ИагашпкспБо(с Ulprmva Klagenfurt, Poetfaeh 115 f Uredništvo т Klagwjfurtu / Naročnina (ee plača naprej) meeeCno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za ргШоЉЈ! mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec_' @tev. 27. Krainburg, 19. novembra 1941. *, !• Vzhodni del Krima je doceia v našiii roliah Padec Kerto # IVosHec letal ВоуаГ potopljen, bojna ladja ^Malaya'' težko poškodovana Sovjetsko zračno brodovje je puščalo krl-lMove velike naloge za državnega ministra Rosenberga 1ћ Ffflirerjevega glavnega etana, 18. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene pil* j* dne 17. novembra naznanilo: , Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, 00 nemške in lomunake čete faj po hudih bojih oevojile važno pristaniško meeto Kerč. Vzhodni del polotoka Krima je sedaj popolnoma v nadih rokah. Število v prodornih in zasledovalnih bojih na Krimu privedenih ujetnikov se je medtem zvišalo na 101.600 mož. Poleg visokih krvavih i^fub v poljskem boju je sovražnik po napadih iz zraka imel tudi t^ke izgube pri poskusu, da reši svoje čete preko monke ožine pri Kerču. Uspešni napadi močnih skupin bojnfli in lovskih letal so bili naperjeni proti nabiranju sovjetskih čet in zoper prevogne ko- lone kakor tudi zoper letališča In železnice v prostoru okrog Moskve in na Volog-di. Moskva in Leningrad sta bila v pre-tečeni noči bombardirana. V morskem okolišu okrog Angleške so bojna letala po dnevi potopila neko manjšo trgovsko ladjo. Neka tovorna ladja sredn^ velikosti je bila poškodovana po bombnih zadetkih. Pri napadu nemških bojnih letal na neko britansko letalsko oporišče v oazi Giara-bub, o katerem je bilo govora v včerajšnjem poročilu oborožene sik, je bilo na tkh razdejano večje število sovražiUh letal, med temi tudi večmotoml bombnUd. Pri zračnih bojih r severni Afriki ste Ш lastnih izgub sestreljeni dve lovski letali. Pohod se neovirano nad al) u} »t kajti razdejanje mostu sovjetom ni dobro uspelo. .(PK. Aufnahme: Krlegeberlehter НШе, Ati., Z.% Od I. ekiobra |e bilo nnilenih 2174 sovjetskih lelal tsvoleia le ena Izmed Irdiiiv Sebtslepfli — Itmbil udelki ii briluski plavi Iz PUhrerjevega glavnega etana, 18. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene #11# j* dne 16. novembra naznanilo: V napadu naSebRstopolso nem&ke čete oevojUe eno trdnjavo, ki je bila močno izgrajena in ki eo jo žilavo branili. Luift' -waffe je podpirala boje za Sebaetopol in Kerč z napadi na utrjene naprave, na ladje in pristaniške naprave. Nek sovjetaki top-njšlki čoln in dve prevozni ladji so dobili bombne zadetke. V bojnem prostoru okrog T i h v i n a sta samo dve stotniji osvojili 113 bojnih torišč. V morskem okolišu okrog Anglije je Luftwaffe pri otokih F a r в e r in vzhodno od Peter Head potopila dve sovra&d trgovski ladji s skupno 700 brt. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili po bombnih zadetkih težko poškodovani. Bojna letala so po dnevi dosegla polne bombne zadetke težkega kalibra na nekem plavža pri Mid-dćlsboroughu. Napadi iz zraka so bili т zadnji noči naperjeni tudi proti pristaniškim napravam na vzhodni in jugovzhodni obali otoka . V nočni bitki sprednjih straž nemških bojnih sil z britanskimi brzimi čolni v Kanalu je bil potopljen nek sovražni brzl čoln. Lastne bojne sile niso imele izgub. V severni Afriki so nemška bojna letala bombardirala postojanke bunkerjev pri Tobruku in neko britansko letalsko oporišče v oazi Giarabub. Sovražnik je v zadnji noči ■ slabimi silami podvzel neučinkovite napade na se-verozapadnem nemškem obrežju. Trije bri-taneki bombniki so bili sestreljeni. V zadnjih tednih je nemška Luftwaffe 'dosegla nadaljnje velike uspehe v boju zoper sovjetska zračna brodovja. V času od 1. oktobra do 8l novembra so sovjeti izgubili skupno 2174 letal. Od teh je bilo sestreljenih 1223 v zračnih bojih, 412 po obrambnem topništvu, ostanek pa razdejan na tleh. V isti dobi je na vzhodni fronti Slo 183 lastnih letal v izgubo. M veliki Un naših podmornic Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 18. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožeoe^sile je dne 15. novembra iaznanilo: , Ж Krimu so nemške čete v bojih proti Sebaetopolu in Kerču vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu prldobUe na terenu. Vsrednjemodsek'u vzhodne fronte u obili odbiti močni od pehote in oklopnic izvedeni protinapadi sovražnika. Sovjeti so pri tem Izgubili 44 ohlopnic. Težke baterije vojske so z uspehom ia-padle, v vojni važne naprave v Leningradu. ■ Močne skupine bojnih letal in strmo-glavcev 80 napadle sovjetske poljske utrdbe, zbirajoče se čete, železnice in letalska oporišča v prostoru južno od Moskve M vzhodno od Ladoga jezera. Sovražnik je utrpel velike izgube na ljudeh, težkem orožju in materialu, ki so ga dovažali. Nadaljnji uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti napravam murmanske železnice. Moskva in Leningrad sta bila v.pretekli noči bombardirana. Kakor je bHo objavljeno že v posebnem poročilu, je nemška vojna mornaric^ pri- borila zopet velik uspeh. Podmornice so v zapadnem Sredozemskem morju napadle skupino britanski hvojnih ladij. Pri tem sta dva čolna pod vo&tvom Kapitenleut-nanta v. Reschkein Guggenberga potopila nosilca letal »Ark Royal« in poškodovala bojno ladjo »Malaya« taiko težko, da so ju morali privleči т gibralstareko luko. Nadaljnje britanse edinice so bile zadete pb torpedih. Nosilec »Arik Royal« je bil že 26. septembra 1939. težko poškodovan po napadu iz zraka, po popravi pa zopet ponovno stavljen v službo. Britanska admiraliteta je priznala to izgubo. V morskem področju okrog Anglije so bojna letala pred vzhodno obalo uničila neko tovorno ladjo s 1.500 brt V severni Afriki so nemški lovci h neke močne skupine britanskih lovcev smtrelili štiri sovražna letala. V dobi od 5. do 11. novembra je britansko zračno brodovje izgubilo 119 letal. V isti dobi je na naši strani v boju proti Veliki britaniji šlo šest letal v izgubo. Alfred Rosenberg je postavljen za dr!, ministra za zasedena vzh. ozemlja Ustanovitev civilnih uprav — Reichskommisariat Ostland Berlin, 18. noveiribra. FUhrer je odredil, da se v vseh delih vzhodnih pokrajin, ki so jih zasedle nemške čete in v katerih so boji končani, uvedejo civilne uprave. Naloga teh civilnih uprav je pred vsem vzpostavitev in vzdrževanje javnega reda in javnega življenja. Te civilne uiprave so po odredbi Fiihrerja podrejene enemu državnemu ministru. V to Bvrho je FUhrer postavil Reichsleiterja Alfreda Rosenberga za državnega ministra za zasedene vzhodne pokrajine. Kot . stalnega namestnika mu je FUhrer postavil Gauleiterja in Reichsatatthalterja dr. Alfreda M a y e r j a. Predvsem so uvedene civilne uprkve za pokrajine prejšnjih svobodnih držav Litve in Letonske in v delih Bele Rusije. Te pokrajine tvorijo skupno Reichskommissa-riat Ostland. Za državnega komisarja za vzhodno ozemlje je FUhrer postavil Gauleiterja in višjega predsednika Henrika L o h-s e. Tudi v delih Ukrajine je že vpeljana civilna uprava. Za ukrajinskega državnega komisarja je FUhrer postavil Gauleiterja in višjega predsednika Eriha K o c h a. l\laive{|i dogodek na Angleškem Stockholm, 18. novembra. Redko kdaj je Izguba kakšne vojne ladje na Angleškem vzbudila tolikd pozornosti kakor potopitev ladje »Ark Royal«. Posebno zanimanje za to angleško ladijsko izgubo izvira iz tega, da se ima angleška mornarica za njene pičle uspehe v tej vojni zahvaliti nosilcem letal. Važnejša od uporabe v boju je po anoleškem mišljenju služba letal kakšnega nosilca letal za izvidne s vrhe Letala, ki so nastanjena na takem nosilcu, so imenovali »očesa mornarice«. Napad na »Ark Roy»l« pa je dokazal, da so nosilci letal posebno občutljivi za napade podmorqic. Angleško mišljenje, da je nosilec letal neobhodni seetavixi del eodobae mornarice, pojasnjuje veliko zaprepaSčenje, ki ga je povzročila izguba »Ark Royal«. Pobitost v Glbrallarin Rim, 18. novembra. V Gibraltarju je potopitev »Ark Royala« in dovoz težko poškodovane bojne ladje »Malaya« povzročila — po besedilu preko Tangera dospelega poročila pravo potrtosti Pobitost je bila tem večja, ko so v Gibraltar priplule s težkimi poškodbami še nadaljnje britanske ladijske enote, med njimi nosilec letal »Argus«, na katerem je videti težke bombne zadetke. V britanskem trdnjavskem mestu izražajo popolnoma očito mnenje, da so nemške, v Sredozemskem morju z uspehom boreče se podmornice britanski mornarici prizadjale enega najtežjih udarec, M jih je kdaj prejela. Stalinovo delo Dr, O. S. Krainburg, 18. novembra« Pretresljive so slike s ruskega bojišča r Na eni strani naravnoet neizčrpna obilico, vojnega materiala, na drugi strani nepopisna beda in revščina, kakršne si ne moremo predstavljati; vse to vidijo naši vojaki od 22. junija naprej dan na dan. Posnetki in članki vojakov iz propagandnih stotnij in filmski trakovi v tedenskih pregledih naai omogočajo jasno sliko o tem, kar označuje Rusijo Stalina, od katere se vsak evropski človek z grozo odvrača, da se vedno znova vpraša, kaj je prav za prav Stalin napra« vil iz Rusije in Rusov. Kajti sodobna Rudija je njegovo delo, s katerim bo zapisan v zgodovini, seveda ne kakor drugI možje z življenjskim delom, ampak e, poosebljeno idejo pokončavanja. kadar kaj doznavamo iz UdSSR; vedno gre za tisto blazno oboževanje, ki bo ga; kot pripravo za bolševiziranje vsega sveta z ' vsemi razpoložljivimi sredstvi rinili v ospredje; vštric s tem pa pada žlvljeAjskl standard na ničld. Nad vsem je pa kot preteč Damoklejev meč visel korobač GPU, ki je po Stalinovih navodilih v 20 letih svojega groznega učinkovanja v narodih UdSSR u-pihnil tudi zadnjo iskrico človeškega čuta in človeškega duševnega življenja. Ona je strašna šiba Rusije, vsled njenega brez-obraznega početja je beda ljudi postala popolna, kajti le neusmiljeno pokončavanje duševnega življenja je človeku omogočilo, da je prenašal svojo bedo. Vseeno je, pri katerem stanu ruskega ljudstva pričenjamo motrenje, kajti Stalinova nasilna oblast jih je zadela vse v enaki meri, jim uničila stari tok življenja ter jih spravila na nič. Kmet je izgubil svojo lastnino, postal je le še upravitelj nekoliko njiv. Toda gorje mu, ako ni pridelal zadosti žita ali ako je redU premalo živine; pregnanstvo v Sibirijo, najčešče pa ustrelitev je bila priznanica, ki mu jo je izrodila GPU, kadar je letel nanj le najmanjši sum, da morda noče doseči najvišje izmere storitve. Ali pa ' kadar je bil na sumu, da je še privrženec meščanske preteklosti — kar je bilo na primer že takrat slučaj, kadar je hotel v redu držati svojo hišo, ki niti ni bila več njegova lastnina, ampak v kateri je шпе1 zgolj stanovati in garati. Takšna marljivost je bila v očeh vohunov GPU nevarna 2a državo. Ista usoda kakor kmeta, je doletela tudi delavca. Noč in dan je moral garati, ne zato^ da bi mogel zadostiti najnujnejšim zahtevam živi jen ja, ampak zato, da ni bil prisiljen umreti lakote. Delo in zaslužek sta bila « tako groznem nerazmerju, da je bila, skratka nemogoča nabava predmetov, brez katerih civilizirani človek vendar ne more živeti: obleka ali čevlji ali tudi samo kak budilnik 80 pogoltnili mnogokratnik mesečnega zaslužka — kako naj si potem privošči tak luksus! Samo v sanjah jih je videl, ravno tako kakor kakšen radio ali sliko za sobo, v kolikor stanovanjske sobe sploh ni moral deliti s pet do 10 tujci, kar je bilo večkrat slučaj. Rajske razmere so bile v sovjetskem »raju* delavcev in kmetov, ki pa za milijone ljudi ni bil drugega kakor krvav pekel, le za eno kategorijo ljudi, za židovske plačance irt pomagače, za one zveri, ki so izdej-stvovale dodjevo voljo rdečega diktatorja in izročenim jim milijonom ljudi priredili muke, kakršne morejo izvirati le iz najbolj izprijenih možganov. Ti so imeli lastna stanovanja, za nje so bili radijski predmeti na razpolago, ti so poleg drugih ugodnpsti življenja imel! tudi živil m delikatea. Beda milijonov je bila njihov« premožnost, čim veČ smrtnih obsodb in odgonov jim je dalo možnost, da so splezali kvišku po lestvi sovjetskih stopenj. In da bi tovarišem istega plemena ter somišljenikom v vseh delih sveta pripravili ravno tako prijetno življenje, so podpihovali nakano svetovne revolucije. Na razvalinah človeških del je hotel Stalin s svojimi židovskimi hlapci dokončati svoje fantastično delo uničevanja, na kojega koncu bi naj obstal Človek, ki bi padel pod nivo živine, kakor je to že v bil Rusiji v resnici. Da ta peklenska volja ni postala grozna resničnost, zato so poskrbeli naši vojaki pod genialninv vodstvom Adolfa Hitlerja. Oni so »dele« Stalina postavili konec- Ueilna lelih osemnaiit glasov Rooseveitova Izsiljevanja napram reprezentančni zbornici En cilj vojnega hujskača Je dosežen IVemSke (ele lik pred Kertem Iz FUhr^rjevega glavnega stana, 18. novembra. Vrhovno poveljstvo Oborožene sile . je dne 14. novembra naznanilo: Na Krimu stojijo naše čete tik pred Kerčem. Mesto In luka ležita pod motrečim ognjem nemikega topništva. Luftwaffe je obrežne baterije pri, Sebastopolu z bombnimi zadetki onesposobila za borbo, razdejala važne vojaške naprave v luki In poškodovala ф^е veliki tovorni ladji. Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni zoper čete,« bežeče iz Kerča. Bojna letala so potopila pri tem dve transportni ladji e skupno 5.500 brt. Tudi na drugih odsekih vzhodne fronte sa bili doseženi mpehi pri krajevnih bojih. V morakemokoliŠaokrogAng-I i je eo bojna letala, hI bo bila poslana v oborožene izvidne evrhe, južno od Loves-t of ta poškodovala neko večjo trgovsko ladjo ia bombardirala i dobrim uspehom ladjedelnice in oskrbovalne obrate v Falmouthu. V severni Afriki so strmoglave! pri Tobruku razbili britanske postojanke v bunkerjih. Posamezna sovražnikova letala so nad vzhotjnlm ozemljem Reicha odvrgla majhno število razstrelnih bomb. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih Stoddiolm, 18. novembra. Reprezentančna zbornica Zedinjenih držav severne Amerike je v noči na petek po nujni zadnji posl^ici Roosevdta, ki je napovedal, da bo sicer Empiru »upadel pogum«, sprejela T 212 proti 194 glasovi zakon o odpravi predpisov glede nevtralnosti. Roosevelt je s tem dosegel nadaljnji cilj svoje politike, ki ščuva na vojno; poleg oborožitve trgovskih ladij tudi oipravo zapore plovbe po vojnih področjih. Angleška se radosti, toda pičla večina za Roosevelta in Angleško Je neprijeten opomin na to, da večina amerl-kanskega ljudstva ne mara njegove politike in da še celo ne mara vojne. Zaključna faza v ubijanju USA nevtralnosti po židovski kliki vojnih hujskačev, se Je izvršila pod dramatičnimi okol-n o s t m i. Velike množice pristašev vojne stranke so korakale proti kapitolu. Vse poslopje je bilo prenapolnjeno ljudi, kojih razdražen ost in fanatizem bi naj pritiskala na še oklevajoče poslance. Debata je bila otvorjena po celi vrsti pristašev oj Roosevelta zahtevane odprave zakona o nevtralnosti. Na ta način bi se naj že od vsega začetka tako rekoč s pestjo pobili na tla pnAiarg^umenti. Svoboda in varnost sveta ee ne bo prej vrnila, dokler ne bodo odstranjeni Adlof Hitler in njegovi pristaši, tako Je zaklical vodja pro-govomlkov. Kaj pa v resnici meni, ker po vsej, priliki ne more biti prepričan 6 tem, da bi se moglo nemški narod odstraniti, dokazuje v naslednjem stavku: »Ako bi se Izkazalo kot absolutno potrebno, bi glasoval tudi za vojno.« Izkazalo se je pa, da ao bili tokrat izgledi na veČino za Roosevelta zelo slabi. Ko se Jfe približevalo glasovanje, ne da bi bili odstranjeni dvomi o njega izidu, je R o o s ć-V e 11 v zadnji minuti naslovil na reprezen-tantno zbornico in na vodjo skupin demokratske stranke nujno poslanico, v kateri svari pred tem, da bi se morda zavrglo po senatu že sprejeti predlog, da se odpre vojni pas za USA ladje. Izjavil Je, dia bi opustitev takega ukrepa koristila samo Nemcem In v Nemčiji vzbudila veselje. Ako se omejitve USA poslovne svobode v obliki dosedanjega zakona o nevtr^nostl ne u-makne, bo oslabi jemo stališče Zedinjenih držav. V Empiru in tudi pri zaveznikih bi tak eklpp učinkoval deprimujoče. Od zunanjega ministra Cordelia Hull a je sledila podobna poslanica. Treba je, da imamo v primeru posebnih prilik prostost, da lahko uporabljamo USA ladje za transport blaga v dežele, ki se upirajo proti osvojitvi sveta, katera se polagoma nam priblihije.« Predsednik reprezentančne 2ibomice Je prečital opomin Roosevelta in mu Iz lastne pobude pristavil, da mora ob polni zavesti o težavnosti svojega mesta Izjaviti, da smatra sprejetje za aibeolutno nujnost. Ko so bili tako poslanci po taldft ree »demokratskih okolnoetih« doslovno prisiljeni, da so morali delati nasilje mo- rebitnim pomfslekom ali njihovi vesti, v kolikor 80 jo sploh imeli, se je pristopilo k glasovanju. Ko ne bi bile pripomogle te metode izsiljevanja ia to »demokratsko« izsiljeno glasovanje, se ne bi bilo doseglo tudi ne majhne večine. Roosevelt hoče ^a-' kon takoj v ponedeljek uveljaviti. Reuter-Jeva poročila poudarjajo, da se je od strani USA mornarice že vse ukrenilo, da se prinesejo topovi na krov vseh trgovskih ladij. V celem bo oborožitev pač še trajala štiri mesece. V Londonu so praznovali odločitev USA o nevtralnem zakonu na banketu britanskega mornariškega vodstva. Obžalovali so pičlo večino In bili mnenja, da Zedinjene države »morda še vedno niso popolnoma zrele ^a vojno«. Londonski listi ugotavljajo, da gre za nadaljnji korak Zedinjenih držav, da prevzamejo vso odgovornost za vojno. Senator Clark očita Rooseveltu, da je dosegel pičlo večino za odpravo zakona o nevtralnosti le t najmočnejšim o-^sebnim pritiskom, kajti opozicija je opolnoči pred {glasovanjem imela še premoč 20 glasov. Glasovanje je pokazalo, da vsi poskusi oiplašitve niso imeli zaželyega uspeha, kajti 194 članov kongresa se niti po grožnjah niti po nagradah nI dalo pregovoriti. Nek drugi poslanec prinaša v JNS poročilo o načinu, kako sta se Roosevelt in Hull udeležila lova na glasove. Bela hiša Je na razne poslance pritiskala tudi na ta način, da Jim Je obljubovala mesta sodnikov, poštnih ravnateljev Itd., za primer, ako glasujejo za predlog. Po Rooseveltu z naJskajnejSim osebnim vplivom kupljeno glasovanje glede nevtralnosti je povrh prvi korak za tajno konspi-racijo med obema vojnima hujskačema Churchilom In Rooseveltom. Po nekem UP poročilu je te dni Churchilla v parlamentu nek opozicionalni poslanec obdolžil, da Je takrat, ko je bil še mornariški mlnieter, «a hrbtom takratnega^ mlhlstiiskejga predsednikfli ChamUerlalna'br» zojavil Rooseveltu po podmorski žici, s čemer je sicer storil tudi kaznivo dejanje. Churchill se Je, da se Izoone cenzuri, po-sluiil nekega nameščenca v londonskem USA-foslaništvu kot posredovalca. Wa-shingtonskl list »Times Herald« označuje ta odkritja kot senzacionalna. Po tem listu Je Churchai dobil od Roosevelta v tajno iamenjajnih brzojavih zagotovilo aktivnp USA-pomoči. Roosevelt je torej že takrat stal na strani Churchilla. čili nadaljnje sodelovanje Bolgarije z Nem-.čijo in Italijo. Pri včerajšnji razpravi je podal šef policije Dragoiov senzacionalno izjavo, da ja z dokumenti, ki jih ima bolgarska vlgda, dokazalo, da je^leta 1936., to je od časov famoznega zavezništva med Francijo In Rusijo, pariška vlada pod predsedstvom Leona Bluma hotela dati Sovjetski zvezi proste roke glede Bolgarije. Državni udar, ki naj bi se Izvršil v Bolgariji v aprilu, je bil mnogo prej tudi diploinatski pripravljen s strani vlad v Parizu, Ltmdonu in Moskvi. Sef policije Dragoiov je tudi izjavil, da je Di-mitrov po sestanku z Leonom Blumom leta 1936.« vzdrževal živahne stike z bolgarskimi revolucionarji, zlasti pa z znanim Jugoslovanskim agentom 2ivkovičem in a šefom angleške delegacije pri Društvu narodov, sirom Robertom Cecilom. S tem se Je Dimitrov sestal tudi leta 1930. in je od njega prejel 40.000 švicarskih frankov. Odkritja šefa bolgarske policije so vzbudila v bolgarski javnosti velikansko pozornost, ker ponovno kažejo, kakšni so vedno bili resnični nameni Sovjetske zveze glede Bolgarije. ZarolnlšKI proces v Sofiji Pred vojaškim Bodiftćem v Sofiji. teče proces proti skupini komunistov, ki so bili v službi Anglije in bive Jugoslavije in ki naj bi bili v aprilu vrgli sedanjo bolgarsko vlado ter spravili do oblasti znanega revolucionarja Dimitrova, da bi tako prepre- svetu Berlin. Fiihrer je povodom smrti francoskega vojnega ministra generala Hunt-zingerja poslal francoskemu državnemu pom glavarju maršalu Petainu sožalno brzojavko. V imenu državne vlade je državni minister za zunqpje posle v. Ribbentrop tudi brzojavn oizrazil svoje sožalje namestniku francoskega minstrskega predsednka Dar- lanu. * & Rim. General oddelka zračnega brodovja Francesco P r i c o 1 o je odstopil od svojega mesta kot Sef generalnega štaba pri zračnem brođovju in kot'državni podtajnik, zračne plovbe, da prevzame drug urad. Na njegovo mesto tako šefa generalnega štaba zračne sile kakor tudi državnega podtajni-ka za zračno plovbo je stopil general oddelka zračnega brodovja Rino Corso Fougier. * Den Haag. Tri angleška letala so napadla nek mlml ribiiUci бо1п v bližini nizozemske oibaie" Tri ga'p6tt)ipfte, pM teiAer So 'trije' ribiči prišli ob življenje. Vsled tega ponov-nga strohopetnega napada britanskih letalcev na neoborožene ribiče se je prebivalstvo zelo razburilo. , * Zagreb. Nemška realna gimnazija v Zagrebu se nahaja začasno v PalmotiSevi ulici, v kratkem pa bb dobila novo lastno palačo, ki jo bodo zgradili na Savski cesti. Gimnazijo lahko obiskujejo otroci nemških in tudi hrvaških roditeljev, ki se žele seznaniti z bogastvom nemške kulture in pro-svete. « ' Berlin. Hrvaški lovski letalci so se Izredno hitro prilagodili posebnim prilikam letalske službe na vzhodu W se uspešno udeležili bojev v zraku. HHuptechrlftleiten Dr. Otto Scheiil. E. T. A. Ho/Imana ршеа Steaaa POVEST г Kakor da jo goni nenadna sila, se je gospodinja na postelji visoko vzravnala, nato je pa m globokim vzdihom omahnila nazaj na ležišče. Zadel jo je bil živčni mrtvoud, — bila je mrtva. »Glejmo sedaj,« so гШ1 meščani, »kiio bo mojster Straža pren(6al svojo veliko bol. Dovolj dostikrat nas je opominjal, da človek ne sme podleči niti največji nesreči, ampak da mora držati glavo pokonci in se s silo, ki jo je stvarnik vložil vsakranur v piTiI, upirati preteči pogubi tako dolgo, kakor je to očividho sklenjeno v večnih božjih potih. Da vidimo, kakšen zgled nam bo zdaj dajal!« Ne malo je bilo njih začudenje, ko so zapazili, da mojstra samega sicer ni bilo v delavnico, da so pa tam nepretrgoma delali njegovi pomočniki, tako da ni bilo niti najmanjšega zastoja, ampak so šla začeta dela Izpod rok, kakor da mojstra ni zadelo nobeno zlo. »Engelbreht,« je dejal mojster onega opoldne, ko je bil zjutraj s stanovitno srčnostjo, trdnim korakom in к obrazom prell-njenim od one tolažbe in onega upanja, ki mu j|ih j# dAjalA njegova sejca, mtvW truplom žene in sina, »Engelbreht, treba je eedaj, da ostanem sam v moji žalosti, ki mi hoče presuniti srce, da se ji privadim In se zoper njo ohrabrim. Ti, moj pobratim, si pač moj vrli, prizadevni poelovodja in dobro veš, čeea je treba opraviti v osmih dneh; kajti za toliko časa ee zaklenem v svojo sobico!« In v resnici mojster Straža osem dni ni zafpusttil svoje sobe. Jgdi je dekla večkrat odnašala nedotaknjene doli in pogosto je bilo slišati v veži njegovo rahlo, otožno, glo-bako v srce segajoče tarnanje: »O moja žena, o moj Janez!« Marsikateri Straževih znancev je bil mnenja, da se ga nikakor ne bi smelo tako prepuščati samemu sebi, ker bi ga v njegovi neprestani togi samotnost lahko uničila. Toda Engelbreht jim je odvrnil: »Pustite ga, naj dela, kar hoče; ne poznate mojega Janeza; ako mu je moč nebesa v svoji, umu nedoseženi sodbi poslala to trdo preizkušnjo, mu je dala tudi krepost, »da jo bo prestal, in vsaka posvetna tolažba bi ga samo žalila. Ует, na kak način si bo sam opomogel iz svoje globoke bolečine.« Zadnje besede je rekel Engelbreht z nekako premetenim obrazom, ne da bi razodel svoje misli o tem. Ljudje eo se morali zadovoljiti in neere&nega Stražo pustiti pxi miru. Osem dni Je bilo minilo; devetega dne, In sicer jasnega poletnega jutra, zarana ob .fieti sri je mojeter gtxafe RoggWema čakovano stopil ven na delavno dvorišče med pomočnike, ki so bili sredi dela. Sekire, žage so jim zdrknile iz rok in napol otožno eo vzklicali: »Mojster Straža, naš dobri mojster Straža!« » Vedrih lip, na katerih eo sledovi prestane žalosti stopnjevali izraz iskrene blagosrč-noeti do najganljivejSe nravi, je stopil med Bvoje zveste in jim povedal, kako so mu dobrotljiva nebesa poslala duh milosti in tolažbe, in kako da bo, okrepljen s pogumcm in močjo, sedaj zopet izvrševal svoj poklic. Nato se je podal v poslopje, ki je bilo sredi dvorišča, namenjeno za shrambo rokodelskega orodja, zapisovanje izdelkov itd. Engelbreht, pomočniki In vajenci so mu sledili kakor v vodu; ko je vstopil, je obetal skoraj kakor okamenel. Med podrtinami pogorele hiše eo bili našli na napol dogoretem toporiSču sekiro ubogega Janeza, ki se jo je moglo spoznati po docela odločilnih znakih. To sekiro so bili njegovi tovariši pritrdili visoko nad durmi nasprotne stene in okrog nje, ne ravno najbolj spretno, naslikali venec iz rož, in cipres. Izpod venca so pa bili napisali Ime in rojstno leto njihovega ljubljenega tovariša ter datum nesrečne noči njegove nasilne smrti. »Ubogi Janez,« je zaklical mojster Straža, ko je zagledal ta ganljivi spomenik reeničoo Evevtih aro, bi molze so mu т potokih drle Iz oči, »ubog* Janez, zadnjikrat ml dvignil to orodje za blagor tvojih bratov, ti pa Igočivag y grotft te fiikdac хеб ni i tSPl«a vrlim delom ob moji strani ne boš več pomagal k proapevanju velikih del!« To rekši je mojster Straža po vrsti pri- , stopil k vsakemu pomočniku In vsakemu. vajencu in vsakemu iskreno stisnil roko in dejal: »Spominjajte se ga!« — Vse je nato zopet šlo na delo, le stari Engelbreht Je še moral ostati pri Straži._»Le pogledi, stari moj tovariš, kakšno čudovito pot je izbrala večna moč, da sem mogel prebiti mojo veliko bol. V dnevih, ko me je hotela žalost zaradi žene in otroka, ki sem ju izgubil na tak grozoviten način, že popolnoma streti, me je duh navdahnil z zamislijo posebno umetne in zložene viseče stavbe, e katero sem si bil že dolgO belil glavo, glede katere pa nikoli nisem mogel pr'ti na čisto. ^ Le poglej sem!« — . _ _ S tem je mojster Straža razvil nans, na katerem je bil delal celih osem dni, in Engelbreht se je zavzel tako zaradi smelosti in originalnosti izuma kakor zaradi posebne ličnosti dovršenega dela. Tako umetno, tako smiselno je bila zasnovana mehanika dela, da ga celo mnogolzkušenl Engelbreht ni mogel takoj doumeti; tem radostnejši pa je bil izbruh njegovega občudovanja, čim se je po pojasnilih mojstra Straže glede vsake najmanjše podrobnosti cele gradbe prepričal. da mora i edba nenoprrešno uspeti. — Stražina vea Obitelj je sedaj obsegala le Se dve hčerki, vendar je bilo usojeno, da m# to domače življenje kaj '"lu pomnoži. Sreda, 19. novembra 1941. KABAWANREN BOTE Stran 3. — Stev. 27. Belgrad kof vzgled Uspešno delovanje velikopotezne pomoči NSV ' Prenapolnjene pojasnilnice, marljivi po-inagači in zadovoljni prosilci pomoči, ven odprlo hvaležno delovno polje za nemškega zdravnika. in notri od ranega jutra do poznega večera! — V premenijivi praksi dnevnega poslovnega prometa v prostornem poslopju beograjskega centralnega službenega mesta NSV (nacionalno socialistične ljudske blaginje), se dobijo trajni vtisi o izmeri raznovrstnega dela, ki ga ima,opraviti nacionalno socialistična ljudska blaginja tukaj na jugovzhodu,, daleč od starih mej nemške države. Delo, ki se je v času mirodobne izgraditve obneslo, mora po razmeroma kratki idobi nastanka prestati težko vojno preizkušnjo. Spomnimo se še enkrat službe NSV na bojiščih na severu in na zapadu. Za armadami prekoračijo mejo pomožne kolone, da delijo povsod tam pomoč, kjer so ljudje zašli v stisko. Na jugovzhodu je NSV pripadla ena doslej najhvaležnejših nalog: Nemški rojaki so bili brez strehe In brez sredstev, iskali so in našli močno roko dejanske nemške pomoči, ki se je izkazala že od prvega dne v najbolj velikopotezni meri. 20.000 nemških rojakov je bilo prehranjenih in oskrbovanih Povrnimo se na vzgled Belgrada. Nad mestom so še sence nekdanjih vojnih dogodkov. Srbi 80 se bili vdali in naši nemški rojaki so se po tednih tesnobnega čakanja :*irali tukaj pod zaščito nemške oborožene Bile. 2e v tretjem tednu aprila je dospelo semkaj poveljstvp NSV. Po začetnih velikih težavah so sledile načrtne oskrbovalne akcije. Urejujoči element naj bi se pred vsem •udejstvoval v taboru nemških rojakov. Izkušeni možje NSV iz vseh državnih pokrajin in žene iz NS- Frauenschaft so se lotile dela, kjer je bila nevarnost, da bo stiaka postala prekomerna. Zajetih je bilo takrat 20.000 ljudi, velikanska množica, ki jo je bilo treba prehranjevati In oskrbovati. Službeno poveljstvo je iz domovine prineslo s seboj zdravila v izdatni meri, in je moglo zasigurati živila. V štirih okrajih, ki eo bili vodeni centralno, je bilo izpolnjenih tisoč želj. Lastna velekuhinja v Belgradu, ki so jo vodile in oskrbovale marljive ženske roke, je v teh dneh prve pomoči imela prav rekordne obiske. Nad 3.000 ljudi je vsak dan sedelo pred kadečimi se skledami. Zajtrk, kosilo in večerja — so bili na jedilnem ; listu. Štiri pekarije so z veleobratom delale tudi za tiste nemške rojake, ki so se polagoma vračali iz njihovih podeželskih skrivališč. Vsi so se nasitili, kakor je to e ponosom ugotovilo računsko poročilo. Najbolj modema bolnišnica je last NSV Poleg skrbi za telesni dobrobit pa niso bile pozabljene tudi druge bistvene naloge oskrbe. Pekarom so se pridružili nadaljnji potrebni rokodelski obrati, pred vsem čevljarske in krojaške delavnice. Skoro vsakemu nemškemu rojaku je nedostajalo takrat najpotrebnejše, često jim je bila ostala od lastne imovine samo raztrgana obleka In pokvarjeno obuvalo; večkrat so prišli možje, ki so jih prisilili, da so morali služiti v srbski vojski, k okrajnim službenim mestom v ostankih raztrganih uniform. Vsled tega so morali iz NSV zalog obleTc okroglo 12.000 ljudi na novo obleči. Po nekaj tednih se je to raznovrstno delo pri seštevanju pokazalo kot edinstvena celokupna dajatev. Pozabiti se v tej zvezi ne sme pomoči s pohištvom in podelitve osebnega ter posteljneva perila. Omeniti je treba na dalje zagrenjene besede neke bolane nemške žene, ki izbomo označujejo razmere v stari srbski nasilni državi.: »Moralo je šele priti do vojne, da smo vendar enkrat bili sprejeti v redno bolnišnico«. To belgrajsko bolnišnico, eno najlepših in najbolj moderno opremljenih, je NSV dovedla njenemu namenu. S tem je nastal v Belgradu na polju oskrbe bolnikov temeljit preokret. Naši nemški rojaki so pred vsem trpeli pod prejšnjimi srbskimi razmerami; ir slučajih bolezni se prizadetim rodbinam ni dalo prilike, da bi bili sprejeti v sodobne bolnišnice. V novem NSV doihu je sedaj za vse najboljše preskrbljeno. Zgradba ni trpela vsled vojne in je danes v službi nemških rojakov, ki pod vestno o^bo Izkušenih sester NSV in najboljših nemških zdravnikov tukaj okrevajo. 2e Иакжа prvih sieeecev kaže, da ee je tuikaj Zdaj bo treba načrtno na novo zgraditi Sedanjost in bodo&iost postavljata NSV pred nove naloge. Novi načrti se tuneeniču-jejo in nove naprave ee preizkušajo. Število oskrbovanih je v primeru s prvim časom precej nazadovalo. Oskrba obsega še okroglo e.OQO ljudi, Se vedno znatno Stte-vilo, toda najtežje je že za nami. Na najširši podlagi se po vzrocu nemške države in z dejansko pomočjo med tem že izučenih nemških moči lahko pristopi dragocenemu podrobnemu delu. Povsod v deželi so na delu že pomožne stanlce za mater in otroka (Mutter und Kind), NSV sestre eo v službi in, kjer je bilo mogoče, so se zopet napolnile zaloge. Tako se je preko poletja spravila skupaj bogata zaloga živil, ki je v vsakem oziru zadostna priprava za bodoče jesenske in zimske mesece. V pokrajinsko krasno ležeče okrevališče nemške kulturne zveze se sprejemajo oni, ki so potrebni oddiha. Na beograjskem kolodvoru je pa z uspešnem sodelovanju z nemškim rdečim križem pričela delovati kolodvorska služba NSV. Prehajajočim nemškim vojakom se daje popotna preskrba in časopisi. Slično nalogo izvršuje nova krepilna stanica NSV na letališču. Delo krog praktične pomoči se je e tem čim najbolj razširilo. — Kako naglo se lahko pomaga tudi v presenetljivih primerih dokazuje nenadna izvanredna služba NSV pred nekaj tedni. 2e v najkrajšem času po nezgodi vsled eksplozije je bilo na kraju samem takoj alarmirano poveljstvo NSV s pomožnimi močmi, živili in obvezili. Ta primer kaže ,da je nemška pomoč na jugovzhodu ob vsestrandcem delovanju kos tudi najtežjim zahtevam. Vojni poročevalec Нала Kdnlg Šport Casinl neodločeni Izid Krainburški nogometaši v Klagenfurtu Igra za mojstrstvo koroškega nogometa je bila v nedeljo po daljši prekinitvi nadaljevana z igro Sportgemeinschaft Kralnburg proti športnemu klubu Rapid Klagenfurt. Nogometaši iz Klagenfurta so morali pre-eenetljivo oddati eno točko igralcem iz Krainburga, pač pa so morali v drugem polčasu izhajati brez vratarja Potschlepa, ki je bil poškodovan. Tla so bila težka, vendar je bila borba napeta in bi bila lahko še do zadnje minute prinesla odločitev. V tej prvi igri v Klagenfurtu so se Krainburžani pokazali s svoje najlepše strani. In vnovič dokazali, da so v igri ravno tako močni kakor druga koroška moštva. Rapid je dobil včeraj prasko samo po enem očesu, ker razsodnik Haschay gostov v resnici ni favoriziral. O k I o p П e zapore pred Leningradom p onaših četah premagane Tudi te oklopne zapore za naše hrabre vojake niso nobena ovira. Medtem ko je pehota beiečim bolševikom za petami, se civilno prebivalstvo iz bojnega ozemlja spravlja na varno, (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Lehr, HH., Z.) ' f " f"* јр јЖ!^ Britanski nosilec letat *A t k Roy al€ potopljen NaSa slika prikazuje nosilca letal »Ark Royal*, ki je bil po nemikih podmornicah potopljen na zapadnem Sredozemskem morju. (Scherl, Zander Multiplex-K.) Planiška skakalnica Dodatno k našemu poročilu o izgraditvi te skakalnice (glej »Karawamken Bote« St, 23) hočemo dainee navesti najdaljše doee« idanje skoke v Planici. Leta 1036. je preskočil Bradi 101,50 m; to je bil prvi prime« v zgodovini emučarsfcva, da je bUa doee-žena daljava čez 100 m. Planica je zaslovela po vsem svetu in zanimanje za največjo smuško rfcakalnico je raslo iz sezone v sezono. Leta 1938. je Bradi dosegel 104, 105 in 107 m, 1940. Berauer 101, Frana Maier 101, Bradi 103, 1941. Maier 101, H&ckl 105, Schneidenbach 102, Palme 104, Klopfer 106, Lahr 109, Kraus 111, Gehring pa celo 118 m. « Dr. Erwin Mehi — profesor telesne vzgoje. Dr. Erwin Mehi je znan tudi med inozemskimi strokovnjaki kot neutrudljiv raziskovalec telovadne in Športne zgodovine. Dolga leta je bil načelnik univerzitetnega zavoda za telesno vzgojo. Zdaj so ga imenovali za honorarnega profesorja univerze Wien, kjer bo predaval zgodoviino telesne vzgoje. Slavni Kari SchSfer, znani olimpijski in bivSi svetovni prvak v umetnem drsanju, je dobil od pristojne Športne federacije pooblastilo, da se lahko spet udeležuje tekmovanj. Odslej bodo namreč imeli tudi poklicni drsalci možnost nastopanja; dozdaj jim je bilo tekmovanje prepovedano. Kakor se bralci-Sportnilki spominjaj, je Sch&fer ob koncu lanske sezone nastopil na ljubljanskem drsališču ter bil deležen vsesplošnega dbčifdcMganja, Letalske poljske delavnice na kolesih Vojaki poljske letalske delavnice pri po-pravljanju letalskih motorjev. Eden izmed, tisočeVf ki so bili pri izvidih izvidnega oddelka ujeti, (PK. Aufnahme: KriegBberichter LUthge, HH., Z.)] Poljska kuhinja ima vse polno dela, kajti pri vsakem odmoru na pohoda prične iivahno kuhanje in ре^ф. Oospodatstvo 2 ReSchsmarka Je vodeča računska enota Zakaj se vodi kupna moč? - Uspešna valutna politika Nemčije 1 Skrivnost nemške gospodarske udarne imoči je delo. Zlato nikdar ne more vzdržati notranje vrednosti veljave, samo marljivost naroda je garant jasnih in utrjenih valutnih razmer. Francija je bila imela vkljub svoječasnemu ogromnemu bogastvu v zlatu padec tečaja frankov drugega za drugim. Celo pri dolarju je ne glede na nje-novo izredno veliko kritje z zlatom leta 1933. nastopilo več kakor 40% razvrednotenje, da o angleškem funtu sploh molčimo. Bilo je pa vendar revolucionarno dejanje, ko se je Reichsmarko popolnoma odločilo od zlate klavzule. Toplomer in varnostni faktor je namesto nje postalo delo nemškega naroda. Nobena valuta na svetu od leta 1933. ni dokazala tolike stalnosti kakor naša Reichsmarka. Delo in obtok denarja sta ostala v dobrem ravnovesju. Več dela je ustvarjalo več dobrin, večji obtok dobrin je ustvarjal in zahteval več denarja. Ritem toepodarskega razmaha je bil: Večje storitve — razširjeni promet z blagom — rastoči socialni proizvodi — povečanje denarja—naraščajoče hranilne glavnice. Med tem zahteva v proizvodnji oborožitveni ma- njeno visoko funkcijo tako opisal: »Naš denar,je toliko vreden, kolikor je»vredno naše delo. Vrednost denarja izraža vrednost socialnega produkta, to»ej je naša veljava socialna valuta.« Ako je več denarja kakor blaga, je rekel minister za državno gospodrstvo dalje, se mora zmanjšati denar ali povišati vrednost denarja (kar pa vodi do socialnih trenj in se mora zato od gospodarstvenega vodstva odklanjati.) Ali bi se pa moralo uvažati v državo dodatno ceneno blago, (kar se bo zgodilo po vojni). Med tem je pa treba nakupno moč tako rekoč dati na led, (kar se zdaj dogaja). V tej zvezi je treba promatrati akcijo »Eisera Sparen (železno štednjo) in otvoritev imovine podjetnikov pri finančnih uradih. Treba je neizrabljene dele dohodkov tako u-smeriti, da ne nastane nobena škoda. Komisar cen preprečuje vsako neopravičeno zvišanje cen, oderuštvo se težko kaznuje, treba je pa tudi dobršne porcije lastne discipline nemškega naroda, da se upre vsem tendencam podraženja cen. V ostalem pa garantirajo za valuto, kakor je pristavil mi- ki blago odpoSlje; to Izvozno dovolilo mora pa vsebovati vrsto in množino blaga, dan izvoza in naSin odprave. , c) za slučaj oddaje ali odpoSiljatve po davčno dopustnem tuzemskem pooblaščencu Inozemskega odjemalca, mora to izkazati z izkazilom za izvoz. Izkaznice za izvoz tu-zemskih pooblaščencev inozemskih odjemalcev, katere pooblaščenec dopušča višji finančni predsednik, veljajo le tedaj, če je v njih navedena odredba, s katero je bila izrečena dovolitev. § 26. U. St D. B. (zakona o poslovnem terial večji del; vsled tega se morajo oni ^ nister za državno gospodarstvo, notranja deli dohodkov, ki se ne dajo spraviti v denar, usmeriti v mirnejše toke, da se ne skali ravnotežje med mezdo — ceno •>— kupno močjo — denarjem. To ni noben ho-' kus-pokus, ampak trezna naloga predvsem državne banke v načrtrio vodenem gosipo-■darstvu. Reichswirtschaftsminister Funk jo kot predsednik nemške državne banke povodom apela v nemški državni centrali to in zunanja moč države. Uspeh je na strani nemške valutne politike. Medtem, ko se je kmaJu po začetku vojne zrušil blok Ster-lingov, se je tekom vojne stvoril v Evropi blok Reichsmarke okrog kontinentalnega klirinškega sistema.. Trdna v svoji notranji vrednosti in v evropski trgovini edinstveno vodeča računska enota — se Reichsmarka obnese v vojni in miru. Nemško prauo o davku na poslovni promet Nadaljnje davčne oprostitve — izvoz Izvozne dobave so v smislu § 4. štev. 3 zakona o davku na poslovni promet v zvezi s §§ 22. do 25. U. St. D. B. proste prometnega davka. Poleg tega se po § 16. zakona o davku na poslovni promet dovoli povračilo izvoznih stroškov in za vsak slučaj tudi stroški pri posredovanju za izvoz. O teh povračilih se bo razpravljalo pozneje v posebnem odstavku. Oprostitev poslovnega davka za izvozne dobave in dovoljenje za povračilo izvoznih stroškov naj ima namen, da se doseže za nemško izvozno blago nižja cena ter, da zamore to blago na svetovnem trgu dvigniti tekmovalno možnost. Kot izvoz se smatra prevoz blaga iz davčno pravnega tuzemstva v davčno pravno inozemstvo. Vsak izvoz pa ni treba, da bi bila ravno izvozna dobava, ki ima za podlago pravno poslovanje. Izvoz je tudi raz-pečavanje v inozemstvu in je na razpolago ■podjetniku, ki hoče blago razpečati, kakor n. pr. za prodajo v inozemstvu ali sicer za drugo uporabo. Razpečavanje ni nikakor dobava ali drugačna dajatev in nima torej dejanske davčne osnove. Ce podjetnik proda blago, ki je bilo poslano k njemu v inozemstvo, to ni zavezano davku na poslovni promet in se smatra kot neobdavčljivo poslovanje v inozemstvu. V takih primerih izvoza ni treba nobenega posebnega predpisa za oprostitev, zadostuje le, čte zakon o poslovnem davku oprosti dobave za izvoz, pri katerih (dobavah) se nahaja kraj dobave v davčno pravnem tuzem-stvu, ki so po predpisih zakona b davku na poslovni promet obdavčljiv© in niorejo biti oproščene davka le po potrebnih'predpisih § 4. točka 3. zakona o poslovnem davku. Dobava za ^voz je pod sledečimi pogoji davka prosta: a. Potrebno je, da podjetnik za poslovno opravilo, ki je namenjeno za dobavo v Inozemstvo sklene pogodbo v tem poslovanju z inozemskim odjemalcem. Kot inozemski odjemalec se smatra v smislu teh predpisov oni odjemalec, ki biva zunaj državnega območja. V tem primeru namreč ni mero-dajno davčno pravno inozemstvo. Dobava podjetniku, ki ima svoje bivališče izven pristojnega carinskega območja (t, j. davčno pravno inozemstvo ,toda državno pravno tuzemstvo) se ne smatra za dobavo v inozemstvo. Inozemski odjemalec je tudi lahko podružnica ali organizacijska družba y državnem območju bivajočeoa podjetnika, če je namreč ta družba ali podružnica sklenila poslovno opravilo v lastnem imenu. Obratno pa se ne smatra podružnica ali družba (organ) v državnem območju kot inozem- ski odjemalec, če stanuje podjetnik izven državnega območja, četudi sklene poslovno opravilo v imenu tega podjetnika. 2. Za pravilno izpolnitev poslovnega opravila mora biti predmet z dolcaiom odposlan ^ v davčno pravno Inozemstvo, ta3co n. pr."" tudi izven carinskega območja in v proste luke. Odpošiljatev se izvrši praviloma z oddajo blaga za odpošiljatev določenim osebam, ki preskrbujejo prevozne posle ali po železnici, odnosno špediterju v tuzemsfcvu, pri čemer pa ni važno, da li je podjetnik tu-.ali inozemec. Za odpošiljatev se smatra tudi okolnost, če jo izvrši dobavnik za izvoz, ali če je predmet odposlal najeti dobavitelj podjetnika. Za primer takega vrstnega poslovanja s pošiljatvijo dobavnega blaga JK) prvem podjetniku po zaporedni vrsti se lahko posluži davčne oprostitve za izv5? dotični podjetnik, ki je sklenil poslovno pogodbo z inozemskim odjemalcem. Primer: A v Krainburgu kupi blago od B-a v Gracu. B pošlje blago po železnici po naročilu A na C v Zagreb. Dobava od B na A in od A na C se izvrši pOtom oddaje blaga na železnico. Dobava za B je podvržena davku. Dobava za A je davka prosta, ker je on sklenil poslovno opravilo z inozemskim odjemalcem C v Zagrebu. Kot pošiljka v inozemstvo se smatra tudi, če se cdpošlje blago najprej na po davčnem zakonu dopuščenega tuzemskega pooblaščenca inozemskega odjemalca in se od tega slednje z dokazom odpošlje ali odpravi blaga v inozemstvo. Dovoljenje, tuzemskim pooblaščencem za izdajo izvoznih izkaznic izda državni minister za finance ali pristojni višji finančni predsednik po predhodni pre-izkušifji davčne zanesljivosti glede plačila. • 3. Ti predpogoji (1 in 2) morajo biti dokazani s knjižnimi vpisi. Zahteva knjižnega izkaza ni samo formalni ' predpis, pač ^a stvarni predpogoj za davčno oprostitev. Ce ni knjižnega dokaza, se mora davčna oprostitev zavrniti. V dopolnilo knjižnega dokaza mora podjetnik do? kazati resnični izvoz blaga v inozemstvo a prilogami. Pri tem eo važni sledeči trije primeri: ' a) Ce odpošlje podjetnik blago sam, mora izkazati izvoz s prilogami o odpošiljatvi, kakor n. pr. tovorni list, poštnooddajni list, konnessement itd. ali njih dvojnike. Ce podjetnik ne prejme prilog o odpošiljatvi n. pr. ker ni "pooblastil svojega odpravnika za odpošiljko v inozemstvo, lahko dokaže svoj izvoz na sledeči način: . b) za slučaj vrstnega posla po potrdilu o izvozu svojega dobavitelja ali podjetnika, davku) oprošča tudi gotovo vreto izvoznih dobav, to so izvršitve del v aktivnem delovnem prometu za inozemski račun, v ko« liko se opravljajo v obsegu, ki ga določa imenovani predpis. Davčna oprostitev ee dovoli, za inozem^ račun pri obratu za izboljšanje plač, če dospejo predmeti po inozemskim nalogu za izboljšanje delovne plače za naročnika, ki stanuje izven državnega območja — v tuzemstvo in po v § 26. odst. 1. U. St. D. B. natančno navedenem izboljšanju dospejo zopet v Inozemstvo. • IPom in polje Za boljšo rejo in zdravje prašičev pozimi Bolj kakor kadar koli nam je sedaj na tem ležete, da nam ostanejo prašiči zdravi in da ob dani krmi in v sedanjih renskih prilikah povoljno uspevajo. Skrb za povoljno uspevanje je sedaj toliko bolj utemeljena, ker je manjkalo naravne poletne krme, zdene detelje in ker živali tudi ne moremo pozimi toliko in vedno puščati na prosto, v dvorišče, na vrt ali v tekaliče, kjer bi si lahko v zemlji po-poiskali za prehrano potrebnih prstenih in rudninskih snovi ter bi bili tako tudi deležni blagodejnega vpliya sončne svetlobe in svežega zraka. Razen tega je Se marsikje pri nas pripravljanje krme za prašiče prav pomanjkljivo, čeprav se je v tem pogledu v za&ijih letih v splotoem obrnilo mnogo na boljše. Posledica nepovoljne reje, enostranskega krmljenja in pripravljanja knne je videti često v tem, da svinje grizejo lea, pijejo gnojnico, postajajo mehkokostne, rjaste oz. sajaste in da sploh pri vsej naši, dozdevno dobri reji slabo uspevajo. Zakaj svinje grizejo les in se pojavljajo vse navedene nevšečnosti? Predvsem zaradi tega, ker tu in tam krmimo še pre več vodeno In ker v krmi manjka gotovih rudninskih snovi in vitaminov, predvsem vitaminov D. Za zadovoljivo delovanje 6rev ва pravilno prebavo je pređvs&m potrebno, da z običajno krmo ne damo živalim samo potrebne redilne snovi, marveč tudi zadosti trde, vlaknate tvarine. Vsled preveč redke, vodene krme čreva ne morejo pravilno delovati in živali hočejo ta nedo-Btatek nevede nadomestiti s tem, da grizejo les in zid. Izkušnja je pokazala, da svinje čeetokrat grizejo les, čeprav smo jim dali surovo peso in kuhan ali parjen krompir kot goste žgance, ne kot pijačo. V tem primeru pa gosta krma še ni zadostovala, moralo bi biti v tej Se nekaj vlaknate snovi, kakršno je najti v otrobih, žitnem zrnju itd. Ker tega sedaj ne bo povsod za svinje v zadostni količini na razpolago, bomo pač nadomestili otrobe s sempirjem, fino zrezano suho, mlado deteljo ali lu-cemo, katero primešamomedgoste, suhe krompirjeve žgance ali kašo odroma med surovo zrezano peso. S fino suho deteljo, katere lahko damo na žival Vjs do 1 kg (pač po velikosti), nudimo svinjam tudi potrebne beljakovine, in smo že rekli, da topogledni 1 kg suhe detelje nadomsti 1 kg pfieničnih otrob. Sploh dajmo svinjam vso sedaj v bolj pičli količini na razpolago nam stoječo krmo gosto in '—razen krompirja — surovo, ako hočemo, da se bo ta dobro izrabila M da se nam bodo praiči povoljno redili. Potrebno vodo naj dobijo živali posebej piti in sicer kot čisto pijačo brez kake primesi otrob itd. Tudi moreibitne surove Privod 21vlne v $6dk8nilen Po odredbi državnega ministra za prehrano in kmetijstva z dne 6. nov. 1941 o privajanju živine v Elsas-Lotringen in Lu-ksenburg kakor tudi v osvobojena ozemlja na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je za pošiljatev ali za drugačno privajanje govede vključno teleta, svinj vključno prasce in tekače, ovac vključno jagnjeta kakor tudi konjev vključno žre-beta iz ostalega ozemlja države v imenovane pokrajine treba odobritve. Dovoljenje se dobi pri glavnem udruženju nemškega živinskega gospodarstva (Hauiptvereinigtmg der Deutschen Wirtschaft), ki lahko- na svoji strani prenese pravico do odobritve na druga mesta in odredi, v katerih prime«, rih dovoljenje ni potrebno. otrobe primešamo le med krompirjeve žgance ali zrezano peso. Kljub temu edino pravilnemu načinu krmljenja pa svinje še vedno često grizejo les in so nemirne. V tam primeru pač Se manjka živalim rudninskih snovi. Redno pokladanje klajnega apna in stolčcne krede je za ta primer dobro. Toda tudi tu je pokazala izkušnja, da svinjam najbolj ustrežemo, dazanesljivo popolnoma odpravimo nevšečnosti, kakor: grizenje lesa, pitej gnojenice in deloma tudi mehkokostnoet, ako damo pozimi živalim v plitko korito ali na desko stalno na razpolago ilovico. Najboljše izkoristijo svinje ilovico, kateri smo premešali z vodo in kater I smo dodali zrezane kratke slame ali rezanice. Ilovica ali negnojena vrtna prst (ki pa ni tako dobra kot ilovica!) je za svinje pozimi zaradi zdravja in dobre izrabe krme brezpogojno potrebna. Med Ilovico pomeŠajmo vedno tudi nekoliko lesnega oglja, ki posebno ugodno vpliva na prebavo. • Več koristijo taki naravni doda&i, ki nič ne stanejo, in opisani naravni način reje, kot val razni čudežni praški, katere je bilo dobiti za drag denar. V primeru meh-kokoetnostl pa tu in tam tudi navedeni rudniški dodatki niso povsem uspešni, V 6kem primeru je bilo čeetokrat dobro ribje. olje. katerega bo mdaj menda bolj težko dobiti. Izkušnja in znanost je vendar pokazala, da učinek ribjega olja, ki tako blagodejno vpliva predvsem vsled vitamina D, ki se nahaja v njem, lahko povsem na-domes ti tudi sončna svetloba. Le-ta povzroči, da se v živalskem telesu tvori vitamin, ki tako odločilno sodeluje proti mehkokostaostl in angleški bolezni. , Iz vseh teh razlogov tako toplo priporočamo, da ne damo prašičem v namočeni in z rezanci ter z lesenim ogljem pomešani ilovici potrebne rudninske snovi in da jih po možnosti, ko dopušča vreme, tudi pozimi pustimo na prosto, pod vpliv zdravilne sončne svetlobe. Predvsem velja to za vse plemenske prašiče, pa tudi živali, katere pitamo, zaradi boljše prebave le koristi, če pridejo vsak dan malo na prosto. Fr. Wernig. ^ Iz področjo gospoillnl« Shramba vkohanega sadja Ako je gospodinja kaj vkuhala, je neobhodno potrebno, da vkuhano tudi pravilno hrani, da se bo potem tudi v resnici držalo. Kozarci za vkuhavanje se morajo hraniti v hladnih prostorih, toda tako, da ne zmrznejo, nadalje morajo biti prostori zračni In brez duha; v prostorih, ki so pretopil in presuhi, se obroči iz gumija lahko drobijo in prepuščajo, na tak način pa pro-niknejo v kozarce plesnotne glive in povzročitelji gnilobe, ki pokvarijo vsebino. Na vlažnih prostorih pa prične obroč iz gumija trohneti in tako pridejo povzročitelji gnilobe v kozarce. Ako se marmelada hrani v vlažnih prostorih, potegne v njej nahajajoči se sladkor vlago nase in tako postane marmelada zopet tekoča. Razen tega pa pridejo iz zraka povzročitelji kisanja v marmelado, tako da ta začne kisatl. V premrzlih prostorih pa vsebina Weok-kozarcev zmrzne. Z tem pa je podana zopet nevarnost, da se,kozarci pri otajanju razpočijo. Vsebino pi moramo takrat takoj porabiti, kajti zmrznjena živila se po otajanju zelo hitro pokvarijo. Tudi močan smrad vpliva, na okus in na eromo v Weck-kozappih shranjenih marmelad in žolic. Ako kozarce shram aimo v prostorih, kjer stanujemo (omaral^ itd.), jih moramo zelo skrbno ogazoy^ ^ ф Mova politična homisarja v Steinn in Itadmannsdorla Svečana izroćitnv uradov V posebnem apelu se je te dni poslovil politični komisar okraja Stein, dr. Fric D u 1 in i g, od svojih sotrudnikov, ki so ga od prvih dni njegovega delovanja krepko 1 Tiredstavil kot svojega naslednika dosedanjega političneoa komisarja v RaJ,.'imnsdo:fu, clra. Doujaka, ki O'-'*''- -I';., v slu- žbi izrekel zahvalo za doslej storjeno delo. Dr. D o u j a k se je bil v Radmannsdorfu slovesno poslovil od županov okraja in od uradnikov, pri katerih je bil zaradi svojih lastnosti kot čiovpk in zaradi svojih uspehov izredno priljubljen, kakor je tudi bil deležen zaupanja prebivalstva v okraju. To je prišlo tudi do izraza v govorih, s katerim BO župani in občinski komisarji po županu Luckmannu iz Afflinga in uslužbenci pb višiem Inšpektorju Rachle poslovili od odhajajočega. Kot svojega naslednika je dr. Doujak predstavil višjega vladnega svetnika dr. Hierzeggerja, ki je v kratkem nagovoru pozval svoje sotnidnike, da zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti Kako se pridobi nemško državljanstvo? Okrcina liranllnira — Krpissparkasse v Kratnbnryu Ustanovni občni zbor upravnega odbora Politični komisar v Krainburgu, dr. Gustav Skalka, ki je tudi na čelu Kreisspar-kaase Krainburg, je z odobrenjem Šefa civilne uprave pozval v upravni odbor kot Člane: dra. Herberta Markgrafa, občinskega komisarja mesta Krainburga — Rein-holda Hub era, okrožnega vodjo kmetov — Hansa L6schera, veletrgovca v Krainburgu — Willima B i t e n z a, eobo-tehnika v Krainburgu — Maksa F o c k a, industrialca v Krainburgu — Mihaela Ostermanna, mesarja v Krainburgu — Viktorja Suscheka, občinskega komisarja v Laaku — in dr. Nikolaja Lenčeka, pravnega zastopnika v Laaku. Člani ravnateljstva so pol^ političnega komisarja dra. Skalke: dr. Markgraf, Rein-hold Huber, Hans Loacher, Maks Fock in dr. LenčeJt. Upravni odbor je imel te dni sejo, v kateri se je konstituiral. V uvodnih besedah je politični komisar obrazložil namen in pomen Kreissparkasse. Upravni odbor je vzel z zadovoljstvom na znanje vse ukrepe političnega komisarja v pripravljalni dobi, med tem imenovanje Ernesta Mareecha, dolgoletnega, hranilničnega strokovnjaka, za vodjo hranilnice in prevzem celokupnih hranilnih vlog prejšnjih hranilnic po Kreis-eparkassi. Nato je upravni odbor rešil vse ostale naloge, ki mu pripadajo po pravilih. Z imenovanjem upravnega odbora je torej sedaj, upostavljena živa zveza med Krei-sparkaaeo in vsemi sloji prebivaltva, tako da se zavod lahko opira na zaupanje prebi-valtva in da lahko izvršuje svoje delovanje. Važna odredba ministrskega Odredba ministrskega sveta za državno obrambo urejuje pridobitev nemškega državljanstva za bivše jugoslovanske državljane in brezdomce nemške narodnosti v zasedenih ozemljih Koroške iu Kranjske in Sp. Štajerske, ki so dne 14. aprila 1941 v teh ozemljih imeli svoje prebivališče ali domovinsko pravico. BivSi jugoslovanski državljani nemške ali sorodne krvi kakor tudi brezdomci nemške ali sorodne krvi, ki so dne 14. aprila 1941 prebivali v osvobojenih pokrajinah Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske pridobijo z učinkom od tega dne nemško državljanstvo na prekftc, v kolikor so priznani kot pripadniki domovini zvestega prebivalstva o-svoboien'h', октлМп Stilsrske, Ko- roške in Kranjske in ne pridobijo nemškega državljanstva. Pridobitev nemškega državljanstva se lahko prekliče samo tekom 10 let. Lahko se pa že vnaprej izjavi odpoved uveljavljanja preklica pri tistih, ki so se popolnoma obnesli. Preklic ali odreko na uveljavljanje-preklica izrekajo državni minister za državne posle v sporazumu z Reichsfiihrer-jem — državnim komisarjem za utrditev ^emške narodnosti — ali pa mesta, ki so jih sveta za državno obrambo oni določilL V primeru preklica se izgubi nemško državljanstvo z dnevom Postavitve preklica ali pa z javno objavo preklica. V primeru odpovedi na uveljavljanje preklica, se pridobi nemško državljanstvo dokončno z objavo odredbe o odreki. Preklic obsega, v koliko ta posledica v posamičnem primeru nI Izrecno Izključena — tudi zakonsko ženo in nedoletne otroke, razen ako so sami pridobili nemško državljanstvo. Bivši jugoslovanski državljani, ki so dne 14. aprila 1941 v osvobojenih ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške In Kranjske imeli svoje prebivališče in ki ne pridobijo nem-škagea državljanstva, ali ki ga pozneje izgubijo zaradi preklica, postanejo zaščitni pripadniki nemške države. Predpogoj je prebivališče v tuzemstvu. Svojatvo zaščitnega pripadnika se izgubi s preložitvijo prebivališča v inozemstvo. V osvobojenih ozemljih Spodnje Štajerske, Koroške in Kranjske se bodo za izdajo listin in za izkaznice o nemškem državljanstvu odnosno nedržavljanstvu pobirale pristojbine in davščine po podrobnih predpisih, ki jih bo izdal državni minister za notranje zadeve. Zvezna šola KSrntner Volksbunda Potrebo te ustanove uvidi vsaic obiskovalec Zelena bralovSdna 2з nekaj časa opažamo ,da se itirajo člani zelene bratovščine ob nedeljah ter odhajajo vsak v svoje lovske revirje. Z veseljem pa moramo na tem mestu poudariti, da 80 se združili ne le sami nekdanji lovski tovariši i% prejšnjih let, ampak da 80 tem pristopili tudi novo došli tovariši iz onstran Karavank z Altk&mtena ter sedaj skupno in umno urejajo razna zapu&čeua V zvezni Soli K VB v Waldu pri Kronau je Ž3 več tednov živahen obrat. Na šolanje se vpokličejo zdaj OrtsgruppenfUhrerji K VB, pot^m zopet Ortfraueofiihrerinen ženske skupine in končno ostali predstavniki uradov K VB. Kako potrebna je zvezna šola K VB, dokazuje najbolj dejstvo, da se tečaji in pouki vršijo ne samo vse dni meseca novembra, amipak da so preko tega šolski prostori zaseden^ do konca januarja. Po obisku te zvezne šole, ki leži sredi krasnega gorovja sikupdne Martulek v gornjem Posavju blizu železniške postaje Wald-Save,' ве dobi jaenejžo predstavo o pomenu te ustanove. V šolo se lahko spravi okrog 200 oseb. Pozimi se jih vzame pod streho le okroglo 80 oseb, ker se v enem delu hiša ne da kuriti. V drugi hiši, ki leži v največji bližini šole, je začasno spravljen tečaj učiteljišča za domače gospodarstvo in telovadbo. Tri dvorane v hiši zvezne šole same so na razpolago za predavanja. Jedilnica ima prostora za približno 100 oseb, velika učilnica pa ima okroglo 200 sedežev. Razna oprema se mora seveda smotreno lovišča. tJeveaa pa tudi skupno pohajajo na brakade. Mi lovci smo tega dejstva prav veseli, ker bo marsikateri pridobil posebno pri zadnijh tribih marsikaj poučnega, česar pri nas doeedaj Se nismo imeli. V Reichu se je namreč lov iizvajal vse bolj strogo kakor pa pri nw v bivši Jugoslaviji, kjer so se nekatera lovišča naravnost opusto-šala. Pisec teh vrstite pa nikakor ne misli tu prizadejati onih lovišč, kjer se Je vsa divjad brez izjeme res ščitila in gojila. Želeti bi bilo, da se lovstvo tudi v bodoče goji in strelja le tiato in tam, kjer je to res potreba. палоуо nabaviti. Tako je na primer potrebno, da 89 drugi trakt hiše opremi s kurilno napravo. Prostori, v katerih so spravljeni uideleženci tečajev, so čedne aobe z eno do tremi poeteljami in omogočajo udeležencem tečajev, da se lahko zaposlijo tudi po dnevnem delu. Okolica zvezne iole daje poleti in pozimi priliko za telesno vežbanje v prostem (asu. Nekaj kilometrov od železniške postaje Wald leži kraj Kronau, ki je izhodišče za planinske in smučarske izlete. Prosta kopel 'na zemlji zvezne šole daje možnost za plavanje. Zvezna šola se bo razvila v dom, ki bo pomemben tako za stare kakor za nove pokrajine. Tako 80 v zadnjem čašu imeli zborovanja v zvezni Soli Solzki poverjeniki NSDAP, njihova članstva in skupine iz domače pokrajine Kirnten: v SUdk&mten na službo poklicani učitelji »o bili pozvani k pouku in občinski tajniki dobijo v mesecu novembru svojo strokovno irvbraabo. Pred enim tednom so bili v evrho Izobrazbe, potrebne za izvrSevanje njihovih nalog, v zvezno šolo pozvani blagajniki Ortsgruppen K VB. Vodja finančne uprave zveznega vodstva Pg. Stelnberger, je v večernem predavanju blagajnikom Orta-gruppen pojasnil bistvo njihovega dela, in Bundesschulungsleiter, Pg. D i m n i k, je s pomočjo slik predaval o Fiihrerju. Prihodnjega dne je Pg. Stelnberger na podlagi praktičnih primerov razlagal točno vodstvo blagajne v Ortsgruppi. V lahko razumljivih besedah je obrazložil temelje blagajniStva. V kratkem predavanju je Bundesgeschafts-fiihrer, Pg. R u s c h n i g, razložil pomen organizacije. H koncu zasedanja je govoril BundesfUhrer-Gauamtslelter Schick. Pri- kazal je v svojih izvajanjih udeležencem tečaja velika dogajanja sedanjosti. Načel je tudi vprašanje krvnega vpliva v teh o-zemljih. V svojih nadaljnjih izvajanjih je BundesfUhrer podal sliko v političnem položaju In o pomenu borbe nemškega naroda za svobodo proti dvema svetovnima sovražnikoma, plutokrftciji In bolševizmu. Jedva so blagajniki ortsgrup zapustili šolsko poslopje, so že dospeli občinski tajniki, da se izvežbajo za praktično delo. Jk domovine Krainburg. (Gramozno trebilni-co dobimo.) Tvrdki Rapatz in Schiitz iz Klagenfurta izvršujeta v področju občine St. Georgen pri Krainburgu večje gradbe cest. Da se olajšajo talna dela in prištedijo delavne moči, se bo postavila gramozna trebilnica. Ta je bila na kolodvoru v Krainburgu iztovorjena In se je pod lastno paro pripeljala do stavbeiega mesta, ki je oddaljeno 6 km. Trebilnica je imela polževo hitrost 150 m na uro. Vsled tega povzroča na ozkih mesti hceete pv svoji ogromni velikosti kratke prometne prekinitve. Dne 12. novembra je prišla do mesta čez Kan-ker in potrebovala čez ta, 40 metrov dolgi most približno 15 minut. Med tem časom je bil moet za druga vozila zaprt. Tudi pešci in kolesarji so se bili ustavili in občudovali ne vsakdemjo »prometno oviro«, St. Georgen pri Krainburgu. (Šolski pouk je povsod pričel.) Doslej ste bili v tukajšnjem občinskem področju od štirih Sol otvorjenl parno Soli St. Georgen in Olscheuk. Pred nekaj dnevi pa je pričel tudi pouk na šolah HUlben in Michelstetten, Na šoli Hliben boste poučevali dve učiteljici iz Wiena, ki sta se sami javili za to službo. Selzach. (Nezgoda pri Žaganju.) Posestnika in gostilničarja Mihaela B e r z e iz Laische je pri žaganju lesa zajela clrku-larka. Pri tem so mu bili. odrezani en del desne dlani in dva prsta. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolnišnico v Gailenfels. j Tschemutsche. (Nezgoda.) V kame-nolomu v Kankertalu je delavcu Janezu O r a ž m u Iz Gmajne pri Tschernutschah padel kamen na levo nogo In ga težko po-kodoval. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolnišnico Gailenfels. Littai. (Novi občinski komisar.) Komisar na tukajšnji občini ing. B u s c h-m a n n je odšel nas voje novo službeno mesto v Reich. Njegovo mesto je za&edel W e-b e r Lothar iz Veldesa. Littai. (Nezgode.) Ga. M. K i m o ve c iz Grazdorfa, soproga čevljarja," je tako nesrečno padla po stopnicah, da si je zlomila desno nogo, 50 - letni mehanikar iz Littai Rosmanith Julij se je z motorjem ponesrečil tako, da je dobil pretres možganov. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico v Cllli. Njegovo stanje je zelo resno. — Pri zidavi javnega kopališča v Littai je padel z odra 30-letni zidar K o I m a n n Matheus iz Grazdorfa 69. Dobil je. poškodbe po telesu. Vendar je upati, da bo kmalu okreval. — Z loncem vrele vode se je po-parila 30-letna kuharica R u p n i k Maržs-na Iz Littai. Zadnja dva se adravita v domači oekrbi. r Modarnm Btlllea DipUOpttkM C. KronI H I (I A e n • n n uB I itaiinho'ttrM«! 15 IKsoki sveUohni učinek Vdika ekonomičnost ^akievajte vedno Osram- r -M...* .....И •« •• •*/// •••» #VeW ••♦VAv* stran в. — Stev. 27. K ABA WANK EN-BOTE Sreda, 19. novembra 1941. Dr. F. J. Lnfcae IzreiHe! Hraidtet Qlenuxdna nuleflihw in pjrakiiine^ П)ел1ЈлЉ. methjuUjbeh uiul џгакШек. 24. LEKCUA L6sung der Aufgaben I. 1. Das Hau8 wird von den Maurern ge-baut. 2. Der Brand wird von der Feuer-wehr gelSscht. 3. Die Fische werden von den Fischern gefangen. 4. Die Bii-cher werden von den Buchdruokern gedruckt. 5, Dae Erz wird von den Bergleuteo gefBrdert. 6. Der Herr wird von seinem Hund begleitet. 7. Die Ver-breclier werden voo den Richtem ver-urteilt. 8. Dae Graa wird von den Bau-em gemSht. 9. Die GrolJmutter wird von ihrem Enkel gekiiBt. 10. Karl wird von den Geschwistem geliebt. 11. Dem Lilgner wird nicht geglaubt. 12. Unsert Freunde werden von uns zum Tee ein-geladen. 13. Der Wagen wird vom Pferd gezogen. 14. Das Haus wird vom Hunde bewacht, 15. Der Kunde wird vom Friseur frisiert. 16. Die Filme werden von den Fotograf en ent-wickelt. 17. Die WSsche wird von der Wascherin gewaschen und gebUgelt. П. Der Teich des Schlosses, der Herr dee Hauees, die Frau des Hausee, das Spi-tal der Tiere, der Schlliseel des Zim-mers, die Schalen der Kartoffel, die Uhr des Turmee, das Band des Hutes, die Decke des Bettes, der SchafCner der Strafienbahn. Ш. 1. Die englischeo Flieger bombardie-ren Wohnviertel deutsclier StJLdte. 2. Die Tischler erzeugen die M6bel. 3. Die Hausgehilfin reinigt den Bodeo. 4. Der Wind verldscht das Licht. 5. Die Mutter badet den S&uling. IV. 1. Ich sehe @ie am Bahnhof. 2. Ich kenne sie. 3. Wir bringen ihnen einen RoeenstrauS, 4. Wir griifien ihn. 5. Ihr verkauft sie ihm. V. 1, H komu ate šli? 2. Pri kom ate bili ? 3. Kdo vam je to pravil ? 4. Komu ste telefonirali? 5. Kam ste vteknill svojo vozovnico? 6. Danee nimamo tako lepega sadja kakor predvčerajšnjem. 7. Bodite tako ljubeznivi in dajte mi jedilni list. Pretekli čas Pravilni glagol Ich mach-te —naredil (a, o) sem du mach-test — naredil si er, sie, es mach-te — naredil je wir mach-ten —naredili (e, a) smo ihr mach-tet —naredili ste eie mach-ten —naredili so Sie mach-ten —naredili ste Ubungse&tze mit regelm&Bigen Zeitwdr-tem. 1. Als ich ihm die Wahrheit sagte, machte er ein dummes Geeicht. 2. Er er- zfthlte Geechichten und glaubte sie selber nicht. 3. Dieees Kind lachte und weinte gleichzeitig. 4. Fritz rauchte t&glich 10 Zi-garetten. 5. Wir suchten unseren Freund den ganzen Tag. 6. Wohin stellte sie die Vase ? Ich glaube auf den Tisph. 7. HBrtest Du um 10 Uhr die Nachrichten? Ja, ee war eine sehr intereesante Sondenneldung Uber die Versenkung einiger groBer englischer Handelsdaznpfer. 8. Was sagte sie zu dem schdnen Geechenk? Sie weinte und lachte vor Freude. 9, Was sollten wir machen? Wir durften ihn nicht allein lassen, weil er im Fieber fantasierte. 10. Er konnte nicht schlafen, weil der Lautsprecher des Nachbaro die ganze Nacht spielte. Am n&chsten Tag beschwerte er sich bei der Polizei, welche den Nachbam verwamte und ihm mit der Beechlagnahme des Appa-ratee oder mit einer empfindlichen Strafe drohte. 11. Dae arme Fr&ulein Lotte durfte nicht ausgehen und musste eine bittere Me-dizin trinken. 12. Wieviel museten Sie fUr die Fahrt nach Wien bezahlen? Ich glaube 60 RM. 13. In welchem Jahrhundert lebte Bismarck? 14. Sie liebte ihre Kinder Uber allee und arbeitete Tag und Nacht fUr sie. Pretekli čas pomožnega glagola »eein« in »haben« sein — biti ich .war — bil (a, o) sem du warst — bil , si er, sie, es war — bil je . wir waren — bili (e, a) smo ihr waret — bili ste sie waren — bili bo haben — Imeti > ich hatte — imel (a, o) sem du hattest— imel ai er, sie, ee hatte — imel je wir hatten — imeli (e, a) sino ihr hattet — imeli ete eie hatten — imeli so Ubtmgee&tze: 1. W&hrend de« Sommers war ich am W6rthersee. 2. Waren Sie in Portschach oder in VeJden? Ich war in Krumpendorf. 3. Wir suchten une eine andere Wohnung, der Zins war uns zu hoch. 4. Wie war das Wetter geetem? Be war eehr sch5n, wir hatten den ganzen Tag herrlichen Sonnenschein. 5. Er hatte immer viele Sorgen mit seinen Kindera, weil sie nichte lernen wollten. 6. Die Sol-daten waren schon sehr miide, eie hatten iiber 40 km Marsch hinter sich. 7. Warum hatteet Du keine Lust zu schwimmen? Ich hatte schon Lust aber ich war krank. 8. Hatten Sie nicht einen Garten hinter dem Hauee ? Ja, aber dort haben wir jetzt einen Tennisplatz. 9. Dieeer B&cker hatte immer gutee Brot. Zm allgemeinen ja, aber manchmal geht eie um einlge Minuten ror. Wann sehen wir une wiedcr? Hoffentlich n&chsten Sonntag um die-selbe Zeit. In welchem Jahrhundert leben wir? Wir leben im 20. Jahrhundert. Vdbče da, аМ vgWh ргаШАм« m pat minut. Kdaj se zopet vidimo? Kakor upam prihodnjo nedelj6 ob ieten času. V katerem stoletju živimo? Živimo v 20. stoletju. 'Wiederikolendm XivieihBepvdcIke Wie sp&t 1st ee? Wieviel Uhr ist ee? Es ist 10 Minuten vor 4 Uhr. Bitte квппеп Sle mir die geoaue Zeit ■agen? Ja, ee ist genau 8 Uhr 27. Um wieviel Uhr wird gefrUhstUckt? Zwischen 8 und 9 Uhr. ^ Wann wird zu Mittag gegessen? Gegen 1 Uhr. Wann beg^nnen die Vorstellungen im Kino? Ich weiS es nicht, da mUssen Sie in der Zeitung nachsehen. Haben Sie noch einen Augenblidk Zeit? Ja, wozu? Gehen Sle mit mir zur Post, ich reuse ein Telegramm aufgeben. Wann fahrt ein Autobus nach Veldes? Alle haJbeo Studen. Wielaqge geht man zu FuB^bie zur Poet? Ungef&hr 20 Minuten. Und wielange dauert es mit der Stras-lenbahn? Ungef&hr 10 Minuten. Werden Sie morgens immer шп 7 Цђг rrach? Ja, ich habe einen Wecker, der weckt mich auf. , IGebt Вм* UhK feoMil " -o#o- Koliko je ura? 10 minut pred 4. uro, .Proelm, ali mi morete povedati točni čae? Da, sedaj je ura točno 8.27. Kdaj se zajtrkuje ? Med 8. in 9. uro. Kdaj, se obeduje. Proti 1. uri. Kdaj se pričnejo predstave v kinu? Ne vem, morate v časopie pogledati. Ali imate še trenutek časa? Da, za k»j? Pojdite z menoj na po6to, moram oddati brzojavko. Kdaj (od-)odpelje avtobus na Bled? Vsake p<^ ure. Kako dolgo je peš do pošte? Približno 20 minut. Ih k^o dolgo je s cestno železnico? Približno 10 minut. Ali ee *udite veaiko jutro ob 7. mi? Da, imam budilko, ki me zbudi. HI d# Sili ШЛ ко&шЈ "" Aue der Zeitung: Lichtepiele Nord. Wegen dee groBen Er-folgee verl&ngert! »Dir gehort mein Herz«. FUr Jugendliche zugelassen. Beginn der Vorstellungen; Wochentags: 16, 18.30 und 21 Uhr. Sonntags 13.30, 16, 18.30 und 21 Uhr. — Jeden Sonntag um 10 Uhr vor-mittag: Wochehachau-Sondervorstellung. Vorverkauf taglich ven 8 bis 12 Uhr und von 14 bis 15 Uhr. Altpapier, Hadem und Knochea kauft Kari Maier, Feldgasse 30. NSG »Kraft durch Freude«, Klagenfurt. Mittwoch 20 Uhr im KdF Saal, Tanz-abenid Manon Ehrfur — Rolf Janke, erste Solotanzer der Berliner Staatsoper. Am FlUgel: Kurt Schwaen. Ein Scherz Unter Freundinen A: Sie hat mir geeagt, Du hast ihr das Geheimnis gesagt, von dem ich Dir sagte, Du solist es ihr nicht sagen. B: Ich hatte ihr doch gesagt, sie soli Dir nicht sagen, daes ich es ihr geeagt habe. A: Ich habe ihr versprochen. Dir nicht zu sagen, dass sie mir gesagt hat, dase Du es ihr gesagt haat; also sage ihr nicht, dass ich Dir geeagt habe, daes sie es mir geeagt hat! * Unterhaltende PhysUc Wie калп man von Boden einee mit Wae-eer gefUllten Tellers ein GeldstUok weg-nehmen ohne sich die Finger nass zu machen? Schneiden Sie ein StUck Kork in zwei Teile, befestigen Sie auf einer'der H&lften zwei ZUndhdlzchen und lassen sie sie auf dem Waaeer schwimmen. Daraufhin neh-men Sie ein Trinkglaev in die links Hmd, ztinden die Zundholzchen an imd. bedecken Sie mit dem Glas. Die brennenden Ziind-heizer verzehren den im Glas enthaltenen Sauerstoff und erloschen daraufhin. Das Wasser dringt nun in das Glas ein und Sie kSnnen dag GeldstUok ohne sich die Finger zu benetzen auB dem Teller nehmen. Aufgabe L Spregajte v preteklem času: kaufen, rauchen! П. Postavi v pretekli čas: 1. Ich mufi zur Post gehen. 2. Du machst eine Kur. 3. Ich habe keinen ReisepaB. 4. Kari hustet stark. 5. Das Publikum folgt mit Begeiste-rung dem Wettkampf, es klatscht Beifall. 6. Wir horen einen interessanten Vortrag im Rundfunk. 7. Sie haben einen neuen Hut. 8. liir wolit nicht mit dem Zug sondern mit dem Auto fahren. 9. Die Arbeiter rauchen in der Aibeitapause ihre Ubliche Pfeife. m. Prestavi v slovenščino. 1. Ich wollte meiner Schwester eine Ubeiraschung berei-ten und kaufte ihr eine Ziehharmooika. 2. Heute war es wieder sehr kalt. 3. Er wUnschte mir eine gute Reise und viel Ver-gnUgen in Wien. 4. Wir benachrichtigten unsere Bekannten durch ein Telegramm von unserer Ankunft in Graa. 5. Er wohnte zwar nicht in meiner StraBe aber ich be-gegnete ihm fast jeden Tag im Autobus. 6. Uneer Freund Albert erz&hlte gerne einlge geistreiche Witze. 7. Das Zimqier, das wir bewohnten, war schon und geraumig, leider fehlte das FlieBwasser. 8. Diese groe-se Damenhandtasche war noch sehr billig, eie koetete nur 21 Mark. 9. Das schSnste Wetter auf der ganzen Reise hatten wir am Rhein. 10. Wir plauderten den ganzen Abend Uber sehr interessante Dinge. W5rter ■bwandeln (z. B. ein Zeitwort) — spregati (n. pr. glagol) Altpapier (s) — star! papir Aibeit^ause (w) — odmor med delom aufgeben (einen Brief) — oddati anfwedken — zdbuditi befestigen — pritrditi, utrditi begegnen — srečati ВеИаЖ lodoWRoj# Beifall klatschen — ploskati benachrichtigen — obvestiti benetzen (naB machen) — omočiti bereiten — pripraviti Beschlagnahme (w) — zaplemba beschweren (sich) — pritožiti ee Damenhandtasche (w) — ženska ročna torba daraufhin — nato derselbe, dieselbe, dasselbe — tisti, -a, drohen — pretiti eindringen — vdreti empfindlich (epUrbar) — občuten, -a, -o enth'alten (enth<at, enthielt, enthalten) — vsebovati der enthaltene Sauerstoff — kisik, ki je t čem erloschen — ugasniti fantasieren — sanjariti Femruf (m) — klic (telefonski) FlUgel (m) (Klavier) — klavir folgen — slediti frUhstUcken — zajtrkovati fUllen — (na)polniti geistreich — duhovit Geheimnis (s) — tajnotft, ekrivnoet gehoren — pripadati das gehčrt mir — to je moje GeldstUck (s) — novec gleichzeitig — istočasno Hadern (w) — cunje Handelsdampfer (m) — trgovski pamik Half te (w) — polovica Jahrhundert (e) — stoletje Jugendliche (m u. w) — mladina klatschen (Beifall) — ploekati Knochai (m) — koet Kork (m) — zamašek Kur (w) — z)dravljenje eine Kur machen — zdraviti se lassen — pustiti Lichtapiele (w) — kino Marsch (m) — (po)hod Medizin ■ (w) — zdravilo nachsehen — pregledati, prizaneeti naB — moker, -a, -o nehmen (du nimmst, nahm, genommen) — vzeti Norden (m) — sever Pfeife (w) (rauchen) — pipa Physik (w) — fizika plaudem — kramljati Publikum (s) — oMinstvo Sauerstoff (m) — kisik selber (selbst) — sam Solotanzer (m) —' solopleealec Sondermeldug (w) — posebno poročilo Sondervorstellung (w) — posebna predstava Sonnenschein (m) — sončni sij Sorge (w) — akrb Staatsoper (w) — državna opera Tanzabend (m) — plesni večer Tennisplatz (m) — tenisigriiče Trinkglas (s) — čaša unterhaltend — zabaven Uberraschung (w) — presenečenje Ublich — običajen, -a, -o Vergangenheit (w) — preteklost verhangen — zastreti; Strafe verhingee — kaznovati Versenkung (w) — potapljanje, potopitev verwamen (jemanden) — svariti verzehren — zaužiti vorgehen — postopati Vortrag (m) — predavanje Vorverkauf (m) — predprodaja wachwerden — zbuditi se Wecker (m) — budilka wegnehmen — odvzeti Wettkampf (m) — tekmovanje wiederholen — ponoviti Zlehharmonika (w) — harmonika Zins (m) (Mlete) — najemnina zulassen — dovoliti Zwiegespr&ch (s) — dvogovor Redewendungen vor Freude lachen — od veselja se smejati jemanden Uber alles lieben — koga nad vse ljubiti etwas hinter aich haben — nekaj za seboj imeti ' Jemanden eine Uberraschung bereiten k(%a presenetiti liber etwaa plaudera — pogovarjati M Q ■t:. braudien die neuen Lohnsleuertabellen Vorrliio Badihaadling NS.-6auveri«g and Dnickerei Kirnlen - Kralnburg, Klagenforl Demnachst crsdieint KIRNTNER lEHR-ST0FFVERTEILUN6 Preis 7.80 RM Vorausbestellungen crbeten an; BU(HHANDIUNGEN des N.S.-Gauverlages KSrnten Klagenfurt, Krainburg Villadi, Woltsberg SiidURo-8lja - Foosler« (Belgrad) In der l7ntereteierm