Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 28. aprila 1934.
Leto Ii, štev. 16. Cena Din 1.50.
AKADEMSKI GLAS
informativnostrokovni list_
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za inozemstvo 10 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova ulica l.-I. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
Stavlia — izraz miselnosti
(Misli k obema projektoma za Univerzitetno knjižnico.)
Kulturna zgodovina zapadne, severne in srednje Evrope se začenja s preseljevanjem narodov — takrat ko je Gote privabilo temnomodro italijansko nebo in jih opajalo. Severna Evropa je težila na jug; v Italijo je gnalo otroško germansko srce. Barbar, človek z mrzlega severa, je občudoval močno, doraslo kulturo idealne dežele in vzel spomin nanjo v domače kraje.
Razvoj te nove, močno vplivane kulture je trajal stoletja. Za kar ob času preseljevanja narodov še ni prišel čas, se je zgodilo v dobi velikega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Arhitektura severa je postala sen in reminiscenca. In čeprav je zmagala gotika v skupnem boju nad romanskim slogom ter postala odločilna tudi za poznejši razvoj arhitektonskih oblik vse Evrope, arhitektne tvorbe krajine Italije in Grčije svojega vpliva do danes niso izgubile.
Neposredni vpliv se je spremenil v posrednega. Pristno, romantično razpoloženje je postalo mentaliteta. Eklekticizem se pojavlja po vsej Evropi vedno znova — sedaj v eni, potem zopet v drugi obliki. Arhitektna forma preteklosti — preje ideal, se spremeni v prototip. Ni več važno, v katero kulturno razdobje spada uporabljena forma — ki je tam ustvarjena že v svoji končni obliki —, treba je le iz gotovega števila izbranih elementov sestaviti arhitektonski lik, ki bo ugajal, ko bo torej po možnosti čim »lepši«. V najboljšem slučaju bodo te oblike kazale osebnost arhitekta, bodo v svojem značaju pričale o stvariteljski sili umetnika. To je edina možnost in vrednota!
je vidna, popolnoma v ozadju, daleč in kakor izven programa so upoštevane funkcionalne zahteve. Samostalen, osebno pojmovan tvor; daleč proč od zahtev modernega človeka in od umetniških stremljenj sedanjega časa.
Življenjski pogoji določajo način življenja. Jasno je: da je bival pračlovek v duplinah, ker mu je manjkalo znanja, da bi zgradil kolibo; da so stavbe na koleh grajene v lesu,-ker človek kamna v stavbeno-tehnične svrhe še ni znal uporabljati; da je Babilonec zidal v opeki, ker obstaja njegova dežela iz ilovice in zemlje in da je človek od grške preko rimske, bizantinske, italijanske in ostale evropske kulture tja do pariške svetovne razstave leta 1889. gradil le v kamnu, opeki in lesu, ker šele takrat se pojavijo železne konstrukcije in prvi pričetki železobetona.
Od tisočletnega počivanja skoro odmrla tehnična žila sc je v človeku prebudila in ga pognala v tok neverjetnega razvoja. Mate-rijal je dal novih možnosti, razpetine in višine so postajale večje in večje. Hitrost in daljava sta dobili nov smisel in človek razvoju ni videl več konca. V času svetovne vojne se je tehnika izdivjala. Hitrost tehničnega napredka se je poslej vidno zmanjševala in v počasnejšem razvoju zorevajo zrelejše konstrukcije.
Življenjski pogoji določajo način življenja. Ob spremembi življenjskih pogojev se spremeni tudi življenje samo. Življenjski nazor sedanje dobe nima s predvojnim ničesar skupnega. Politični in socijalni red se izpre-minja, prišel je čas tudi za arhitekturo. Osvobodila se je zadnjih eklektičnih oblik, ki so še zastavljale in zastirale konstrukcijo in materijah vrgla je vpliv preteklosti od sebe. Vrnila se je po tisočletnem razvoju in sledečem raz-
kroju k človeku, katerega življenje je postalo edina mera njenih tvorb. Kakor si je pred tisočletji takratni primitivni človek iz materijah), ki mu ga je nudila narava, gradil svoje bivališče, tako si ga gradi sedaj z modernimi sredstvi sodobni človek. To je »arhitektura gladkih sten in ravnih streh«, popolno očiščenje in začetek novega razvoja.
Sonce, zrak in voda so viri življenja na zemlji. Enostavnost, jasnost in notranja moč ideali novega človeka. Našel je vse to v naravi, ki ga obdaja. Rastline in živali, morje in gorovja, nebo' in zemlja, vse to mu je kažipot, če bi zašel v kompliciranost ter iskal poti nazaj v priprostost.
V	tem duhu je oblikovan prof. Vurnikov načrt za univerzitetno knjižnico. Materijal in konstrukcija sta prišla do polne veljave. V izrazu celotne stavbe pride do izraza še nekaj drugega. Prepričanje, da arhitektura kot prostorno-izrazna umetnost od golega funkcijo-nalizma ne more živeti. Osebna umetniška prodornost zahteva svobode. Svoboda pa je omejena le od stvariteljskega ponosa doživljajočega umetnika.
Podani sta dve možnosti človeške miselnosti. Kdor brani prvo, naj se drži njenih načel v vsem, kar dela. Kdor se pridružuje drugi, naj dokaže, da je na poti k novemu človeku. Tudi akademiki odločajo pri zgradbi univerzitetne knjižnice! Zanimanje naj se še poveča. Akcija naj postane živahnejša tudi izven »Akcije«. Ne le akcija za gradnjo sploh, temveč akcija za gradnjo moderne knjižnice! Odločilo se bo: ali bo postavljen spomenik posamezniku, ali pa izraz novega človeka — spomenik narodu.
Univerzitetna knjižnica bo odprla svoja vrata, dajala bo od svojega bogastva semena — velika sejalka — in vzela v varstvo žetev za svetlo bodočnost.	F. H.
V	tem duhu je oblikovan prof. Plečnikov načrt univerzitetne knjižnice. Vsa umetniška individualnost arhitekta
VeHfe prasmk siaversske p&sv&i m glsshesii dogedek prye vrst©
bo koncert Akademskega pevskega zbora v ponedeljek, 7. maja zvečer v »Unionu«. Program in namen koncerta ie edinstven: podati hoče prerez in genezo slovenske narodne pesmi od prvih početkov do danes. Najboljši od najboljših slovenskih skladateljev so nalašč za ta koncert interpretirali našo narodno pesem. Naši tovariši pevci in njihov vrli dirigent, France Marolt, so v sedmih mesecih vestnega in požrtvovalnega dela tudi storili svoje. Skrbno iu do podrobnosti so naštudirali ves spored in tako je upravičena trditev, da bo koncert Akademskega pevskega zbora 7. maja blesteč praznik slovenske narodne pesmi in obenem visok umetniški dogodek. Slovenska javnost bo gotovo dokazala, da ceni umetnostno prizadevanje našega zbora, in bo s polno dvorano dala svoje priznanje. To po
vsej pravici od nje pričakujemo.
Uredba o akademskih združenjih
nastavnik one fakultete, katere slušatelji so študentje — člani združenja.
Glasovanje se vrši po volilnem imeniku javno in ustmeno.
Volilni odbor sprejema glasove od 8. zjutraj do 1 popoldne, nakar se poslopje, v katerem je volišče, zapre.
Mandati se podele posameznim listam na način, ki je predviden v pravilih združenja.
Na koncu govori uredba o »Pobratimstvu«,
Slalc© m prišlo do prvega k&rsnna
Ko se je v vrstah slovenskih študentov misel o univerzitetni knjižnici sprevrgla v neodoljivo voljo in hotenje, pač ni nihče računal s tem, da bo zasebna inicijativa tista, ki se bo prva zganila in dala pobudo z darovi. Slovenci smo imeli in imamo zelo, zelo malo mecenov. Ta vrsta našega človeka je zelo redka in se do sedaj še nikdar ni razmahnila v polno dejavnost. Zato je bilo res presenetljivo in nad vse ugodno znamenje, da so se ravno pri univerzitetni knjižnici kot prvi uveljavili darovi zasebnikov v obliki kamnov. Petero kamnov po 10.000 Din beleži že doslej naša akcija in vse kaže, da je sedaj napočil trenotek, ko bodo stopili na plan slovenski meceni in velikodušno postavljali kamne za našo narodno univerzitetno knjižnico. Ideja kamnov je nadvse posrečen način, kako vzbuditi zasebno darežljivost in ima kamen bana g. dr. Marušiča najbrž večjo vrednost v moralnem oziru kakor v gmotnem. Da ne utone v pozabo, kako je prišlo do njegove udejstvitve, smatramo za potrebno to sporočiti slovenski javnosti.
zvezi jugoslovanskih študentov, katere sedež je v Beogradu. Organi tega so skupščina, upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor sestoji iz 24 članov, od katerih ima Beograd 8, Zagreb 8, Ljubljana 6, Subotica 1 in Skoplje 1.
Po predpisih te uredbe se morajo preobraziti vsa študentska združenja v roku 6 mesecev šolskega dela (školskog rada). Združenja, ki tega ne bodo upoštevala, bodo razpuščena.
Prva skupščina »Pobratimstva« se bo po predpisu uredbe vršila v Beogradu.
Bilo je ob času zadnjega zasedanja banovinskega sveta. V nekem ljubljanskem lokalu je bila , zbrana skupina banskih svetnikov. Ban g. dr. Drago Marušič je praznoval v tistih dneh svojo 501etnico in banski svetniki so se pomenkovali o najprimernejšem darilu, ki bi mu ga poklonili za ta jubilej. Spočetka se niso zedinili. Nekdo je predlagal zlato uro, drugi zlato dozo, v katero naj bi se vgravirala imena darovalcev itd. Naposled je vstal banski svetnik g. Škrbec France, lesni trgovec iz Ljubljane, in presenetil navzočne z idealnim predlogom: Zberimo 10.000 Din in jih poklonimo kot kamen bana dr. Marušiča univerzitetni knjižnici. Takega darila bo on sam najbolj vesel in bo tudi v vsej javnosti najlepše odjeknilo. Vsi navzoči so z živahnim aplavdiranjem sprejeli predlog g. Škrbca. Tako je prišlo do prvega kamna za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Gospodu Škrbcu, ki je bil njegov inicijator, izrekamo v imenu akademske mladine zahvalo in čestitke obenem.	cč.
Na osnovi Obče univerzitetne uredbe je minister prosvete g. dr. Šumenkovič predpisal Uredbo o združenjih slušateljev univerz.
Splošni del te uredbe, ki govori o združenjih samih in odobritvi njihovih pravil se glasi:
člen L Univerzitetni slušatelji se morejo medsebojno združevati v združenja. Združenja so lahko dvojna: 1. taka, ki predstavljajo vse slušatelje univerze kot eno celoto, 2. strokovna, kulturna, umetniška in športna.
člen 2. Združenja, ki predstavljajo slušatelje kot celoto, morejo biti reprezentančna in podporna.
Reprezentančno in podporno združenje more obstojati le po eno na vsaki univerzi.
V	svojem nazivu mora imeti oznako »jugo-slovenski«.
Člen 3. Reprezentančna združenja predstavljajo slušatelje napram vsem oblastem in ustanovam v državi in inozemstvu.
Kadar gre kakšna skupina študentov ali poedinec v inozemstvo in zastopa kak splošen interes jugoslovanskega dijaštva, more to storiti samo kot predstavnik reprezentančnega študentskega združenja.
člen 4. V ostalih združenjih se bodo člani bavili z znanostjo in umetnostjo, se vadili v svobodni diskusiji v vseh vprašanjih iz teh dveh področij, bodo utrjevali in propagirali jugoslovansko nacionalno kulturo ali pa bodo gojili šport.
člen 5. Združenje se more osnovati, če to zaprosi najmanj 50 slušateljev. Ako je število slušateljev neke stroke manjše kakor 50, mora za ustanovitev združenja zaprositi najmanj polovica slušateljev te stroke.
člen 6. Ustanovitelji so dolžni, da istočasno s prošnjo za ustanovitev združenja predlože rektoratu v odobritev tudi pravila.
Člen 7. Ako so pravila v redu vložena, jih bo rektorat predložil senatu na odobritev. Senat preiskuje, ali pravila odgovarjajo Občni univerzitetni uredbi in tej odredbi ter jih nato ali odobri ali ne odobri.
Člena 8 in 9 govorita o pravilih združenj in imovini.
Člen 10. Združenja univerzitetnih slušateljev morejo biti le po posebnem odobrenju univerzitetnega senata in ministra prosvete podružnice kakšnega združenja izven univerze.
Nato govori uredba o članstvu v združenjih, ki voli upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor je sestavljen najmanj iz 5 in največ iz 18 članov. Sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in članov uprave. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik ter 2 do 4 člani, ki se volijo ravno tako kakor upravni odbor.
Skupščine članov združenja morejo biti redne in izredne. Skupščina se lahko vrši samo z dovoljenjem univerzitetne uprave in to v univerzitetnih prostorih.
Pravico udeležbe na skupščini ima oni redni član, ki se izkaže z legitimacijo, da je vpisan v tekočem semestru, in ki je plačal članarino. Pravico glasovanja ima samo oni član, ki je vpisan v volivni imenik kot član — volivec.
Liste za volitev novega upravnega in nadzornega odbora združenja z nad 200 člani je treba vložiti 3 dni pred skupščino. Na sam dan skupščine se lahko vlagajo liste pri združenjih, ki imajo manj kakor 200 članov. Liste se nazivajo po imenih svojih nosilcev.
Volišča in predsednika volilnega odbora odredi rektorat, ko dovoli, da se vrši skupščina. Ako je več volišč, se odredi tudi glavni volilni odbor. Volilnemu odboru predseduje
Položnice
smo priložili vsej današnji nakladi in prosimo vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino ter jo po možnosti plačajo do konca tekočega študijskega leta. List je odvisen samo od naročnine in oglasov in more izhajati le, če vsi naročniki store svojo dolžnost. Zlasti apeliramo na one naročnike, ki že ves čas izhajanja prejemajo list, pa nam niso nakazali še nič naročnine. Prosimo jih, da nam po možnosti čim prej nakažejo dolžno naročnino.
Položnice smo priložili celotni nakladi in jih prejmejo tudi naročniki, ki so v redu z naročnino. Te prosimo, da položnico shranijo, ali jo oddajo prijatelju, da se naroči. Najbolje pa jih uporabijo, če po njih darujejo kakšno malenkost v tiskovni sklad, za kar se jim že v naprej zahvaljujemo.
Naši kemiki poidejo v Nemčijo
Ogledali si bodo nemško kemično industrijo
O pomenu znanstvenih ekskurzij naših tehnikov je bilo na tem mestu že govora. Isto bo veljalo tudi za kemike, ki morajo kot bodoči inženerji poznati poleg teorije tudi sistem dela v velikih obratih.
Ekskurzijski fond kemikov, ki mu je poverjena naloga, da organizira ekskurzije in z brezobrestnimi posojili omogoča, da se jih udeleže tudi siromašni tovariši, je priredil že več ekskurzij po naši državi; ker pa pri nas še nimamo razvite kemične industrije in mnogih njenih panog sploh ne poznamo, je
imenovani fond, kljub težkim časom in deviznim težkočam po inicijativi svojega predsednika prof. dr. M. Samca sklenil organizirati 14 dnevno ekskurzijo v Nemčijo.
Kot predvideva program, se bo vršila ekskurzija v center nemške kemične veleindustrije. Pod strokovnim vodstvom red. univ. prof. dr. M. Samca in dr. M. Rebeka si nameravajo naši kemiki ogledati Miinchen (Tehniško visoko šolo, nemški muzej), Heidelberg (univerza — mestni grad), Frankfurt a/M (staro mesto z Rbmcrsbergom, Goethe-Haus, Stadion), Hochst a M (I. G. Farben), Mainz, Koblenz, Koln (I. G. Farben v Leverkusen-u, Goldenbergv/erk v Knapsacku), Diisseldori (PohEsehen Gumi- und Asbest-Gesellschaft Diisseldorf Rath, Hcnkel & Cie tov. kemičnih izdelkov) in Essen (Krupp). Strokovno vodstvo jamči, da bo ekskurzija dosegla svoj poučen namen; po zanimanju slušateljev sodeč, bo pa tudi po udeležbi ekskurzija ena največjih, če bo društvo pri naši nabiralni akciji našlo ugoden odziv. Upamo, da bodo tudi merodajni prosvetni in industrijski krogi znali ceniti prizadevanje naših tehnikov-kemikov, da si pridobijo za izvrševanje svojega poklica potrebno obzorje.
Zanimivo predavanje.
V	sredo 2. maja bo predaval v okvirju AKE na 111. debatnem večeru Znanstvenega odseka g. min. dr. Andrej Gosar o zanimivi temi »Problemi modernega gospodarstva«.
Vabimo vse, ki se zanimajo za tako aktualna vprašanja, da se udeleže debate, ki se bo vršila v predavalnici elektrotehničnega instituta na tehniki. Predavanje se prične ob 8. zvečer.
Danes, to je 28. t. m. se vrši v avli univerze sestanek zastopnikov vseh strokovnih društev. Razmotrivali bodo o ustanovitvi reprezentančne organizacije.
Iz akademskega življenja po svetu
Uabilo na subskrfpdjo
NEKAJ O COLUMBIA UNIVER-S1TY IN NJENEM REKTORJU
Columbia University je zaradi svojih ogromnih dimenzij in odličnih kapacitet, ki predavajo svojim 30000 študentom, kolikor znaša število v njej inskribiranih slušateljev, najbolj znana ameriška univerza. Po obsegu sliči malemu mestu in jo moramo v tem pogledu postaviti na prvo mesto na svetu. Njena letna bilanca znaša povprečno 12 milijonov dolarjev.
Na vsem svetu od Pariza do Šanghaja, od Rima do Tokia najdeš ljudi, ki so kdaj nosili barve Columbijske univerze, in naš slavni rojak Mihajlo Pupin je celo profesor za elektromehaniko na tej newyorški univerzi. Mnogo študentov pa ni akademikov, ker ni ameriška univerza samo — universitas studiorum —. V njej se nahajajo tudi razne šole, kolegiji, krožki in instituti, ter mnogo znanstvenih zavodov.
Zato upravi takega ogromnega zavoda ne zadošča navaden, povprečen upravitelj. Treba je mojstra po znanju in izkušnjah kakor po značaju. Tem zahtevam je popolnoma dorasel njen rektor dr. Nicholas Murray Butt-ler, ki zavzema zaradi svojega važnega položaja splošen ugled po vsej Ameriki ter ga upoštevajo celo v politiki. Enako je priljubljen med študenti kakor med ameriškimi milijonarji, ki zavod tudi gmotno podpirajo. Zlasti je naklonjen in priljubljen Italijanom, katerim je omogočil, da so si sezidali Dom Italijanov na Columbia univerzi.
Dr. Nicholas Murray Buttler je liberalec in demokrat, zlasti pa pacifist in so mu zato zaupali predsedniško mesto Carnegieve ustanove za mir, te važne mednarodne ustanove, ki naj služi boljši bodočnosti vsega sveta.
L. S.
NEMŠKA LOGIKA.
Dr. Goebbels je dejal na nekem dijaškem zborovanju v berlinski »Športni palači«:
»Ker smo narodni socijalisti prepričani, da imamo prav, ne moremo trpeti, poleg sebe nikogar, ki bi trdil, da ima prav. Zakaj če bi imel prav, mora biti narodni socialist, ako pa ni narodni socijalist, potem nima prav.«
Ivo Pirkovič:
... e pur si muove
Končno se mi zdi še zelo na mestu osvetliti vprašanje materijalizma v odnosu do modernega prirodoslovja iz stališča znanosti same.
Materijalizem je historična razvojna stopnja v znanosti, ki je danes za nami. Nastal je pod vplivom makroskopičnega gledanja sveta, kot reakcija na prejšnji misticizem, ki ni bil mnogokrat brez vpliva niti v znanosti.
V	nasprotju s tem misticizmom hoče biti materijalizem doktrina »zdravega razuma« ali kar »sistematizirani zdravi človeški razum«, kakor ga označuje J. Jeans. Vendar se v tej koncepciji ni mogel nikdar izvesti dosledno. Že klasik materijalizma dr. L. Biichner je v svojem znamenitem delu »Kraft und Stoff« — katekizmu materijalizma — bil primoran vpeljati metafizične pojme neskončnosti materije v prostoru in času, kar se je sicer že njemu samemu zdelo, da se upira »zdravemu razumu«. Pravi namreč: »...nič ni na tem, če naš razum, ki je povsod vajen mere, v svoji končni omejenosti zadene na take ideje.« Ta misel je v direktnem nasprotju s principi, ki jih postavlja materijalizem kot bazo znanosti.
Fundamentalna ideja materijalistično-me-hanističnega pojmovanja sveta je teza o »že-
SLUŠATELJI DUNAJSKE UNIVERZE.
Po najnovejših podatkih je na dunajski univerzi v tekočem semestru vpisanih 11.200 slušateljev. Po številu slušateljev stoji na prvem mestu filozofska fakulteta s 4000 slušatelji, med katerimi je okrog 2000 žensk.
Olajšanje clearinškega prometa za inozemske dijake v Avstriji.
Avstrijske »Akademische Nachrichten« prinašajo v svoji drugi letošnji številki sledečo vest:
»Na osnovi dogovora med avstrijsko in jugoslovansko Narodno banko je predvideno odslej nakazovanje vzdrževalnin v svrho bivanja za časa študija v Avstriji, tako kakor tudi za vplačilo študijskih prispevkov preko jugoslovanske Narodne banke.
Ravno tako predvideva tudi avstrijsko-grški klirinški dogovor možnost nakazovanja dijaških študijskih prispevkov in podpor za vzdrževanje, preko grške Narodne banke.
Vse naročnike zamudnike opozarjamo, da takoj plačajo zaostalo naročnino!
Zvočni kino Sokolski dom, Ljubljana-šiška
(za mitnico. Tel. 33-87.)
1., 2. in 3. maja ob pol 7. in pol 9. Sezona v Kairu. — 5. maja ob pol 7. in pol 9., 6. maja ob 3., 5., 7. in 9., 7. maja ob pol 7. in pol'9. Bratje Frattelini.
KINO KODELJEVO. Tel. 331-62.
28. aprila ob 8., 29. aprila ob pol 4., pol 6. in 8., 30. aprila ob 8. Galipoli (Boji med angleško in turško armado).
1. maja ob pol 9., 2. maja ob pol 9. Johan Štraus v ljubezni in pesmi.
4. maja ob pol 9., 5. maja ob pol 9. SOS Ledena gora.
leznih naravnih zakonih«; ideja, ki je pravzaprav nujna konsekvenca grobega opazovanja. Pri enakih pogojih potekajo pojavi popolnoma enako. Razvoj dogodkov je determiniran, že vnaprej nujno določen. Do tega nazora mora voditi izkustvo v neki razvojni dobi znanosti. V nekem trenutku določeni svet mora v bodočnosti potekati enoveljav-no. Ona mehanistična doba o znanosti je dala idejo »svetovnih obrazcev« (WeItformeIn), v katerih nastopajo parametri prostora in časa. 1’reba je le fiksirati spremenljivko t in že dobimo stanje sveta v odgovarjajočem trenutku. Naziranje o nujnosti potekanja naravnih dogodkov imenujemo determinizem, ki je bistveno spojen z materijalizmom.
Stališče današnjih znanstvenikov je drugačno. Znani relativist Hermann Wayl pravi: »Vsekakor moramo dopustiti,... da kaže danes vzročnost znatno drugačen obraz, kakor v časih Spinoze in Kanta in da je problem determinizma mnogo izgubil na svoji ostrini.«
Da je stanje poljubnega sistema v vsakem trenutku določeno po nekih zakonitostih je empirični izsledek grobega, makroskopičnega gledanja. Toda to niakroskopično stanje je le neka srednja vrednost mikroskopičnih procesov, za katere pa znani zakoni ne veljajo. 2e pred dvajsetimi leti je pisal M. Planck: »...Za mikroskopične (atomarne) procese nimata en-
na novo pravniško knjigo dr. Metoda Dolenca in Aleksandra Maklecova »Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije«, ki izide v kratkem v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Termin subskripcije: do konca tega meseca.
Subskripcijska cena: za broširan izvod 140 Din, za v platno vezan 160 Din. Državni nameščenci lahko odplačajo ceno v 5 mesečnih obrokih. Po subskripcijskem terminu se bo prodajala knjiga 25% dražje.
Razen kazenskega zakonika (za civilne osebe) v novelirani obliki ima naša kraljevina še vojaški kazenski zakonik, pa okoli 30 stranskih kazenskih zakonov, med njimi tiskovni zakon. Pregled vseh kazenskopravnih določb in deliktov resnično ni lahek. Za pravnika začetnika je nastala naravnost nujna potreba, da si mora pridobiti o vsem kazenskem materialnem pravu dober pregled iz ene same knjige. Za pravnika v praksi pa je važno, da se more informirati o razlikah od načel, ki so ustanovljena v splošnem delu kazenskega zakonika, kje v stranskih zakonih kazenskopravne vsebine so in katere delikte nahajamo izven posebnega dela kazenskega zakonika. Vse to sta spravila profesorja kazenskega prava na univerzi kralja Aleksandra I., Dolenc in Maklecov, v pravilen sistem. Tu se obravnavajo splošni predpisi in izjeme od njih, zlasti v vojaškem kazenskem in tiskovnem zakonu. Poleg pregledne razvrstitve se polaga važnost tudi na jugoslovansko književnost in na sodno prakso. V posebnem delu so razvrščeni po sistematičnih vidikih vsi delikti iz stranskih zakonov. V tem pogledu bo omenjena knjiga sploh prva v vsej Jugoslaviji. Zanimala ne bo samo pravnike, ampak vsakega izobraženca, ki se hoče v kazenskem, občnem, vojaškem, tiskovnem, poravnalnem, avtorskem, patentnem, vzorčnem, gospodarstve-nem pravu točno in hitro informirati.
Knjiga bo izborno služila kot učna knjiga pravniškemu naraščaju na univerzah. Še prav posebno pa bo služila knjiga praktičnim pravnikom v vseh poklicih kot pravniški vodnik, t. j. odvetnikom, sodnikom, upravnim uradnikom in ne v zadnji vrsti vsem organom javne varnosti (policiji, žandarmeriji).
Znto Vas vabi Tiskovna zadruga na nujno naročilo, da ne zamudite termina.
tropija in drugi stavek termodinamike nika-kega pomena.« Pogoj veljavnosti zakonov vidi Planck in za njim vsi znamenitejši priro-doslovci v mikroskopični neurejenosti in kaosu. Atom in molekula sta nekontrolirana in blodna elementa tega kaosa. Zakonita enove-ljavnost takih sistemov sledi šele iz povprečnega stanja kaotičnih razmer. Makroskopič-ni, procesi potekajo le takrat enoveljavno v smislu drugega zakona termodinamike, če je izpolnjena hipoteza elementarne neurejenosti (M. Planck). »Tako nas uče tudi ta opazovanja ... da nam dajejo naši naravni zakoni zadovoljivo natančne srednje vrednosti, da pa nam je popolnoma natančno »opisovanje« posameznih pojavov nemogoče« (W. Nerust).
Da padajo telesa v gravitacijskem polju, da entropija raste, da velja za pline Boyl-Ma-riottov zakon ni nikaka železna nujnost, marveč zgolj najverjetnejša možnost od neskončne množine drugih možnosti, ki pa so le manj verjetne. Verjetnostni račun pa pravi, da bi se morala dogoditi kršitev »železnih« naravnih zakonov šele v razdobjih, v katerih pomeni življenje planetnih sistemov le trenutek.
Determinizem pozna na vprašanja zgolj odgovore »ja« in »ne«, Jeans pa pravi, da se glasi odgovor verjetno nekoliko subtilneje.
Druga označba materijalizma je, da je skušal razlagati vse nazorno in da je smatral
Iz uredništva
Naše čitalce opozarjamo, da zaključimo list že v četrtek popoldne in obenem naprošamo, da nam pošljejo prispevke pravočasno.
Nepodpisanih prispevkov principijelno ne tiskamo in romajo, čeprav so zreli za tisk, v koš. Tiskamo tudi s šifro, avtorja pa moramo poznati.
Za šaša
Študent Janez Revež je lepega dne umrl in se napotil proti nebesom. Na pragu pobara nebeškega vratarja sv. Petra, če sme noter.
»Takoj bomo videli, če smeš!« in Peter pogleda v kartoteko duš, ki se imajo leta 1934 zveličati. Lista pri R, toda Reveža ne najde.
»Ne bo nič pri nas,« mu de, »pojdi pogledat v vica!«
Tudi vratar vic ga ni našel v svoji kartoteki in ga je napotil dalje v pekel. Toda tudi v peklu ga niso mogli sprejeti, ker ga ni bilo v zapiskih.
Potrt se Revež napoti nazaj proti nebesom in potoži Petru svoje gorje.
»čakaj, morda še ni vse izgubljeno,« se Petru razjasni obraz in začne stikati po kartoteki duš za leto 1935. Toda Reveža ne najde. Vzame kartoteko za leto 1936 in tu slednjič res naleti na Reveža.
»Človek božji, kaj si pa počel, da si umrl dve leti prezgodaj?« se močno začudi Peter.
Revež se bolestno nasmehne: »Zavarovan sem bil pri ljubljanskem univerzitetnem zdravstvenem fondu.«
Veletrgovina s papirjem
M,\ Tičar
Ljubljana
Šelenburgova ulica St. 1 Sv. Petra cesta št. 26
se priporoča
gg. akademikom za nakup vseh pisarniških in tehničnih potrebščin.
Specialna zaloga polnilnih peres.
Brivski salon za daine in gospode
Frane Loborec
Borštnikov trg 4 (vis a vis g. Marčana) nudi gospodom akademikom, dijakinjam in drugim dijakom abonma 50°/0 popusta. — Friziranje 7 Din, striženje 5 Din — Najcenejša in najboljša postrežba. — Abonma karte se dobijo v brivnici in v upravi lista.
Knjigama
SCIeinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16 nudi Vam največjo zalogo tu- in inozemskih knjig vseli znanstvenih panog, daje nasvete v literarnih vprašanjih in ima vedno najnovejše sezname svetovne literature na razpolago. Oglejte si v trgovini brezobvezno obširno zalogo znanstvenih novosti. — Proti izvestni garanciji se dobivajo knjige tudi na odplačevanje.
Priporočamo pri nakupu za obleke trgovino
R. MIKLAUC, „Pri Škofu“
LjuI)Bf£um&
LINGHRJEVH UL. 3	PRED	ŠKOFIJO	ŠT.	3
(a, 9 S rrii trm 1 n-n gn 5 b Tovariši, poslužujte se malih oglasov v „F\kademskem glasu". — Za male oglase socialnega značaja (instrukcije, IPll S g	gl B CS Sl a službe, prodaja, nakup, izposojanje knjig in drugih učil, sobe) plačajo tov. akademiki le stroške natisa — 25 par
beseda — najmanjši znesek 3 Din. — Za vse ostale beseda 50 par — najmanjši znesek 5 Din. — Za šifro in naslov se ne plača ničesar. — Pri večkratnem oglašanju popust. — Na pismena vprašanja tovarišev odgovarjamo pismeno s pismom pri vratarju univerze. Kdor želi odgovor po pošti naj priloži znamko za odgovor. — Mali oglasi se plačujejo ob naročilu, lahko tudi v znamkah. — Naročila vrzite v naš nabi-rabiralnik v avli Univerze —	   .	■■	.	—.... .................................................................
SRAJCE modne in športne, kravate, naram- BLUZE, damsko perilo, torbice, trpežne no- SLOVARJE, LEPOSLOVNE in ZNANSTVENE nice, žepne robce, rokavice in nogavice,	gavice in rokavice, Vam nudi v najnovej- KNJIGE prodam. Naslov in seznam v upravi,
kupite najbolje pri MILOŠ KARNIČNIK,	ši modi tvrdka MILOŠ KARNICNIK, Sta- Ure, zlatnino in srebrnino. IVAN PAKIŽ,
Stari trg 8.	ri trg 8.	Ljubljana,	Pred	škofijo	15.
umetno konstruirane modele (atomov, elektronov, svetlobnega nihanja etc.) za verne slike objektivnosti. Česar si ni mogel ponazoriti, to zanj ni eksistiralo. »Ni videl nikake razlike med fenomenalostjo in objektivnostjo« (Jeans). Saj pravi materijalist Wirchow: »Reči moramo vzeti, kakršne dejansko so in ne kakršne si izmišljamo«. Zato odklanja vsako metafiziko, kot odvišno; saj je ne zahtevajo naša čutila. Tako je mehanistično-mate-rijalistična znanost izrazito antropomorfna.
Tendenca današnje znanosti je čisto drugačna. Vsi modeli, ki si jih izmišljamo o objektivnosti so večkrat izvrstno heuristično sredstvo. Mislimo le na Bohrov atom, Kalvinov elektron etc. Vendar pa ne govori znanost o elektronu danes več kot togi ali elastični kroglici, vrtincu ali nihalnem sistemu, marveč: Objektivnost, ki jo imenujemo elektron, se obnaša v teh razmerah kot elastična kroglica, v drugih pa kot sistem nihanj. Nočemo pa reči, da je elektron nihanje praznega prostora, zakaj čisto neumljivo bi sicer bilo, čemu se to nihanje ne razširi po vsem razpoložljivem elektromagnetnem prostoru, čemu ostane vezano le na neko točko. O vsakem nihanju imamo namreč predstavo, da se razširi po vsem mediju in po dušenju pola-
goma izzveni. Jasno je, da si danes ne moremo ustvariti modela o tem, kar označujemo z imeni elektron, atom, foton etc. To spoznanje vodi modernega prirodoslovca vstran od starih poti. Bohrov atomski model — že izpopolnjen po Planckovi kvantni ideji — »je bil zadnji hrabri toda brezuspešni poizkus stisniti naravo v inehanistično shemo ...«, pravi drastično J. Jeans, ki je podal v svojih najnovejših delih globoko zamišljeno sintezo idej modernega naravoslovja in izkustveno fundiranih teorij Einsteina, Wiecherta, Neisen-berga, Broglija in dr.
Naša čutila nam prav gotovo ne podajajo še vsega sveta, ampak le specifične njegove slike ali projekcije, o katerih ne moremo trditi, da so vsa objektivnost. Naravoslovec VViechert je dejal: »Oprostiti se moramo onega materijalizma, ki hoče priznati v svetu le, kar nam kažejo naša čutila. Za svetom, ki ga gledamo, leži neki drug svet, čigar učinkovanje pač zaznavamo, za čigar spoznanje smo pa le zelo slabo opremljeni.«
»Tako je zgodovina fizikalične znanosti v 20. stoletju le napredujoča oprostitev od zgolj človeškega, antropomorfskega stališča v pojmovanju prirode... če je danes znanost — kakor upamo — na potu od čutnega sveta
(danega s starejšo znanostjo in »zdravim človeškim razumom«) k svetu resničnosti, da ta okolnost le slutiti, kako globok more biti prepad med fenomenalnostjo in resničnostjo« (Jeans).
»Zakon in red, ki sino jili odkrili v vesoljstvu, moremo najbolj opisati — in kot mislim tudi razlagati — v jeziku idealizma ... Reči moremo torej, da je sedanje naravoslovje (J. je naravoslovec današnjih dni) v skladu z idealizmom. Idealizem je gojil vedno trdno prepričanje, da mora biti konec poti, po kateri prodiramo v naravo, duhovne narave, kakor je tudi njegov začetek« (J. Jeans).
Vendar pa opazujemo tudi v znanosti (prav tako kakor povsod drugod) neko konservativno tendenco, ki je vedno bistveno združena z vsakim napredkom. Tudi ideje se morajo uveljaviti po boju. Ako so preplitvo fundirane, tedaj ga bodo težje prestale. Znanstveni konservatizem je torej neka zakonitost reakcije, ki je vidimo povsod.
Poleg znastvenega konservatizma pa poznamo še močan zaviralni moment: polizo-braženstvo, ki se največkrat oklepa znanstvenih idej iz drugotnih — neznanstvenih motivov.
Izdaja konzorcij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Francž. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.