je izposo- dila v mesecu marcu 2042 knjig. Knjiž- nica bo drevi odprta od 6. do 8. Pri- hodnje poslovanje bo v torek 11. t. m. c Novi, ixpopulnjeni teleionski ime- niki so prispeli in se dobe pri celjski telefonski centrali po 10 din komad. Dolžnost vsakega telefonskega naroč- nika je, da si imenik nabavi. KINO DOM CELJE Dne 8. in 9. t. m.: »Osvajalci svetovja« 9. in 10. t. m. matineja: »Pošef št. 2« na novo službeno mesto. b Sokolske vesti. Na praznik 25. mar- ca nas je obiskal br. župni prosvetar I>rago Pahor iz Trbovelj in predaval v dobro zasedeni dvorani Sokolskega do- ma o sokolski ideologiji. Izvajanjem br. Pahorja so vsi udeleženci sledili z veli- kim zanimanjem in odobravanjem. Ze- limo, da bi nas br. župni prosvetar še večkrat obiskal. Na tekmovanju v cross- countryju za župno in medžupno prven- stvo, ki ga je priredila celjska sokolska župa v nedeljo 2. t. m. v Celju, so med 31 naraščajniki dosegli na 2.200 m dol- gi progi 4., 11. in 14. mesto Karel Rudi, Fran Rojnik in Lado Uratnik iz Bra- slovč. b Britje in striženje se je podražHo zaradi nabave novega stroja. Britje se je podražilo od 2 na 3 din, striženje pa od 3 na 4 din. Vransfro Vransko pismo Elektrifikacija Vodovod — Gradnja oeste Ir.z Lipo - čudno po3topanje občine glede pridobnin Vransko, 7. aprila. Da bo naše »Vransko pismo« z dne 24. februarja izzvalo odgovor smo ve- deli, nismo se pa nadejali, da bo ta od- govor zopet le zavijanje resnice, dasi bi se bili morali z načinom polemiziranja »domoljubnega« dopisnika že sprijaz- niti, upoštevajoč dejstvo, da pride pri izvestnih ljudeh in ob izvestnih okolno- stih njihova prava narava slej ko prej na dan. V »Domoljubu« z dne 15. marca je njegov že znani dopisnik postavil trdi- tev, da nas silno boli, ker naša občina tudi pod vodstvom kmeta proevita, da hvalimo bivšo Jesenikovo elektriko, da se spretno izogibljemo omembe, kako ceno bo imel električni tok, ki ga dobav- ljajo Kranjskc dezeine elektrarne ko bo odplačan zadevni dolg1., Do- pisnik piše, zakaj ne omenjamo tudi dolga pri vodovodu v znesku 493.437 din, ki ga ni napravila sedanja občinska uprava, pa ga vendar odpla- cuje, in kdo je vtaknil pri vranskem vo- dovodu dobiček v žep, kako v živo je zadel sejni sklep občinskega odbora za- radi netočnih davkoplačevalcev, pri če- mer so mišljeni le tisti, ki imajo ogrom- Stran Ö »NOVA DOBA« 7. TV. 1939 Stev. 13. ne zaslužke, a dohodke pred oblastvijo skrivajo, in končno, da naj povemo, ! kam je šlo tistih 120.000 din, ki jih je svoj čas za gradnjo ceste, ki se bo za- čela zdaj graditi tudi z gornjegrajske strani, prihranil vranski okrajni zastop j pod vodstvora g. Cukale. S temi namigavanji in vprašanji pa skuša »domoljubni« dopisnik na zelo ne- spreten način prikriti svojo nervoznost, ki ga je obšla, ko je prečital naš do- pis z dne 24. februarja, namesto da bi odkrito priznal pogreške, ki so bile stor- jene ob elektrifikaciji naše občine, kar ne bi bilo zanj tako težko, zlasti ne se- daj, ko tudi odgovorni državniki od- krito priznavajo napake, zagrešene v polpreteklosti. Na stavljena vprašanja mu tudi ra- de volje odgovarjamo, da bodo lahko či- tatelji sami presodili, kako neosnovana so in kako zavestno jim je bil pridejan prizvok neutemeljenega sumničenja, go- tovo le iz razloga, da bi se njih pozor- nost preusmerila in s tern spravile naše objektivne ugotovitve v predčasno pozabljenje. Celotni proračun za gradnjo vodovo- da je znašal 493.437 din. K tej postav- ki je treba pripomniti, da je takratna občinska uprava dobila zastonj vodo- vodne cevi v vrednosti 103.000 din, da ie prejela državno podporo v znesku 80.000 din in podporo mariborske oblasti, v znesku 20.000 din, da je pri- spevala Posojilnica na Vranskem 20.000 din, interesenti pa so prispevali prosto- voljno 30.000 din in da je treba vse te zneske odbiti od gornje proračunske po- stavke, pri čemer se izkaže, da so stale občino vse moderne vodovodne napra- le 240.437 din. Občina jih odplačuje iz svojih rednih proračunskih sredstev. Do danes neizplačani znesek znaša še 90.000 din; za njegovo kritje je tudi po- skrbljeno. Ce bi sedanja občinska upra- va pri elektrifikaciji postopala enako in krila polovico izdatkov iz raznih nevrač- Ijivih podpor, kakor je bilo to pri našem vodovodu, bi bila umestna trditev, da ;.ša občina tudi pod vodstvom kmeta procvita. Kdo je v danem položaju pri vranskem vodovodu vtaknil dobiček v žep, pa res ne vemo, razen, da so bili •x zadevni gradnji zaposleni le domači •delavci, ki so bili dobro plačani, čeprav smo prišli do modernega vodovoda na- ¦>ol zastonj. Kako more »domoljubni« dopisnik stavljati taka vprašanja glede vodovoda, nam bi bilo povsem ncrazum- ljivo — saj ima vendar kot vranski j župan vsak čas na razpolago vse za- devne spise — če ne bi domnevali, da je silno ogorčen, ker si v sedanjih časih upa kdo kritizirati komunalno gospo- darstvo, četudi povsem upravičeno! Enake vrednosti je njegovo vpraša- nje, kam je šlo tistih 120.000 din, ki so bili prihranjeni za gradnjo ceste čez Lipo. Bivši okrajni "ccstni odbor na Vranskem je vstavil v svoj proračun za -to 1930. znesek 60.000 din kot temelj- ni gradbeni sklad za cesto čez Lipo. Ta sklad upravlja sedaj sreski cestni odbor v Celju. Tu se naj g. dopisnik informira o usodi tega sklada, namesto da iz pro- ^rnih nagibov piše o znesku 120 000 din na način, kakor da bi ga bil nekdo neupravičeno pobasal v žep. Naj na tern mestu omenimo, da se jo po celjskem sreskem cestnem odboru sklicani scstanek dne 29. marca na Vo- logi, ki naj bi spravil gradnjo ceste z gornjegrajske strani v tek, končal z re- solucijo, da se gornjegrajski interesira- ni krogi pozovejo, da vendar že začno z gradnjo, to je, da smo imeli tudi glede tega le mi prav, ko smo trdili, da se iz- vestni krogi trudijo, da bi do gradnje ne prišlo, četudi »Domoljubov« dopisnik ve, da bodo gradili cesto tudi z gornje- grajske strani. Dne 8. februarja nas je g. župan na- padel v »Domoljubu« in »Slovenskem gospodarju«, češ da ne plačujemo dav- kov in da bo treba poskrbeti pri nad- zorni oblasti, da bo davčni vijak vse enako pritiskal. Z ozirom na to je bilo dne 13. februarja na občinski seji skle- njeno pisati banski upravi, da bi na kak način uredila, da se izterjajo vsi davčni zaostanki nad 5.000 din, ker ob- činsko gospodarstvo zaradi ncplačanih zaostankov zelo trpi. Banska uprava je po sreskem načelstvu v Celju pozvala nato občino, da predloži seznam zadev- nih davkoplačevalcev. Na občinski seji dne 26. marca. je g. župan prečital za- devni seznam, ki ga je občina pribavila, s pripombo, da finančni organi najdejo vsakega kmeta, če ima kak davčni za- ostanek, dasi zasluži komaj za sol, ta- kim gospodom, ki dobro žive s polnim trebuhom, pa ne morejo do živega. Pro- ti nameri g. župana so se pojavili ugo- vori iz vrst njegovih pristašev, češ da občinski odborniki niso biriči, da se naj nameravana akcija opusti, da se pri- dobnina nesorazmerno odmerja itd., pa je končno bil le z 11:3 disciplinirano izglasovan sklep, da se seznam pošlje srezu s primernim komentarjem, cigar sestavo si je pridržal g. župan. Da je postal komentar potreben je seveda na dlani, ker so med zamudniki razen ene- ga vsi taki, ki so jim davki že pravo- močno odmerjeni. Vsa akcija pa je bila spočeta le zato, da s tern v naši državi pač edinstvenim postopkom pritisnejo na onega davkoplačevalca, kateremu davki še niso pravomočno odmerjeni in ki se povsem upravičeno bori proti znat- no pretirani odmeri, kar je bilo ugotov- ljeno že po upravnem sodišču v Celju! Naš občinski odbor z g. županom na če- lu si sme pač čestitati, da je kot prvi nudil povsem prostovoljno svojo pomoc Vscm svojim cenjenim odjemalccin žclim vesele veff'fconocne praznike Ziilofa vseh domatih in inozemskih spccialilet. Oddajam zdravila na receptc vseh bolni.ikisi blagajn. Pazpo&iljam na pismena in telefonska naročila po pošti in avtobusu. Prip or oča se Mr. Ph. M. Ljuhič, lekarnar Vransfco, tefef. it. 3 davčnim oblastem pri izterjevanju pri- dobnine, ki se v naši banovini najvišje odmerja in najrigoroznejše izterjuje in to v času, ko se večina pridobninskih obvezancev upravičeno bori za soraz- merno pravično obdavčenje, in ob sploš- no znanem dejstvu, da imajo davčne uprave v vsakem okraju svoje zaupni- ke, med katerimi so tudi taki, ki iz um- ljivih razlogov niso vedno objektivni. Ker pride čez sedem let vse prav in ker niso vsem dani enaki podvigi, smo to edinstveno zgodbo natančnejše za- beležili v prepričanju, da bodo ostali ob- činski odbori ostrmeli in soglasno skle- nili: ne slediti temu vzorniku. In končno smo jo napisali — da se zadeva pre- naglo ne pozabi, ne da bi pri tern gojili napram iniciatorju kako jezo, ko mu lahko zagotavljamo, da nas popolnoma nič ne boli, da nam on županuje, da nas je pa nekoliko presenetilo njegovo povsem izvirno postopanje, iz katerega moremo edino zaključiti, da le njega boli, da smo še na svojem me3tu in da nismo zagrešili nič takega, kar bi upra- vičevalo njegovo postopanje. Gomii grad Narodno obtambno defo Podružnica Družbe sv. Cirila in Me- toda je imela v ponedeljek 27. marca popoldne svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je kljub rednemu va- bilu le malo članstva, čeprav bi v seda- njih časih pričakovali več zanimanja za to važno narodno obrambno organiza- cijo. Iz tajniškega poročila izhaja, da ima društvo 61 članov in članic, da je sproti reševalo dopise, ki so prihajali predvsem od glavnega vodstva CMD v Ljubljani, da je priredilo običajni kres 4. julija in da je po društvu organizi- rani zabavni večer v lanskem poletju v Sokolskem domu moralno in gmotno dobro uspel. Društvo je nakazalo vod- stvu v Ljubljani 710 din, za naše raz- mere lep prispevek. Izvoljen je bil z malo izjemo dosedanji odbor z marljivo predsednico go. notarjevo Minko Koše- ninovo na čelu. Namesto odhajajoče tajnice gdč. Nade Lobnikove je bila iz- voljena za tajnico ga. Sonja Rosinova. Za delegata na glavni skupščini CMD je bil določen g. dr. Ervin Mejak. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo po- družnica priredila tudi letos v letovi- ščarski sezoni slično prireditev, kakor lani in naprosila za sodelovanje go. He- leno Rajhovo iz Celja. Romanja na Oplenac se bodo udelcžile nekatere clanice. g Krajcvna organizacija Legije koroš- kih borcev opozarja ponovno na roma- njc severnih borcev v mesecu maju na Oplenac, kamor bomo ponesli na grob blagopokojnega Viteškega kralja žaro j z zemljo od Gospe svete. Stroški za vožnjo bodo znašali samo 50 do 70 din. Severni borci naj se prijavijo pri svo- ( jih poverjenikih ali pa direktno pri tov. j predsedniku dr. E. Mejaku. Ob prijavi j naj plačajo na račun potnih stroškov vsaj 30 din. Točen datum in spored bo objavljen v kratkem. V Beogradu bo ob tej priliki veliko manifestacijsko rborovanje severnih borcev in obhod z vojaško godbo po naši prestolnici. Ro- manja se lahko udeležijo le člani Legije koroških borcev, Zveze Maistrovih bor- cev in Udruženja severnih borcev v Za- grebu. g Kuharski tečaj se bo pričel v krat- kem in sicer najbrž v gostilni Sarb. Po tečaju bo kulinarična razstava. Za te- čaj in razstavo vlada med našim žen- stvom mnogo zanimanja. g Podružnico »Bate« dobimo tudi pri nas. V Zmavčevi novi hiši adaptirajo prostore v ta namen. Prodajalna »Ba- te« bo pričela te dni poslovati. Slovenigradec Planinci so zborovali Slovenjgradec, 7. apriia. Letošnji občni zbor Mislinjske podruž- nice SPD je ponovno nudil dokaz mar- Ijivega in vztrajnega delovanja naših vrlih planincev. Občni zbor je otvoril agilni načelnik g. Miloš Germovšek, ki je v začetku počastil spomin nedavno umrlega prvega načelnika in dosmrtne- ga častnega predsednika g. Jožeta Dru- škoviča. Najprej je poročal načehiik o delovanju glavnega odbora SPD in ome- nil najvažnejše njegove sklepe. Nato je podal predsedniško poročilo, iz kate- rega posnemamo, da je odbor posvečal glavno pažnjo izpopolnitvi treh planin- skih postojank podružnice. Vse koče so izpopolnjevali, prav posebno pa Kočo pod Kopo, kjer so uredili novo skupno spalnico, opremili vse sobe in zgradili drvarnico. S privatnimi sredstvi pa so poleg koče sezidali mično kapelico. Ve- liko skrb je posvečala podružnica pro- pagandi za naše koče in je priobčila v našem časopisju zadevne oglase, na mestila reklamne table, razstavila slike itd. Podružnica jc tudi . priredila dve planinski predavanji in lepo uspel pla- ninski ples. Namesto tajnice jo poročal tudi na- čelnik. Stevilo članstva podružnice je naraslo za 14 na 115. Mladinski odsek ima 39 članov. Proslava 20-letnice po- družnice bo 12. in 13. avgusta na Ple- šivcu, kjer bo obenem glavni odbor pri- redil svoj vsakoletni planinski tabor. Gospodar g. Ivo Kavs je poročal, da je bil skupni promet v vseh kočah sledeč: Posetnikov je bilo 4545, prodanega vi- na 21.551 1., piva v steklenicah 1092, sodčkov piva 20, radenske vode 407 steklenic, žganja 36 1, razglednic 2665, spominčic 217, vstopnine je bilo 2.887 din, prenočnine 13.742 din, reševalnih prispevkov 482 din; skupna vrednost znaša 84.619 din. Pp poročilih ostalih funkcionarjev je bil za prihodnjo 3-letno poslovno dobo izvoljen naslednji odbor: načelnik g. Miloš Grmovšek, sreski šolski nadzornik v p., odborniki gg. Vinko Cajnko, Ivan Kavs, Hubert Kovač, dr. Ivan Razbor- šek, Milan Smid, Lojze Smid, Ema Scheithauerjeva, Ciril Sendorfer in Bogdan Zolnir, namestnika Drago Ju- stin in Franc Herkovič, preglednika ra- eunov Karel Rojnik in Jože Kramer. s Ustunovitev Koroškega kolesarsk«1- ga podsavtv/a. Z ustanovitvijo Koroške- ga podsaveza je bil postavljen trden temelj za uspešno razširitev kolesar- skega sporta v naši Koroški. Velike vaz- nosti ustanovitve lastnega podsaveza pa se je poleg vseh včlanjenih koroš- kih klubov zavedal tudi Jugoslovenski kolesarski savez, ki je poslal na ta cbčni zbor svojega glavnega tajnika g. Otmarja Ferrarija iz Zagreba. Občni zbor je ob polnoštevilni udeležbi delc- gatov vseh klubov otvorih pionir koroš- kega kolesarskega sporta g. Vinko Cajnko iz Slovenjgradca. V prisrčnih be- I sedah je pozdravil vse udeležence, po- I sebno pa glavnega tajnika g. Ferrarija I ter predlagal pozdravni brzojavki pred- ¦ sedniku saveza in ministru za telesno ! vzgojo. Predlog je bil sprejet z živahnim j odobravanjem. Z navdušenjem so nato I sprejeli zb6rovalci pozdravne besede, 1 ki jih je na novi podsavez na3lovil giav- i ni tajnik g. Ferrari. V imenu Sokola in i SPD sta izrekla čestitke gg. Ivo Roj- nik in Ivo Kavs, nakar so sledile vo- Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goriear vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. Imamo že tudi najno- vejše velikonočne razglednice! litve. Za, predsednika je bil izvoljen agilni kolesarski delavec g. Vinko Cajn- ko iz Slovenjgradca, v odboru pa so gg. Franjo Topolovec, Franjo Suhadolnik, K'arlo Kokolj, Ivo Kavs, Ignac Smeh, Ivan Stumberger (vsi SK Mislinja), Karlo Kapun in Miha Rigel CSK Preva- lje), Franjo Vehovc, Anton Konean in Rudi Logar (SK Korotan, Mežica) in Anton Cop (SK Slovan, Guštanj). Re- vizor ja sta gg. dr. Stane Strnad in dr. Makso Pohar. Po kratki debati je pred- scdnik zaključil lepo uspeli občni zbor in se iskreno zahvalil vsem za izkazano zaupanje. Upamo, da bo novi podsavez pod dobrim vodstvom g. Cajnka res pokazal lepe uspehe in pripomogel k še večjemu razmahu kolesarstva na naši severni meji. s Trasična smrt je doletela v pone- deljek znanega mesarja in posestnika g. Antona Kuharja iz Slovenjgradca. Po kosilu se je bil Kuhar odpravil v mesto. Zf s hišnega praga je opazil, da dirjajo proti domu njegovi konji, s katerimi je. poslal hlapca v pol ure oddaljeni Legen. Konji so se bili splašili in so zdirjali proti domu. Kuhar je tekel konjem na- sproti in jih je ustavil na mostu. Pri tern pa ga je oje voza zadelo z veliko silo v prsi. Kuhar se je nekaj metrov od domačije zgrudil in izdihnil. Pokojni se je rodil 1. 1888. v Zgornjih Dupljah pri Kranju. Mesarske obrti se je izučil v Celovcu. V Slovenjgradcu se je na- selil 1. 1927. in otvoril mesnico, ki jo je lani popolnoma preuredil in modernizi- ral. L. 1930 si je izbral življenjsko dru- živo v ugledni narodni Prevolnikovi družini v Mislinju. Pokojni se je mar- ljivo udejstvoval v nacionainih organi- zacijah ter vedno in ob vsaki priliki po- kazal svojo odločno nacionalno zavest. Kuhar zapušča poleg kruto prizadete soproge he troje šoloobveznih otrok. Po- kojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojeem naše iskreno sožalje! Lmško Požia na Zg. Reiici Laško, 7. apriia. Pretekli ponedeljek zvečer so zajeli na posestvu g. dr. Roša na Zg. Rečici plameni njegov kozolec - dvojnik z 8 predeli. Ogenj je upepelil poslopje do tal, zgoreli so trije vozovi, več sena in škopa, deske, gospodarsko orodje itd. Skoda znaša okrog 30.000 din. Poslopje je bilo za primer požara zavarovano. Na kraj požara so prihiteli gasilei z Rečice in iz Laškega, a niso mogli ni- česar več pomagati. Domačinom se je z veliko težavo posrečilo rešiti veliko go- spodarsko poslopje s hlevom, na oigar slamnato streho so se iz gorečega kozol- ca vsipale iskre in so odletavali veliki ogorki, ki so jih pa sproti pogasili. Re- šili so tudi čebeljnak, ki stoji v bližini. Nihče ne dvomi o tem, da je ogenj podtaknila zlobna roka, kakor je zlobna roka pred dvema letoma uničila g. dr. Rošu njegov sadovnjak s preko 250 lepih sadnih dreves. Spominjamo se, da so takratni zlikovci zataknili v zadnje drevo, ki so ga poškodovali, znak zna- nega katoliškega tabora v Celju, da so s tem pokazali, iz katerih vrst izhajajo zločinci. Splošna sodba je danes, da je treba iskati požigalca med onimi, ki so divjali pred dvema letoma po sadovnja- ku. Takrat se je sum obrnil proti ne- kim R., češ da so se kot divji lovci ma- ščevali nad g. dr. Rošem pa je bilo po- stopanje ustavljeno. To zločinstvo je treba smatrati kot političen maščevalen čin, kar je poseb- no značilno za vzgojo prebivalstva v okolici Laškega. Naj iščejo storilce kjer- koli in naj bo nagib kakršen koli: Eno ostane pribito — da je ljudska morala v tukajšnjih krajih vsled neprestanega strankarskega hujskanja globoko padia in da je zlasti taki misijoni, kakršnega srno imeli pred kratkim v Laškem, ne morejo povzdigniti. Pokvarjenost naše- ga naroda ne prihaja iz njega samega, marveč iz vrst onih, *••• ^.j»-«. «^ -ivv. 15. »NOVA IK)BA« 7. IV. 193!) Stran in zatiranja ter nešteto s strankarskih vidikov našim ljudem prizadejanih kri- j vie v zadnjih treh letih. Skrajni čas je, da se te r.azmere spremenijo, da poženejo tc naše »vodje« z njih uzur- piranih mest, da se omogoči narodu zo- pet mirno in pošteno življenje ter da pride zopet do reda in pravice, po če- j mur vse hrepeni. I « ¦»¦•'¦ j»J^ -i\ ;}i ¦•¦$$$.•&&%, $8t "64 tflMl- c - -./.xi «5. ,.:" 'i " ^ is^mesi 1 Občinska organizacija JNS. Opo- zarjamo naše somišljenike, da bo kmalu po praznikih odborova seja in sestanek našega članstva. Prišel je čas novega. dela in nove borbe, ko bo treba stopiti zopet na plan in ko bomo z vso odloč- nostjo nastopili proti svoiim nasprot- nikom. Treba bo nekoliko možatosti in samozavesti. Brez borbe ni uspehov, brez dela ni sadov, v miru in brezdelju se paseta lenoba in gniloba, ki jima sledi smrt. Dovolj so nas tepli in pre- ganjali, zdaj moramo nastopiti. Toie j Vam povemo za Velik'o noč, da boste o tem razmišljali in se pripravili. 1 Preobokati in pokriti hočejo skozi naše mesto tekoei potok Zikovco do iz- liva v Savinjo. Temu se protivi baje g. dekan in bodo zato izzvali nekako ljudsko glasovanje. Naše stališče je, da je v redu, če se struga pokrije ter se napravi javna cesta ali ulica pod žup- nijskim vrtom, vendar je treba imeü pri tem pred očmi interese našega me- sta, ki je brez pravega zastopstva v ob- činskem odboru. Ni namreč dovolj, da so pokrije struga potoka, ki je pri iz- livu usmerjena proti toku Savinje. Zorava pamet govori, da bo narasla Sa- vinja preprečiia, kakor se to že sedaj mnogokrat vidi, izliv Zikovce v svojo strugo in da jo bo zajezila tako, da bo voda bruhnila na dan sredi me- sta. Na (ta način bo nastala poplava, ki bo ogrožala ves nižje ležeči del me- sta. Razcn tega se bo~ta atruga poia- gorna zasipala po Savinji. Pogoj priiio- bitve sveta, koder teče danes Zikovca, v je.vne svrhe (sumimo. da hočejo io napraviti zaradi bodoeega Prosvetnega dom.a) je, da ce struga preloži tako, da se bo združila s strugo Savinje vzpo- redno, tako da bo visoka Savinja po- tegnila vodo iz Zikovce s seboj. Nova struga bi morala it I preko Orožnovega trga pred Prinčičevo in Smidingerjevo hieo do Savinje. Edino ta solucija je mogoča, če se hočorno izogniti vsem nevarnostim. 1 Olepsevalno in tujskopromctno dru- Stvo je imelo svoj občni zbor v torek 4. t. m. Skupščino, ki ji je prisostvovalo okrog 20 članov, je posetil tudi odpo- slanec Zveze za tuiski prornet g. dr. Ciril Zižek. Naši ljudje, v kolikor niso bili prisiljeni, se zborovanja iz raznih razlogov niso udeležili. Zato so pa bili | prisotni taki olepševalci našega mesta, kakor so gg.: M. Hrastnik, Urankar in drugi. Občni zbor je bil razmerorna kra- tek in zanimiv v toliko, ker se je g. Hrastelj kregal, da so ga zaradi nepia- čevanja člar.arine črtali kot člana. Pred- sednik g. dr. Prislan je dal zadovoljivo in lepo poročilo. Govorili so o novem Parku pred Sokolskim domom ter zlasti tu<*i poudarjali, da je drustvo izgubiio SVO3 pomen, ko so se osnovali občin- ski turistični odbori, ki bodo razpoia- gali z vsemi sredstvi, stekajočimi se v občmsko blagajno v tujskopromctne svrhe. Ta turistieni odbor se je že 03110- va! in so gospodarji na občini zopet po- kaaali, kako umevaio skupno delo za naš kraj in naSo občino. V turistični oci- bor je občina delegirala našega kaplana, krojača Bezgovška [z Marijagradca, Hrastelja, Pavliniča in Se nekatere dru- ge kapacitete na področju udejstvova- nja za tujski promet in olepševanje na- Sega mesta. Olepsevalno društvo je na obcnem zboru izvolilo v svoj odbor gg, dr. Prislana, M. Jeršeta, Fereneaka, Jordana, Pavliniča, Pačnika, Tropa in druge. 1 Slovenščina naših slovenoborcev. Novi slovenoborski trgovec je ob priliki prevzema Caslove trgovine v najem iz- dal reklamni letak, v katerem je takole spakedral sicer tako opevano sloven- ščino: »Prevzel sem v najem trgovino od Cashia«. »Imel bom v zalogi vedno sveže manufakturno blago«. Letak je Tiatisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. To ugotavljamo brez komentarja. 1 Veliko razburjenje v vrstah nasprot- nikov. Odkar straši nasprotnikom za hrbtom hrvatsko vprašanje in bližajo- ea se rešitev, vlada v laških nasprot- niških vrstah mnogo razburjenja in nervoznosti. Ob priliki zborovanja JRZ v Ljubljani je g. dr. Stojadinovič samo- zavestno dejal: »Se štiri leta pa še da- lje ...« Stojadinovič je že šel. Zora pu- ca, bit če dana ... 1 Tr#ovina, ki ima v vf.em letu 75 din cMstega dobička. »Katoliška« nabavna m prodajna zadruga v Lažkem je imela na osnovi raeunskih knjig v letu 1938. 75 din čistega dobička. čeprav je 100-od- stotno,katoliška' in so delavci po nekih kuponih, ki so jib. dobivali pri cestnem odboru, nabavljali svoje potrebščine pri tej zadrugi. Ugotavljamo, da je v tem konzumu zaposlen »katoliški« šef, in sestra njegove soproge. Sveto pismo pravi nekje: »Kdor ima veliko se mu bo dodalo, kdor pa imn. malo, se mu bo še to odvzelo.« 1 Okolica Lašlcega se v zadnjih letih močno izpreminja, pa ne v korist lepi sliki. ki jo je Laško nudilo. Naši pred- niki so dobro vedeli, da je treba naše zdravilišče in kopališče obkrožiti z ze- lenimi gozdiči in napraviti na ta način i/ Laškega prikupno letovišee. To se je v polni meri tudi posrečilo. Skalnati Hum je začel zeleneti in obronki desne- ga obrežja Savinje so bili obraščeni s smrekovimi gozdovi. Zadnja leta pa je zacela po teh g-ozdovih peti sekira in izvršili so razne poskuse, da se tudi humska pogozditev, dosežena s tolikimi žrtvami in trudom, skrči in uniči. Zdi se nam, da je nujno potrebno, da oblastva omejijo sekanje naših gozdov in da pospešijo novo pogozditev. Na to opozarjamo posebno gozdars'kega refe- renta g. Premersteina iz Radeč. Ko smo z veseljem čitali poročilo, da je obisk našega letovišča tudi v preteklem letu znatno napredoval, smo začeli misliti, da je treba tempo tega razvoja vzdr- žati, če ne še jjospeaiti. Ako nimalo domačini smisla za to, jih morajo oblastva k temu prisiliti. 1 Kiino Laško bo predvajal na veliko soboto ob 20.30, v neclcljo 9. t. in. ob 16.30 in 20.30 in v ponedeljek 10. t. m. ob 16.30 in 20.30 velefilm »Chicago v plamep.u«, ki je pri vseh premierah dosegel najvcčii uspeh. Največja po- žarna katastrofa v agodovini človeštva. Ljubezen mladega politika, ki je brez vesti stremel za svojimi egoističrami cilji in ki je propadel obenem s svojim mestom. Ljubezen žene do človeka, ki jo je hladno izkorišeal. TaNfilm naj si v^akdo ogleda. Tednik! — Opozarjamo na veliko opereto v nemškcmi jeziku >.>Lju^avni polk«, ki se bo predvajala v torek 11., v sredo 12. in v četrtek 13. t. m. vsakokrat ob 20.30. Hrastnik V sokolstvu Ib mot in bodoinost! Hrastnik, 7. arpila. Co nepristranski opazovalec premotri- va. delovanje Sokolskega društva v Hrastniku, opazi najprej, da se je s'e- vilo članstva in naraščaia v zadnjih (iveh letih znatno pomnožilo, tako da ;ie to društvo n?ijačje v kraiu. Nada- Ije opazi, da je druatveno delovanje, ki se izraža v raznih prireditvah, nastopih, izletih itd., mnogo bolj razgibano kot kdaj* prej. Da je ta napredek tako vi- nen, je pripisati spretnosti vodstva in izredni požrtvovalnosti članstva, ki se ne straši nobenih ovir. Program Petrove petletke, ki si ga ¦je začrtalo društvo, da ga izvede v do- ločeni dobi, je z ozirom na bremena in okoliščine, v katerih se nahaja, izred- no težak. Največje breme je pač dolg na domu. Pri pregledu bilance dela zadnjih dveh let pa lahko ugotovimo viden napredek in zadovoljiv uspeh v tem pogledu, tako da se lahko reče, da bo petlotka izvedena tako, kakor je bila zamišljena. Svetovni zgodovinski dogodki, ki se odigravajo v zadnjem času z bliskovito naglico, nam dajo mnogo misliti. Bolj ZVEZNÄ TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah kot kdaj prej je potrebno strniti vse narodne sile v enoten blok. Danes ni čas za razprave o raznih svetovnih nazorih, plemenih in slično. Vemo, kak- šen je konec, ee vlada v državi notra- nja razdvojenost. Naša domovina je postala marsiko- mu, ki ie bil še do pred kratkim hla- den za njo, mila in draga. Razni inter- nacionalni n-a^ori so se kar čez noč raz- biinili v nič. Združitev ljubljanskih akademikov v enoten blok in enotno so- delovanie narodno obrambnih organiza- cij je znak notranjega -pomirjenja. Ali bi ne bilo dobro in koristno, da se v tej smeri dela naprej? Češka delavska telovadna društva so sklenila likvida- cijo in bodo vstopila v skupno sokolsko organizacijo. Tudi pri nas bi bilo po- trebno dati iniciativo za kaj sličnega. Sokolska vzgoja je narodna vzgoja. V sokolskih tclovadnicah se uri in krepi telo ter biatri razum. Pripadniki So- •kola se vzgajaio v kremenite značaje in dobre državljane, ki znajo ceniti svojo domovino, za njo živeti in delati ter jo v sili tudi braniti. Večina prostovolj- cev in legionarjev je bila vzgojena v sokolskem duhu. Blagopokojni Viteški kralj Aleksan- der I. Zedinitelj je takrat, ko so bile strankarske strasti najbolj razpaljene, sam prevzel vso oblast in dejal, da mu je naivečji zakon čuvati državno celino in edinstvo naroda. V svoji državniški modi^osti in dale- kovidnosti je dobro vedel, da je ravno sokolstvo tisto, ki je sprejelo ta zakon in ga tudi izvaja. Zato lahko recemo, da je narodna zavest v sokolstvu naj- jaqja in da je zato v sokolstvu moč n bodočnost. Podražitev mleka Hrastnik, 7. aprila. Te dni krožijo po hrastniški dolini letaki s podpisom »Združene kmetske organizacije«, v katerih ^e naznanja de- lavstvu, da so s 1. aprilom podraži mlc- ko od 2 na 2.50 din, torej za 50 para pri litru. Ta korak se utemeljuje s tem, da kmečki sinovi zato silijo od doma k in- dustriji na delo, ker je cena kmečkim pridelkom prcnizka. Kakor smo se pre- prieali", so delili letake b strani Doia, .rato smatramo, da prihaja to povišanje cene v poštcv le za okoliške kmete. Delavstvo se ni nikdar izražalo, da 'majo kmcčki pridelki povoljno ceno. Nasprotno, delavstvo trdi, da je kmet premalo plačan za svoje delo. Da bi pa '> povišanje cene mleku vplivalo že na to, da ne bi kmečki sinovi iskali zapo- slitve v industriji, pa upravičeno dvo- mimo. Prizadeti bodo pač v veliki ve- čini ravno oni kmečki sinovi, ki so si ustvarili s svojo eksistenco v tukajšnjih podjetjih, v katerih je zapo3lenih res vec sinov večjih kmečkih posestnikov. Delavstvo bi tudi ne bilo proti takšne- mu povišanju cene, če bi tudi ono bilo tako plačano, kakor želi, kajti če bi tudi dclavcu povečali zaslužek, ne bi kriti- ziral. Končno bi pe morali zavedaci oni, ki vodijo kmečke organizacije, da je de- lavstvo najboljši odjemalec vseh kmeč- kih pridelkov, ne samo mleka. Pomi- sliti bi morali tudi, koliko je kmečkih krajev, kjer se ne da vnovčiti niti liter mleka ali kvečjemu po tako nizki ceni, da je niti ne maramo omeniti. Zato ve- ditc, da bi bilo treba več uvidevnosti na- pram delavstvu. 7r boy lie „Celiski grolie" v Trbovliah V ciklu jubilejnih prireditev je Sokol- sko društvo Trbovlje v soboto in ne- cleljo v razprodani dvorani uprizorilo odlično domače delo: Kreftove »Celjske grofe«. Bila ie hkrati proslava 30-letni- cc obstoja sokolskega gledališča, kakor je to pojasnil občinstvu v uvodnem na- govoru br. Paternost. Nastopila je elita rutiniranih igralcev. Zaradi obolelosti br. Odlazka, ki na- stopa že drugo desetletje kot odlicna igralska moč v Talijinem domu, je prev- zel glavno vlogo najmarkantnejše osebe, grofa Hermana, br. Mahkota in jo iz- vedel nad vse pričakovanje. Grot" Her- man je v Kreftovi drami osvetljen s povsem nove, vcrjetnejše prespektive kot brezsrčen fevdalec brez idealizma in sentimentalnosti in kot nosilec globoko zftsnovane ideje, ki koreni v stari tra- diciji na načrtu širjenja moči in gospos- tva Celje, ki naj bo v potomcu Ulriku nekoč kronano s kraljevsko slavo. To je pravi srednjeveški tiran in zatiralec našega kmeta. Brezhibno so bila podane tudi vse ostale vloge v zelo posrečenih historičnih maskah. Povsem logično in naravno je razvil pravdač — br. Rak svoje prepričevalne misli o potrebah no- vega socialnega reda in se goreče zav- zel za obrambo krivično prizadete žrtve surovega fevdalnega sistema in na trh- li bazi slonečih rodbinskih razmer: Ve- ronike, ki je ljubila, kakor ljubi vsako dekle, ne v svesti si tragičinh posledic razmeria do grofa Friderika. Da ni bila kastelanska hči, bi morda mogla uspeš- nejše uveljaviti lastno osebo v grofov- skem krogu in bi njena usoda izzvenela v lepši harmoniji. Sestra Sikoškova je simpatična in talentirana igralka. Fri- derika, ki se je zavzemal za nov duh meščanskega reda — v diametralnem nasprotju z očetovim naziranjem '— je podal br. Levee. Knez Piccolomini (br. Paternost) je v imenu grofa Hermana prevzel v fanatičnem tonu obtožnico — saj je bila obsodba s smrt jo že v na- prej dogovorjena stvar — in hotel rešiti gnilo moralo propadlega grofovskega stanu, razlikujoe dve vrsti zemljanov: gospoda in tlačana. Sodnik — brat Ri- har je izvedel povscm korektno in ne- pristransko svojo važno vlogo, ki pa naj bi končala po želji grofa Hermana s popolnoma drugim, banalnim izidom, najmanj pa z Veronikino oprostitvijo. Nova pojava' na odru je bila mlada moo br. Persoglio (Ulrik), ki je izvedel svojo vlogo neoporečno. Sestra Kochova (kra- ljica Barbara), že znana in priznana igralka, se ie zopet pojavila na našem odru in se dobro vživela v ne baš hva- ležno vlogo rafiniranc koketke, ki hlepi po razvratnem uživanju v tedaniih viš- jih krogih splošno udomačenega flirta in ljubimkanja. Težka je bila igra ka- rakteristiene, a odvratne osebe trdosre- ncga, brczznačajnega Jošta, ki je kot grofovski gosposki slepo pokoren vojak zastopal tudi lastne koristi. Tržani so r.aslikani kot slabotni, nesamostojni ljudje — posledica stoletnega, z bru- talno silo vcepljenega č\;ta inferiornosti tlačanstva do mogočnega gospoda. Ven- dar se je trgovec (br. Dolinar) osmelil kot prvi predlagati Veronikino oprosti- tev — znamenjc, da se je oglasil v "nji- hovem sreu čut pravičnosti — govorila jt vest! Duhovništvo je zastopano po dveh osebah: resni kaplan pater Gregor (br. Kužnik) in dobrovoljček gvardijan (br. Plavšak ml.), pripadnik tedanjega, ne baš najboljše pohvale vrednega klera Podčetrtek č Vprašanje stanovanj za tujce. Lani je bil v štcv. 42. »Nove Dobe« objavljen dopis pod naslovom »Za povzdigo Pod- četrtka«, v katerem je bilo m. dr. na- vedeno: »Nas trg ima vabljivo lego za tujski promet. Tujcem se nudijo na- slednje udobnosti, privlačnosti in zani- mivosti: 1. Mirna in udobna stanovanja v trgu in gradu. Treba je vse to lepo pripravi'ti in tujca pravočasno pridobi- ti« itd. V trgu (ne v gradu) pa žal ni na razpolago dovolj udobnih stanovanj za tujce, saj niti ni dovolj stanovr.nj za nameščence, ki službujejo pri nas. T^mu vprašanju bo treba posvetitl vso pozor- nost in na kak na(:in pripraviti stanova- nja, da ne bodo tujci razočarani, re bo- do prišli k nam na oddih. č »Trgovski list« z dne 31. marca je objavil poročilo 0 zborovanju sreskega združenja trgovcev, ki je bilo 22. marca v Celju, in poroča m. dr., da je bil ob Stran 8, »NOVA DOBA« 7. IV. 1939 Stev. 15. POZOR PIVOPIVC1! Ob priliki velikonočnih praznikov ne pozabite pokusiti Izborno tetošnje NOVO BOK P/VO iz pivovarne UNION tej priliki izvoljen za predsednika lesne sekcije g. Veršec iz Podčetrtka. č V Podčetrtku v trgu iščeta zakonca brez otrok stanovanje, ki naj bi bilo su- ho ter bi imelo vsaj eno sobo in malo kuhinjo. Ponudbo sprejema gostilna Ogmek v Podčetrtku do 3. maja. Malarien! vozovi pnnašaio zdravje Zdravstvena služba na Ceylonu, pe- strem otoku v Indijskem oceanu, na ka- terem divja malarija v tolikšni meri, se že nekaj časa trudi na vse načine, da bi preprečila širjenje te nalezljive bolezni. Ta služba je dala predvsem v promet propagandne vozove za pobija- nje te bolezni: imenujejo se »vozovi ma- larije«. Ti vozovi potujejo po vsej deželi in povsod, tudi v najmanjših naseljih jih razkazujejo. Ti propagandni vozovi, ki jih vleče močna volovska vprega, vsebujejo raz- stavno gradivo, ki so nanaša na mala- rijo in borbo za njeno pobijanjc, dalje fonograf in projekcijski aparat. V va- seh vozovi obstanejo in organizira se »dan malarije«. .Prebivalstvu se daje pobuda, da na svojih zemljiščih odstrani pogoje, ki pospešujejo razmnoževanje komarjev, obcnem pa se prebivalstvo poučuje, kako je treba sejati povrtnino, ker se je pri zadnji epidemiji pokazalo, da nezadostna ali slabo izbrana prehra- na pripravlja ugoden teren za malarijo in da onemoglo prebivalstvo lahko po- stane plen te bolezni. Vozovi malarije povzročajo povsod zelo živahno zanimanje. Upanje je, da bo kmalu mogoče opremiti modernejše vozove. Organizatorji želijo zamenjati volovsko vprego z motorjem, toda ka- raion žalibog ne bi mogel prispeti do najoddaljenejših vasi, ker so ceste v ze- lo slabem stanju ali pa jih sploh ni. Močvirna mrzlica je ena najbolj raz- sirjenih bolezni na Ceylonu in pokosi vsako leto mnogo žrtev. Zato predstav- lja borba proti tej bolezni v tropskih predelih važen del udejstvovanja vsake vlade. Pri zdravljenju malaričnih bolnikov se ravnajo oblasti na Ceylonu po pri- poročilih Odbora Društva narodov za pobijanje malarije, ki predpisuje za zdravljenje bolnikov dnevno dozo 1—1.3 grama kinina; kot preventivno sredstvo zadostuje dnevna doza 0.4 grama kini- na za osebo za vso dobo mrzlice. Ceylonu želimo uspeh v njegovi sreč- ni iniciativi in upamo, da bodo dosegli vozovi malarije na svojem potovanju dobre rezultate. Kam za Veliko noil Navdušeni planinci - smučarji imajo vrata v Savinjske planine na široko odprta. Na Korošici bo smuka sedaj ide- alna. Kocbekov dom je udobno zaveti- šče, do koder vodi zimska markacija iz Luč. Vzpon traja dobrih pet ur. Tudi na Okrešlju je sneg za smučanje najbolj- ši. Frischaufov dom bo oskrbovan preko praznikov in še ves prihodnji teden, ako vsaj nekaj gostov ostane. Logarska dolina je diven kraj za pomladani&e izlete. Tu nudita PiskernLkovo zavetišče in Tillerjeva koča gostoljubno streho. Clani SPD se lahko poslužijo znižanih prevoznin na celjskem rednem avto- ibusu, ki zaenkrat vozi do Solčave. Na Golteh pri Mozirski koči je snega za smučanje še vedno dovolj. Od tu so mogoči lepi izleti na Smrekovec in na druge vrhove. Za mestne izletnike je privlačna Celjska koča, v katere okolici se baš prebuja prekrasna pomladanska narava. Dunajska vremenska napoved za soboto 8. t. m.: Mimogrede močno oblačno, nikakih znatnih padavin, neko- liko hladneje. Vesele velikonočne praznike želi PODRUŽNICA tvornice mesnih izdelkov iosip Benko Murska Sobota Celie, Kralia Petra c. 13 Telefon 183 Dipl. phil. instruira vse gimnazijske predmete, zlasti jezike. Uspeh siguren. Naslov v upravi lista. Vsem svojim cenjenim naročnikom v Celju in okolici ter v Saviniski dolini želi vesele velikočne praznike in se priporoča za gradbena deia, \z- ddovanje načrtov in proračunov, po- j sebno za strokovno izsuševanj? mokrih stavb, po najnižjih cenah KOR0ŠEC DRÄGOTIN zidarski niojster in stavbni podjetnik Šmartno ob Paki Dobro znani vinofoc „Lisce", po domače pri „Ott". Oobra domača kapljical Krasen s p re h od l MA7tymiift Cenjenemu občinstvu naznanjani, da sem otvotil lastno krojaiko delavnuo v Cef/u. Mariborska cesla 14 lzvršuj m vsa krojaška dela po najnovejši niO'di. Solidna izdelava — Solidne cene. Za cenj. naročila se priporoča Martin Germ Lep čebeinjak proda Jos. KirbiS, Celje. Naznanilo preseiitve Vsgitj cenj odjemalccm in občmstvu vljudno nnznanjam, d;i sem presplil svo o tapetarsko in sedlarsko obrt in trgovino iz his*> Giavni trg St. 12 na Clavni trg šf. 9 v hišo g. dr. Golitscha kjer hočom postreči cenj. odjemalcem ludi zanaprej s priznano prvovrstmmi izdelki in zmernimi cenarni Za obilna naročila se priporoČMm __________Ivan Strelec Za fetno sezi/o se priporoia modna krojainica Naks Zabukošek, Celie INSTALACIJSKO POD JET IE FRANC BELAK - CELJE Za kresijo 12 a Telefon 243 Na novo previjanje električnih motorjev, transformatorjev, genera- torjev ter vseh vrst elektriCnih instalacij za luč in moč, postavljanje signainih naprav. tdefonov iid. |nlta|aci|a vodoodou, sarilarnih napr»M In centralnlh tufjav Vsaki osebi — družini nudi stulen zaslužek »MÄBÄ«, plctilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, Slo.mškov trg 1 Lepa stavbna parcela v Trnovljah blizu Gasilskega doma na pro- daj. Pojasnila daje dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik v Celju. | Cesen in čebuljček na drobno in debelo proda jjavno skladišče nasl. Celje. Mirna stranka brez otrok išče 2- sobno stanovanie s pritiklinami do 5 minut iz mesta. Ponudbe na upravo lisla pod »Mirna«. Dvo- ali trisobno stanovanje iščem v sredini mesta. Naslov v upravi lista. | Vetika parcela v Celju v izmeri 7.760 m3 ob glavni bano- vinski cesti naprodaj. P'smene ponudbe na upravo lista pod »100.000«. 2- sobno stanovanie v novj hiši s kuhinjn, kopalnico in pritikli- nami se odda takoj mirni stranki. Naslov v upravi lista. Hišnika iščem. Naslov v upravi lista. Naznanilo! ] Podpisana niscm plačnica y.a dolgove, ki | jih naredi moj mož Adolf Oremel. iožefa Dremel. ikotja vas Cenj. občinstvu se priporoCq tvrdka Anton Lečnik zaloga up, zlata, spebrnine, optika itd. Celje, Glavni trg Izkuäen optik na razpolago! Semenski krompir se dobi pri Jos. Plavcu v Cciju v vsako- vrstni količini. Istotam sedobi prvovrsten jabolčnik. Vellfra dvonadstropna trgovska hiia v sredini mesta Celja, z dvema trgovskima lokaloma in velikimi skladišči, ugodno ni- prodaj. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Ugodno«. Gostilniiani — pozorl Specialen polnomasten in okusen sir v hlewčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki cent pri tv. Karol loibner, Cef/e, Kralia Pe- tra cesla st. f7. fe/e/on št. 120. P r o s i m, poskusite ! Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalaciie •trelovodne naprave .folio Za ksesiio4 VvlJC Telefon 245 Prevzema vsa v zgora) navedene stroke tpadajota dela I* popravila — Cene zmerne — Postrežba totna in solifa« SPECIALNA DELAVNICA ZA HLADILNIKE Martin Pernovšek, Celie, umi\M uucns lzdelujem najmodernejši sistem hladilnikov (ornare zaled)zapivo ali jedila z jamstvom za hlajenje z elektriko ali ledom. Na OKlect razpolago v zalogi. Izvršujom vsa mizarska dela, kakortudi rolet« za okna. Vljudno se piiporočam za cenj. narocüa. Tvrdka M. Pšenicnik naznanja vsem znancetn in prijateljcm tužno vest, da je po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul v Cetrtek 6. t. m. v 19. letu starosti njen zvesti uslužbenec, gospod STANKO PEČNIK Pogreb drageya p< kojnika bo v soboto, dne 8. t. m. ob <8. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Ohranili bomo zvestega uslužbenca v trajnem spominu! Celje, dne 7. aprila 1939. . *L ¦!*„.- -- Tvrdka M. Pseniinik Celjska posojilnicaddü Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAVOD V CELJü Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJI^NICT D. D. V CELJÜ so varno naložene, se ugodiio obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Den^r naložen v domaČ denarni zavod, donaša koristi vsemu domdČemu narodnemu gospodarstvu I NALAGAJTE svo,H „,„„»., v Ce|j$kj posOÜlniCI d. d. V CeljU -Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRU2NICI: MARIBOR SOSTANJ Urejuje in za konzorcij vNove Dobe« odgovarja liado Peenils — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Celina — Oba v Celju