GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. T46 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SREDA, 8. maja 1963 SPE D. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Sejem «AIpe-Adria» na trdnejših temeljih Na rimskih trgovinskih pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo so se glede sejma obmejnih dežel «Alpe-Adria» dogovorili samo glede glavnih smernic, podrobnosti pa so bile prepuščene prizadetim gospodarskim zbornicam Trsta, Gorice, Vidma in Ljubljane. Na obeh straneh obstoje razni predlogi glede dopolnitev, ki bi bile zaželene, da bi sejmu zagotovili gladek potek ter s tem tudi večji uspeh. Trgovinske zbornice v Trstu, Gorici in Vidmu so se odzvale za Slovenijo na sestanek v Ljubljani, na katerem naj bi povabilu Gospodarske zbornice proučili zadevne predloge. Poprej so se predstavniki tržaške, goriške in videmske zbornice posvetovali na sestanku v prostorih Trgovinske zbornice v Trstu. Nato so v ponedeljek odpotovali na sestanek s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. V Ljubljano je prispelo 12 odposlancev italijanskih obmejnih zbornic, med njimi tudi več izvedencev za turizem.. Goste je pozdravil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Karmelo Budihna, ki je v kratkih besedah orisal Pomen novega sejma in obmejne trgovinske izmenjave za vse obmejne dežele. Naglasil je, da bo treba spremeniti režim sejemskega poslovanja. V imenu tržaške trgovinske ibomice je spregovoril podpredsednik dr. Vatta, ki je hkrati Predsednik tržaške delegacije It-alij ansko-jugoslovanske zbornice v Milanu. Dotaknil se je tudi trgovinske izmenjave med obema državama po splošnem trgovinskem sporazumu ter zlasti naglasil, da se ta izmenjava Vrši v zadnjem času ugodnejše za Jugoslavijo, kolikor se je njen izvoz povečal in ima tako na voljo več deviz za uvoz iz I-talije. Poleg dr. Vatte so odgovorili ha pozdravne besede predsednika Budihne dr. V. Palisi, izredni komisar trgovinske zbornice V Gorici, dr. Giancarlo de Ma-hiago, predsednik trgovinske Zbornice v Vidmu in ravnatelj ravnateljstva za zunanjo trgovino pri generalnem vladnem komisariatu v Trstu dr. G. Bor- % Kakor smo že svoj čas poročali, so pri Gospodarski zbornici Slovenije prepričani, da bi Se dal sejmu zagotoviti bolj gladek potek, ako bi namesto dotedanjega režima tako imenovanih vezanih poslov uvedli re-fim tako imenovane globalne kompenzacije. Poslovnemu partnerju bi tako ne bilo treba več iskati partnerja na drugi Strahi. Poleg tega so na jugoslovan- ski strani mnenja, da bi čas za zaključevanje poslov podaljšali, in sicer na eno leto. V italijanskih krogih so sicer za podaljšanje časa za zaključevanje poslov, vendar ne ‘na tako dolgo dobo. Predsednik turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan je ob tej priložnosti načel tudi nekatera vprašanja, katerih rešitev bi bila v korist razvoja turizma v obmejnih krajih. V duhu določb o maloobmejnem prometu bi se dali poglobiti tudi turistični stiki. V ta namen so potrebni posebni dogovori; izboljšati bi se dale tudi prometne zveze, pa tudi velesejme bi lahko izkoristili za učinkovitejšo turistično propagando. Govornik se je dotaknil tudi avtomobilske ceste Palmanova-Gori-ca, ki bi jo bilo treba podaljšati na jugoslovansko stran, da bi peljala globoko v Slovenijo. Naslednjega dne so nadaljevali razgovore o sestavi kontin-gentnih list. Na dnevnem redu je bil tudi sprejem, pri podpredsedniku izvršnega sveta Slovenije Janku Smoletu. Popoldne so se gostje odpeljali na Bled. Naj še dodamo, da z jugoslovanske strani še posebej nagla-šajo, da je Jugoslavija priprav ljena uvoziti večje količine potresnega blaga. FRANCO obsodil usmrtitev Grimauja kot a-tentat države na človeško svobodo ter protestiral,. da se s, takšnimi zločini skušajo zagovarjati s sklicevanjem na krščanstvo. Usmrtitev Grimauja so obsodili tudi katoliški duhovniki v. Ženevi, a španski poslanik v Bernu Vellison jim je s popravkom v listih cinično odgovoril, da protestirajo prepozno, saj je bil Grimau že usmrčen. VPRAŠANJE PREHRANE NA BOLONJSKEM SEJMU V okviru sejemskih prireditev v Bologni bo 11. in 12. maja prvi kongres gastronomije in dietetike v Italiji. Kongres bo obravnaval s strogo znanstvenega vidika ti dve vprašanji današnje prehrane; dotaknil pa se bo tudi gospodarskih plati, zlasti še v zvezi z industrijsko proizvodnjo in trgovino, številni znanstveniki iz Italije in Francije bodo obravnavali vprašanje prehrane zdravega in bolnega človeka z najrazličnejših vidikov. Preobrat v EGK pod vplivom Jugoslovana! Londonski časopis «Statist» priobčuje iz Ženeve dopis o delovanju Evropske gospodarske komisije pri Organizaciji združenih narodov, ki mu je dodana slika sedanjega tajnika dr. Velebita, Jugoslovana: ta je prevzel tajniško mesto za Švedom dr. Gunnarjem Myrdalom. Dopisnik K. K. Norsky ugotavlja v uvodu, da je bila Evropska gospodarska komisija v prvih petnajstih letih svojega obstoja malo več kakor previdna klirinška ustanova, ki je priobčevala nedolžna poročila o položaju v evropskih državah s te in one strani železne zavese. Zdaj pa so se pojavila znamenja na obzorju, ki kažejo, da hoče zaigrati važnejšo vlogo. Glavni tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant je ob začetku letnega zasedanja Evropske gospodarske komisije v Ženevi naslovil na zbrane posebno poslanico, v kateri pravi, da se ne bo upiral morebitnemu povabilu, nai prevzame večjo odgovornost za razne probleme, in postavlja potrebo po sožitju (koeksistenci > držav z različnimi gospodarskimi in socialnimi sistemi v tej jedrski dobi. Treba je konstruktivno uskladiti odnose med Vzhodom in Zahodom s političnega in gospodarskega vidika. Važni so prav tako politični kakor gospodarski problemi, seveda m treba z gospodarskimi pobudami nujno čakati do nastopa političnega popuščanja. VseKakor, ugotavlja ženevski dopisnik, je letos Evropska gospodarska komisija nastopila pot večje objektivnosti in volje ter se spustila v pogumno kritiko gospodarskega razvoja v državah s te in one strani zavese. Zlasti velja to glede napredka in nazadovanja v kmetijstvu in v nekaterih industrijskih panogah Vzhodne Evrope v zadnjem letu. Poročilo Evropske go- spodarske komisije se v tem pogledu nanaša na izvirno in temeljito raziskovalno delo, ki ga je izvršilo tajništvo. Mnogi ljudje v Ženevi vidijo pri terd roko novega izvršnega tajnika dr. Velebita, bivšega jugoslovanskega veleposlanika v Londonu in vernega učenca maršala Tita. Splošno pričakujejo, da se bo obravnavanje problemov v rokah dr. Velebita ostro razlikovalo od ravnanja njegovega prednika dr Gunnarja Myrdala. Glede imenovanja izvedencev, ki ga je izvedla Evropska gospodarska komisija, in sicer po državni pripadnosti in ne po akademskih kvalifikacijah, ob staja določena zaskrbljenost. Vsekakor se v današnji Evropi, ki se cepi na Evropsko gospodarsko skupnost, EFTA in Svet za vzajemno gospodarsko pomoč, odpira dovolj široko področje, na katerem se bo Evropska gospodarska komisi i a pod novim vodstvom lahko krepko uveljavila. Izimz ■ giss prvem mssfu Predsednik B. Kraigher o vprašanju zunanjih trgov hitreje. Da bi lahko povečali izvoz je treba še nadalje pospeševati modernizacijo industrije in izpopolnjevati kakovost njenih proizvodov. Zgrešeno bi bilo izvažati samo blago, ki ga ne porabi domača potrošnja. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja devizne politike. Predsednik Jakov Blaževič je govoril o potrebah notranje organizacije industrijske proizvodnje ter naglasil potrebo, da si gospodarske organizacije izdelajo lastne pravilnike. Nekoliko slabša konjunktura na Zahodu V Lillu se je sestalo Združenje evropskih inštitutov za proučevanje gospodarske konjunkture, da bi proučilo trenutno konjunkturo v Evropi. V združenju sta tudi Istituto nazionale per lo studio della congiuntura CISCO) iz Rima in ISE iz Milana. Sporočilo, ki so ga objavili po tem poletnem zasedanju, pravi, da je bil v tretjem tromesečju lanskega leta razvoj počasnejši, medtem ko se je gospodarstvo v četrtem tromesečju zopet razvijalo ugodnejše, in sicer v ritmu prvega polletja 1962. Indstrija je v prvem tromesečju 1963 napredovala počasneje, in sicer zaradi slabih vremenskih razmer; zato ne smemo v tem pojavu zastoja videti znamenje splošnega zastoja v letu 1963. Mednarodna konkurenca pritiska na cene industrijskih proizvodov, poleg tega se je dobi- ček podjetij skrčil tudi zaradi povišanja plač. V tem trenutku je na delovnem trgu nastopilo popuščanje napetosti, čeprav vlada v nekaterih državah pomanjkanje delovne sile, zlasti specializirane To popuščanje napetosti bo imelo za posledico počasnejše dviganje plač in ta okolnost utegne ugodnejše vplivati na finančni položaj podjetij. Čeprav so se cene potrošnega blaga dvignile, je močno povišanje plač ugodno vplivalo na potrošnjo v družinah. Povpraševanje iz izvenevropskih držav je pričelo pojemati, hkrati pa tu‘ di izvoz v države, ki proizvajajo surovine. V prihodnjih mesecih tekočega leta se bo gospodarstvo v državah Evropskega gospodarskega tržišča razvijalo nekoliko počasneje, v Veliki Britaniji, kakor v ostalih zahodnih državah bo napredek kljub temu približno enak lanskemu. Na zadnji seji je upravni odbor Zvezne gospodarske zbornice v Beogradu razpravljal o gospodarskem razvoju v državi ter se pri tem dotaknil še posebno poteka zunanje trgovine. Sejo . je vodil predsednik Jakov Blaževič, razpravi pa je prisostvoval tudi član Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, predsednik odbora za splošna gospodarska vprašanja. Na seji so ugotovili, da je industrijska proizvodnja v I. tromesečju tekočega leta napredovala za 11 odstotkov v primerjavi z razvojem v istem času lanskega leta. Ta rezultat predstavlja 22,8 odsto letnega načrta; to je za 1 odstotek, več kot v letni dinamiki zadnjih 11 let. Sodeč po sedanjem razvoju in vseh okoliščinah, se bo proizvodnja tudi v nasleunjin mesecih razvijala ugodno. Zunanja trgovina se je v prvih treh mesecih razvijala razmeroma ugodno. Jugoslavija je v tem času izvozila za 51 milijard dinarjev blaga, to je za 26 odstotkov več kakor v istem obdobju lanskega leta. Uvoz je še vedno visok, vendar v skladu z načrtom. Računajo, da bo izvoz aprila dosegel 19 milijard. V razpravo je posegel tudi član izvršnega sveta Boris Kraigher, ki se je del j časa zadržal pri vprašanju razmerja med izvozom in industrijsko proizvodnjo. Naglasil je zlasti, da si je treba prizadevati, da Jugoslavija ohrani osvojene trge v tujini. V tem pogledu ne smejo jugoslovanskega gospodarstva motiti morebitne težkoče, ki bi se pojavile v industriji. Ves gospodarski razvoj kaže, da se bo izvoz iz Jugoslavije razvil še LJUBLJANA, aprila Iz leta v leto pridobiva napovedna kraška okolica Trsta petino bolj kot turistični predel, pri tem sedanja državna •hej a skoraj ne igra vloge in de le, da ne predstavlja nikake °vire za razmah turizma, temneč celo mika zlasti tujce, da prekoračijo in pogledajo čez-djo. In ko enkrat vidijo in se daužijejo naravnih lepot do Pogojne in njene jame, se vrača-}° ponovno ter vedno globlje, fako da zlasti ob večjih praznikih napolnijo turistične postojanke daleč celo do Kranjske Sore in Planice, do Otočca in Celo do Pohorja. . Lani se je prvič pripetilo, da j® obiskalo Postojnsko jamo več "djih turistov kot domačih in ?a j€ bilo to leto po številu o-^skovalcev najboljše, odkar je jaitia bila pred več kot sto leti Odprta za javnost. To pomeni, da so dane še velike možnosti razvoj turizma, posebno tujega, glede domačega pa sedaj dgibajo, kje so razlogi, da je Padel pod dosedanjo raven, o ?enem pa delajo načrte, da bi Okoristili še vse druge velike jdožnosti, ki so dane, da bi se grizem na Krasu še bolj razvil P dosegel višjo raven tako gle-de udobnosti turističnih pošto lank in naprav kot glede cen. j Kot je znano, grade v Kopru ...v drugih obalnih mestih pre-'fej turističnih objektov od no-el°v do kopališč, kampingov, Kras naj postane še bolj privlačen Potrebne so as/altirane ceste, pa tudi novi gostinski obrati motelov in podobnega, kar je nujno potrebno novodobnemu turizmu. Pa ne samo to: potrebno je dohiteti veliki razvoj, ki je bil doslej dosežen v svetu in obenem zadostiti velikemu pri tisku turistov na to območje. Števila zlasti tujih turistov iz leta v leto rastejo m če hočemo, da se bodo še nadalje dvigala, je treba za to ustvariti vse potrebne pogoje. CESTA N.GORICA— SEŽANA—DIVAČA Toda obala ne predstavlja vsega, kar lahko to območje nudi domačim in tujim turistom. Tudi Kras postaja s svojimi posebnostmi vedno bolj zanimiv, čeprav manjka na Krasu skoro vse, kar je potrebno, da bi se razvil turizem v vsej svoji širini. V prvi vrsti so potrebne ceste Zato ni nič čudnega, da so že na delu projektanti na cesti, ki pelje iz Nove Gorice čez Dornberk, Branik, Štanjel in Sežano do Divače in od tod na novo moderno cesto za Koper in Ljubljano. Odsek ceste Seža-na-Divača že grade, vendar nekam počasi. Kaže, da bodo delo na vsem tem odseku do Diva- če pospešili in nekateri zagotavljajo, da bo vsa cesta do polet ja že asfaltirana. Cesta od N. Gorice do Dornberka je bila že prej asfaltirana. OD ŠKOCIJANŠKIH JAM DO LIPICE Posebno veliki načrti so za večje izkoriščanje turističnega trikota Sežana-Divača-Lipica. V območju tega trikota leže namreč znamenite škocijanske jame, ki so po zadnji vojni ostale daleč v senci Postojnskih, čeprav jih v nekaterih pogledih morda celo prekašajo. Poleg teh so še druge jame od Divaških pri Divači in Vilenice pri Lokvi, ki so tudi privlačne za bolj skromne turiste in tiste, ki jim ni do dolge hoje. O Lipici bi tu ne bilo treba govoriti, kajti ta je znana morda bolj Tržačanom kot domačinom in kmalu bo še bolj zaslovela v svetu s filmi, v katerih igrajo glavne vloge njeni Lipicanci. Pravijo celo, da sc v zadnjem času lipicanski «igralci» naj col j iskani za vse vrste filmov, v katerih nastopajo konji. Brez dvoma pa jim bo naj večjo reklamo naredil Wait moril, v katerem nastopa skoro 150 lipicancev. Lipica je turistično postala privlačna in s posrečeno pri ključitvijo žreb čarne k velikemu podjetju «Jadran.» v Sežani, je zagotovljen ne le njen obstoj, temveč tudi uspešen razvoj. V Lipici predvidevajo poleg že zgrajene moderne restavracije še gradnjo hotela; to Di bilo nujno zlasti za tujce, ki bi se radi ustavili v tej kraški oazi. Poleg tega bodo uredili m asfaltirali cesto, ki pelje do Lipice. Težja je zadeva škocijanskih jam. Veliki načrt je bil le dei-no izvršen in tako so bile jame elektrificirane, vse drugo pa še čaka. To «drugo> pa pomeni gradnjo gostinskega obrata ob jami, gradnjo vzpenjače skozi «okroglico», da ne bo treba toliko pešačiti in končno tudi u-reditev prometnih zvez od Divače do jame. Pravijo, da so i-ineli v starih časih, ko je bilo manj turistov, v Divači «fija-kerja», ki je često vozil goste čez Lipico v jame ali narobe. Danes tega ni in če si samo pe- Disney s svojim zadnjim fil-1 11 * * V šec brez plinskega pedala ali podobne naprave, moraš do jam peš. Vasi na omenjenem območju nudijo tujim in domačim gostom poleg omenjenih posebnosti, še mnogo drugih zanimivosti. Tako se Divača ponaša z najstarejšo in najbolj tipično kraško hišo, Lokev z znamenitim stolpom — Taborom, kot mu pravijo, v zadnjem času pa postajajo Lokve znamenite kot glavni dobavitelj kraškega pršuta. V vasi je namreč velik o-brat za pripravo pršuta v velikih količinah. Vas škocijan pa je zanimiva že sama po sebi, ker je v bistvu ostala stoletja nespremenjena. Tako tudi dru ge okoliške vasi. V DIVAČI MUZEJ KAKOR V ŠKOFJI LOKI V zadnjem času se vedno bolj ogrevajo, da ne bi gradili po vaseh modernih gostinskih o-bratov, temveč da bi preuredili m modernizirali nekatere stare tipične zgradbe in bi jim zlasti na zunaj pustili videz arhaično-sti. Tako bi tudi prišli najceneje in najhitreje do potrebnih turističnih objektov. Predlog je tudi, da bi na pr. v Divači najstarejšo hišo preuredili v nekak muzej, v katerem bi bili shranjeni stari predmeti s tega od-močja, obenem pa bi bila ohra njena izvirna podoba gradbenega tipa hiše tega kraja. Prvi tak muzej imajo že v Škofji (Nadaljevanje na 2. strani) »»mino auNte Ministrski predsednik Kube Fidel Castro je iz Havane na Kubi odletel v Murmansk v neprekinjenem poletu. Iz Murmanska je nadaljeval pot v Moskvo, kjer je prisostvoval znameniti prvomajski vojaški paradi. Te se po vojni prvič ni u-deležil ameriški poslanik, ker so Združene ameriške države prekinile diplomatske odnose s Kubo. Pred odhodom v Sovjetsko zvezo je Fidel Castro izjavil, da je pripravljen na sporazum z Združenimi ameriškimi državami; v,resnici so se odnosi med obema državama v zadnjem času nekoliko zboljšali. Kaže, da so se Američani odpovedali načrtu, da bi s silo zrušili Fidel Castra. Castrov obisk v Moskvi imajo v diplomatskih krogih za uspeh Sovjetske zveze, ker so Kitajci Rusom vedno očitali, da niso dovolj podprli Fidel Castra proti Ameriki. Nasprotja med ZDA in EGS Ni dvoma, da obstajajo med predstavniki Združ. ameriških držav, ki so bili določeni za konferenco Splošnega sporazuma glede tarif in izmenjave (GATT), in predstavniki držav Evropske gospodarske skupnosti, velike razlike glede vprašanja bodočih carin, zlasti glede carin na kmetijske proizvode. Izjave ameriškega državnega podtajnika M. Blumenthala na tiskovni konferenci o teh vprašanjih, to še bolj potrjuje. Blu-menthal je prišel v Ženevo na pripravljalna posvetovanja za sestanek ministrov in držav GATT. Blumenthal je naglasil, da želijo Združene ameriške države olajšati trgovinsko izmenjavo med državami ob Atlantiku. V ta namen je treba znižati carine. Američani so pripravljeni predlagati tako imenovano linearno znižanje carin v raznih državah ter so proti postopku za znižanje carin na po samezne vrste blaga. vVashinr ton želi, da se odstranijo tudi razne druge ovire na peti trgovinskih izmenjav in to že pri pogajanjih v okviru GATT izrecna želja ameriške vlade je tudi, da se vprašanje carin na kmetijske proizvode ne obravnava posebej. Združene ameriške države zahtevajo tudi, da je treba omogočiti predstavnikom manj razvitih držav, da rine znižajo kolikor potreba, da se zunanja trgovina sploh sprosti. Po Rokovem obisku v Beogradu Obisk ameriškega zunanjega ministra . Deana Ruska v Beogradu je dal povod za daljše komentarje v velikih zahodnin listih. Ameriški zunanji minister se je v Beogradu ustavil kar dva dni in se tam sestal z oa govornimi jugoslovanskimi dr žavniki m s samim predsedm kom Titom. Splošno prevladuje mnenje, da bo Rusko v obisk v veliki meri pripomogel k zboljšanju ne samo političnih, temveč tudi gospodarskih odnosov med obema državama. Jugoslovanska diplomacija si prizaaeva da bi Amerika tudi za trgovino z Jugoslavijo pričela zopet uporabljati klavzulo o naj večjih u-godnostrh, kar pomeni, da bi bila Jugoslavija zopet deležna vseh olajšav v zunanji trgovini, ki jih Amerika priznava drugim drža vam. Na podlagi sklep i a-meriškega Kongresa je bilo izvajanje te klavzule nasproti Jugoslaviji in Poljski pred meseci ukinjeno. Nikelj prisostvujejo razpravam. ^. Države EGS dajejo prednost iil 110V0 kanadsko jeklo industrijskim proizvodom pred kmetijskimi. Veliko nasprotje med Američani in državami Evropske gospodarske sicupnosti vlada prav glede obravnavanja carin na kmetijske proizvode, katerih izvoz si hoče Amerika zagotoviti za vsako ceno. V smislu novega zakona o razširitvi ameriške zunanje trgovine (Trade Expansion -Act) Amerika lahko zniža uvozne carine za 5(k odstotkov. Takšno znižanje bi bilo po mnenju Evropske gospodarske skupnosti za nekatere vrste blaga prenizko, zato želijo države EGS, da bi v Ženevi razpravljali o znižanju carin na posamezne vrste blaga in odbijajo tako imenovano linearno (povprečno za vse vrste blaga) znižanje. Združene ameriške države so v načelu proti razpravljanju aziroma zniževanju carir. na posamezne vrste blaga, vendar je Blumenthal v svojih izjavah dal razumeti, da bi bilo mogoče najti v tem pogledu kompromis. Izjavil je, da pravzaprav ni toliko važno razmerje, v katerem naj se ca- Predsednik upravnega odbora kanadske družbe INČO H. S Winegate je na občnem zboru v Torontu omenil, da Kanada lahko pokrije 25 odstotkov primanjkljaja v svoji plačilni bilanci z izvozom niklja. V svojem poročilu je dodal, da si družba prizadeva, kako bi odkrila nove donosne načine uporabe niklja pri izdelovanju raznih legur. V zadnjem času so v njenih laboratorijih odkrili nov način uporabe niklja pri izdelovanju jekla. Novo jeklo, ki so ga pridobili s tem, da so mu dodali 10 do 25 odstotkov niklja, je izredno odporno; imenujejo ga «maraging steel». Več družb je dalo tako pridobljeno jeklo že v promet. Od tega si družba obeta lepe dohodke. Tako se bo lahko zopet okrepila po nazadovanju, ki ga je doživela lansko leto. Danes je proizvodnja niklja izpod zmogljivosti obratov družbe, vendar vse kaže, da se bo v bodoče povpraševanje po jeklu pove čalo. mm Kvečjemu enega! To bo narobe vesoljni potop! Natančne statistike Ameriške akademije znanosti pravijo, da nas bo na svetu okoli leta 2000 čez 6 milijard in okoli leta 2070 25 milijard in čez 200 let 150 milijard, če že danes tožimo, da ni dovolj kruha za dobre tri milijarde ljudi, ali ga bo dovolj čez leta za 25 ali celo 150 milijard ljudi? Kakor ob vsakem vprašanju se mnenja tudi glede možnosti prehrane neštevilnih množic ljudi delijo vsaj v dva tabora, tako nekako kakor se družina navadno ob vsakem važnejšem vprašanju razdeli v dva tabora. Nekateri učenjaki in sociologi pravijo, da človeška znanost dovolj hitro napreduje — mar ne poročamo od številke do številke našega Usta o napredku agrotehnike in kemije — da bo mogoče izvleči iz zemlje toliko hrane, kolikor je bo človeštvo potrebovalo; če je ne bo na zemlji dovolj, jo po j demo iskat v morje, na samo dno. Tam ne bomo našli samo najrazličnejših razbitin in črepinj od potopljenih ladij in podmornic ter gomile človeških lobanj, ki jih morski psi niso mogli prebaviti, temveč tudi užitno hrano iz sivorov, ki niso ne prave živali ne prave rastline. Drugi so zopet mnenja, da ne bomo iz zemlje — še toliko manj, ker je nihče noče več obdelovati — ne iz morja pridobivali dovolj hrane za toliko ljudi, in da je treba zato čim-prej poklicati na pomoč rajnega anglikanskega pastorja Mal-thusa, ki je že pred 150 leti opozarjal državnike, da bo preveč ljudi na svetu, ako ne pričnemo planirati (omejevati) rojstva. Mi Slovenci na Tržaškem — ne vem, ali je tudi na Goriškem pod Italijo tako — moramo biti res brihtni ljudje. Malo kdo izmed nas kaj ve o Malthusu in vendar se v družinah že davno ravnamo po njegovih vnukih, tako da se po računsko hladno preštudiranem načrtu, ki ga bodoča zakonca izdelata še pred poroko, odločimo kvečjemu za enega otročička. Vse kaže, da smo v tem pogledu že prekosili Švabe v Vojvodini, ki so se pred voino v Jugoslaviji kar valili v bogastvu in masti, a niso «v strahu za bodočnost.» snravili na svet v svojih družinah več kakor po enega človeškega črvička. Za dve. že ni bilo dovolj pavole in svile. Potem bi ne bilo dovolj denarja za avtomobilček, za ameriško kuhinjo, za letovišče ali potovanje. Mi s svojimi novimi družinami gotovo ne bomo delali preglavic ne sociologom ne oblastnikom, kako bi za naše potomce poskrbeli dovolj hrane. Mi nismo nadležni državljani in nočemo biti kakor tisti, ki nas vedno bolj obdajajo z družinami, v katerih kar mrgoli naraščaja, plavolasega in tudi temnejše polti, ter vsak dan trkajo na vrata političnih in cerkvenih oblasti za primerno delo in kruh prav na tem ozkem pasu zemlje med morjem in kraški-mi skalami. Da bi tem in oblastnikom ne bili v nadlego — zadevamo se jim že dobrih 1300 let — smo zdaj prostovoljno in gotovo nejunaško izbrali pravo smrt, neizogibno spremljevalko bele kuge. Zapisal sem pravo smrt; kajti najnaprednejši učenjaki v Ameriki in Sovjetski zvezi so namreč med svojim raziskovanjem skrivnosti življe. nja prišli že tako daleč, da ločijo smrt od smrti. Po njihovih ugotovitvah naravne smrti sploh ni, življenje ne preneha samo po sebi, uniči ga le nasilje. Zato razlikujejo dozdevno smrt, kot n.pr. samo en organ odpove —- in tega bo možno nekoč nadomestiti kakor zamenjamo pokvarjeni del v avtomobilu — in pravo smrt, ki nastopi, ko se življenje nasilno uniči, tako n.pr. pri cestni nesreči ali pa življenjske celice razpadejo... Bela kuga pozna samo pravo smrt, smrt že preden se življenje rodi — pravo smrt ne samo posameznika, temveč tudi celih narodov. — Ib — Stori vse dobro, ki ga utegneš, na vse načine, ki jih zmoreš, povsod kjer utegneš, ob vsakem času, ko moreš, vsakomur, ki mu lahko, tako dolgo, kakor moreš. So ljudje, ki so rojeni na svet, da lahko kaj store in si pridobijo nagrade; drugi zopet samo zato, da to opazujejo in gledajo, kaj se dogaja. Ti dve vrsti ljudi se sramujeta, ko se srečata. Ako hočemo doseči splošno blaginjo v državi, moramo trošiti. Ako pa hočemo doseči zasebno blaginjo, moramo varčevati, s čimer lahko premagamo vsako težavo. Stran 2 GOSPODARSTVO Sreda, 8. nfta*i 1968 ■00 SESTAVA NOVEGA ITALIJANSKEGA PARLAMENTA. Zadnje volitve so prinesle precej sprememb v sestavi poslanske zbornice in senata. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navajati podrobnih podatkov o izidu političnih volitev, ki so sicer zelo zanimivi, pač pa se bomo omejili na primerjavo števila mandatov posameznih strank po novih volitvah z dosedanjim številom (na podlagi volitev iz leta 1858): krščanska demokracija 280 poslancev (poprej 273), komunistična stranka 166 (140), socialistična stranka 87 (84), liberalna stranka 39 (17), socialno demokratska stranka 33 (22), Italijansko social, gibanje (neo-fašisti) 27 i.24), monarhisti 8 (25), republikanci 6 (6), druge stranke 4 i5); med temi Južno-tirolska ljudska stranka 3 (3). Sestava senata: krščanska demokracija 133 (123), komunisti MEDNARODNA TRGOVINA Češkoslovaška trgovina v letu 1852 Pred II. sejmom motorjev in motornih vozil Od 10. do 19. maja bodo prostori Gospodarskega razstavišča v Ljubljani prizorišče 2. sejma motorjev in motornih vozil, nad katerim je prevzela pokroviteljstvo Gospodarska zbornica Jugoslavije. Prvi tak sejem je bil že leta 1960 v Ljubljani, ki je na splošno zadovoljstvo tako domačih kot inozemskih razstavljavcev zelo dobro uspel. Prav zaradi vsestranskega uspeha, ki ga je požel že prvi mednarodni sejem v Ljubljani, je bila Ljubljana v soglasju domačega združenja proizvajalcev motornih vozil kot tudi v soglasju tovrstnega mednarodnega foruma ponovno povabljena, da letos organizira motorni sejem. Vsi razstavni prostori na Gospodarskem razstavišču za ta • ,■ zor, smejem so bili razprodani — riir.i3"iQ .s°claIlSu.1,4? *3j)> llbe; | praktično so bili že oddani v Polovici februarja. To dej-r'“" »="= ' - • stvo p0trjUje izre(ino zanimar 14 (5), neofašisti 15 (8), monarhisti 2 (7), republikanci 0 (0) ostali 3 (3); med «ostalimi» 5 pristaša Južnotirolske ljudske stranke (poprej 2). NOV POLITIČNI POLOŽAJ Izid zadnjih političnih volitev pomeni precejšnjo utrditev 'e vičarskih strank, vendar te tr: stranke v parlamentu ne sodelu jejo, ker so socialisti do sedaj podpirali vlado levega centra, v kateri so socialni demokrati medtem ko so komunisti ostal v opoziciji. Desno krilo v kr ščanski demokraciji zahteva glavo predsednika Fante, ni j a Prevladuje mnenje, naj bi se stavili začasno vlado, ki bi bila predvsem upravne narave, dr kler ne pride do občnega zbore socialistične stranke, ki naj dokončno odloči smer socialistom Krščanska demokracija je zgubila okoli 4 odst. svojih glasov Bila je sicer pripravljena na ir. zadovanje, toda ne v takšni meri. Desnica hoče izkoristiti o slabitev krščanske demokracije in utrditev zlasti komunistične stranke zato, da bi zrušilo vla nje domačih proizvajalcev motorjev in motornih vozil za ta sejem. Za motorni sejem so pripravljeni vsi razpoložljivi pokriti in odprti prostori na Gospodarskem razstavišču, tako hale A, B in «Jurček», veliko prostora pa so številni razstavljavci zasedli. s svojimi proizvodi na odprtih, nepokritih površinah. Novi kontingenti za uvoz živine Ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo naslednje kontingente za uvoz goveje živine in govejega mesa v mesecu maju: Za države Evropske gospodarske skupnosti in PTOMA 33.930 glav goveje živine in 19.965 stotov svežega in zmrznjenega govejega mesa. Druge države na seznamu «A» Import: 30.310 glav živine in 47.085 stotov mesa. Količine bodo tako razporejene: Goveja živina. Iz Avstrije 13.865 glav, iz Danske 2620 »UiailAC ZfctvU, Ud. Ul zrušilo Via. | J*- sicvv, 1^- l-y)dbor te družbe je že stopil stik s krajevnimi oblastmi slede odkupa zemljišč potrebah za gradnjo. b) Neuradniško osebje do 7. leta službe 12 dni od 7. do 15. leta službe 15 dni od 15. leta službe dalje 18 dni JAVNI LOKALI: a) Uradniško osebje od 1. do 5. leta službe 19 dni od 5. do 10. leta službe 21 dni od 10. do 20. leta službe 26 dni preko 20 let službe 30 dni b) Neuradniško osebje od l. do 5. leta službe 16 dni od 5. do 10. leta službe 19 dni od 20. leta službe dalje 22 dni Pravica do dopusta nastopi po enem letu službe. Izkoristiti se mora v času (po želji uslužbenca in po dogovoru z delodajalcem od maja do oktobra. Dopust se ne more deliti na več kot dva dela. Ce med dopustom uslužbenec zboli in če je bolezen prijavljena in pripoznana, se dopust pretrga. Med dopustom se uslužbenec ne sme odpustiti iz službe. Dopust se ne more začeti na dan pred praznikom in tudi ne na praznični dan (vštevši nedelje). Dopustni čas se šteje po koledarju. Primer:: 15 dni dopusta z začetkom 1. julija: uslužbenec se vrne na delo 15. julija. Samo državni prazniki in prazniki med tednom podaljašjo dopust. Tisti, ki želijo zapreti trgovine zaradi dopusta ali zaradi restavracije prostorov, morajo predložiti v tem smislu prošnjo na kolkovanem papirju na občinski urad; v njej morajo navesti razloge in čas, za kate- STROJ ZA RAZKUŽEVANJE. V stari luki v Trstu je na preizkušnji stroj za razkuževanje rastlinskih živil in povrtnin. O-premljen je z napravo za pospešen j e zorenja in za ohranitev povrtnin ter sadja. Stal je okoli 50 milijonov lir. STAVKA V TRSTU. V podjetju «Cotonificio San Giusto», v katerem je zaposlenih 500 oseb (povečini žensk), je bila 26. a-prila stavka. Osebje zahteva zvišanje plač. Nekaj dni nato so se med delavkami in vodstvom začela pogajanja. DENAR ZA JAVNA DELA V TRSTU. Upravni odbor skrbništva za javna dela je na svojem zadnjem zasedanju odobril 120 milijonov lir za razna dela v novem pristanišču; dalje 50 milijonov lir za vzdrževanje mestne kanalizacije in 26 milijonov lir za popravilo ceste, ki povezuje spodnji del Rocola z Ulico delVEremo; prispeval bo tudi 62.5 milijona lir za dograditev nove železniške postaje v žav-ljah. PRED PODRAŽITVIJO BENCINA? Kot znano, prejemajo nameščenci pri bencinskih črpalkah samo 5.10 lire na vsak liter prodanega bencina; 69.40 lire gre državi, petrolejskim družbam pa 21.50 lire. Zato zahtevajo «bencinarji» povišanje svojega deleža iti se pri tem sklicujejo na povišanje življenjskih stroškov. Ako ne bo hotela država popustiti in znižati davkov na petrolej in če bodo tudi petrolejske družbe vztrajale pri svojih cenah, bo mogoče ustreči «bencinarjem» samo z zvišanjem cene bencinu. V TRSTU VEDNO MANJ KNJIGARN, število knjigarn v našem mestu se krči. Pred dvema mesecema je zašla v stečaj knjigarna Zigiotti na Korzu; pred nekaj dnevi je milanska družba, ki ima v Rimski ulici že knjigarno «Minerva», kupila še Borsattijevo knjigarno v Dantejevi ulici. (Nekdanji lastnik Borsatti je pred nekaj leti umrl.) Ne kaže, da bi odkup Borsattijeve knjigarne pomenil razširitev knjigotržništva v Trstu. Skoraj gotovo bodo namreč knjigarno «Minerva» v Rimski ulici zaprli, ker bodo preuredili stavbo, v kateri je nameščena. («Treven»). ...... , MNOGO JUGOSLOVANOV PO ITALIJI. Za prvomajske praznike — praznik 1. maja so v Jugoslaviji obhajali dva dni — je prišlo v Italijo vse polno Jugoslovanov. Prišli so kot izletniki potovalnih uradov, pa tudi posamič z lastnimi vozili. Mnogi so se odpeljali globoko v Italijo, v Benetke, Padovo, Milan, v Bologno in še naprej. Večinoma se izletniki nazajgrede ustavljajo v Trstu, kjer nakupujejo razne izdelke zlasti obleko. «Kom-pasov» avtobus je pripeljal v Trst tudi cvetličarje iz Slovenije, ki so si ogledali cvetlično razstavo. Iz Trsta so se odpeljali v Miramar, nato v Gorico ter se vrnili čez goriški mejni prehod. Tržaški in goriški trgovci se vsako leto razveselijo prvomajskega praznika, ker jim ustvarja lepo priložnost za prodajo blaga Jugoslovanom. (V I-taliji so 2. maja trgovine odprte.) NAŠE SOŽALJE Pri Kozini se je z avtomobilom smrtno ponesrečil 43-letni Ivan Jankovič iz Postojne, ko mu je divjačina prestregla pot; v Trstu sta v prometni nesreči izgubila življenje 56-letna Vanda Cervini in 51-letni Nereo Cer-vini; v Bazovici je v starosti 88 let umrl naj starejši vaščan Andrej Žagar, po domače Matjol; prav tako v Bazovici je umrla Tereza Gigič vd. Racman Ra-žem; v Medji Vasi Ivan Peric, v Trstu Emilija Dariš, v Sovod-njah Karolina Tomšič roj. Cotič, v Rubijah 66-letni upokojenec Ivan Kranjc (Nutič), na cesti med Trstom in Benetkami pa sta se smrtno ponesrečila med avtomobilskim trčenjem 22-letni Adolf Persolja in 23-letni Roman Pintar iz števerjana. Po 30 letih zopet doma V treh so bili v «Miramaru», brzcu, ki je hitel iz Trsta čez Ljubljano proti Dunaju. Po njem bi skoraj sodil, da so bili Grki, tako živahen je bil on in nekaj nižje postave se mi je videl. Ena izmed dveh deklet — osemnajst let gotovo še ni prekoračila — je nekaj časa mrdala na sedežu nasproti njemu, ker je skoraj polovico tega zasedlo drugo dekle, a se je kaj kmalu odločila in legla na sedež pred nami. Vsi trije — pozneje sem dognal, da je to oče z dvema hčerkama — so se vedli nekam svobodno kot ljudje, ki mnogo potujejo in so na vlaku doma. V Sežani je oče dal krepko lekcijo, prav po slovensko, hčerki, ki je ostala pokonci in je hotela pomarančne olupke vreči kar skozi okno na postajo. Bili so torej ljudje našega rodu in kaj kmalu sva se z njim zaple-la v pogovor Peljali so se v Maribor, bili so v Ricmanjih, v njegovem rojstnem kraju, ki ga je zdaj obiskal prvič po 30 letih. Zdaj je tam pod Italijo vendar drugače, kakor je bilo pred 30 leti, ko je kot 16-letni dečko z vso družino zapustil svoj rojstni kraj, da bi se rešil neznosne more pod fašizmom. Zdaj mora biti tod drugače, je nadaljeval, tudi stražniki govorijo drugače kakor tedaj pred 30 leti. Stražnik mu je dejal: «čemu bi se sovražili, če smo druge krvi in drugega jezika, ko pa dihamo isti zrak in sije na nas isto sonce?«. Oče si je z družino skušal u-stvariti novo življenje v Bistre-nici na Vardarju (v Makedoniji), kjer so se primorski priseljenci organizirali v zadrugo in obdelovali zemljo vsak zase, a s skupnimi stroji in drugim orodjem. Potem ga je zaneslo v Banat, nekam blizu Vršca. oče je umrl, sin pa se je seznanil z mlado Srbkinjo iz Negotina in imel z njo osem otrok — osem punc, najstarejši dve sta zdaj z njim potovali v Riema-nje. Iz Banata so prišli v Slovenijo in zdaj je zaposlen v Tovarni umetnih brusov v Radva-njah pri Mariboru in z njim tudi ena izmed hčera. Pravzaprav bi bil še rad delal na zemlji pa ni šlo več. Vse hčerke govorijo^ slovenski in mati tudi, prav nič se ji ne pozna, da je po rodu Srbkinja. Vsi so torej Slovenci, vendar so njihove kretnje tako živahne in njihova drža tako lahka kakor da bi imel človek pred seboj prožne Makedonce. V Ricmanjih so jim znanci in sorodniki znesli skupa, kar si oko poželi, in jih niso zapustili vstran. Slovo je bilo res težko. Ko si je na sežanski postaji ogledoval potni list, preden ga je izročil obmejnemu organu, sem lahko razločno razbral : Pregare Konrad. Eden izmed toliko naših ljudi, ki so srečno ušli fašistom in si drugod ustvarili novo življenje. L. B. Na letošnjem zasedanju Združenja goriških industrij cev so poudarili važnost nove industrijske cone v Tržiču, ki bo prispevala k razvoju luke. Ladjedelnica CRDA je zadnje čase prejela več naročil, kar je posledica zboljšanja tehnične o-preme; svojo opremo pa je izpopolnila tržiška družba «Offi-cine Elettromeccaniche». V kratkem bodo ustanovili v sklopu družbe SABE novo termoelektrarno «Screw Bolt Eu-ropa -hS-B.E. S.p.A.». Dajala bo 640.000 kilovatov energije, predvsem za nove obrate, ki jih bodo zgradili v industrijski coni v Tržiču. Na zasedanju so iznesli željo, da bi podobna ustanova za industrijo obstajala tudi v Gorici. Pri njenem obratovanju bi sodelovale tako občinske kot zasebne tvrdke in podjetja. Najprimernejše področje naj bi bilo ob Soči med štandrežem in Sovodnjami. Na istem področju bi lahko zgradili tudi vrsto industrijskih objektov, ki bi zaposlili nekako 9000 oseb, z naložbo okoli 80 milijard lir. Za goriško prosto cono, katere rok zapade 31. decembra 1966. leta, je Združenje poso-ških industrijcev zahtevalo povečanje kontingentov in odobritev novih kontingentov, ki bi omogočili nastanek novih o-bratov. Ako bi hoteli pospešiti industrijski razvoj v Gorici, bi morali še dopolniti olajšave proste cone in hkrati odpisati razne davke, kakor davek na poslovni promet (IGE) za nabavo opreme za nova podjetja. Industrij ci so tudi naglasili, da bi morala rimska vlada nakazati rotacijskemu skladu, ki je dosegel 60 milijard lir in je bil te dni povečan za 5 milijard, nadaljnjih 5 milijard. GORIŠKI POKRAJINSKI OD BOR je na zadnji seji odobril prispevek za gradnjo občinske-zdravniške ambulante-v Campo-longo al Torre, nadalje izplačilo začasne doklade nekaterim občinskim uslužbencem v Krminu in prispevek športnemu in filharmoničnemu društvu v Tržiču. Sociolni ■ " '^ 7; e?- UTRINKI POVIŠANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V ŠVICI. Poročilo švicarske vlade o obračunu za leto 1962 ugotavlja, da se je življenje v Švici lani podražilo. Cene potrošnega blaga so poskočile za 4,3 odst., medtem ko je znašal odstotek leta 1961 samo 1,8 odst. Na podlagi proučitve, ki je bila izvršena meseca oktobra, so se plače delavcev v enem letu dvignile za 7,5 odst., plače nameščencev pa za 4,5 odst. PODRAŽITEV MLEKA V FRANCIJI. V Franciji so oblasti do sedaj določale dve ceni mleku, in sicer eno za zimski čas, drugo za poletno sezono. Odslej bo veljala samo ena cena za vse leto. Ministrski svet je na svoji zadnji seji, kateri je prisostvoval tudi predsednik De Gaulle, obravnaval, položaj francoskega kmetijstva ter na pritisk francoskih kmetov, ki so zagrozili z demonstracijami, določil višjo ceno mleku, in sicer 0,372 franka za liter (47,1 lire) pri živinorejcu. Konec marca je bila določena cena 0,357 franka. Nova cena je za 4,2 odstotka višja. Že marčna cena je bila za 2 odst. višja od lanske. Ministrski svet je tudi dovolil z višanj e cene govejega mesa za okoli 4,2 odst. VIŠJA DRAGINJSKA DOKLADA. Na podlagi sistema premične lestvice je bila draginj-ska doklada za bančne nameščence za maj in junij 1963 povišana za 5 točk, kar predstavlja zvišanje plače za 2,841 odstotka. V Italiji je okoli 25.000 bančnih nameščencev. Draginj-ska doklada je bila povišana na podlagi gibanja življenjskih stroškov v februarju in marcu v Milanu. Tudi draginj ska doklada za nameščence in delavce v industrijskih, trgovinskih, o-brtniških in kmetijskih podjetjih se je povišala, in sicer za 3 oz. 4 točke, in to na podlagi poročila osrednjega statističnega urada o gibanju življenjskih stroškov. kultura in življenje Tržaški pisatelj v nemščini Tržaški pisatelj Italo Svevo, njegovo pravo ime je Ettore Schmitz, je zaslovel pravzaprav šele po svoji smrti; k temu je pripomogel zlasti francoski kritik Benjamin Cremieux, ki je posvečal veliko pozornost italijanskemu leposlovju. Njemu se je pridružil švicarski kritik Max Rychner. Italo Svevo je bil po materi Italijan, po očetu pa Nemec, in kritiki trdijo, da se tudi v njegovem slogu — pisn! je v italijanščini — čuti nekakšna trdota. Svevo se je smrtno ponesrečil z avtomobilom 13. septembra 1928. Po drugi svetovni vojni so se zanj začeli močno zanimati Nemci in založili več njegovih prevodov. V založbi Rovvohlt ie 1959. izšel v prevodu Piera Ri-smonda «Zeno Cosini«, še naslednje leto «Senilita» (Ein Mann wird aelter) in še v nai-no ve j šem času «Una vita« (Ein Leben). Italo Svevo opisuje v svojih delih boj za obstanek ljudi iz Vsi bodo vkliLiceni v socialno zavarovanje Tudi obrtniki ■ Redka kmečka hiša brez pokojnine Bolniško zavarovanje vključuje v Jugoslaviji vse kategorije delovnih ljudi. Ne dolgo tega so bili vključeni v socialno bolniško zavarovanje kmetje. O-brtniki so imeli doslej svoje posebne obrtniške sklade za primere bolezni in pa za pokojnino. Zdaj pripravljajo zakon, da bi bili tudi obrtniki deležni splošnega socialnega zavarovanja, ki je ugodnejše od dosedanjih obrtniških skladov. Zelo številni so starejši ljudje, ki že precej let prejemajo razne pokojnine. Vsi tisti, ki so bili v stalnem službenem razmerju ali pa samo po nekaj mesecev na leto zaposleni kot sezonski delavci, prejemajo sedaj pokojnine. Zelo številne pa so posebno na Primorskem pokojnine, ki jih prejemajo bivši borci, široko tolmačeno vsi, ki so stalno podpirali narodnoosvobodilno borbo. Teh je jamo na Primorskem na tisoče, saj ni skoraj bilo človeka, ki ne bi na neki način sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Ponekod se bo pojavil problem starejših kmetov posebno po hribih. O tem že razpravljajo v socialnih odborih. Vse beži s hribov v ravnine, otroci so že odšli in ostali so -samo stari, za katere bo treba skrbeti. Zelo visok odstotek starejših ljudi prejema pokojnino že kot borci ali člani NOV. Mnogi prejemajo priskrbnino od posebnega socialnega odbora v Beograda. Delajo na tem, da bi prejemali vsi stari in nepreskrbljeni občani denarno pomoč v višini minimalne socialne pomoči za VISTA TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogatj. izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala kritje nujno potrebnih življenjskih stroškov. Zdaj najbolj težko čakajo vsakega prvega v mesecu prihod pismonoše tudi v čisto kmetijskih vaseh, ker so že redke hiše, da ne prejemajo redne socialne podpore ali pa pokojnine. Po določilih nove jugoslovanske ustave kaže, da bo nova skupščina pohitela z izdajo zakona za socialno bolniško in pokojninsko zavarovanje še prav redkih kategorij ljudi, ki so doslej ostale izven splošnega socialnega zavarovanja. V Jugoslaviji je začelo hitreje rasti število ljudi nad 60 leti starosti, ki jih bo leta 1964 že okoli dva milijona. S tem pa se tudi veča obveznost javnih u-stanov, da jim preskrbijo vsaj socialni minimum. meščanskih krogov in podrobno slika tržaški poslovni svet; sam je bil nameščenec v trgovinskem podjetju ter se je zaman skušal postaviti na lastne noge kot poslovni človek, življenje je opisoval realistično, brez vsake olepševalne primesi, celo pesimistično. Pravijo, da je njegovo delo cenil tudi znani angleški (irski) pisatelj James Joyce, ki je v prvi vojni nekaj časa živel tudi v Trstu. Helwig Wer-ner pravi, da po svoiem načinu opisovanja življenja spominja na Dickensa. Po njegovem romanu «Senilita» je bil izdelan film. Smrt akademika Antona Sovreta V Ljubljani je umrl v 78. letu starosti akademik dr. Anton Sovre’, redni profesor na filozofski fakulteti. Rami je zaslovel zlasti kot prevajalec grških in latinskih klasikov. Njegovi prevodi so se odlikovali po lepem jeziku in so veljali za nra-ve mojstrovine. Rajni je poučeval pred prvo svetovno vojno tudi na slovenski gimnaziji v Gorici. Naši igralci odlikovani Preteklo nedeljo je Slovensko gledališče uprizorilo na Opčinah dramo Arthurja Millerja «Smrt trgovskega potnika«. Dvorana je bila nabito polna z občinstvom, ki je na koncu igre z navdušenim ploskanjem nagradilo naše umetnike. Ob tej priložnosti je predstavnik gledališča povedal, da je ansambel med svojim gostovanjem po Sloveniji doživel velik uspeh in da so bili odlikovani 3 člani gledališča: Modest Sancin in Jožko Lukeš za vlogi v drami «Smrt trgovskega potnika« ter Stane Starešinič za vlogo Hamleta (v gledališču v Karlovcu). člani SG bodo v soboto 11. maja ob 21. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« uprizorili krstno predstavo Josipa Tavčarja igre «V Honolulu». Ponovitev bo v isti dvorani v nedeljo ob 18. uri. Naj dodamo, da je predstava prepovedana mladini izpod 18. leta. Režija: Adrijan Rustja, scenograf J. Cesar. SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VOtiNO-POTN IŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA. HODNA AFRIKA (Rijeka . Split . Neapelj - Genova . Marseille-Casabltmca . Dakar - Conakry - Tacoradi . Tema, Rio de J aneiro - Santos - Montevideo -Buenos Aires), kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo, Indone. zijo, Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovori nimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja eSPLOSNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TRANS TRIESTE Societa a r. 1. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA- vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. JrdMUlA&fUt IČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 Mednarodna špedicija In transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb Ljubljana. Rijeka. Maribor, Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-nin. Jesenice Nova Gorica Kozina Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823 RIJEKA . Jugoslavija Nove ln udobne ladje ejadroltmjei (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l eOrebiča ln m/l »Opatija« odplujejo iz 6 Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugoslovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, ltej *n Pirej, Potovanje traja 14 dni. Parnik «Lastovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih lukah ter v Herakllonu na Kreti. Cene prevoza so konkurenčne usl uge na krovu prvovrstne. Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degU Abruzzi, 1 Trst ah direktno na Jadrolinijo-Rijeka • i j r ( « JUCOLINIJA Održava osam linija i to: S JEVERNA EVROPA Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) te Jadrana za London i Hull. Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen. Brza pruga (svakih dvadeset dana) lz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugala) zs j* j, 31.— 31,— 31,- Cin (stot. dol. za funt) . . . •e 112.75114.62 116,87 Svinec (stot. dol. za funt) . . . . 10.50 10.50 10,50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 11.50 11.50 12,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . , > 22.50 22.50 22,50 Nikelj (stot. dol. za funt) . . . • . 79— 79.— 79,— Živo srebro (dol. za steklenico) . 186,—185.— 185,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) 35.95 35.95 33 32 % 35,95 32 7, LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . fr 234 % 234 % 234 7, Cin (funt šter. za d. tono) . . , 881.- 886 y2 904,— Cink (funt šter. za d. tono) . . , 74 y2 747s 74 7, Svinec (funt šter. za d. tono) . • • 58 % 57 % 57 V, SANTOS Kava »Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 1274,-1274.— 1274,— V preteklem tednu so cene na svetovnih tržiščih ostale v glavnem neizpremenjene, le cene činu, sladkorju in kakau so se precej dvignile. KOVINE Baker je v Londonu ohranil prejšnjo ceno. Cin je v Londonu rahlo napredoval. Angleška zasebna tvrdka napoveduje za letos 10.000 do 12.000 ton proizvodnega primanjkljaja. Po najnovejših cenitvah kaže, da bo poraba te kovine v Evropi dosegla 63.000 ton, v ZDA 53.000 ton, drugod pa 41.000 ton. KOTAČI JE. (Tečaji do 3, maja, v oklepaju so zabeležene kotači j e prejšnjega tedna.) LONDON (1 funt šterling za tono 1016 kg): baker, proti takojšnji izročitvi, je ohranil prejšnjo ceno 234y2; cin proti takojšnji izročitvi 905 (892); svinec 57 3/4 (57 7/8); cink ohranil 74 3/4. NEW YORK (stotinka dolarja za 1 funt): baker v I. terminu 29.82 (29.74); svinec (New York) neizpremenjeno pri 10.50; cink Saint-Louis ohranil 11.50; aluminij v lingotih ne-izpremenjen 22.50; antimon Lare do (1 dolar za tono) neizpre-menjen 28—28 1/2; lito železo 63.33; Buffalo 63.50. KAVČUK Na številnih tržiščih je nj'e-gova vrednost zdrknila. Proizvodnja malezijskega gumija je v marcu znašala 56.103 tone proti 63.695 tonam v februarju. Izvozne količine so narasle za 5000 ton in so se dvignile na 79.331 ton. Zaloge kavčuka so utrpele 20-odstotno skrčenje in znašajo 84.093 ton. KOTAOIJE. London (1 dolar za 1 funt): vrsta R8.S. proti takojšnji izročitvi 221/16 do 22 1/8 (22 3/8—22 7/16); Singa- pur (1 dolar za 1 funa): 74 7/8 do 75 1/8 (76 1/8—761/4). New York (stotinka dolarja za en funt) : 26.95 (27). ŽIVILA Sladkor je tako v Londonu kot v New Yorku zabeležil rekordno ceno. Predvidevajo, da bo letos povpraševanje preseglo ponudbe za 1.5 milijona ton. Pridelek na Kubi bo za 3 milijone ton nižji kot sicer in bo najpičlejši v vseh povojnih letih. Cena kakau se je dvignila v New Yorku. Gana in Nigerija sta že v celoti razpečali svoje pridelke. KOTACIJE. New York (stotinka dolarja za 1 funt): kakao proti izročitvi v maju 27.25 (26.03), proti izročitvi v juliju 27.77 (26.52); kava v pogodbi «B» 32.66 (32.66) ; sladkor proti takojšnji izročitvi 8.50 (8). VLAKNA BOMBAŽ. New York (stotinka dolarja za 1 funt): proti takojšnji izročitvi 35.95. Sao Pau-lo (po pogodbi št. 5, v kruzejrih in stotinkah za 1 kg): proti takojšnji izročitvi ohranil prejšnjo ceno 256.70. VOLNA. New York (stotinka dolarja za 1 funt): vrsta Suint proti takojšnji izročitvi 131.5 (132); vrsta Tops proti takojšnji izročitvi 167.5 (170.5). London vrsta 64’sB (1 penij za 1 funt): 111.5 (112.1). Antwerpen (avstralskega tipa; 1 belgijski frank za 1 kg): 1411/2 (142) in Roubaix: 14.55 (14.50). Juta. London (1 šterling za 1 tono): vrsta First marks ohranila prejšnjo vrednost 114. ŽITARICE Chicago (stotinka dolarja za 1 bušel): pšenica proti izročitvi v maju 208 1/4 (208 1/2); koruza proti izročitvi v maju 118 3/4 (118). Neki tržaški uvoznik nam je položaj na lesnem trgu opisal takole: Lesna trgovina je v zadnjih časih zadela na številne zapreke, zlasti glede izmenjave z Jugoslavijo. Na italijanskem lesnem tržišču je veliko povpraševanje po sledečih vrstah jugoslovanskega lesa: Rezan les (po večini prihaja iz Slovenije in Hrvatske), ki ga izvažajo izključno v velikih količinah; s tem uvozom se lahko bavijo samo veliki u-vozniki, medtem ko se morajo mali uvozniki zadovoljiti z o-stanki, če jih sploh še dobijo. Tramovi. Te zaračunajo Jugoslovani predrago, zato jih italijanski uvozniki več ne kupujejo. Trdi les. zlasti hrastovina v I. in II. merkantilu stalno primanjkuje; naj večje povpraševanje pa vlada po lesu najboljše kakovosti, predvsem v 38, 48 in 58 centimetrskih dimenzijah, a njegova razpoložljivost je neverjetno majhna ker so Jugoslovani morali zaradi hude zime velike kontingente lesa spraviti v skladišča in tako pripraviti zadostne zaloge za primer potrebe. Manj težav je s pod-merami (les za betoniranje), ki jih italijanski operaterji potrebujejo. V kritičen položaj je zapadla trgovina s parjeno in neparje-no bukovino v finalnih in polfinalnih proizvodih. Težko si je nabavijo zlasti tržaški operaterji zaradi previsokih cen. Isto velja tudi za parkete (22.000— 24.000 do 25.000 lir) in les za okna, vrata itd. Zato se italijanski uvozniki bolj obračajo na Avstrijo. Ta razpolaga z velikimi količinami lesa visoke kakovosti (zlasti smreke), ki ga prodaja po razmeroma ugodnih cenah. S tem dela hudo konkurenco Jugoslaviji in že mnogo časa zavzema prvo mesto na italijanskem lesnem tržišču, ki ga bo po vsej verjetnosti ohranila še dolgo. Tudi Čehi imajo na voljo znatne količine izvoznega lesa in njihove cene so nižje od jugoslovanskih. Romuni pošiljajo v Italijo tudi po 400.000 m3 obsegajoče kontingente lesa, s katerim se uveljavljajo najbolj na Siciliii, kjer je prevoz (FOB) čez morsko ožino zelo poceni. Največ prodajajo jelovine (čez Trbiž). Jelovina je dobra iz Slovenije in Hrvatske, a je je malo; več je ima Srbija in zlasti Bosna, vendar je njena kakovost slabša in Italijani se nad njo pritožujejo. Lesa iz Rusije prejema Italija v glavnem hlodovino (tronkete za celulozo). , ItalljanSKl, zlasti pa tržaški operaterji se pritožujejo nad birokratizmom, ki vlada na carinarnicah pri Fernetičih (v Sežani). želijo, da bi se carinske formalnosti odvijale hitreje: zdaj morajo namreč italijanski in jugoslovanski tovornjaki z blagom, ki čaka na carinjenje, čakati na .meji včasih tudi po pet ur. Očitno pomeni to veliko izgubo časa in denarja. Uvesti bi bilo treba bolj prožen ur- nik carinarnic, te se namreč zaprejo prezgodaj .Operaterji so pripravljeni plačati posebno pristojbino za uvedbo čezurnega dela na carinarci, samo da bi lahko vsa opravila na meji o-pravili hitreje. Lesni trgovci se tudi pritožujejo proti načinu poravnave zaključenih kupčij, ki se je začel uvajati v zadnjem času. Udomačila se je namreč navada plačevanja v menicah z rokom celo šestih mesecev. Tako dolgi roki, pa tudi že sam način plačevanja z menicami gotovo niso v korist sodobnemu razvijanju poslov. ..GOSPODARSTVO" Izhaja trikrat, mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir - Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst Bombažni pridelek rekorden Ameriško ministrstvo za kme tijstvo sodi, da bo svetovni pridelek bombaža v sezoni 62-63 dosegel nov vrhunec ter da bo svetovni pridelek znašal 49.6 milijona bal. To bi pomenno, da bo pridelek za približno 2 milijona bal večji, kakor je bil v prejšnji sezoni in za 6 milijonov večji kakor v razdobju 1955-1960. Tako bo razpoložljivost, vštevši stare zaloge in novo proizvodnjo dosegla okoli 69 milijonov bal ter bo za poldrugi milijon prekašala razpoložljivost v sezoni 1961-62 in za skoraj 1 milijon bal sezono 1959-1960. Povečana bo proizvodnja na Kitajskem in v Vzhodni Evropi. Povečanje proizvodnje v ZDA bo doseglo približno eno tretjino svetovnega povečanja. Mednarodni odbor za trgovino z bombažem predvideva upadanje svetovne potrošnje bombaža; kljub temu bo trgovina s surovim bombažem v sezoni 1962-63 ohranila raven iz prejšnje sezone. Pri uvoznikih so namreč zaloge pičle. Izvoz iz ZDA bo nekoliko upadel, medtem ko se bo povečal predvsem iz Mehike, Srednje Amerike in z Bližnjega vzhoda. V Franciji pričakujejo malo žita Zima je močno zavrla razvoj rastlinstva na Francoskem. To velja tudi glede ozimnega žita, sicer so bile tudi posejane manjše površine. Do 1. aprila je bilo posejanih 4.695.000 hektarov zemlje, od tega 3.382.000 hektarov s pšenico, medtem ko je bilo do tega datuma leta 1961 posejanih 6.822.000 hektarov, od tega 4.349.000 hektarov s pšenico. Zaradi tega cenijo letošnji pridelek pšenice na 80 do 90 milijonov stotov, kar je malo, ako upoštevamo, da so lani pridelali v Franciji 140 mi lij ono v stotov pšenice, a samega ječmena 60 do 65 milijonov. tffnUi KMEČKE ZVEZE Začenja se boj proti peronospori Bliža se čas, ko bomo morali začeti boj proti peronospori, najhujši bolezni naših žlahtnih trt. Sedanje vreme je sicer le delno ugodno za njen razvoj (dovolj vlage), drugi pogoji niso še dani v dovoljni meri, lahko pa nastopijo vsak čas. Zato moramo biti pripravljeni. Sodobno vinogradništvo ima organizirano antiperonosporno službo, ki pravočasno opozarja vinogradnike po radiu ali časopisih, kdaj je čas škropljenja proti peronospori. Pri nas žal te službe ni. Zato si moramo pomagati z lastnimi dolgoletnimi izkušnjami in opazovanji. Sosednje dežele imajo tako službo. Splošno pravilo za normalna leta glede škropljenja je sledeče: prvič škropimo okrog 15. maja, drugič nekje prve dni junija, in potem po potrebi še enkrat ali dvakrat in tudi več tja, dokler ne začne grozdje zoreti. Peronospera ne nastopa takoj, ko se listje ali drugi deli trte okužijo. Ima vmesno dobo, ki se imenuje inkubacijska doba. Ta je odvisna od toplote in vlage in traja od 4 do 15 dni. Najprimernejša toplota za razvoj peronospere je dnevna od 15 do 30 stopinj, nočna pa ne izpod 10 stopinj. Sedanja vlaga je dovolj na za normalen razvoj te krute bolezni, niso pa ponekod še dovolj razvite mladike in temperatura ni prava, niti dnevna niti nočna (bližajo se trije mrzli svetniki). Ti pojavi pa nas ne smejo uspavati. Peronospora je bolezen glivic plesnivk. Zato nastopa po primerni vlagi, ki je lahko samo močna rosa ali dež, kakor vse ostale glivice plesnivke in gobe. Zato imajo nekateri za čas škropljenja čas, ko se pojavijo gobe. Vse glivice se razmnožujejo s trosi ali sporami, ki nadomeščajo semena pri višje razvojnih rastlinah. Ker so trosi tako drobni — od 1 tisočinke mm do 1 milimetra — jih more v dobi zorenja raznašati najmanjša sapica na bližnje in dalj-nje rastline. Peronospora napada predvsem listje. Ne prizanese pa niti ostalim delom mladike, kakor viticam, poganjkom in grozdom. Kot prve znake obolelosti listov opazimo prosojne motne pege na zgornji strani listov. Kmalu nato se pojavijo tudi na spodnji strani listov plesnive prevleke. V vlažnem vremenu ta- kih oljnatih madežev ni, namesto njih opazimo na spodnjem delu lista le belo plesen. Ko bolezen dozori napadeni listi porjavijo in se posuše ter odpadejo. Vsak izkušen vinogradnik ve, da grozdi brez listov se ne razvijajo in grozdje ne dozori, ostane kislo. Bela plesen prekrije tudi napadene grozde in. jagode, ki se nato posušijo in odpadejo. Peronospora, kateri pravijo tudi trsna ali struj ena rosa, ima svojo pradomovino v Ameriki. V Evropo so jo prinesli skupaj z divjo trto okrog leta 1878. ŠKROPLJENJE Pri nas je še vedno trdno ukoreninjena navada, da škropimo trte proti peronospori z bakre-noapneno mešanico kateri pravimo tudi bordoška brozga. To brozgo pripravimo tako, da zdrobljeno modro galico najprej raztopimo v posebni posodi. To raztopino počasi vlivamo z apnenim mlečkom v naprej pripravljeno vodo. Med vlivanjem moramo vse skupaj mešati, da se raztopina enakomerno razdeli po vsej vodi. Pri prvem škropljenju navadno rabimo le 1 kg modre galice in 1,25 kg gašenega' apna na 100 1 vode. Če nimamo gašenega apna, lahko uporabljamo živo apno, in sicer le okrog 1/2 kg. Pri poznejšem škropljenju vzamemo večjo količino modre galice (1,5 kg) in njej primerno količino apna. Pravilno razmerje med apnom in modro galico poznamo že pri pravi modro-zeleni barvi raztopine, če pa se ne zanesemo na barvo, pa uporabljamo lakmusov papir, ki pri pravilnem razmerju nalahko pomodri. Ni dobro primešati preveč apna, kajti apno oslabi učinek modre galice. V vročih poletnih dneh je priporočljivo pripraviti vodo za škropljenje že en do dva dni prej, da se voda nekoliko segreje na soncu. Na ta način zmanjšamo razliko temperature vode in temperature na mladju. J. B. Prva paša za naše čebele še dober teden dni in že bodo čebele na glavni akacijevi paši. Toda tudi v najboljših družinah vse kaže, da ne bodo na to pripravljene. Najboljše družine si ob vsem špekulativnem pitanju niso opomogle, ker jim narava ni nudila pravočasno dovolj cvetnega prahu. Pomladanske cvetice so zaradi izredno dolge zime zakasnele in se šele sedaj naglo razvijajo, tako da bo glavna paša nastopila skoro ob običajnem času in kakor ob navadnih vremenskih prilikah. Razvoj družin in čebele same ter zaleganje matic so le sloneli na razvoju cvetja. Z nastopom lepega in boljšega vremena je narava skoro nadoknadila pogoje za zamujen razvoj, medtem ko so družine zaostale v svojem razvoju. Dodatno oziroma špekulativno pitanje je le malo zaleglo. Družine, ki so bile vzimljene na bogati zalogi medu in ki se jim ni bilo treba bati lakote in stradanja so se prav tako razvijale v zakasnelem toplem vremenu in z zakasnelo nastopajočim cvetjem. Zato je na domačo glavno pašo le malo računati. V poštev bo prišla le tista paša in za tiste čebelarje tržaške okolice, ki prevažajo čebele na pašo v višje lege in kjer nastopa paša dobrih štirinajst dni in tudi več za domačo. Le do takrat bodo družine dosegle v razvoju primemo moč, da bodo lahko z uspehom izkoristile kasnejšo pašo. Vsekakor pa pričakujemo, da bo po dolgi in hudi zimi narava poravnala z bogatim cvetjem vsaj delno škodo ter ohranila čebelarje ob dobri do nadaljnjega negovanja prijaznih čebelic. Kakor poročajo iz Jugoslavije, je tam huda zima stisnila marsikatero družino in je bila pri njih škoda znatnejša, medtem ko so se družine čebelarjev tržaške okolice dobro obdržale, posledica bo le v tem, da jim pozna pomlad ni pustila do viška razvoja do glavne paše. — a. HOTEL - Ljubljana se priporoča cenjenim gostom za obisk v svojih obratih: Hotel - Restavracija - Vrt - v Dalmatinovi 13 — Restavracija »ZLATOROG« v Župančičevi 9 - postrežemo vam z lovskimi specialitetami — Gostiina »DALMACI JA«, Trubarjeva 23 - Znana po svojih ribjih specialitetah Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje URAMA IN ZLATARNA MIKOLJ KABEL TRST Čampo S. Uiacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. TransatIHa ta. P. A. IMPORT . EXPORT TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo .Legriami Vse vrste lesa - eksote • furnirje poliestere-dekorativne plastične profile - laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo OBIŠČITE n. SEJEM MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIE Od IO. do 19. maja 1963 (dnevno od 9. do 19. ure) 30% popust na železnici! GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA Kombi-bus «TAM 2000 CB», 12 sedežev Diesel motor 55 KS - nov proizvod TAM PROIZVODNJA DIESEL VOZIL: Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. Tovarna Avtomobilov Maribor w 3 in motorjev REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMORILOV IN MOTORJEV MARIBOR Kamion-hladilnik «TAM 2000 H» za prevoz lahko kvarljivega blaga OBIŠČITE NAS NA II. SEJMU MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL V LJUBLJANI, NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU