\ k rnmjhuu^ amp pibtrhtptep otpke pgranr (Wo. regy avtborszed by m act of ootobat g, 1917. oir na at thk rowr offwr orror tome, it. t, bt Orte oftKo Pres-t. a. b. Buriesan, p. m. Pen. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT NO. 186. — STEV. 185. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 9. 1921. — TOREK, 9. AVGUSTA. 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. SESTANEK NAJVIŠJEGA SVETA PRVA STVAR, S KATERO BO PEČAL ZAVEZNIŠKI "NAJ VIŠJI" S VST, BO PEREČE VPRAŠANJE RAZDELITVE GORNJE ŠLKZIJE. * * M Pariz,, Ki\*ni-ija, 7. avgusta. —Jiuun. Korenski, prejšnji ruski mi-Poslanik Harvey, ki zastopa Ze-n istrski predsednik, skuša pred-f>inj«-ne državi, je predmet sploš- ložili svoje nrčrte, tikajoče se rune pozi most i od strani v*ch onih, skega vprašanja, in drupre vlade, l.i mi prišli v Pariz, da se uddežeikot avstrijska, grška, turška in al-i'4;nferen«T petih velesil, ki se bo ban&ka, iina,'u tukaj svoje poseb-pričela jutri Ministr. predsedniki ne delegate, da pomagajo poslani-I ranrije, Anglije in Italije so dob- štvom. ro znani mo/je. Njih vlade so že Kakorhitro se bo najvišji svet zavzele svoje stališče gled«* raz- vstal, bo pričel razpravljati o delitve Horn .je Slezije, ki bo pred- >>< zijskem vprašanju. Spor glede Mavljalo glavni ]»redinet posveto- Slezije je posiedira različnega raz-vanj najvišj« ga sveta. laganja ljudskega glasovanja od Vsaka posamezna vlada iinajstrani zaveznikov, Nemčije in Po-Kvojo dobro določeno politiko Ijske. Prvotna mirovna pogodba je i'lede vm'ii dn»gih inučiiih prolde-U'ajala celo Gornjo Šlezijo brezpo-ieov, ki čakajo na rešitev. Stališče'gojno Poljski. 1 Vashingtoiia pa ni znano. Xa po- Vsled številnih protestov Nein-sl.mika llarvcvja, čeprav se bo o- č.je. katero je na mirovni konfe-:'i«'ijel»io udeležil konferenco le < renči podpiral angleški ministrski kot opzovab"* j>a .se ozira vsaka predsednik, pa je bilo sklenjeno. d i se uveljavi priiu-ip samodoloe-bv ter priredi ljudsko glasovanje ; t! plebiscit poti nadzorstvom komisije, v kateri naj bi bile zastopane Angliji«, Francija. Italija in Anglija. Združene države pa niso bile nikdar zastopane, ker niso o- pOKamozna >ila kot v možnega zaveznika in onega, ki bo imel od-iočilen jrfas. <-c bo prišlo v tem ali onem o/.iiu d<< spora in nosOg'asja no'd zastopniki raznih velesil. V splošnem ->c domneva, da irua poslanik Harvey navodila, naj Ko kot pa enostaven opazovalce. Gobrilc mirovne pogodbe. T*»h svojih polnoptr^i se ho tudi poslovil, če se mu ho nudila prilika '/ 4 to. Stališče »Japonske in njenega zastopnika, barona Hnjašijn, ni znano. a splošno domneva, d:; se bo zavzel za stališče Anglije. Pri ljudskem glasovanju je gla-r ovitlo za Nemčijo nad 700.000 ljudi. za Poljsko pa nad 471.000. — Poljedelski okraji so bili skoro izključno za Nemčijo. Važni pre-mogarski in industrijalni okraji i>o glasovali pretežno za Poljsko Ameriški poslanik se je pripra- l>»sle«-Jiea tega je bila, tla so Po-d na svoje mesto v svetu s tem. Ijaki domnevali, da jim pripada cc- ia dežela iztočno od reke Odre. Nemci na drugi strani pa so zah-tevali za.se celo Gornjo Slczijo. Komisija, ki naj bi rešila vpra- da je preštudiral obširno ofieijel-no koreipondrneo, tikajoeo -o šle-r.ijskega vprašanja in drugih ored- metov. o k?term se bo razpravljalo. Absolutno je zavrnil vsako po- šanjc polom \ečijiskega glasovanja. ni mogla priti do nobenega klepa. Franeoski komisar je potegnil črto ob Odri. dočim so bili jasnitev ter preživel ves dan na deželi, v drttfbi ameriškega poslanika ffcrriok't. Sestanek najvišjega sveta, ka- pripravljeni dati Angleži Poljski leremu pripisuje veliko zgodo-jJe majhen del rudarskega okraja. vinsko Thiiiioht, je privabil v Pa- -——- liz mnoge mednarodne kapacitete j v politiki. Belgijski minister za j NEMCI NAMERAVAJO UVESTI /tmanje zade re, Jaspar. bo dospel ŠPANSKO AMERIŠKO ZRAČNO hem kaj šele v pondeljek zjulraj. Korfantv, voe večkrat nepri€ako> ▼ano; U tefra razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej Mi računamo po eezd istega dne ko nam poslani denar dospe ▼ roka Kot generalni sastcpaiki "Jadranska BanlM" in njenifi podruS-nie imamo zajamčene Izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko fieti za ona. ki a« ie ali ee bodo posluževali naSe banks. Dennr mm jo postati ttjbtfj »o Dwnsstte Konoy OrtUr, tU ptf fo HOw Tar* Bonk DrmflL Fnit Sitter Stili lat n mmiml v POMANJKANJE V RUSIJI. Zgornja slika je bila vzeta v Moskvi in nam priksLzv.ja ženske, katere je vlada prisilila, da opravljalo javna dela. V tem slučaju znašajo drva. Kljub vsem naporom se bosta pa lakota in pomanjkanje sirila, če ne bo dobila Rusija pravočasno pomoči iz drugih, držav. ^ VELIKO NESRED V SVIGARSKIH GORAH MED ŠVICARSKIMI HRIBOLAZCI JE TUDI VELIKO ŠTEVILO ŽENSK, KER HITI IZ MEST VSAKDO, KI LE MORE, DA SE IZOGNE NEZNOSNI VROČINI. Zermatt, Šv?ca. 7. avgusta. —spravijo navado na nosilnici. Velika vročina, ki še vedno prev- l>roira bolj resna nesreča se je laduje v mestili. je pognala vsake-fzjrodlla na Rolliormi. kjer je pa-a, ki le razpolaga z denarnimi t del neki Anfjlf-ž z vodnikom vrod sredstvi, iz mest v <^ore. Posledi- ••• nek'o razpoko, nad katero je le-a tega je, ])loznl na Breithorn in TURŠKI NACIJONALISTI H0-O je plezal navzdol, na severnipEJO IZPRAZNITI ANGORO. strani, mu j-"1 izpodrsnilo in irotovo c'elek na lice mesta, jc hii An^cž nezavesten, a vodnik si je zlomil pnr reber. Se nikdar v zgodovini hribolaz-tvo ni bilo toliko nesreč kot jih je sedaj in to radi toga, ker so se pojavile številne razpoke, ki so bile v drugih letih navadno pokrite s sropom. NOVA AMERIŠKA ZRAČNA LADJA Velika ameriška zračna ladja, ki bc kinalu prišla šz Anglije, bo obiskala vsa večja mesta v deželi. hi se ubil, ee bi o»il n«: v>e mo j Izjavil je. da bo stal Afganistan načine ter držal v roki maj- J na strani Turčije kot veren zavez-hen ko\ *e«r. Washington, D. C., S. arrgusta. Vsako večje nirslo v Ameriki bo iitielo priliko ' ideti največjo zračno kri Žarko sveta, ZR—2, potem kc bo dospeli semkaj po poletu iz Anglije, odkoder bo odpotovala t':!e 25. avgusta. Kot se je izjavilo danes tukaj v mornariškem departments, se bo s to novo zra«"no ladjo vprizorilo polet preko kontinenta, tako v režbaTne kot propagandne svrhe. Zgraditev iope za. to zračno ladjo v Lakelnrtst. N. .J. bo dala Ame-liki prvikrat priliko za zgradbo zračnih ladij, ki bodo prekašale ene nemškega in angleškega izvora, vendar pa manjka za to potrebnih dovoljenj. Mornariški častniki pričakujejo od propagande, katero se bo vprizorilo, da bo narod uvidel potrebo zgraditve velike zračne mornarice in da bo nato tudi kongres dovolil večje svote za njih zgraditev. Kako drag jp materija!, ki j» potreben za zgraditev takih zrae i'Hi ladij, je razvidno Tz dejstva da je bilo treba pobiti 600.00 krav da se je dobilo kože, s katerimi je Ipokrita notranjost vreč za plin. Kfjni pa se vam mudi. pri-ji.lclj? — ga je vprašal detektiv. No, — .i< rekel Ilerakles. ki ]>f»li<-i-.i me |»odi. On hriee ink t'ir da bo napovedal Angliji \ojno. kakorhitro bi se Anglija \ deležila pu bilo življenje pod-konzula ogroženo, je bilo treba izkrcati ameriške čete, da ga varujejo. Konzul Adams je dobil infor-riacije, da trguje nek» ameriška j tvrdka z opijem, katerega odpošilja odjemalcem ua dom. Adams je šel po nekega policijskega u-radnika, ter si izprosil od njega oddelek policije, s katero se je napotil v omenjeno trgovino, nafta-jajočo se tik paleg konzulata. V oeki sobi, ki jc imela skrivna vrata. je našel celo tono opija, zavi- veljnika ameriškega kanonskega čolna Villa Lobos za vojaško pomoč. Poveljnik mu je poslal deset mornarjev, da stražijo kotit rabami lil opij in konzulat. Po številnih konferencah y Pekingom je dobil inozemski komisarijat za carino dovoljenje, da sme uničiti ta opij. Noben Amerikancc ni bil zapleten v to trgovino, kajli dotičnemu podjetju je načeloval Kitajec, ki je dobil s pomočjo kitajskih uslužbencev konzulata potrebne pečate. Washington, 1). C., 7. avgusta. —Walter Adamsa. podkonzula v ('augsu. se smatra za enega najbolj sposobnih mož v konzularni službi. Za svoje mesto je prav posebno usposobljen, ker je sln/.il že ciol^o vrsto let Kitajskem in ker dobro po/na kitajski jezik. Preje je služil kot pod konzul v ranghaju in Bataviji. Pred krat- tega v posamezne pakete, ki so klm je bil prestavljen v Can','?, — vsi nosili pečate ameriškega konzulata. Konzul je dal nato spraviti opij v konzulat ter naprosil po- kjer je to mesto zelo važno in ker se je domnevalo, da se tam krši postave, tikajoče se opija. ^ V ČITI NI POSEBNEGA POMANJKANJA REPUBLIKA DALJNEGA VZHODA IMA NA RAZPOLAGO DOSTI ŽIVIL IN VLAKI VOZIJO REDNO. —• POVSOD VLADATA MIR IN RED. čita, Republika Daljnega iztoka, 7. avgusta. — Nekdo, ki je spremljal bivšega ameriškega poslanika nai Kitajskem, Crane-a-preko republike Daljnnega iztoka, l:o se jc Crare 'Tacal domov preko Sibirije in Rusije, je izjavil, da Vladni uradniki trdijo, da ^o pri pravi jeni sprejeti zunanjo ekonomsko In tehnično pomoč in da bodo tudi nudi J i kapitalu ugodne pogoje za razvoj naravnih virov, posebno rudarskih in gozdnih. Riga, Let ska, 7. avgusta. — niso razmere v tej republiki tako) En puri, to je 36 funtov, rži. je obupne, kot bi domneval človek na temelju poročil o političnih preobratih, ki nejjrestano prihajajo iz Sibirje. Nikjer ni opaziti pomajij-kanja živil in skoro vse potrebščine za osebno, domačo uporabo je mogoče dobiti v bazarjih in na tr-»ih za cene, ki so nižje kot one v Harbinu in Pekingu. Denar dežele obstoja iz ruskih zlatih rnbljev ter ruskega srebrnega drobiža, katerega se je kovalo na Japonskem za rusko vlado pravdo let. 1915. Javni vrtovi, ki so glavni znak skoro vseh ruskih in sibirskih že-lezniškh mest, so polni ljudi, ki so sprejela petrograjska vlada kot e-nr.to pri zamenjavi blaga med de-lcvci,m kme'i. Tako so glasi v n<--kem poročilu iz Petryjrrada. Tako mora dati naprimer kmet dva puda rži za en srp, tri pude za. eno sekiro, petnajst, pudov za plug, en pud za dvajset brusov, en pud za šllii podkve, en pud za trideset škatljic vžigalic. Ce nima Kmet rži, rhi lahko v zameno druge poljedelske proizvode, kojih vrednost je natančno določena. En pud rži je toliko vreden kot pud in pol ječmena, dva puda ovsa, tri pude krompirja, pet pudov sena In deset pudov si ime. še precej Čedno oblečeni. Povsod Fn pud rži predstavlja tudi vred-igrajo vojaške godbe. Bnržuazijske(n°st petih funtov surovega masla družine so seveda izročene bedi. a ljudje kažejo v splošnem le ma- jpetnajst funtov mesa. devetih funtov posušenih jrob. Šf^tih vdrov lo znamenj resničnega pomanjkan- mleka ali pa 150 jajc. ja in trpljenja. Moskov.ski li>t 4'Ekonomsko živ- J 1 IV-'*1 ivsa Potni listi. nem perilu, vsled česar sklepajo oblast, da je McHargue umoril j ki so bili preje privatna last, so svojo družino dočim je spala, bili vrnjeni prejšnjim lastnikom. Z izjemo par požganih poslopij Ijenje" pa -e j.- pred kratkim pri-i*i železniških vozov ter mostov, j tožil, da imajo kmetje rajše lepe katere so dinamitirali, vidi potnik < blekc, parfume in slične predmete le malo znakom težkih bojev in ve-;k«*t pa koristne stvari, likih preobratov, ki so se za vršili tukaj v zadnjih par letih. V Čiti vlada popolen red in nikjer ni videti znakov ljudskega nezadovoljstva. Republika Daljnega iztoka je or ganizirana na povsem drugačen način, kot pa sovjetska Rusija. — Prebivalstvo ni boljševiško in ustava ni komunistična. Denar ni le v prometu, temveč se ga celo smatra bistvenim potrebam. Priznava vc privatno last z izjemo državne lastnine. Komunikacijski ali prometni minister je uspešno zavrsil popravo železniških tračnic, mostov in izpolnil železniški materijal tako, da vozijo sedaj na glavnih črtah vlaki še precej redno. Na Amur progi je uveljavil službo s prevoznim čolnom, ki zavzema mes.to velikega železniškega mostu pri Ha-barovsku, ki je podrt. Ruski par-mkl vozijo po Amur reki in oni. Po najnovejši odredbi bel grajske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prine«»ejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše Županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnieo, "potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Prask Sakior State Baak, S3 Gertlandt St, New York, F. Y< .' J GLAS NARODA, 9. AVG. 1921 V : k.r'" If *e * a*? "GLAS NARODA" / PA*« , / / tum milvi nmwwaaa nwoaSaq Nm Verk City. N. V. M M priotau«)« Lraja. avoUkor te kltnto L A • « A * O O A ENTENTA JE MRTVA., Dolgo je že umirala. Že mesece in mesece pred versaillskim mirom, začasa pogajanj glede premirja, se je bila nalezla smrtnih kali. Foch in Clemenc-eau sta bila namreč za popolno izničenje Nemcev, Lloyd George je bil pa proti, in žnjini so slednjič i>otegnili tudi Amerikanei in Lahi. Izza onega časa ni bila ententa več celota. Vsakdo je začel hoditi svojo pot in danes ne soglašajo v nobenem vprašanju več. Včeraj se je sestal v Parizu najvišji zavezniški svet. Posledica tega sestanka bo morda eksplozija ali pa tudi ne. V prvi vrsti x>rideta" dve stvari vpoštev: Gornja Slezija in Rusija. Gornja Slezija mora postati poljska, da bo v vseh ozirili zadoščeno francoskim interesom. Gornja Slezija ne sme pod nobenim pogojem postati poljska, da bo zadoščeno angleškim interesom. Nemško in poljsko prebivalstvo tamošnjih okrajev j<* tem mogotcem zadnja briga. Anglija se boji mogočne Francije, ki bi imela v močnih Poljakih iztomega zaveznika. Franeija se boji, da bi se Nemčija izkoristila z gornejšlezijskhni rudniki, se prehitro ix>vspela do moči ter znova ogrozila. Veleroparjem končno ne bo kazalo drugega kot vstai lovit i "neodvisno Gonijo Šlezijo" ki bo čisto navadna žoga najrazličenjših interesov. Polegtega pa ustraja Francija tndi na stališču, da je treba rusko situacijo popolnoma pojasniti. To se pravi, da hoče pripraviti zaveznike do tega, da bi napadli sovjetno Rusijo. S stališča kapitalističnih interesov je sedaj napočil najugodnejši trenutek. Kovjetni Rusiji bi dandanašnji ne bilo mogoče nastopiti proti napadalcem z isto močjo in eneržijo kot v normalnih časih. Strašna pošast lakote in kolere, slabi odporno silo z dneva v «Lan ter odpira prosto pot napadalcem. Kljub temu se bo pa gospoda v Parizu grozno vračunala. če se 1h> lotila tega nevarnega podjetja. Kajti zavedni delavci vseh dežela bodo odločno nastopili proti takemu strahopetnemu napadu. In ta nastop bo spravil imperijaliste iz ravnotežja. Anglija se ne bo dala speljati v tej zadevi od Franciji' na led, veliko vprašanje pa je, kaj bo storil ameriški zastopnik Harvey. Pariška konferenca se bo morda končala s kompromisom. morda bo njena posledica nova vojna. Toda ententa je mrtva tako in tako. Druge, močnejše in pravičnejše sile se zbirajo na svetu... šem, kajti rojaki so ž njim jako skoparili ter niso poznali nobene toliko opevane slovanske gosto-ljubnsti. Peli so in pili, da je bi- ijndstvo razhajati ter odhajati pro ti domu Z izidom tega piknika ter ostalega dneva je zadovoljno menda io veselje, mi smo pa žalostno xse, razen našega Fredy-ja, ki se ogledovali prazne galone in galonč- je reva, pripeljal prav tam doli od ke, ki so nas kot neme priče spominjali na oni rek, o čigar istini-tosti se je že Krez prepričal, da je vse na svetu minljivo, tako tudi fabrieirana, kaplja romunskih Judov. Nekako ob petih popoldne, ko je zabava dosegla svoh vrhunec, je hudomušni Pluvij odprl svoje za-tvornice, kar je storil morda na-laSe v namenu, da ohladi vroče in razburjene duhove. Vlilo se je kakor iz škafa in kazalo je, kakor da se prične nova epoha drugega svetovnega potopa. Urnih krač smo jo ubrali iskat zavetja v barko, pod gostoljubno streho Schuber-tovega salona. Dospevši tja, smo epazili, da je v nji že dokaj lepo iievilo kamel in gosi, ki so pa pripadale povsem drugim narodnostim. Vsled neprestanega naliva je bilo nemogoče nadaljevati z zabavo na prostem, zato se je pričelo Philadelphije, da vjame v New Torku v nedeljo popoldne par uric spanca. Ko se je prebudil, so se vse lepe sanje razblinile v nič in treba je bilo oditi s praznim kufrčkom, v katerem ni bilo niti kaplje tolažbe. "Kot demon gre vlak v noč" ... in ž njim naš zaspane Fredv. Prav mu je! Bo vedel za drugikrat! Hudomušni Pluvij je piknik sicer prekinil, t«: mu je uspelo, a ni ga. končal. Kakor se čuje, se vrši nadaljevanje tega piknika prihodnjo nedeljo ter se nadaljuje tam, kjer je bil prekinjen. Danes se menda sestanejo vse kapacitete — £-laVca možje rodoljubi, na velik posvet, ki bodo odločili glede nadaljevanja tega piknika. Besedilo tega posveta bo stenografično zabeleženo ter pravočasno priobče-210 v tem listu. S pevskim pozdravom! —x— Siujnslmmrtsfea Ustanovljena 1. 1898 3KatoL Slrbturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Slovenske no vice« opis New York, H. Y. Ril jc piknik in pol, ta 'Slavcev' /let v nedeljo. kiiknr pravi Peter '/.'.raga. Y*taj;.l« so preroki ter pre-zokovali. k.iko bo na pikniku, vendar je vse i«* preseglo naše pričakovanje \a piknik smo se odpravili kmalu popoldne, dobro oto-vorjeni s potrebnim krepčilom, da je vedno pri roki, v slučaju, če pride komu slabo. V našem fija-kerju se je vnc-la že na poti živahna debata, trkom katere nam je skušal Slavč»'\ pevovodja pojasniti razliko med galono in galonč-kom. Debatirali smo dokaj živahno v*i. le prijatelj Peter ni mno-»ro posejral y debato, «"eš. da si je t vehi" ohraniti avtoriteto. Kot«mo dospeli na zletni prostor, nas je že čakal guljaz, ki ga je iz-tbmo zvarila gospodična Mimie za kar naj ji bo na tem mestu izrečena javna zahvala vseh, ki so ^ pokušali. Madžarski paprikas smo pridno zalivali z limonado romunskih Judov, ki jo fabrieira-jo tam nekjj na tretji cesti. — Ko smo za prvo silo nasitili lač-in napojili žejne, smo otvoriU Morgan, Pa. , Sonth Chicago, HI. Vlak je povozil do smrti roja- Dne 25. julija sta obhajala svo-ka Andreja Klančnika, ko je bil jo slovesno srebrno poroko Mr. in na potu na polje. Težko ranjene- Mrs. Seboliar. Slovensen obred je ga so prepeljali v bolnišnico, to- bil opravljen v cerkvi sv. Jurija, da umrl je že na potu. Pokojni je kateremu jc prisostvovalo 0 nju-bil rodom pri Ge-ljti. Tukaj zapu- nih otrok. Čez dan in zvečer se jc šča soprogo in dva sina. Star je zbralo na domu ravno nasproiti bil 55 let in stari član društva; cerkve večje število sorodnikov in Bratstvo" štev. 6 S. N. P. J. j prijateljev. Mr. Jo«. Seboliar in j Mrs. Mary roj. Stud sta bila po-Cleveland, Ohio, j roeena na sv. Jakoba dan pred 25. Dne 5. asvg. je dospelo v Cleve- in sieer le Poročil Rev. J. land 11 trupel vojakov, ki so pad- ^levnik. Sedaj imata 10 otrok žili na Francoskem. Med njimi je vih> 4 80 umrli- Najstarejša bči je tudi truplo Slovenca I^ou/is J. poročena z Jakobom Primožičem. Drenseka, katerega domači stanu- Mati inia še očeta m mater Danie-jejo na 6925 Hpoker Avenue. .la in Ajl° Stud' tu v South Dne 5. avg. okrog pol šeste ure Chicago. Oče ima tudi še enega popoldne je povozil tovorni avto- hrata v Chicago Heights. Oba sre-mobil llletno Franc« Mulej, brna P0™čepca sta še trdna in 'lčerko znane-a rojaka Frank zdrava ter bosta gotovo še uča-Muleja. stanujočega na 1177 Nor- ka,a zlato Poroko. Čestitamo! wood Road. Nesreča se je pripe-' til a na vogalu St. Clair Avenue in' Joliet, HI. Norwood Road, ko jo je Mrs. Mu-1 V nedeljo 31. julija zvečer je le j poslala v trgovino. Kolesje »eki moški vrgel zavoj z gasoli-uvtomobila je šlo deklici preko riom politih tlečih cunj skozi od-pasu in po parurnem trpljenju v prto okno v pritličje slovenske ve-St. Clair bolnišnici je iadihnila. ^trgovine The Eagle. Sosedje so Voznik avtomobila je neki Filip to takoj zapazili ter poklicali po-Starr. Mr. Mulej se je lani neka- žarno branibo, ki je goreče pred-ko meseca maja podal v staro do- mpte hitro pogasila. Poslovodja g. movino in pripeljal sem svojo Math. Srmonič je slučaj naznanil hčerko, sedaj komaj leto tega, pa policiji, ki .pa še zdaj ni krivca jo je že ugrabila nesrečna smrt. zasledila. Poročno dovoljenje sta dobila' Dne lv avg. je pričela poslovati sledeča slovenska para: Frank Na- v Jr'l«etu nova tovarna, ki se ime-gode, star 25 let, 7013 IIecker.mi.jc The Eagle Paper Mills. Pa-Ave., in France« Gredenc, 16 letjpirnica stoji na koneu I»ogan St. ter Andrew Vranšč, 21 let, 44181 Dne 2. avgusta je umrla 60 lot Pershinsr Ave., in Erma Krejči,^'stara Marija Tekavčič roj. Verbič 19 let. Bilo srečno! |z Vrhnike, soproga g. Jos. Tekav- Dobro znani rojak John Videm-j^ča, 1111 N. Chicago St. Pokoj-šek je pričel voditi grocerijo in!nif*« jc bolehala že več let, a zad-»nesnieo v svojem lastnem ipoistop- nJih Par let pa je izgubila vid po-ju na 486 East 152. Street. [polnoma. V, Ameriki je bivala 20 Novi slovenski zobozdravnik dr. James Mali v je otvoril svoj urad na 6127 St. Clair Avenue. flM Pradculnlk: RUDOLF PWRDAN. 933 M. I85tb SU Om+\Ma*, O. Podpredsednik: LOUIS FAT ANT, bok 1^6, tearl atcbm, LormM. a Tajnik: JOSEPH PISHLBV^L Mlnn. Blagajnik: QjfiO. L B&OZJCn, Kly. Mlnn. Blagajn'k nelipUfr-olli ntrtaiu: JCflK MO V ESN, «34 X. 2»d Ara* W. Dnloth, Mirna. _ TrtmI mšnrmMit Dr. JOB. T, CRAP1K, M* M. Ottlp it., N. B^ Pltt^ursk. Pa. max k»b2lfinlx, box 873, Boca Sprln^a, wto, mohor MLADIC, 2603 So. Lawndrje avs. Chicago. UL VKAWK &KB.KBEQ, 4822 WaBblBgtoa f»C Dvorer. CM«. Parate! •««( UONAKP RLABODNIK, Pox 480, Ely. Mina. GREGOR J. PoHENT'A, Box 17«, Black Diamond. Wuk fRAMK ZOEXCE!. 0217 8*. Clair A re., Cleveland O. Peter Zgaga V washing!onu bodo določili, če bo mir s kanoni vstanovljen, če bo s sabljo mir nam zagotovljen ee bo mir s patroni blagoslovljen. Božji mir — prestrašno se jim smili * • • Par novic iz Jugoslavije: Dr. Itogumil Vosnjak, poslanik v Pragi; Ivan Hribar, kraljev namestniki v Sloveniji; Josip Stritar — strada v Aspan-gu v Nemški Avstriji. Niliče se tako hitro ne priuči jezika kot Kočevar v sili sloven-seine. * * * Včerajšnji Evening World po roča, da so aretirali v Belgradu nad štirideset komunističnih po .sla n cev. Imuniteta, je v Jugoslaviji odpravljena. V vseh di zavali in deželah uživa poslanec imuniteto, to se pravi: noben žandar ga ne more vstaviti na cesti, knjil on uživa zaupanje večjega ali manjšega dela naroda. Sedaj pa ima kar naenkrat srbski žandar več pravice kot pa tisočeri volilci, ki so poverili svoje zaupanje poslaneu. * * * Ce je Jugoslavija odpravila imuniteto doma, ^o mora odvzeti tudi svojemu konzulu v New Yorku. ki se je včeraj začel sklicevati na-njo. ^javlja namreč, da ga ne smejo zapreti, ker zastopa državo, v kateri brez vsakih formalnosti zaigrajo ministre, poslance in druge zastopnike naroda. * * Najnovejše iz TVasliingtona: Senat je skleni5, da zdravnikom ni dovoljeno predpisovati bolnim ljudem pivo, ki ima več kot pol procenta alkohola. Senat je pa tudi odredil, di naj lo vsak prohibieijski agent kaznovan s tisoč dolarji globe, oziroma z enoletnim zaporom, če pride brez varanta stikat po stanovanju in drugih javnih prostorih. To se pravi, da se agentom a3ow Ata, Bocadala, Jollot, TU. PAULINE ERMENO, 63i> — 3rd Street. Ijm. S^U®. 111. JOSIP STERLE, 404 B. Men Avenue, Pneblo, Oola ANTON CELAEC, 70« Market Street, Waukegwi, I1L -- Jednotlno oradno glaeSlo: /GLAS NAHODA**. Vm stvari, tikajoče se uradnih trier kakor tudi denarna pofllUa-tro naj ae poHljajo na gUviu^cm tajnika. Vrne prito*be naj m po«Uja na predsednika porotnegn odbora. Trofeje sa sore Jem novih, dano v la bolniika spričevala naj se pofiilja na vrhorne^a »dravnika.' * Jogoslovanaka KacoliSka Jednota se prlporoCa vsem Jncoslovanom sa obilen pristen. Kdor žel! postati Tan te organise"* naj se *lasl tajniku oljlinega drn&ra J. S. K. J. Za nscancvftev novih draltsv •e pa oomlte na iti. taJtJka. Novo droStvo se lahka t stanovi ■ t. dani ali sanje delavskih razmer. "i\ikaj, jevnnja »^jL :,tr;ijn drugih pod zapušča soprog(t Alojzijo t.yr dva l.rinko izproobrnitve kot ravno Estonska in Letska -rodavni deželi. sta- • - p sina m dve lu-eri, v stari domovini Kstonei. Prišli ^o Danci, da jih pa sina hčer in enega brata. j krstijo /. mečem v roki Nato so --j prišli vitezi nemškega križarskega reda. katere so pognali iz Svete dežele, in ti so ostali skozi še*t stoletij vrhovni gospodje v deželi. Tekoiu dolge dobe nemške nadvlade jv* postala dežela akoro i/.-Lljiično protestant o vska. V teku zadnjega polstoletja Pozornost celega sveta se v ^ R(1si posluiili vseh mogočih tako veliki meri obrača proti sre-hnetod, da spravijo Estoiu-e pod diščem viharjev v Kvropi, da se i okrilje pravila vne ruske cerkve, ie le malo čulo o novih narodih,|Dolge izkušnje so naučil katere se je odrezalo od Rusije objdi, da Baltiškem morju, — se rednin prov^e K as? je z ozirom prvaeijo med trpečimi narodi, na poljedelstvo. '"aitl 177-1 <1 C- ixm/ki ,.nl.„ ...I - 1 . . . moevirnati na polje* kajti izza časov >n >|>i;z!<; jih Estonci žive na zemlji, ki ni ni- j:h neprestano zatirali ali Nemci kj(.t. tHko visoko lia(1 morj<>m k.,t aa'':,t 1" . lV ^shiiigtouov spomenik od tai kim so bili nekega človeka zaprli in ga kmalo zatem izpustili. In nedolžna žrtev je pripovedo-vala svojim tovarišem : — Aretirali so me, ker se nisem razpršil, kljub temu, da je policija prepovedala vsa zborovanja. m zime Flushing, Ohio. Tukaj so pokopali dne 19. ju lija rojaka Franka Železnlka, ka ter i se je smrtno ponesrečil v rovu Wheeling Lake Coal 'Company v New LafTertv, Ohio. Pri delu se je vsul a nanj plast kamenja, ki 'mgo točko programa: — prosto ->e tako> i« ™ ™ mestu mrtev. Pokojnik je bil do- tn.a iz Zagrorja ob ftavi. Bil je član zabavo. Zabava je bila res neprisiljena ; obnavljala so se stara pri-.! »lel^stva in sklepala nova. Casus belli, ki je nalik grozeči pošasti nad glavo Petra Zgage, je K\alabogu orodovitno zemljo. ne pa pomanjkanju podjetnosti jc [pripisovat: dejstvo, da so nekatere manjše vasi na Mstonskern vse rod .v'vt'i'Mc IO v rop teroriziral 15-iItiŠko ki j. morje nek'-z mor-1 skim ropom ter se pozneje pogo-j sto spopadel • tako z Danci. Tradicija pravi, dii izvira starejša zastava Evmpe ona l)an- Svedt kakor' . . . j preje kot esteticne v zapadnem .' smislu besede, naj-1 I reba je razumeti, da obsega Nekatere ribe izležejo po dvajset d o trideset tisoč jajc na leto Narava je pa res previdna ujetnica. v Bog nas varuj, če bi vsaka riba po vsakem izleženem jajcu zako-Kiodajskala. * * * Največji optimist je barber, ki ima v oknu razložene "safety-razor je". pet ozdravi. Deklica je prišla v to deželo zdrava in močna ter ni do sedaj vedela, kai je bolezen. Tako godi stoterim, katere upajo da bod o našle v tej deželi nebesa. Aleks Laisek, star 20 let, si je 4< izposodi!*' r»d svoje matere 1500 dol., ker ie hotel postati profesionalni pretepač kakor Dempsev in plačevati s tem denarjem svojega učitelja. Njegova mati se pa ni navduševala za to bodočnost svojega nadebudnega sina ter ga je izročila sodišču. V ježi se mu je "junaško" srce ohladilo. Biwabik, Minn. Tukaj je umrl napredni in priljubljeni rojak Jakob Delak. star 72 let. Pokojni Delak je bil vsta-novitelj društva «tev. 81 SSPZ, ter vedno marljiv in delujoč za napredek, kakor tudi sa izbolj- ske iz leta 12l!>. ko je danski princ prosta Es-ton^ka, priznana oil šte-Valdemar 11.. katerega je lalikojviIilih evropskih vlad. več kot pa 'primerja z Alfredom Velikim, vo- J" "begala stara ruska Estonska. dil dolgo kampanjo, da podjarmi ■Estonce. Veliki križ se .i«* baje po-kaznl na temiiem nebu kot znamenje uspeha. Isti Valdemar je v I^tem l»-t:i u-'ianovil mesto Iteval. ki je sedaj glavno mesto in pristanišče Kstonske. Le malo je narodov, ki morejo pokazati tako trajen rekord zavo- ADVEBTISEMEIiTS Severovd zdravila vzdrzajejo ^ zdravje, v družinah. Na tisoče žena, ki so slabe, nervozne. Vdelane in trpe vsled nere^ularr.e periooe, dobe edpemod, ko vzamejo SEVERA'S REGULATOR (Severjev Regulator). Ta regulator goji moč. j>rem?EUjE. boledme m regulira ženske funkcije. Zadoščenje je dajal skozi štirideset let. Cena $1.25. Dobite ga pri svoj en lekarju. w. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Del Livonske ji^ vključen v novo d:-/avo. doeim predstavlja ju/.ni de! Livonske f»l»enem s Knrsko samostojno državo Let-sko. P>» opisu števibiili potnikov izgleda IJeval kot kako srednjeveško nemško mesto. X«*koe je za-vzemalo t<» m.?sto vis»»ko pr»zieijo v trgovini, ker je bil«> eno izmed H-*> mest. irlaitov prvega velikanskega trireta na svetu, Ilanseat-ske ^lesto pa ima tudi ruske tržnice. iti stolp svetega Olafa, •^tlen najveeiih v f=tari Rusiji, pre-t*jra p^>s! »pje lista Times, v Xew Yorku. Dorp at je Cambridge Estonske, ali pa boljše rečeno. Heidelberg Kstonske. kajti D^rpat je bil sre-fji^i'e nemški-jra vpliva« To vseučilišče je ustanovil švedski kralj Gustav Adolf dvanajst let potem, ko so se angieški Pilgrimi izkr-eali v Plvmouathu, in ve? sto let P fP!'ej. pi-e^lno je bib> ustanovljeno najstarejše rusko vseučilišče v Moskvi. K-»t že '»metijeno, je us^»jeno Kstonski, da bo igrala «e veliko ulogo v bodor'em razvoju trgovine v Baltiku ter posebno tranzitne trgovine ni"xl zapadno Evropo in Rusijo, ne glede na to. če bo slednja ostala boljševiška ali si izbrala kako dnigo obliko vlade. iVz-vl '.Vdc' iwsaiwsg / OTiAS NARODA, 9. AVG. 1921 Nova razkritja glede življenja in smrti morilke Beier Stefan Grossman, ki je zasledo- rja zdravnikov je odgovarjala val kot posebni poročevalec pro- povsem razumno in pametno. Iz-ces preti par leti usrarčene mo- \ irala je tudi od zdravih starišev iilke Grete Beier, je objavil sedaj in le njena stara mati je bila ba-naslednje posameznosti glede živ-'je histerično razpoložena. Edino Ijenja in zadnjih ur te morilke: .na njej, kar ni bilo normalno, je e je cbnašala tiho in spodobno. Veliko važnost je polagala na to, da je cohivala z doma vedno svežo o-bleko in sveže perilo. V ječi je o-hranila tri t rake razne barve, da ne bi nosila v laseh vedno istega traku. Ko pa ji je jetniški duhovnik nekoč očital nečimumost, je pričela nositi lase brez vsakega traku. V javnosti je pevsko društvo, Mojega član je bil umorjeni ženin, yc skrbelo za to, da se ni dalo prebivalstvo zmotiti od svetohlinske zunanjosti morilke. Tedaj pa je prišlo na dan. da ni bilo pre]šnje življenje Grete Beier tako otroško in nedolžno kot je znala ona hliniti. Vsprieo velike izgube, ki je zadela pevsko društvo, je sma-trl prvi bariton društva za primerno, da obvesti najprvo predsednika društva in na to tudi državno pravdništvo, da ga je hotela morilka že pred tremi leti, — Greta je bila stara takrat petnajst let, — zvabiti v svoje mreža ter celo zavesti k prepovedanemu občevanju. Moč mlade zapeljivke je bila tako velika, da se je njenim neumornim in rafiniranim prizadevanjem posrečilo (udi tekom časa zaroke varati umorjenega s prvim baritonistom. Ker ga je pekla vest, je boritonist prekinil ko-nečno vse zveze z njo. Poznejša morilka ga je sicer »e vedno zalezovala a vsa njena prizadevanja so bila zaman. Danes je baritonist \es srečen, da je prekinil vse zveze z njo, kajti mogoče bi postal on sam žrtev degenerirane ženske. Nobenega dvoma ne more biti da je bila Greta Beier odgovorna z& svoje dejanje. Na vsa vpraša- Ali naj ničvredne ženske brez kazni more miade in cvetoče mož-kc ? Ne, so rekli izvedenci. Ječar, preiskovalni sodnik in Beier _ ko je ppi£.ela ihteti ^ celo predsednik deželnega sodišča im Jn cviliti-t tako strašnim gla_ nahujskani od dotičnega pevskega društva. Vsaki dan je imela Greta Beiei le eno vprašanje: — Ali je že prišlo pomiloščenjef Vsaki dan pa je bilo tudi težje potolažiti jo. • • • Naslednjega dne naj bi bila usmrčena. V celico je prišel predsednik svojim tajnikom in ječarjem tei prečital obsodbo. Opomnil je obsojeno,' naj se skesa ter pripravi za zadnjo pot. Komaj pa je pričel z običajnimi frazami, — in to mu je bilo laž-c kot si je predstavljal, kajti v tej blazni megeri ni mogel nikdo spoznati prejšnje ljubke Grete s^m pa se kljub temu niso mogli ubraniti gotovega sočutja. Ali je uplivalo nanje* njeno mladostno lice, njeni lepi plavi lasje, njeno temno oko? Ali so imeli sočutje raditega, ker je tako rade volje odgovarjala na vsa vprašanja? Kdo ve. Njena celica v ječi je bi la vedno čista, njena postelja postlana in njene knjige so bile v redu. Na vprašanja preiskovalnega sodnika jo odgovarjala jasno, odkritosrčno, brez pridržkov in zaslišanje je bil vsled tega kaj 1-diko. Kadar je stopil predsednik sodišča v njeno celico, se ni nič hlinila ter ga je pozdravila bolj s svojimi velikimi očmi ki so poslale v ječi še večje kot pa s svo-*m pojemajočim glasom. x'orotniki pa so jo obsodili na smrt. Tekom obravnave se je mati morilke onesvestila. Oče morilke, ki je bil tudi navzoč, se ni hotel niti ozreti na svojo hčer ter se odpovedal vsaki izjavi. Razkritja haritonista so kazala preteklost vlačuge, ki je hlinila nedolžnost. Z enajstimi proti enemu glasu jc bila Greta Beier spoznana krivin umora. * Tedaj pa je izgubila hladnokrvnost, ki ji jj bila dotedaj lastna. Sele tedaj je pričela spoznavati, da je zaigrala svoje življenje. V eni sami noči se je mlada deklina, skoro še otrok, izpremenila v staro žens-ko. Ko je predsednik dva dni po obravnavi stopil v njeno celico, se je naravno prestrašil. Ali je to v resnici 18-letna Greta Beier? Kje so njeni obilni lasje? Par bornih kit ji je viselo s čela. Liea, ki so bila še pred enim tednom mehka in nežna, so postala vjipdla in koščena. Njene oči so kot blazne begale po stenah. — Pomirite se, Beier, — je rekel predsednik. — Ne smete opu stiti vsakega upanja. Kr^lj še ni izpregovoril svoje besede. V tri desetih letih ni bila v naši kraljevini usmrčena še nobena ženska n tudi vam bo kralj gotovo naklonil svojo milost. Greta Beiei- je pričela ihteti, a vsaka beseda je bila zaman. Predsednik je odšel. Cele ure, dneve in tedne jo je čul ječar ihteti. Dostikrat je že čul slišati ihtenja, a takim, iz notranjosti organov prihajajočim, ne skončnim in mrzličavim ihtenjem pa ječar ni bil kos. Tolažil jo je. gladil pred njim klečečo po glavi a vsa prizadevanja starega moža sc ostala brezuspešna. Duhovnik pa je rekel: — Gospod ječar, to ni kes, to ni poboljšan je, temveč čisto eno-s!aven in podel strah pred krvnim odrom. Da, bilo je v resnici tako. Kadarkoli je stopil kdo v celico, je som, da ga je bilo čuti v vseh štiri tisoč celicah. Pričela se je valjati po tleh pred predsednikom. — Vstanite. — je rekel predsednik ves ogorčen. — Ječar, vzravnajte jo pokonci! Tajnik in ječar sta jo prijela pod pazduho ter jo dvignila kvišku. Ona pa je zopet omahnila na t!a kot hlod, ki nima nobene opo rt-. Predsednik je z veseljem za pustil pozorišče. Kriki Grete Beier so straSno odmevali skozi jctnišnico. Ječar ni imel več toliko moči. da bi jo potolažil ter tudi nobenega veselja ze to. Da bi c-na gospoda zgoraj le vedela, kako je bilo tej ženski pri srcu! Že trideset let je minulo od t asa, ko je bila obglavljena zadnja ženska in po pravici, kajti ob-glaviti žensko, pfuj, to je nekaj podlega in nečastnega! In posebno to. ki je bila kot otrok, ko so jo privedli v ječo.... Na večer je šel ječar po dolgem hodniku, polnem celic, se ustavil pred vratmi njene celice ter jo čul stokati. Imela je namreč take trenutke izmučenja, ko ni mogla več kričati. Odprl je vrata celice ter ji prinesel nekaj krepčilne juhe. Komaj ga je zagledala in že ie planila na tla pred njegove nogo ter pričela ihteti. V teh trenutkih usmiljenja do nesrečnice ter jeze do 'najvišjih', je prišel ječar na misel, ki zaduži. tla se mu radi nje s temi vrsticami postavi primeren spomenik. Pomigal je na tleh ležeči in stokajoči s skrivnostno kretnjo, se sklonil k njej navzdol ter ji za-šepetal v uho: Pomiloščenje je prišlo! Prenehala je stokati ter se napol blazno ozrla vanj. Pričela se je boriti proti ihtenju in polagoma se je pomirila ter pričala poslu: šati. — Ravnokar je dospelo pomilo-ščenje, — je šepetal stari mož. — Čestitam vam!.... No, vidite____ Če se boste sedaj dobro obdržali boste v osmih ali desetih letih zopet pomiloščeni____ Le en svet vam hočem dati: prilizujte se duhovnikom. .. . Napol blazna se je skoro nasmehnila. — Še eno stvar pa vam moram povedati. Oni zgoraj hočejo, da ne veste ničesar do zadnjega trenutka. To naj bo vasa resnična ka-;en. V resnici je to zelo neumno. Tudi vam je znano, da je bila v zadnjih štiridesetih letih vsaka ž< nska pomiloščena, kar je popolnoma prav, kajti ženska je ženska in posebno, če je poleg tega še otrok. . . . Sedaj pa lepo izpijte to juho ter se ne dajte varati od teh visokih gospodov. Razumete! — In če vas bodo jutri zjutraj odvedli na morišče, se vam ni treba Iz Slovenije. Smrtna kosa. r Tragedija matere. V Starem trsru pri Višnji gori; Kakor smo že javili, je bila are-ic umrl Andrej Kurent, posestnik "rana Ivana Bernik, ker je iapo-in cestni mojster v pokoju v sta- stavilfl svojega otroka v Nunski rosti 75 let. Pokojni je bil oče Al. ul'ei v Ljubljani. Bernikovo so Kurenta, dekana v Lesk oven. j oddali v bolnišnico, prinesli so ji V Ljubljani je umrl zasebnik sinčka najdenčka. Bernikova Rdvard Šimnie. v groznih slikah opisuje svoje ža- V Poljanah nad "Škofjo Li>ko je 1',stno »tanje. Prizna, da je otroka umrl vsled ponesrečenja Janez Fr- pustila na cesti. Kratila ga je v ti-lan. po domače Predjmtšančik, <»če 1 1 ljubljanskega odvetnika dr. Fr-lana V ljubljanski obči javni bolnišnici je umrl Andrej Zalar, zasebnik in bivši gostilničar. Na Bohinjski Beli je umrla učiteljica gdč. Marija Torcllijeva. Utonil je I leta 1004 rojeni Ivan Brence iz j Cerknice. Fant je pomagaj očetu | na iserkovi žaari. Ko je oče 'brusil j žago, je padel v v»»do in utonil. U- It^ipljenea so pokopali v Cerknici.) Na nepojasnjen način je utonil v Gradaščici 201etni ključavničarski pomočnik Ivan Glaižar, rodom iz Verda pri Vrhniki. Kopal se je na Pasjem brodu. Kar naenkrat se je začel zvijati in je izginil v nekem fjlobokem tolmunu žc mislila, da je prišel oni. ki ji ničesar bati, kajti to se bo zgodi- bo zvezal roki na hrbtu, ji razkril tilnik ter jo položil na tnalo. Vsak korak na hodniku je bil zanjo korak rablja. Ponoči je videla v sanjah človeka, ki jo je prijel s kr-Vi.mi rokami ter jo pehal na mo-rišče. Konečno ni bila več v stanju delati razliko med sanjami in resnico. Pomiloščenje kralja ni prišlo Dotedaj so bile v teku tridesetih let pomiloščene vse ženske, ki so bil« obsojene na smrt. To ugodnost si je kraljica izprosila od svojega moža. Kraljica pa je umrla in manjkalo je njenega človekoljubnega upliva, ki se je moral umakniti brezdušni strogost i'ozkosrenih princesinj. V splošnem pa so tudi listi hujskali proti pomiloščenju; lo le v namenu, da prestanete smrt ni strah. . . Le poglejte, če bom jaz držal v roki bel zvitek papirja in potem greste lahko povsem uirno ven. To je pomiloščenje in tam zunaj bo prečitano. . . ^ Greta Beier je zaužila svojo krepčilno juho ter prespala svojo zadnjo noč. Zjutraj je prišel k njej rabelj. veliko bolj prijazen in uljuden kot si je predstavljala. Njegovo dvorljivost je smatrala za dobro znamenjef Za njim je prišel ječar ter nosil v roki zvit bel papir, nepopisan, katerega je sam slovesno zapečatil. Ječar ji je pomežiknil z očesom ter dvignil pri tem bel papir. . . Tedaj je imela Greta Beier sko- volskem drevoredu na ime Janez. Blagoslov, vodo je vzela v frančiškanski cerkvi. Pravi, da jo je zapeljal v Litiji neki tujec. Iz ljubosumnosti. Jože Meden je 741etni. visok «taree, po shodih in žegnanjih prodaja slaščice in lect. Ima pa 25 let staro ženo Ano. Za časa bir-movanja v St. Vidu nad Cerknico je prodajal leet Postal je pa mahoma ljubosumen na svojo mlado ženo in jo je s samokresom ustrelil ter ji pri nadejaj smrtnonevar-ne rane v prsa. Ženo so prepeljali v Ljubljano v bolnišnico, on ie pa pobegnil neznano kam. Umor na ljubljanskem poljn. Okrajni policijski nadzornik g ^ Habe je zaključil policijsko pre-med koreninami. Takoj so ga pri-|jskavo Proti Alojziju Tomazinu. čeli iskati z drogovi, toda ga niso, 1 ^ lia,kor smo poročali, zaklal mogli dobiti, policija, v ^podnj štev. Svojeeasno je bilo strogo polieijsko prepovedano kopanje na Pasjem brodu. Nezgode in poškodbe. Posestnikov sin. ITletui Valen- t I "r>" * S" 11 , . . t ------- Obleko je shranila i ^VOJO .zono Al*toaujo, roj. Drašler-Ivan Glažar je stanoval jeT°:.in.ranil fudi s^>e. a je o«tal ji Ši«ki, Celovška cesta11>n žlvUenju in leži še v boinlšni-~ - - - - - ei. Tomazin je povedal, da je bil ljubosumen na svojo ženo ter navedel orkolnostfi, iz katerih je sklepal, da mu žena ni bila zvesta in »la je imela znanje z nekim K. Sklenil je. da jo bo umoril in je in V i die iz Nevelj pri Kamniku. ta J^pi! nož.. "Vse bi ji e napajal kobilo, ki sa je z vso^!* ' ™ silo udarila v glavo. Udarec je^ PrKnal» ^eh; toda če bi smrtno nevaren. |ta.",la' "Hfnil, da zaikoljen Ilišar Franc Rems, 74 let starj!V° !n ^ ^ez nje mi je živ- bivajoč v Godiču pri Kamniku, je'1'1^ ^ priznal*. h> j , . . , , i zgodilo se .ie. kar se ie zgodilo " padel s strehe m si zlomil desno r., . : 110„0 Tomazma bo sodila porota. ARETACIJA KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. Posestnik 681etni Jakob Vrmaš iz Loke pri Kamniku je v gozdu sekal borovce. En borovec mu je padel pri sekanju na trebuh in ga težko poškodoval. V <-redo 6. julija sta napravila mlada turista gimnazijca Sava Pire in Milan Hafyer večjo turo v Savins-ke planine. Z Okrešlja sta plezala skozi Hudi Pra-sk na Mrzlo goro. Med plezanjem se je Savi Pircu pripetila mala nezgoda, da je obležal nekoliko poškodovan v skalah proti Matkovemu kotu. Njegov tovariš je odšel na pomoč na Okrešelj. Pire je ostal vso noč v skalov.iu in. se seveda hudo premrazil. Rešilna ekspedi-cija ga je prinesla v Logarsko dolino do Podbrežnika, od koder so ira prepeljali v Solčavo, od tam pa preko Rečice do Solčave in od tam iz Celja v Ljubljano. Pire ni dobil nikakih notranjih poškodb, ki bi imele kake posledice za njegovo zdravje in že hodi zdrav okrog. Velika nevihta v ljubljanski okolici. Dne 4. julija okoli 5. popoldne je nastalo veliko neurje, ki je povzročilo na poljih ljubljanske o-koliee znatno škodo. Ploha se je Uboj v Veračah. Dne julija je v Veračah štev. 16 okraj Kozje. Ferdinand Snoj sunil z bajonetom v glavo 311et-nega kočarja Petra Kolenea. Smrt none varno ranjenega Kolenea so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je 5. jul. umrl. Dva napada. Dne 7. julija je bil v Novem mestu neki Hrvat iz krajev onkraj Kolpe. Pri tej priliki je izmenjal v Novem mestu večjo «vo-to dolarjev. Vračajoč se že v mraku peš preko Gorjancev v družbi dveh mladeniče v, katerih eden je -z Mihevea, drugi pa iž Cerovega loga. sta njegova spremljevalca zaslutila pri njem denar. V Gorjancih v bližini gostilne pri "Zajcu" s't a napadla Hrvata z revolverjem. Obstreljen v lice in slkozi vrat, je napadeni imel še toliko moči, da je bežal in pri tem skrivaj vrgel listnico z denarjem v travo ob cesti.✓ Napadalca sta ga kmalu dohitela in ko nista pri njem našla denarja, sta ga pustila. Mimoidoči so ranjenca za silo obvezali in obvestili ordlzništvo v Ratečah. Denar se je našel na določenem prostoru, napadalca pa valila od Kamniških planin proti sta bila prijeta še tisto noč in pre-Krimu. Nevihto je spremljalo tudi'peljana v novomeške zapore močno grmenje in bliskanje. Vi- Marija Kos roj. Krašovec iz He-■iar je bil posebno močan v okolici .rinje vasi se je 0. julija že v mra-Domžal, kjer je ruval drevje in ku vračala peš domov s svojim si-povzročil veliko škode. Na Mirju nom, ki je bil pri naboru. V bli-je med to nevihto strela udarila Žini Ločne ju dohiti vdz, v kate-v zgradbo Konigove vile. Tam so rem so sedeli trije moški. Naen-vedrili delavci. Strela ni na krat poči strel z voza, ki je od-/gradbi napravila nikake škode,jdrdral naprej, in Marija Kos se pač pa je znatno poškodovala tri po nekoliko korakih opoteče ter delavke in enega delavca. Z rešil-|pade s klicem: "Zadeta sem'" nim vozom so jih potem prepeljali{Krogla ji je predrla desno stran v bolnišnico. Poškodovani so bili: p rs in iz^opila na hrbtu. Težko Vek osla v M tin da, delavec z Gline,[ranjeno so prepeljali v novome-in delavke Pavla Lampc, Marija ško žensko bolnišnico. Njeno sta-Krmec in Franja Veretnik iz Zg.|nje k sreči ni nevarno in «bo kma-Kašlja. Vsi so že izven nevarnosti Ju ozdravela. Orožništvo zasledu- je neznane storilec Štorklja v mestni hiši ljubljanski. Neko železnicarjevo ženo so po-prijeli na cesti porodni popadki. Prenesli so jo na maglstratno «tražnico» kjer je takoj porodila zdravega otroka, še predno je dospela poklicana babica. Porodnico in otroka so prepeljali z rešilnim vozom v državno porodnišnico; oba se čutita povsem zadovoljivo. ro zopet svoje otročje liee, njeni lasje so blesteli in ni se opotekala ko je korakala na morišče. . . Še predlo pa se je prebudila iz te tolažeče laži, so jo že prijeli pomočniki rablja in v naslednjem trenutku se jc povalila njena od-eekana glava po okrvavljenem pesku. ... Neznani tatovi in rokovnjači ' 90 vlomili v trgovino z nrfešanim blagom Ivana Mekinde v Topolu p~i Cerknici. Odnesli so mu za 38 tisoč kron raznega manufaktur-nega blagr.. Trgovino so popolnoma oplenili. Tatvine sta sumljiva dva moška. Mlad delamržni raztrganec se klati po ljubljanski okolici in po GorenjskertP. V tem Času seveda cvete potepuštvo in postopaštvo, toda ta mladi potepuh je zelo prebrisan in živi samo od tatvin. V Podpeči je te dni vlomil v podstrešno* sobo posestnika Ivana Jyca Izmaknil je 2800 kron denarja. Navezal pa si je bil še veliko culo razne obleke in perila v skupni vrednosti 20,000 kron. Ko Its toasted > *' • jLJL je hotel culo odnesti, so ga v tem renotku domači zasačili, nakar je se pravočasno pobegnil. Poštna nabiralnica Vrh Sv. Treh Kraljev nop? snim i kraji Hlewn vrh. Illevišče, Izgorje, Lavrovec in Vrli se je s ]. avgustom t. 1. izločila iz »koliša poštnega urada Žiri in pri-delila poštnemu uradu Rovte, poetični okraj Logatec. Pariz, Frareija. 8. avgusta. — Petdeset komunističnih članov ju g ©slovanske poslanske zbornice je bilo aretiranih v Belgradn, soglasno s poročili, ki so prišla iz tega mesta. Ta akcija je sledila rczve-I javi j en j u poslanske imunitete. Policija v Jugoslaviji je pred kratkim izvršila aretacije kar na debelo, potem ko se je vprizorilo ponesrečen atentat na regenta Aleksandra. VELIK GOZDNI POŽAR V NOVI ŠKOTSKI. fi Spring Hill Mines, N. S., 8. avgusta. — Gozdni požar, ki :-c je razširil preko stotih kvadratnil-milj ozemlja, je izbruhnil med reko Hebertoun in zalivom Cbiornee-to. Uničil je številne naselbine ter osamljeno stoječe pristave in prebivalci so morali bežati, da so rešili golo življenje. Požar je uničil tudi številna poletna bivališča Nalivi, ki so se nato pojavili, =,o pomagali pri rešilnem delu. ADVERTISEMENTS. Lovro Trebar v Celovcu, Ankers-hofenstrasse No. 30, Klagen-furt, Austria, išče svojega prijatelja JOSIPA ZA VERNIK, bivajočega nekje v Ameriki, in ga prosi, da se mu javi. (6-9—8) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom po West Virginiji in Marylandu naiznanjamo, da jih bo obiskal rojak JOSIP ČERNE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo. TJprava Glas Naroda. NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za Glas N&roda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa draga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dohiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v vsefc drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnižtvo Glasa Naroda. ADVERTISEMENTS. Poekte, Ctk: Peter'Culls, John G«ca, VraoN Janeob In A. Kodwvar. h. €ik: Oostello. C®!®.! / / _ Matu. Kem-Oj. Indtiespelis. IaIt Alois Rodman. Uiatoa, 2n£.: Lambert Bolakar. Ar.rora, HL J. Verbis, 635 Avon Are*** Chicago, DL: Joaeph BostlS. Joseph BUah la Joeeph BevU JoUet, 1IL Frank BamMch, Frank In John ZateteL M wr Mil ah, DL: Frank Aacnatln. La Salle, EL Matija Koatp. \ North Chicago, DL: Anton Kobal In Math. Ocrte. South Chicago, DL: Frank Certi Springfield, DL: Matija BartoorUL Waokegao, I1L: Frank PetkovleS. Franklin, Kans. in okolico: Frank Leekovlo. Frooteuac, Kanaaas Rok Firm. Ring©, Kan—: Mike Pencil. Kltzmiller, Mi: Frank VodofrfreA Chishotm, Mies.: Frunk Govie. Calnnci, Mich.: M F. Kobe In Parol Behalta Gvcleth, Mil«.: Lionla GovŠa Gilbert, Minn.: Lb VeseL Uibbing, MlKL.t Iran Porio. Virginia, Minn.: Frank Hroratieh. Ely, Minn.: Frank Gorla fa Joseph J. 3ft. Lonla, Mo.: Mike Grabrlan. Esaft Helena, Mart,: Frank Hrella. Great FalK Moatani Math. Urlh. Klein, Montana: Gregor Zobea Gowanda, N. 1.: Karl SternlAa. Little Falls, N. Ll Frank Masla. Barberton, Ohio: ' * A. Okolisb, F. Poljanec. Collin wood, Ohio: Math. Slapalk. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, Cluuies In Jakob n^Ht. Lorain, Ohio: Louis Balant, J. Km^k km M. Ostanek. Nflea, Ohio: Frank Kogoriek. Yoongstami, Ohio: Anton KlkUJ. Oregon Ci^y, Oregon f M. Jnstln. Ambrldge, Pa.: Frank JakSa Bessemer, Pa.: Jxmls Hribar, Brsaghftea, Pa.: Anton I parse Bnrdino, Pa.: John Demflar. Concanangh, Pa.: Iran Pajk Is Fid BorVi Clartdge, Pa.: Anbtn Jortna In glor. uvnlo. Pa.: Anton Oshabsa. Export, Pa.: Loala SupaMll, Faresft City, Pa: Mat Famla. FarroU. Pa.: Jenr Okoca. s , ^p Imperial, Pa.: Veientlne Pete mol. Greensborg, Pa.: Frank NoraS. Irwin, Pa.: MlkeParSeS^ ) j * Johnstown, Pa: John Polanc. - , Lnserae, Pa.: Anton OaoIalB. Manor, Pa.: Frank fimiii Moon Bon, Pa.: Frank MaQek In Frank Fo^ nU lek. Pittsburgh, Pa.; U. Jakobich, Z. Jakahe, Ttno. Arch in I. Magister. Ralph ton, Pa.: % [] Zi^ Poje la Albin Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pooMaMenl pohiteti aaroP nlno aa dnevnik **Glaa Naroda". Vsak saatopnik iada potrdilo aa sroto, katero Jo prejel ln Jih rojakom prlpo Martin Kuromho< Reading, Pa.: ; J. Pesdlrd, Steetko, Pa.: Anton Hrtn. Turtle Creek, Pa: -' : / Frank Schlfrer. West Newton, Pa.: Jooepa Jona White Valley, Pa.| ^ /—i JnrlJ PrarUL WIDock, Pa.: 'j J. PeternalL Black Diamond, 1Mb G. J. Porenta. Coketon, W. Vat Frank Kodna / IJW'fi Naročnina sa "Glas Naroda"' S«? Za celo Isto 16.00: aa pol lota SS.00; m Itlrl aaeoaoo $2.00 ; m Setet lote Ml Ji .Odai Trak Thomas, W. ?a: Primož Modlc. ' MDwaknee, Wht i Joseph Tratnik. Bhehoygsn, Wla.: John RtampM West Allis, Wis, Frank 8kok in Ant. Cowiek. Sprtega, Wya.f Leda XawtMK U & BHI J 3 Z1** In H. Bvfetlla. GLAS NARODA, 9. AVG. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. KOMAH« / ^ r f s Frsjicoiki spisal Emil« Gsborian. — Za G. N. priredil G. F, |l*ajti tragično je zavrtel oči ter vzkliknil: 53 Nadaljevanje.' — Potem imate novice. Ali ho rasli truplo grofa* — Dosti novic imamo. — je rekel Lekok. — Trupla grofa pa niso našli ter si upam eelo trditi, da ga ne bodo nikdar našli in to iz enostavnega- razloga, ker sploh ni bil umorjen. Vzrok pa je ta, da ri bil on en» »zmed žrtev, kot se je izprva domnevalo, temveč 1110-rilee. V spričo i«1 odločne izjave od strani Lekoka >e j«* sodnik zganil. — Kaj T to je neumnost. Gospod Lekok »e ni nikdar smejal v navzočnosti kakega sodnika. - Jaz pa i.e mislim tako, — je rekel hladno.--laz sem prepričan. da bo gospod Domini v pol ure delil moje naziranje, če mi izkaže čast ter mi dovoli govoriti. (Io*pod Domini je nalahno skomignil z rameni, kar ni ušlo detektivu. ki pa >t ni dal moliti ter mrno nadaljeval: — Se več. Prepričan sem, Ja me ne bo gospod Domini pustil iz te »obe brez zapornega povelja za — Nato je kupil Sodnik je čutil, rad Lekokom. — bodalce. da triumfira FARMA NAPRODAJ, vinograd in sadje vsake vrste. Pišite na: Joseph Papež, Route 4, Deeatur. Mieh. flsss ** «sai ADVERTISEMENTS. sama ]H>sebi. kakorhitro bo nreti-ir»ii resnični morilec. Hotel je že odgovoriti, ko je bilo čuti zunaj na hodniku korake in glasove. — Nehajte, — je rekel gospod Domini. — Brez dvoma bomo se daj čuJI.nekaj važnega glede Ge-spina. — Ali pričakujete kako novo pričo ? — j c vpx*a5al gospod Plan t a. — Ne. jaz pričakujem le neke- «:.-. policista .7. Corbeil, kateremu s-m dal važno naročilo. — edoval pa jc stvari tako kot da 1 >iIr» tukaj in meni se je mudilo. jih ni uganil, temveč v časovnem redu, kako so se za vršile, druga zv dmgo. Presenečenje preiskovalnega sodnika je raslo od minute do minute in od časa do časa mu je ušel vzklik kot: — Ali je mbogoče— To jc težko vrjetil Gospod Lekok jc končal s svojim pripovedovanjem. 1'taknil je v usta en bonbon ter dostavil: — Kaj misli sedaj go>pd preiskovalni sodnik T Gospoc jirn upiral. — Prepričan sem, — je rekel _ da se je izvršilo nad gospodom hovresijem zločin z drago plačano pomočjo teira Kobe lota. Jutri bom dal navodila dr. Gendronu, naj takoj prične z ekshumiranjem in i vtopsijo pokojnega gospodarja na Valfeji. — In lahko ste uverjeni, da bom rasel strup, — se je oglasil doktor. — Zelo dobro, — je zopet pričel gospod Domini. — Ali pa sledi iz tega, da je gospod Tremorei, ki je zastrupil svojega prijatelja, da te poroči z njegovo ženo, včeraj ubil svojo ženo ter nato pobegnil? Jaz mislim, da ne. — Oprostite mi. — je .igovarjal Lekok nežno. — Mislim, da domnevani samomor gospodične Cur-toa vsaj nekaj dokazuje. — To je treba pojasniti. Lahko je zgolj slučaj. — Prepričan sem, da se je gospod Tremorei obril ter imam dokaze za to. Razvetega pa nismo našli čevljev, katere je oblekel, soglasno s služabnikom, na jutro umora. — Le počasi le počasi, — ga je prekinil sodnik. — Jaz ne pravim, do nimate prav. Mora biti tako kot pravite. Jaz stavljam le svoje ugovore. Priznajmo, da je Tremorei ubil svoj ženo, da ie nato pobegnil in da jc še živ. Ali oprošča to Gespiua ter dokazuje, da ni bil prizadet pri umoru T To je bila očividna slaba točka PRISRČEN smeh je najboljše zdravilo sveta. Čc ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, (kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrežite ta kupon pride:** yctdese*; centov w znamkah ter ga pošljite: Prebivalci HeJgMa niše Nemci: — Ker je postal Helgoland pod f KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW TORKA, Nemčijo nrav tako istoveten po- kroonlano , . -i i ^ r^-i u i bere ng ari a icn za utrjeno silo kot Gibraltar,; nooroam je večina ljudi gotovo mnenja. da la y *» a'vo i e je "laH otok v Severnem morju' lbopoldna prav tako bistveno nemški kot je "'parademarš" ali na la touraine italia aquitania rotterdam olympic lafayette la lorraine emp. of china cret1c Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New Yo?k. Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." — Napačen korak je pogosto ne popravljiv. — Le potolažite se. Poslal sem inteligentnega človeka. V istem tiemitku so sc vrata edprla in policist, katerega jc pre je omenil sodnik, se je pojavil na pragu. Bil je miši^ast človek, star krog štirideset let. vojaških kretenj, močnih brk ter gostili obrvi ki s<> se spajale na čelu. Ni izgle dal posebno inteligenten in nje-gova zunanjo-1 je vzbujala vsako vrstne s ume. — Dobre novice. — je vzkliknil z močnim glasom. — Nisem napravil zastonj potovanja v Pariz. Mi smo na sledu tega lopova Ge-spina. pod Domini mu jc pokimal z glavo. — Vidite. Gular, — je rekel — pojdimo po v rst i. Vi ste šli tort .i. soglasno z mojimi navodili, v Vulkan naprave? — Takoj, gospod sodnik. — Dobro. Ali ste videli tam jetnika .' — Da. v sredo zvečer, dne 8. julija. — Ob kateri uri? — Krocr desete ure, malo pred-no so zaprli. Vsled tega so tudi l olj pazili nanj ter si ga zapomnili. Sodnik je hotel nekaj ugovarjati, a molčal je vsled kretnje Le- Loka. — Kdo je spoznal sliko? — Trije uslužbenci. Obnašanje (iespina je najprvo vzbudilo njih pozornost. Rfkli so. da se je čudno obnašal, kot da je pijan ali vsaj nalo okajen Nato pa so se spom ni!i. da je zelo hitro govoril in da i 111 je rekel, da jim bo preskrbel dosti odjemalcev, Zc bodo dali cenejše. Sodnik ga jc prekinil ter rekel: — Vprašanje identitete je uravnano. (Jespin je bil brez dvoma v Vulkan napravah v sredo zvečer. — Tem boljše zanj, — je reke' Lekok, ki se ni mogel premagati Sodnik ga je čul in čeprav se mu je zdela ta opazka čudna, sc i i oziral nanjo ter nadaljeval: — Ali so vam povedali, po kaj je prišel Gespin tjakaj? — Uslužbenci so se prav dobre spominjali. Najprvo je kupil klad vc. dleto in pilo. — To vem, — je vzkliknil sod- DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK &PECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave pittsburgh, pa Moja stroka je zdra7ljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam Že zdravim nad 23 let ter imam Kkufiuje v vseh boleznih In ker znam slovensko, zato vaa morem popolnoma razumeti in spoznati vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebne ekušnjo pri ozdravljenju moških boLczai. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja sirb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. masulje In lise po telesu, bolezni v artu. Izpadanje las, bolečine v kpsteh. stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah. Jetrah In želodcu, ruienlco. revmatlzem. katar, zlata žile. naduha Itd. Uradne ure so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od 9. ur« zjutral do 8. ure zvečer, Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE :ME IN NASLOV. Dr. LORENZ m4 pc- at* pittsburgh, pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače. da vas razumelo. Jaz snam hnrit. •ko i« Cz starega kraja, zato vaa lažie zdravim, ker vas razumem. Hamburg, Lorelei. — se glasi v nekem bule-iinu Narodne zemljepisne družbe. — Ta mali Kos zemlje in skal pa je '>11 tak novodo^lee v ro^ru nemške družine, ko se je pričela leta 1!H 1 svetovna vojna, da je bil v (-r-.ji del >MliastIcga prebivalstva rojen pod tujo zastavo in da so tekom sovražnosti nemški tajni airenti neprestano opaizovali do-mači»e H"lgolnnda ter jih smatrali za spi ione. ki bi radi pomagal' Angliji. Ti precej napeti odlicšaji med NVmčij" in FfelgolaiuTom so bili z"pet vzbujeni v spomin vspričo »najnovejših poročil, v katerih se |je ^n^ilo. da so poslali prebivalci i"t'»ka T. i ir ^ narodov pročnjo za! jnovtralizaeijo otoka pot protek-tornvni Lige narodov ali z« »p«*: no an»*ksijo od strani Anglije. Au-glija .i" bila namreč vladariea otoka skozi sto let do leta 18!'0. ko ga jc izročila Nemčiji. Helgoland leži nekako štirideset milj <>d >ba!i. nasproti izlivu reke Lab«, ter bi zemljepii, arabic 23 avg. — Trs« 1 FRANCE 23 avg. — Cherbourg BERENGARIA 27 avg. — Cherbourg OLYMPIC 25 avt. — Havf»!AMER|CA 27 avg. — Trsi CANOPIC 27 avg. — Cherbour® EMP. 0F CHINA 27 avg. — Che-bourf q WASHINGTON 27 avg. — Havre aquitania 31 avg. — C?>crtM»ura ARABIC 3 sept. — Cherbourg AMERICA rRANCE PRES. WILSON FINLAND AMERICA ROCHAMBEAU ADRIATIC WASHINGTON 3 sept. — Boulogn« 3 sept. — Cher»^ourg 1 sept. — Havre 3 sept. — Havre 7 sept. — Cherbourg 7 sept. — Genoa 10 sept. — Havre 13 sept. — Cherbourg 14 sept. — Havre 20 sept. — Genoa 22 sept. — H.-.vre 22 sept. — Cherbourg 24 sept. — Ch-rbour j 28 sept. — Cherbourg 30 sept. — Genoa 1 okt. — Cnerbourg 4 okt. — Cherbourn 4. okt — Cherbourg 5 okt. — Cherbourg Glede cen za voice listke *n vao drage poj&pnU*, obrnite ee ca rvrdko rRANK SARSEB STATE BANI 8? UrtlttM St. U. S. MAIL LINE vozi iz NEW YORKA naravnost v BREMEN največji in najhitrejši parniki pod ameriško zastavo •e vstavljajo v PLYMOUTH in CHERBOURG Parnik AMERICA - 27. avgusta, 28. septM 1. novembra Parnik GEORGE WASHINGTON - 3. sept., 4. oktobra, S. nov. (.115,600 ton) SLUŽBA utlobcost, prvwrstua hrana, tiljudnost !u uslužnotit se lil koiičatui s prvovrstnimi u. nostmi na tih vrlikili iirekoal*^nti>klh imr-nikih p«k! :imerisko zastavo. AMERICA napi inter je bila urejena, da prevaža lt"0 potnikov tretjega razreda v kattuah. ki imajo samo po -'ve i> štiri poširlje. Z;» tretji razred to na razpolago trije veliki jedilni saloni, ki se razprostirajo, po teli širini parnika t*r je v njih tiaenkiut prostora, za potnikov. Prostore za tretji razred se lahko za gotovi pri agentih ravno tako kot če bi potovali v kabinah. U.S. MAIL steamship company Pozor potniki, Jugoslovanski konzulat v New Yorku naznauja: 1. Y.si državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, laliko dobe potne Liste na podlagi kakega starega potnega lista, krstnega lista, domovinskega lista oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starega kraja. 2. Oni, ki nimajo nobenega ta- • - - ikega dokumenta, se mora i o obrni-! -\ajprvn republika, in s«cer ena! . ® . . , , . „ ... • j , n-« ti na pristojne oblasti v starem najmanjših v Kvnmt. — od 1. 950!, . i ... , , -,,... , - „ . , .. - kraju ter jih od tam dobiti. Kdor i ,>a 'in stirma istega stoletia, — Jf . - • , - . m i , H i i i j , bo on iskanju potnega lista poka-,1 l»»-is"l nato Helgoland jkhi kontro- - j r o i / Naravnost v Dubrovnik s hitrim in dobroznanim parni-kom na dva vijaka "EVROPA" odpluje v soboto 21. avg. ob eni popoldne. Cene za potovanje: Tretji razred Drugi razred $n0.00 $t75.00 in $5.00 vojnega davka. Izborna hrana. Vino brezplačno. Vprašajte pri kateremkoli po-obTaJUS-m-m luirobrodnem agentu italia - america Generalni Agentje. ite S.raet New York III v sluraju Lekoka. Ker pa je bil prepričan o krivdi Hektorja. se'i.ik. — In potem? je le malo brigal za nbogega vrt-j —Potem.... n&rja, kajti domneval je, da bo j Mož je oeividno hotel ustvariti i.jegova nedolžnost prišla nadan j senzacij o med svojimi posulaalei. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York generalno zastopstvo Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik Kotor, Kranj i ^jvbljua,4 Maribor, Metkorifl, Banpvo, Split, {Ms, Zagreb. Italija: Trst, Opatija, Sadar. Hesa&a imtrija: DanaJ. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju-sla vi ji, Italiji in Neisški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse krajo in sa. vse črte. Izstavlja tudi čoke plažljivs v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na rmspolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadrazisln banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi sa one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji ta pomnld nate banke so vljsdns naprošati, da opoaorijo as ta naš o^las avoje snanoels Hrvatske, Dalmacije, litre, Goriške In Crnogore, sa* FRANK SAKSEB STATE BANK V1AIK 8AK8T8E, predsednik. . jj 1 Stat' lo vojvod iz Slezvika. To je bila liiipol neodvisna republika pod lanskim protektora-tom. V pričet-ku osemnajste«ya stoletja je prevzela otok Dnuska in sto let po-l v cas« ^jdobifflentov, morajo imeti potrdi- C0MPA6NIE GENERALE TRAHSATLANTiQUE French Line zal enega izmed gornjih dokumentov, bo dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglusil na konzulatu. 3. Oni naši državljani, ki žele takoj odpotovati ^ stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih , . 1 ........'"jdokumentov, morajo imeti potrdi fce je polastila Anirlija tega oto- , X , , A } ............, . ia naših j>odpornih društev, kate-ii, ,„.nn, .... .a. N, r.c-,ja j, pnsla v p«est te-U £.lani^ trdmh mora biti V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE £ra otoka vsled polrtiiene bair.nti- j 1 , ^ .. . . , - , navedeno, da so resnično državna- K-w0!r- ,ie. k: ni nikakor usraiala prebival- 1_- r. i. TT • savoie ...... , .... , , ' . ni kraljevine Srbov, Hrvatov in rochambeau oem. ker so prisLi vsled tt^sra [>odlc., „ , , . , ... , lakayette , , . „ . . 1 Slovencev. V takih slneajih pa bo cHirAro nemskf. kontr«>lo. Odstop se ie za- - , . . i . , CH,CAGO ..... . . 1Qf,n J . morda Konzulat smatral za potreb-~ vršil leta 1S!K) v povračilo za pri- - , ,. - PAPI^ w.r» . 1 , F no, iskati posebnega dovolienia od »MB1IO znanje angleškega protektorata( - ■ , , , ' .. . ^ , \ . " ministrstva zunanjih zadev za iz-1 nad Zanzibar.iem, na vzhodni oba- 13. avgusta 27. avnusta 1. septembra 7. septembra «TJ)00 konjskih alt. 17. avg. - J A. sept. danje potnega lista. To se poseb- ■ , r , . a Olr«lttn« ialeznlika zvaza Iz Pariza • no tiee onih oseb, O katerih se SU- vaa alavna t-ftka JaaoslavUa mi, da so še državljani kake druge Mltrl wn»*i ■ 4tiHmi in * Ji Afrike, od strani Nemčije. Kakorhitro j t* prišla Nt-určija v posest HeIgol»uda. je pričela z u-l rje van jen- otoka v velikanskem cesarstva in njevga varuha. Na vseh straneh se je -postavilo temelje za dalekoseine topove, ki <«» obvladali izliv rt*k Ems. Vezera in Laba in ki so obvladali tudi vhod v Kielski kanal. Skoro cela površina otoka, ki znaša nekako eno petino kvadratne milje, je bila napravljena varnim pred bombami. Podzemeljski hodniki s* tekli na vse mogoče strani skozi živo skalo in gradilo se je udobne podzemeljske kasarne. Domneva se, da se je izdalo •/eC- kot petdeset miljonov dolarjev za ustvarjenje tega "Gibraltarja Severne«« morja*'. Na temelju mirovne pogodbe, sklenjene v Versailles, pa je morala Nemčija oropati Helgoland vseh teh dragocenih in sijajnih vojaških naprav in utrdb. Skozi mesece so zavezniški izvedenci nadzorovali uničenje utrdb iz k on k ret a in jeklenih plošč in rezanje velikanskih topov s pomočjo oksi-acetilen svetilk v posamezne kose. Tako dobro in trdno pa so Nemci zgradili svojo "trdnjavo v Severnem morju, da bo treba še nadaljnega leta ali pa dveh, pridno bo pokončana zadnja vojaška priprava na otoku. Prebivalci Helgoland a, ki štejejo par tisoč duš, so ribiči-po po-klieu. Njih. edina ambicija je, da Wtfajti v M iMarlllk«. če izdati, jih bodo dobili, kakor-1 ^ »intartc in mm T^-'^J^^tmimi nsARm. is sta« si„ n. r. 25. maja tega leta. i "" M ***** wwitm 5. Ker v več slučajih naši držav-: ^—mmm—mm ljani kupujejo šifkarte za parnike ------- katere jim je priporočil ta ali oni1 ^ agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, priporočamo. naj nihče ne kupi prej kart. dokTer o tem ne poizve pri Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St., New York, N. Y. PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, Borodnika ali prijatelja naroČiti vozni listek, sli poslati denar v domovino, da g& potnik sam kupi, pišite naj-prwo sa tozadevna pojasnila na rasno io zanesljivo tvrdko ZTLAJML SAKSEK STATE BANK 82 Oortlsndt Street Her York Cene zn Trst in Reko bo: S -p S100 in $na A Potom listkov Izdanih za vaa kra« 5 2|| le v Juaoslavlil In Srb!T. ^ Sazkošne ugodnosti orvogA. druoa- 8 R oa In tretjega razreda. ne slišijo nikdar več v bodočnosti o militarizmu in da se jim dovoli živeti v mirni tako, kot so živeli njih pradedje skozi davna stoletja, naaaareč z ribolovom v bučneu in viharnen Severnem morju. Ali bo kmalu prišel čas, ko bodo morali tudi Angleži podreti svoj slavni Gibraltar, s katerim obvla-dujejo vhod v Sredozemsko mor- aa In tretjega razreda. K Potniki tratjejsa »azrada dobivala m oreiplac.to viao. i PHELPS BROTHERSt & CO. \ |f Paasanoar Deoartmant A * West Street Hew York f je? To seveda ni militarizem. Militarizem je bil škodljiv le takrat, o so ga smeli uporabljati tudi Neme«, največji in najbolj nevarni tchrueei Anglije. f-:---- mm gg^SS IHES IWSS