IZ ZNANOSTI IN STROKE U /JK ( U /J('J 5:'8.IJ08 (/J9.J.5:') ( .JV7. / :' ! PRIPRAVA ZAKONA O DEJAVNOSTI GEODETSKE v SLUZBE Bo:oDcmfor R,puh/i,;;/.:a gcodcls/.:a 111,rcffa, Lj11hlja11a I'ri.1pclo :a ohja\'r,: / 6_'i.N9 / Izvleček \' l'ritujn,"crn scsla\'/.:11 scrn s/.:ušal tla /.:rulko 1,m·:cli prieran' :a predlog :a/.:ona o gcodl'lski s/11:hi, 1·:ro/.:c :a od/o<'ilc1· ,1prcmcmhe ohslo)ctcga :i1knt1i1 in namen 1>rcdli1gunil1 s1>rcmer11h. Ključne hesede: gcodc:ija. orgat1i:acijs/.:i 1·idi/.:, :a/.:nns/.:i osnuld. S/01·cnija Abstrad J'/ic inlo1tint1 0(1!1is arlidc is 10 sum II/' hricjfr lite f'l'Cf'arulions of !lic C:cndcli,· Senice lici. lite reasonsjr1r //ic decisinn o{ prcl'aring amr11,·11dmcnls of 1/ic l'illid law, and lite 1u11posc rf //ic suggcslcd anm1c11dn1ct1/s. Key words: gcodcs_y, organi:aliona/ aspccl, dra(l, Slm·cnia P ričujoča številka Geodetskega vestnika naj bi obravnavala predvidene spremembe oziroma bodočo ureditev geodetske slu1.be z različnih stališč in tako J:ila mo1nosl tudi širši strnkovnijavnosti, da se :\ktivno vključi. Na ponovno povabilo na sodelovanje v obravnavi priprave novega zakona sem pristal iz naslednjih razlogov, Prvi je vsekakor ta, da sem leta 1988 spro1.il pripravo sprememb obstoječe zakonodaje in dal osnovna izhodišča sprememb ter sem kot predstojnik Republiške geodetske uprave (RGU) dolžan zagovarjati predlagane spremembe. Drugi je la. da skušam širši javnosli posredovali čim pravilnejše informacije in omogočiti korektno obravnavo. Tudi sam se sprašujem, če sem za infonniranjejavnosti storil dovolj, čeprav smo organizirali na RGU-ju vrsto obravnav, udeležil sem se tudi vseh obravnav, ki so jih v tem času organizirala posamezna geodetska društva. Dejstvo je. da smo pravoča~no začeli s pripravo sprememb v ureditvi geodetske slu1.be. Glede na dogajanja v teh treh letih na tako radikalne spremembe najbrž nismo bili priprnvljeni. Če je na,protovanje predlaganim spremembam še bilo mogoče razumeti leta 1988, se sprašujem, čemu še danes ostrJ kritika nekaterih posameznikov. Nasprotovanja brez konkretnih argumentov in večkrat s povsem konkretnimi interesi niso dajala novih pogledov in vzpodbud za nadaljnje delo, temveč le oddaljevala sprejem nujno potrebnih sprememb. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Da so obstoječi predpisi o ureditvi geodetske službe iz leta 1974, naravnani na samoupravljanje in decentralizacijo odločanja in vodenja geodetske službe Slovenije, neprimerni in da so posledice takih predpisov vse bolj očitne in za stroko ter mnoge posameznike geodete tudi usodne, najbrž ne more nihče več zanikati. lahko se bo našel kdo, ki mi bo očital neodločnost pri uveljavitvi sprememb in vključitev geodetske službe v povsem spremenjene družbene razmere. erjemite, daje že vztrajanje na nujnosti predlaganih sprememb, kljub nezanimanju večine in mnogih tudi "nizkih udarcev" v tem času, zahtevalo veliko energije. Poleg že navedenega pa menim, da se moramo pri spremembi predpisov, ki bodo radikalno spremenili ureditev geodetske službe v stroki, uskladiti in zato kakršnokoli prehitevanje ni primerno. Tudi na kwmejše uspešno izvajanje predpisov lahko računamo le, če bo večina sprejela realnost sprememb. Kol primer neuspešnosti izvajanja predpisa, ki ga večina dolgo ni sprejela, je vodenje postopka pri ugotavljanju lastniških mej. Določila zakona, sprejetega l. 1974, se še l. 1989 v nekaj občinah niso izvajala. Menim, daje potrebno čim širše in temeljito informiranje. RGU je v informiranje predlaganih sprememb in utemeljitev vložil veliko truda. Na obravnavah pa se je pokazalo očitno nepoznavanje obstoječih predpisov in še bolj gradiv, ki smo jih obravnavali. Od tu je le še korak do splošnega kritiziranja. Ni bilo redko, ko smo na obravnavah ugotovili, da diskutant ni prebral niti predloga zakona s tezami niti drugih gradiv. Ne vem, čemu je pripisati tako veliko brezbrižnost večine v geodetski stroki. Ali ta kaže na strokovno nemoč geodetske stroke v Sloveniji? RGU je l. 1989 pripravil "Informacijo o stanju, potrebi in možnosti nove organizacije geodetske službe v Sloveniji". Leta 1990 smo pripravili "Analizo stanja in potreb po evidencah geodetske službe". Z obema gradivoma in drugimi krajšimi teksti, objavljenimi v tem času, se je treba seznaniti, če želimo objektivno obravnavati gradivo predloga zakona. Spreminjamo tisto, kar ni bilo učinkovito in Informacija in Analiza sta te ugotovitve podali. Na obe gradivi do danes še nismo prejeli nikakršnih pripomb ali zanikanj ugotovitev. Komentar k Informaciji je bil: vse je res, celo več, toda to ni za objavo. Ugotovitve Analize so bile na sestanku načelnikov geodetskih uprav decembra lani celo pohvaljene. Toda kljub temu je bila na istem sestanku zahtevana odložitev oddaje predloga zakona s tezami Izvršnemu svetu Republike Slovenije v sprejem. Navzoči so zavrnili koncept predlaganega zakona in posamezne rešitve zakona ob ugotovitvi, da si moramo za pripravo tako pomembnega zakona vzeti dovolj časa in počakati na sprejem ustave, da bo znana bodoča upravna ureditev. Zahtevali so čas, da bo skupina, ki jo je imenovala Zveza geodetov Slovenije (ZGS) pripravila "koncept novega zakona o geodetski dejavnosti". Da bi delo pospešil, sem našel rešitev v imenovanju delovne skupine RGU-ja, sestavljene iz predstavnikov ZGS-ja, fakultete, geodetskih in negeodetskih organizacij in občinskih geodetskih uprav. kupina je dobila nalogo samostojno, brez vpliva RGU-ja, pripraviti ustrezen koncept za pripravo zakona in posan1ezne rešitve zakona. RGU je dal delovni skupini na razpolago vsa znana gradiva, ji omogočil razgovore s predstavniki republiških upravnih organov in ji Geodetski vestnik 35 (1991) 1 bil z delavci RGU-ja v pomoč in za tolmačenje že pripravljenih gradiv in obstoječih predpisov. Člani bodo nagrajeni za delo v skladu s Pravilnikom RGU-ja. Skupina, ki jo je imenoval ZGS, ni začela z delom. Delo skupine RGU-ja je razvidno iz zabeležk sej skupine, ustno poročilo pa je skupina podala na seji ZGS-ja dne 25.4.1991. Sicer pa RGU še ni prejel predloga ali stališč skupine o konceptu ureditve geodetske službe ali drugih argumentiranih predlogov. Pri delu skupine moram ugotoviti veliko neresnost nekaterih članov, ki se kljub prejšnji privolitvi za delo v skupini in pomembnosti naloženega dela, sej niso udeleževali in zato niso zagotovili zahtevano legitir:nnost dela skupine kot predstavnika vseh struktur geodetskih dejavnosti. Na zahtevo odborov Izvršnega sveta je RGU konec marca 1991 pripravo gradiv za sprejem zakona ponovno pospešil. Rok predložitve zakona v obravnavo Izvršnemu svetu je konec maja. Predlog zakona s tezami smo na RGU-ju ponovno analizirali in vključili vse sprejemljive dopolnitve. Osnovne rešitve ostajajo nespremenjene, ker drugih nismo prejeli ali o drugačnih nismo seznanjeni. Vsekakor je v tem sestavku treba omeniti tudi širšo razpravo izbranih strokovnjakov geodetske dejavnosti, ki jo je na Brdu pri Kranju organiziral ZGS maja 1990. Namen razprave je bil sprejem usmeritev geodetske dejavnosti v Sloveniji. Razprava ni dala rezultatov, kar ocenjujem kot udeleženec, usmeritve niso bile dane niti ni bil napravljen zapisnik razprave. Isti namen je imelo tudi posvetovanje na Geodetskem dnevu oktobra 1990 z naslovom "Razvojna strategija geodetske dejavnosti". Čeprav je bilo pripravljenih nekaj dobrih referatov na to temo, zaključkov s posvetovanja nimamo niti se ni v tej smeri razvila obravnava posvetovanja. Pri iskanju zadovoljivih rešitev nove ureditve geodetske službe v Sloveniji smo na RGU-ju želeli čimbolj spoznati tudi ureditev te službe v sosednjih državah. Z avstrijsko zvezno izmeritveno službo že leta tesno sodelujemo in nam nudijo vse željcnc informacije. Junija 1990 smo organizirali tridnevni razgovor v Beljaku, na katerem so nam pristojni podrobno obrazložili organizacijo in delovanje izmerilvene službe v Avstriji. Jeseni smo se udeležili posvetovanja civilnih poobhqčenih geodetskih tehnikov avstrijske zbornice in priložnost izkoristili za spoznavanje dela poobh~čenih privatnikov ria področju geodetske službe in sl?ritev geodetske službe. Izkoristili smo obisk slovenske pa kolega geodeta, ki je zaposlen v Svici, za informacije o organizaciji geodetske službe v S vici, ter letos s tem namenom organizirali še tridnevni obisk v zvezni upravi v Bernu in kantonu Aargau. Glede vodenja katastra zgradb v Italiji smo dobili vsa pojasnila in zaprošena gradiva na obisku Državnega tehničnega urada kalaslr:i nepremičnin v Trslu. Dokaj dobro pa poznamo iz vsakoletnih rednih srečanj tudi geodetske službe v Češkoslovaški, Madžarski, Južni Tirolski in Julijski krajini v Italiji. Moje najpomembnejše ugotovi Ive o ureditvah geodetske službe v tujini so, da tudi v tujini ni vse idealno in povsem gospodarno, kol si predstavljamo pri nas. Prav tako imajo težave, vendar jih premagujejo umirjeno, načrtno in realno svojim zmogljivostim. Glede uporabe njihove uredil ve oziroma organizacije geodetske službe pri nas pa sem zaključil, da njihove ureditve, ki je rezultat njihovega razvoja družbe, ni mogoče enostavno Geodetski vestnik 35 (1991) 1 prenesli k nam. Nesmiselno je pričakovali v slovenski geodeziji organizacijo s kadrovskim. raziskovalnim potencialom in tehnologijo razvitih držav. Če smo realni.je n:L~a mož.nosi čim hitreje slediti razvoju stroke v svetu in uredili geodetsko služ.ho racionalno po vzoru najnaprednejših rešitev iz tujine. primerno našim družbenim in ekonomskim razmeram. Izhodišče je znano. To je v naših gradivih dovolj kritično ugotovljeno stanje geodetske službe s stanjem geodetskih evidenc. kadrovski in tehnološki potencial v Sloveniji ter usklajene zahteve z materialnimi mo1.nostmi druž.he. Standard geodetske službe. npr. v Švici pa tudi drugje, bo za nas še nekaj časa nedosegljiv in k.ar je še posebej pomembno, kot ureditev mišljenjsko nerealen. Tudi samostojnosti upravljanja kantonov v Švici kol zveze kantonov ne moremo prenesti ne na raven na~ih občin ne regij. Kanton je politično primerljiv s Slovenijo in enako kot v Švici tudi mi predlagamo združ.itev geodetske služ.hc za Slovenijo. Tendenca sedanjega Zakona o geodetski službi iz l. 1974 je prenos odločanja o zadevah geodetske službe v občine. Samoupravna decentralizacija geodetske služ.be, ki smo jo realizirali celo bolj, kol je to določal zakon, je s financir:mjem in sofinanciranjem programov geouetskih del občin in direktnih uporabnikov onemogočila racionalno planiranje in izvajanje geouelskih del za območje Slovenije. Onemogočeno je bilo kadrovanje in zuružitev kadrov in materialnih sredstev za načrten razvoj . . RGU je z obstoječo sistemizacijo organiziran kot čisti upravni organ, brez operativnih, razvojnih ali raziskovalnih zmogljivosti. Zadrfal je upravni naJzor in odločanje v upravnih zadevah v pritožbah na drugi stopnji, kar pa ni vplivalo na strokovnost dela občinskih geodetskih uprav. Ker je sodelovanje RGU-ja z občinskimi geodetskimi upravami in s tem funkcioniranje geodetske službe na ravni Slovenije slonelo na volji soJelovanja zadnjih, nismo 1.eleli z morebitnimi ostrejšimi opozorili na strokovne nedoslednosti preprečevali soJelovanja. Dosedanja zakonodaja geodetski slu;bi in RGU-ju ni omogočala usposobitev sistemsko urejene službe, ki hi skrbela za kadrovsko usposabljanje vodilnih in raziskovalnih kadrov in bi skrbela za razvojne in tehnološke usmeritve v republiki vzporedno z razvojem stroke in ,.ahtevami družbe. Razvoj in tehnologijo geodetske slu1.be so vodile geodetske org:mizacije glede na svoje potrebe in možnosti. Občinske geodetske uprave so razvijale svojo dejavnost z vidika potreb in mož.nosli svoje občine in se v pomanjkanju sredstev za delo usmerjale v priviligirano pridobitno dejavnost. Občine, kjer za geodetsko slu1.bo ni bilo r:v.umevanja ali se predstojnik ni dovolj zavzemal, so zaostajale in nekatere popolnoma zaostale. V se lo so vzroki, da geodetska slu1.ba zadanih nalog ni zadovoljivo opravljala ali jih sploh ni opravila. Splošna ugotovitev je, da je tudi vzdrževanje evidenc, predvsem zemljiškega katastra, nezadovoljivo in neenotno. Pouatkov geodetske slu1.bc ni mogoče brez večjih predelav združevali in izkazovati za republiko. Navedene ugotovitve, podrobneje analizirane in obrazložene v gradivih RGU-ja, zahtevajo radikalne spremembe sedanje zakonodaje, kar sem leta 1988 tudi predlagal. Pred!ag:me spremembe, ki naj bi jih izvedli s spremembo Zakona o dejavnosti geodetske sluzbc, so: o Reorganizacija geodetske službe z združitvijo pristojnosti v republiko GeoJctski vestnik 35 (1991) 1 o Opredelitev le najnujnejših nalog geodetske službe skupnega pomena za republiko o Delovanje geodetske službe. Vzdrževanje in izvajanje nalog geodetskih evidenc se zagotovi z republiškim proračunom o Uvedba izvajanja storitev geodetske službe z zasebnimi geodetskimi strokovnjaki s pooblastilom o Ureditev plačila nadomestila za uporabo geodetskih podatkov. Cilji reorganizacije geodetske službe z združitvijo v republiko so zagotoviti funkcioniranje sistema službe na območju Slovenije, racionalno planiranje in izvajanje nalog, zagotovitev enotnega vzdrževanja in izkazovanja podatkov republiških evidenc. Z združitvijo geodetske službe bo omogočena racionalna organizacija službe in enot službe s prerazporeditvijo in združevanjem del, tehnološke opreme in kadrov. ajpomembnejša zahteva v okviru reorganizacije geodetske službe je strokovna usposobitev. RGU potrebuje okrepitev za pripravo, vodenje, izvedbo razpisov in realizacijo projektov razvojnih nalog službe ter za strokovne kontrole izvedbe nalog, oddanih v delo s pogodbo. Čeprav smo sicer skromna razvojna sredstva za pogodbeno oddajo raziskovalnih nalog vsako leto zviševali, pri realizaciji nalog nismo imeli uspeha. Menim, da je osnovni vzrok neuspeha, ker RGU raziskovalnih nalog strokovno ni obvladal. Menim tudi, da je ob očitnem pomanjkanju visoko usposobljenih kadrov in materialnih sredstev smotrna združitev. V zakonu smo opredelili naloge skupnega pomena za republiko, za katere je smotrno in racionalno, da jih zagotovi republika za celotno območje Slovenije po enotnem sistemu in enotni minimalni vsebini. Sedanji zakon je bil nedosleden, pa !udi zakoni drugih služ.b so geodetsko službo obvezali vzpostaviti in vzdrževati vrsto evidenc, katerih vsebina je preobširna, geodetski službi tuja in predvsem lokalnega pomena. To je bil !udi vzrok, da v zakonih za vodenje takih evidenc niso bila zagotovljena sredstva republiškega proračuna in zato vrsta neizvedenih nalog, ali nevzdrževanih vzpostavljenih evidenc. Prepričan sem, da bo šele izločitev teh nalog in evidenc iz pristojnosti geodetske službe omogočila razmah geodetske dejavnosti na področjih, ki jih je toga zakonodaja le ovirala. Dosedanje deljeno financiranje ozirama sofinanciranje geodetskih nalog republike se je pokazalo za neučinkovito in neracionalno. Za opredelitev nalog skupnega pomena za republiko je logično financiranje republiškega proračuna ter tako zagotovitev racionalnega izvajanja nalog na območju Slovenije. Iskanje dodatnih virov financiranja je zaradi dolgoletnega nezadovoljivega zagotavljanja fin;mčnih sredstev geodetskih nalog povzročilo nesoglasje v stroki glede rešitve financiranja v zakonu. Ideje o ustanovitvi posebnih skladov in uvedbe posebnih prispevkov na lastnike zemljišč in podobno so še vedno prisotne. V predlogu zakona smo kol osnovni vir za vzdrževanje evidenc in izvajanje nalog republike navedli republiški proračun. Če je bila ta zahteva leta 1988 še družbeno nesprejemljiva in v stroki zavrnjena, je danes z uvedbo "integralnega" proračuna edino realna. Dodatno smo po švicarskem vzoru predlagali namenski prispevek v odstotku plačila stroškov storitev za uporabo geodetskih podatkov. Seveda naj bi se !udi la sredstva namensko zbirala v republiškem proračunu. Za novo izmero zemljiškokatastrskih načrtov predlagamo izjemoma finančno soudeležbo lokalne uprave, sedanjih ali bodočih občin in morebiti lastnikov zemljišč. Za to smo se odločili, da preprečimo množične zahteve za novo izmero in tudi sicer menimo, da je interes lastnikov izkazan in zato soudeležba upravičena. Geodetski vesini k 35 (l 99 l) l Uvedba privatne prakse na področju storitev geodetske službe naj bi na tem področju uvedla potrebno konkurenco in večjo kvaliteto, predvsem še z zahtevanimi dodatnimi preverjanji znanja za pridobitev pooblastila in zagroženo izgubo pooblastila zaradi nekorektnega poslovanja. Z izločitvijo storitev iz geodetskih uprav bi omogočili kvalitetnejše vzdrževanje obstoječih evidenc. Izvajanje storitev geodetske službe s pooblaščenci je uspešno v vseh sosednjih državah. Nujna pa bo organizacija inšpekcije za kontrolo kvalitete in poslovanja pooblaščencev in podjetij. Proti uvedbi "privatnikov" so bile geodetske organizacije in tudi delavci občinskih geodetskih uprav. Zdaj ni več dvoma, da je bil predlog pravilen. To dokazujejo tudi vse bolj pogosti očitki počasnosti, ki jih potencira tudi vse večje odpuščanje geodetskih delavcev v občinskih geodetskih upravah. Predlog zakona uvaja tudi načelno pogodbeno oddajo nalog v izvedbo z razpisom. RGU ohranja le možnost, pravilneje dolžnost, izvajanja nalog v lastni organizaciji v primeru neuspelega razpisa. Geodetska služba načelno v svoji sestavi ne bi imela operativnih izvajalcev. Predlog zakona predvideva tudi plačilo nadomestila za uporabo geodetskih podatkov, ki niso le upravnega značaja, temveč so v veliki meri tržni. Geodetski podatek naj bi kot vsak drug izdelek dobil svojo ceno, pridobljena sredstva pa bi se uporabila za vzdrževanje podatkov. V predlogu zakona smo se potrudili v sedanjem zakonu nedorečena določila o ugotavljanju mej dopolniti in opredeliti evidenco ugotovljenih mej kot dodatno kvaliteto k zaščiti lastniških mej in lastnine. Predlagamo izvedbo izmer za vzdrževanje zemljiškega katastra v G.K. sistemu in ponovno opredeljujemo točke navezovalne mreže. vsakem primeru naj bi bilo dovoljeno na zahtevo lastnika opraviti "prenos" posestne v naravo, izvedenec pa bi bil dolžan strankam pred odločitvijo obrazložiti doseženo verjetno natančnost. Omogočili naj bi tudi sporazumno enakovredno izravnavo meje v korist lažjega obdelovanja. moram predlog imenovane delovne skupine, ki zahteva pred vsakim prometom predhodno ugotovitev in izmero zemljišča. Tak predlog, ki je bil iz pravnih vzrokov in nerealnosti izvajanja zavrnjen že ob obravnavi Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja l. 1975, iz istih vzrokov tudi sedaj nismo vnesli. Določene rešitve, za katere smo menili, da so smotrne, kot npr. zmanjšanje števila katastrskih kultur, zaradi nesodelovanja resorjev nismo uspeli vključiti. Zavedam se, da v pričujočem sestavku nisem uspel dovolj natančno pojasnili vseh razlogov in obrazložiti namena rešitve predloga zakona o geodetski službi, ki gaje pripravil RGU. Računam, da bodo zainteresirani vsa dodatna pojasnila prejeli v gradivih, ki jih v sestavku navajam in so na voljo na RGU-ju. Obširno obrazložitev bo vseboval tudi predlog zakona. vabim k sodelovanju pri pripravi podzakonskih predpisov. Z delom smo že zahtevnost in odgovornost priprave izvedbenih predpisov pa zahtevata čim širše sodelovanje specialistov za posamezna področja geodetskih dejavnosti. Viri: Gradiva RGU-ja. Geodetski. vestnik 35 (1991) 1 ---