Elektra in njen nakit. '-¦ (Pripoveduje Janez Samotar.) STARI kapitan Jure, ki je živel kraj raesta v stari hiši ob uiorju, je bil čuden mož: molčeč, sam vase zaprt, kakor da se je razprl z vsem božjim svetom. Nikdar ni hotlil v druŠeino: stopajoč sam s trdim korakoin po obružnem nasipu kraj morja. se je veasih tuko zagledal v sinjo dalj njegovo, kakor da je pozabil na vee svet. 1'ravili go, da se mu takrat toži po lepotah daljnih cležel, ki jih je hil kdaj gledal kot poniorŠčak v svojem burnem življenju. Njegovo zagorelo, razorano lice je kazalo. da je bil proživol kapitan Jure že marsikatero bridko uro. O svoji mladosti in o mnogih potovnnjih svojih pa ni nikoli rad govoril. Kakor da ima v srcu neko skrivnnst, ki jo lioče nesti s seboj v grob! Edino bitje, ki se je stari kapitan z njim dobro razumel, je bila htektra, ujegova vnukiuja. Z njo se je vozil v čolnu po morju, z njo se sprchajal v poletnih vcčcrih po mestnem clrevoredu. z njo se je tudi včasih kakor maČek plazil po ostrih robovih skaluega obrežja, iščot ČTvičkov, sladke ribje vabe za vsakdanji svoj jutranji lov. Mi, niestni otroci/se sicer kapitanu uismo nikdar izogibali, venclar nas jc čudno sprt'-letelo, če nas je včasih prijazuo pogladil s šapastimi rokanii po Iicih. Pa sino ipak prav radi iskali njegove druščine. Nekoliko zastrun Elektre sume, neko-iiko pa tudi zaradi njega. Tudi Elektra je iincla kapetana rada, a bolj po svoje. Bila je živa, vedno vescla in se je z nami rada igrala. On pa je tul nad njo kakor star medved nad mladičem. Gorje mu, ki bi bil kdaj fcJektri ponagajal! S šapastiini rokami je pogi*abil zlikovca, otresal z njiui ko z mehom po zraku, da mu je pohajala sapa; nato ga pa trdo posadil na t!a in ga odgnal. Kapitan Jure je živel pri svojera sinu, očetu Elektre. Žene ni imel več. Lhnrla mu je bila nekje ob Vzhodnem morju. Pravili so, da ua isti ladji, ki ji je kapitan Jure sain povelje-val. Vzel jo je bil edinikrat s seboj na tloljco uiorsko pot, pa jc ladjo zajeJ vihar, t&jfun daljnega Vzhodnega inorja, da se jc sesula ob skalah. Komaj da se je ivšil gotove sinrti del posadke in kapitan z ženo vred. A žena je zbolela od napora in strahu ter uinrla. K.a-pitan Jurc se je vrnil sam domov in postal laksen, kakršncga smo poznali mi otroci. Elektro pa smo imeli v čislih še zaradi iicčesa drugega. Parkrat v li-tu-o velikiK praznikih, ko je šla z dcdom k deseti maši, se nam jc zclela imo-nitna gospa. Ne zastran čedne oblekc. ampak zaradi nakita, ki ga je iinela ob takih priiikah okrog vratu. Bila je to lepa ovrataica, polna svetlih biserov različne velikosti. Kcr je bila niz zanjo predolga, jo je trikrat ovijala okrog vratu. Tudi to se nam je zdelo prav. Elektra nam je nekoč zaupala, da je dobila dragocenost po zapuŠčini rajne kapitanovc žene. Zdaj sc nam je stvar zdela še bolj imeniina in so st' začcla brž med nami razna ugibauja. Bog vc, odkod je vzel kapitau to silno čudo? \ duhu pred nami so vstajale slike strašnih bojev s kitajskinii morskimi roparji; ladje, polne skrinj zlata in dragih kamenov, so zmagoslaviio ubirale svojo pot v svobodo iz zvitih zased nemarne pomoreke golazni. ki jv živcla od krvi in greha. in se nam je zdcl potem kapitan Jurc še strašnejši in zagonetnejši. Junak, ki vse ve in zraore! Le ncčesa nismo mogli ugeniti: odkod ro ti bisfri? Kako jih človck pridobiva? Ali zrascjo sami? Ali jih člo-veska roka ustvarja, ali kaj? Zastonj so bila vsa ugibanja. zaman ves naŠ tnid! Ta je menil to, oni spet drugo. Misli so se križale in piele vsevprek. le pritvoga konca niso znalf na.jii. 152 ^^—^———^M Tc svoje krize m tcžave amo nekoč zaupali lucli Elektri in ona naffi je obljubila, da bo kaj poizvedela pri dedu. ln'tako se je zgodilo. da nas je kapitun Jure nekepa dne, ko smo sc igrali ob niorju, poklical. Posadil nas jv okrog sebe lepo v krogu in se je med nanii razplel sledeei razgovor: : Na svojili potovanjih po daljnem svetu sem večkrat ohiskal Avstralijo in Ceylon. kakor že veste, je Avstralija pcti del suhega sveta, a Cevlon velik otok ob vzhmlnem obreŽju Indije. V mestih, kjer sc je ustavljal naš parobrod. sem videl. da prodajttjo Avstralci bisere kar na trgu. kakor se nudi pri «as vazna roba ob semanjih. clneh. Ti Ijudje so bilt seveda le prekupčevalci; sami so biscre pokupiii od drugih prodajalcev.* »Odkud j>a so jih ti dobiliV* sc je nekdo ogiasil. rOd avstralskih ribicev,« je rad pojasnil kapitan Jure, da smo sc vsi zafudili. Nato je nadaljeval: ^Avstralski ribič se peča razen z ribjim lovom tufli s tcm. da nabira školjke. Ali vestc. kaj so to — školjke? Morski niehkužci so. ki živc zaprti v apnfnasti hisici in so prilepljfni kam ua morsko dno ali na skale. Biser se pa pridobiva iz posebnc vrste školjke, tako z^ane ostrigc. Kakor slelinna školjka, je tudi ostriga mebkužec. žival mehkcga. sluzastega telesa, ki v mladoeti prosto plava po morju. Ko pa ostriga od-i-ase. začne izločati iz sebe apncnec in ta v poilobi dveh lupin zajamc Školj-kino mehko telo ter ga tako obvaruje nezgod. Zdaj, scveda, školjka ne morc več plavati jx> vlkIS, ampak st* sesede ua dno m lani se najrajši oprime rol>ovja kakšnc skale. Hrani se z najdrobnejšimi uiorskimi živalcami, zato mura biti vodno odprta. Le v trenutkib nevamosti zapre oba apnenasta pokrovca nad st*l>oj tako, da ju — (iokler jt- živa — težko odpreš cclo z uajtrdnejšini nožcm.f »Kako se pa v ostrigi narcdi biscri*« se je spet glasilo vprašanji-. ^Vsaka ostriga nam ne da bisera, le nckatcre. fcako, io vam pojasnim kesncje. Vsaka teh živalic obda svojo apnenasio hišico odznotraj z btsemo maiico. Fo je neka svetla, barve spreminjajoča plast gtadke saovi, ki po-krije hrapaste stene školjkiuc hišice, da žival lepše v nji počiva. Biserno maiico lahko najdeto sami v vsaki navadni školjki. Poglejte lepše nožiče: njih ročaji so iz školjkine matice.« ^Zakaj pa ne more vsaka ostriga napraviti biserai'*: smo spet radovtM.lno poizvedovali. sZakaj? lo stori vsc slut-aj. \ i že vcstc rla sc ostriga. kakor -rsaka školjka, hrani le s tem, kar ji naplavi morje v hišico. Zgodi se pa včasih, da zanesc voda vanjo tudi nepotrebne stvari: zrnca drobnega peska ali kaj podobnega. Ostriga pa icga ne more več izločiti in jo potem v njcni ozki hišici to zrnco tišči v mchko sluzasto telo. Pa si žival pomaga iz težave tako. da brž izloči neku tekočino, ki se zrnca lcpljivo oprime in se kmalu potem strdi. Ta nova snovna plast na zrncu je gladka. Ostriga pa jo z novo tekočino veča in veča. dokler zrnce iie postauc tako veliko, da ga raorcmo prijeti v roke. Zdaj je znicc svetlo, okroglo in spremiiija barvo. To je biscr, ki ga vidite vcasih na ženskem okrasku.< >Kako pa vzamcjo Avstralci te biserc iz morja;* smo vprasali. »To delo pomeni tndi avstralskemu ribiču precejšnjo življenjsko nevar-nost. Lov na ostrige-biseraice sc more vršiti vsako leto le nckaj tednov v inesecu marcu in aprilu. Ribiškc ladje odplujcjo takrat v zpodnjeni jutru k hregorom, kjer znc iake ostrig-e. S seboj tmajo dolge vrvi. ki so ovitc ?ia enem konco okrot; težkih kamenov. Na teh kamenih sedeče Ijudi spuščajo na morsko dno. Tam raorajo z noži trgati ostrigp od skal in jih spravljati v poscbnr \ rctc. Tak rihir. ko jc 5p nn krnvu lartjc. jc vitlcti knj čudrn. \op si zatnusi s košteno pnpravo. da mu votla nc lije v grlo. Pi>topljcn ua morsko . dno potem lahko vztraja najvcČ eno miiiuto. Svoje clelo mora tedaj opraviti ' zelo hilro. Paziti mora tudi na morske some. ki jth je v tistili morjih mnogo. Zato sc oboroži tudi z nožein, ki ga nosi za pasom. Ko je n&padcn. da zna-nienjc po vrvi ribičem im barko. da ga potegnejo brž iz ncvarnKga položaja. Oelo teh ribičev je tedaj trdo in težko. post'l)iio št1, čc puimslitL'. da ni v vsaki ostrigi biser ter da tnorajo ribiči nabrati veliko število školjk, rla si* jiui t. gotovostjo trucl izplaca.t »Ali ribiči sami odpirajo školjkc in pobirajo bisere iz njili?« smo liili radovedni. Ne! Oni (kIiicso svoj plen iiedotaknjcn na tržisče in pa tam prodajo za primeren denar. Kupec pa. ki robo kupi, placa. ne da bi prav za prav vedel. ali se mu bo kupčija obnesla ali ne. Ce je v kupljrnih ostrigah mnogo biserov in če so lepi. vcliki, je zadovoljen, ker na njih nniogo zasluži; dru-pat-e.pa mora utrpeti vcliko zgubo.« Tcdaj je iskanje biserov nevaren poeel!« smo hoteli dokoncati razgovor. Je, čc išcVmo bisen>v im tak. najpreprostejši način!« nas pouči kapHan Juro in brž nadaljuje: l'a si Ijudje pomagaju iuclt na tu iiačin. ila st1 po-tapljajo v morje zavarovani s potapljašku abloko. ki jo poznate tmli \\. Tak potapljač. kakor vcste, lahko vztraja v morju po več ur. Njepovo dflo }v poU*m lažje ii\ uspešnfjšt*.« Kapitan Jure jc zakljucil svoje pripovcdovanje in potegnil iz žu|)a dra-goccno biserno ovrutnico Llektrino. Sla jt* mcd nunii 6d rokc do rokc. Biscri so bili lepi. vsi poctobni nialiin hruškicam. 111 so se niavrično svetili v soinčni luči. Kapitan Jure nam jt* zatrdil, da so taki hiseri najbolj čislani iii naj-dražji. Oni mali. ki iniajo nepravilno obliko. se dobc k(Kli'rkoli za vsako ccno. Ko je kapitana nrkdo -Ijcnka. nikdar!