IHvUka 30 <«nt.
Poitno ček, račun. - Coato corranta con la oogta.
Ti
Izhaja vs< k čeirltk. iEsce"ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Corici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cera cgescm: I milim, viscčine v širini enega stolpa L. - .80, za trgovske reklfire, berčra obvestila poslan«, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.—
Celoletna naročnina L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50
Leto IU.
GORICA, četrtek dne 17. decembra 1925 - GORIZIfl, giovedi li 17 dicembre 1925.
št. 51
Nova moda za iznebitev draguljev.
Pravijo : V Milanu se zgodilo je, v svetu, kjer so d' narci, a pri nas še ne.
Tam gospe krog vrata nosijo zlato, poleg pa draguljev še je sto in sto.
Pa se je zgodilo, kar pri nas se ni, da gospa je neka vrgla kinč v smeti.
Ni bil več vreden kakor milijon, a se zanj izplača i'zreči božji Ion,
Če bi bili znali, to bi vsak hitel, bi pobral dragulje, jih pri sebi grel.
Pravijo : navada zdaj da taka bo, da bo zlatenine ceste vse polnč.
Prej so konjske fige nam vozili preč, zdaj bodo dedi li nam to novo reč.
Če bo to v Milanu, ali bo pri nas, Čuk pove raz palce, kadar pride čas.
Gorica, 16. dec. 1925.
V	tem zlatem, mnogoobeta» jočem času, ko se za narodov blagor pričkamo in ko mraz' še n\ ponehal na naši celini, se vendar precej gorko počutimo. Temperatura je postala tako visoka, da bomo kmcdu vsi hodili še o Božiču samo v sraj-, cah okoli, da bomo poleg tega samo črno tiskali, črno brali, črno mislili in bržkone tudi samo črno sanjali Morda bo Čuk na \palci v tem oziru izie-ma, toda tudi njega lahko do* leti lonec črnita in mu pobarva sivo perje.
V	Jugoslaviji so lahko veseli ministri in poslanci, ter lahko gredo za vedno na počitnice. Ni jim treba ne govoriti ne potovati. Za vse opravi no-vopečeni minister Radič, ki potuje in govori, da že razmišljajo, če bi ne kazalo, da mu naredijo poseben voz in šotor, da ne bo vezan samo na Maribor, Ljubljano in večja mesta. On govori o vsem, tako kot noben minister na svetu. O krompirju in o gledališču, o Čehih in svinjah, o vremenu in ^ dr. Korošcu, o vseučilišču in podganah. V njegovih besedah se nahaja tak bazar, ki ga lepo in najlepše spričuje njegov nekdanji vzklik: »Živela republika in kralj!«
Tako je prevzel delo vseh vladnih obljub in groženj, če prevzame še kralju besedo, potem bo SHS on sam in mir• na Bosna.
Če preidemo preko nemške krize in težkih porodov nove češke vlade, se lahko znajde* mo v Rumuniji, kamor je šel pred kratkim pisatelj Barbus-se študirat, če so Rumuni res taki nazadnjaki, kot jih slika ves kulturni svet. Da Barbus-su olajšajo delo. so ga takoj ob prihodu nabiksali, da ie iedva ušel smrti in ga prepričali že na vratih, da je govorica tudi resnica.
Saj take dokaze so dajali in jih še dajajo tudi v d rudi h »kulturnih« deželah. Toda, Čuk, prst na usta in lepo molči!
Če Čuk na palci o Abdfel Krimu dolgo nič ni poročal, ie to storil radi tega, ker se je ta boril malo bolj pošteno kot Evropejci, ker pa je zdaj pro> dal bajč domovino Rif za
300.000 funtov, je s tem stopil v častno vrsto civiliziranih na. rodov in se ga moramo sponi' niti kot se spominjamo Francozov in Angležev, ki se tudi bijejo za kupčije — pantalon pa plača z denarjem in krvjo, Čuk na palci.
PRESENEČENJE MU JE HOTELA NAPRAVITI. Prijateljica: »Ti, jaz bi rada napravila, svojemu zaročetacu kako presenečenje za njegov
god! Ali mi ne bi lahko svetovala ti kaj!?«
»Da, veš kaj, kaj pa, ko mu bi povedala svojo pravo starost?«
VESELJE.
Karta z bojišča: »Jutri pridem na dopust. Ah, Ančka, kako bom pritekel k tebi, ka* ko te bom objel, tvoje zlate lase z rokami gladil... Vse ostalo ustmeno«.
Ribničan in študent.
Sedela sta v vlaku Ribničan in študent. Študent, ki se je dolgočasil, se je hotel malo pošaliti z nasproti mu sedečem Ribničanom.
Stopi tedaj k oknu in ga poskuša zapreti: Dela se. kot, da je slaboten in še malemu oknu ni kos. Dobrohotni Rib? ničain pristopi tedaj k njemu in mli reče:
»Bajž srijota, de t jezt pu* kažem, keku se zepira aknu«.
Študent stopi na straln in reče Ribničanu:
»No, dobro, oče, pa Vi zaprite«.
In res Ribničan prime za okno in ga z lahkoto Zapre.
»Vidš sriljota), teku, sej vidm. de najsi za nč. Vidš tukaj je trejba jrnajt nekaj, tukaj!« in pomolil je študentu pod nos svoje velike pesti.
Nekaj časa se zopet mirno peljejo dalje. Naenkrat pa študent Vstaine, stopi k steni Vora ih prime za ročaj zasilne zavore. Kakor prej, se je de* lal tudli sedaj, kot da vleče z vso močjo za ročaj. Ribničan ga nekaj časa opazuje, zmaje
z glavo, slednjič debelo pljune pred se in reče:
»Že vidm, de njeboš spet nč stiiru«. Spet t bom mogu pu-magat. »Bajž s pota!« In stopil je k študentu, ga zaničljivo odrinil na stran in poprijel za ročaj. Pa se je premislil, plju* nil v roke in mencajoč z njimi dejal:
»Tekule vidš, ti srijota« iin poprijel je znova. Hotel je porabiti vso svojo moč, potegne s tako silo, da mu ročaj ostane v rokah, on sam pa te-lebi med klopi, kot bi prifrčal z vrh Triglava. K sreči so bile p odo ve deske dovolj močne, sicer bi se revež gotovo znašel na tiru.
Na vlaku je nastala zmeš* njava in ljudje so prestrašeno gledali1 skozi okna. Pridrvel je sprevodnik tudi v voz, kjer sta bila naša dva znanca. Ribničan je ves prestrašen še vedno držal v roki zavorni ročaj, zatoraj je sprevodnik z lahkoto prijel nedolžnega mo* žiclia. Nič ni pomagalo izgovarjanje, ne prošnje, tacati je moral Ribničan določeno vsoto in sme potem v miru kuhati svojo jezo.
KAKO MU ODGOVORITI?
Kaprol vojaku, ki stoji na »atenti«: Kadar se stoji na »atenti«, se vojak ne sme ga* niti' niti z mezincem, še manj govoriti. Razumeš?!
Vojak:?!
Kaprol divji: Zakaj imaš odpeto sukno? Nd gani se! Ne govori! Zakaj mi ne odgovoriš presneti tepec?! Molči! Stoj na »atenti!« Odgovori!
Morate sii misliti cenj. čita-telji. kako se je »vical« naš ubogi vojak.
TUREK HARAN.
Turek Haran je bil nekoč v Parizu navzoč pri nekem skupnem obedu in molče za-užival srednje evropsko kosilo. Nazadnje je sluga nosil o-krog gospodov in dam še zaboj ček z zobotrebci.. Ko je prišel Haranu in diskretno ponudil, se je tu zahvalil rekoč: »O hvala lepa, sem ravnokar dve takide stvarci pojedel!«
Zajec Matajurac.
Pravijo, da je bil izvanredno velik zajec, nekaj posebno lepega »od zajca«. Težek je bil kot mlad koštrun, da, skoraj kot mlad kozel. Pravijo celo, da je bil češki zajec. Glava, oči, ušesa tudi muštafe, vse je imel — kot češki zajec. Tega zajca je kupil naš Tine od nekega matajurskega jagra, zaklel se je namreč, da ne kupi od kobaridskih jagrov nikdar več ne mesa ne kože, ker je bil, kakor zatrjuje, še vsakikrat opeharjen.
Bilo je nekega dopoldne, ko je naletel na tega srečnega hribovskega jagra, ki jo je ravno ponosno prima-haJ s to posebnostjo »od zajca« v dolino. Ogledoval je možakarja nezaup-no od vseh strani, spraševal in ga skušal na vse »viže« in slednjič ugotovil, da je možakar še nepokvarjen in kobaridskim jagrom prav nič podoben, spustil se ie z njim v »glihin5 go« ter naposled z veliko vstraj-nostjo zglihal in plačal z neverjetno malim denarjem, neverjetno velikega zajca. »Sedaj si jih pa privoščim«, zamahne s stisnjeno pestjo parkrat gor in dol po zraku. —■ »To so lum-oi!« godrnja čez kobaridske jagre med potjo v sobo. Tam položi velikana na mizo, ga lepo pogladi ter začne mrtvecu pripovedovati in klestiti čez te lumpe, in mu pravi med drugim: »Ko bi te oni dobili v pest, bi te prav gotovo, ponosno meni ponujali za mladega srnjaka, ali — jaz bi te ne kupil, prav gotovo bi te ne kupil, čeravno si tako velik. Zahtevali bi zate gotovo kolikor potrebujejo. Koliko pa potrebuje ta požreš-nost jagerska, to ve samo »oštir« — fuj, te bodi! Jaz sem te pa kupil — pol zastonj od tega poštenjaka s hribov«.
Kot nalašč pride tam mimo ravno ob tem času jagerska družba, ki jo njena v bližnjo gostilno k lažnjivi ve-ima na piki naš Tine. ki je namenjena v bližnjo gostilno k lažnjivi vaji, seveda, in na pol liti a vipavca ob enem. — »Takoj jim hočem pokazati, kakšne »sorte« jsgri so«. Zagrabi zajca in v štirih sekundah se skorači pred hišo, držeč z obema rokama zajca kvišku ter kriči z visokim akordom: »Tleee poglejte! tleee se Spe« glajte! tleee! tleee! To so drugi zajci, kot vaši in tudi drugi kup, he he he he«. Predno so se jagri dobro zavedli, io je naš Tine z zajcem že odkuril in izginil kot vlak v Podbrdu. Stekel je naravnost v klet. vrgel zajca čez tram, sedel na kurnik ter se pol ure v zadoščenje od STca smejal.
Med tem jo je jagrska družba z pokvarjenim humorjem zavila v gostilno in začela takoj klepati načrte, kako bi dobila; zadoščenje od našega Tine ta za občutljivo lovsko stran, katera ;e zadobila precej hud udarec s teir. zajčjim eksemplarom. Nekateri izmed družbe, ki so dobili ob po-geJu na tega velika i a lovsko mrzl!-co. so se zavedli še'-:, ko iim is prvi četrt vipavca zdrknil v želodec, nato so se z vso unemo lotili tuhtanja, da bi prej ko mogoče kaj skovali; mislili so, po tisoč km. na uro. In res se je zabliskalo v modri jagerski glavici. Eden izmed družbe pokaže v kuhinjo: »Evo, tam na steni malega zajčka, tega bomo zamenjali, na en način ali drugi, za onega velikana, s katerim se nam je Tine rogal. Mi ga naučimo, kaj se pravi priti v zamero pri kobaridskih jagrih in sploh tak kot je on; ki ni imel še nikdar druge puške v roki kot bezgovko«. Bravo »Krumfeder!« Ta jo je pa pogruntal. »Živijo!« kriči družba zadovoljna in trči z kozarci tako močno skupaj, da se vlije vipavska ploha čez mizo. »Ta bo bolj pametna, zamenjati zajca naj si bo ali krasti, to bi bil greh, to bi ne bilo lepo. Jager mora biti »špegu« vsem drugim ljudem, zame-
in
Pravočasno obnovite
naročnino na naš list!
Pošljite : L. 15.— za celo leio, L. 7,50 za polovico leta, Jugoslovani L. 22.50 (ali pa Din. 50.—) za celo leto, L. 11.25 (ali pa f in. 25.—J za polovico leta. — Rojaki v Franciji: Celoletna naročnina 22.50 frankov. — Slovenski amerikanski strici naj pošljejo 1 Dolar.
Uprava „Čuka ne palci" v Gorici.
njati pa, zamenjati«, odobruje stari Speglar, ki je nasprotoval vsem do« sedanjim načrtom.
Sedaj pa takoj na delo. Treba je takoj poslati po Turina, on je kot nalašč ustvarjen za lov na mrtve zajce. V par minutah se predstavi Turin zadovoljnega obraza hvaležen za tako čast. »Lejte gospudi jagri in verjemite mi, da sem za vas vsako uro pronto, potem pa naj bo divjačina živa ali mrtva sem že tako vstvarjen. Veste sem tudi jaz jagerske! sorte. Že moj stari oče je jazbece lovil«. »Tu imaš en kozarec vipavca potem le brž, kakor že veš«. — Niti čakal ni konca povelja, ko je vlil v široko grlo dobrodejno kapljico, je zginil z zajčkom v vreči pri vratih.
Lovska družba ie začela piti že na račun velikega zaica. Cez nekaj časa se pojavi pred zadovoljnimi obrazi zvesti in prefrigani Turin. udari z zokom ob žok: »Javim pokorno, moment ie tu. vsi s Tinetom vred so nekam izginili, samo v kleti kjer visi tista velika zaičia mrha. pere dekla perilo in to ie treba sedai hitro izrabiti. Dajte Polharju eno Liro naj teče takoj v Tinetovo prodajalno po zebl:e. med tem poskusim mojo srečo v kleti«.
Polhar je bil stem predlogom takoj zadovoljen, takoj se odpravi z Turi-nom nad zaica.
«Oj! Oj! dober dan! Ljudje božji, kje ste?«
, »No, kai se dereš? sai smo tu. Kaj oi pa rad?« se oglasi dekla ter hiti v prodajalno in si briše roke v pred-nasnik »za eno Liro žeblievv rabim, le urno Micele. Prešič mi ie podrl lilev, "ko nridem prepozno: mi zna ščetinar še uiti.« Vse žeblje je dekla Polharju pokazala. »Za hudiria, kakšne žeblje oa hočeš? Te vrste so premajhni, ti5 ste ki sem ti jih pokazala pred temi in ki so samo za par milimetrov' dali-ši, so predolgi«. — »Kaj Se repenčiš. kai misliš da imate samo vi žeblje? Grem pa k Štaiercu. Adijo!«
Med tem je bila operacija v kleti srečno izpeljana. Iz malega zajčka velik zaiec.
Gostilna se je tresla od hrupa in smeha, ko sta se izvrstna iagra vrnila z plenom. Natakarica ie tekala približno 20 km na uro in nosila vipavca. srčni družbi še pozno v noč.
Drugo iutro ie naš Tine pripovedoval otrokom čudne sanie o tem velikem zajcu, da ie moral celo bežati r"*pd niim. ki ie tekel za niim po zad-niih nogah. Ukazal ga ie še tisti dan napraviti za večerjo. Hlapec Jurij ga ie snel. Zdel se mu ie nekaj drugačen kot prejšnli dan. Ker pa ne pozna zaičie narave in ne ve, ali postane zaiec manjši ali večji, ako visi en dan v kleti, ga je nesel, ko je bil z mesarskim delom gotov, naravnost v kuhinjo. Kuharica pa. ko je nazega zaira zagledala ie vdarila z rokami n^d elavo skuoai in se začudila: »Kai? To nai bi bil tisti zajec, katerega ie ukazal gospodar napraviti skozi cel teden vsak dan na drug način. Tega ne bo kai jesti še za dve večerji ne«. V par minutah je bilo skupaj 33 oči ki so zrle molče to malo sneto živalico. Naš Tine je po dol< trem molku vzdignil kazalec: »Otroči-či. to nam bodi za šolo. Včeraj je bilo zaica eno breme In gleite ga danes, ko se mu ie sleklo kožo je prišel skoraj v nič. Nikdar zajca več v hišo! Vsi jagri so lumpi, tudi tsti s hribov je lump.
Lovski prijatelj.
VELIKA SENZACIJA!
(Za vse device in vdove v ljubljanski okolici).
V kratkem se namerava poročiti 20 bogatih ženinov. Vs! ti človekoljubni meceni so zaprosili Cukovo uredništvo, da naj bi po možnosti posre-
dovalo, da pridejo do zaželjene ne sreče.
Uredništvo se je blagohotno odzvalo in bo zatoraj prihodnjič priobčilo slike vseh dvajstih ženinov. Pozivamo pa vse one zapuščene Evine hčere, katerim usoda ni še naklonila zakladov tega sveta, da naj ne zamude ugodne prilike in naj se potrudijo v zakonski paradiž.
Čuk na pal'ci.
LOJZET-U!
Odkar »Pepi iz Rojana« od nas šel je
sovražnikov njegovih je bilo preveč. Opolzla tla in drsa, drsi... Za ta argoment so se brigali vsi. Lojze »fotbalist« je kričal na glas: »Dajmo ga, sedaj je prav čas!« Se moti Lojze in tovariši vsi, Po toči zvoniti, to več ne diši.
Premišljajte raje na slavne dni, Ko v Rojanu gospodje bili ste Vi. Al'danes besedičiti — to več ne gre. Saj »Zora« je umrla in z njo sanje vse-
Milena.
BRZOFOTOGRAF V MARIBORU.
V Mariboru se baje nahaja neki br-zofotograf, kateri izdeluje fotografije v najkrajšem času. Tega fotografa je treba priporočiti vsakomur, posebno pa tistim, ki hočejo imeti fotografije za legitimacije. Ako hočeš namreč potovati v Ameriko in ti je zato treba tvojo fotografijo — naroči jo pri tem fotografu in bodi siguren, da boš prišel peš v Ameriko prej, ko jo bo ta fotograf izvršil. Prav dobro bi bilo, da bi se posluževali tega fotografa tisti, ki čakajo na smrt, kajti če boš njega poslal po smrt boš živel še leta in leta.
Nova uganka.
V neki gostilni se nahaja 30 oseb, med katerimi so možki, ženske in otroci. Vse te osebe skupaj morajo obedovati in imajo samo 60 lir, katere mo« rajo vse potrošiti.
Eno kosilo za možkega sta« ne 6 lir.
Eno kosilo za žensko stane 4 lire,	S
Eno kosilo za otroka stane 1 liro.
Vpraša se, koliko možkih, koliko žensk in koliko otrok napravi skupina 30 oseb, ki morajo potrošiti 60 lir za obed. — Kdor pošlje v zavitku znamko za L. 2.—, (Jugoslovani Din. 6.— a ne znamk), dobi po pošti franko na dom znameniti roman »Zadnji dnevi v Ogleju« in bo njegovo ime objavljeno v prih. številki Čuka.
Zakaj? Zato.
Zakaj so v Budanjah razbili črni možje fabriko?
Zato, ker niso prej coprance požeg-nali s šnopsom.
Zakaj pijejo coprance rade šnops?
Zato, da jih ne zebe v dolgi jezik.
Zakai ie prinesel Sv. Nikolaj stari sivki paket tropin?
Zato. da jih bo prigrizovala.
Iz pisarne.
Kako izgleda pisarna g. Počakavčka, kadar šefa ni v pi« sarni.
POMOTA.
Nadzornik neke tiskarne vstopi ravno v sobo, ko je neka gospodična iz sosednjega godbenega oddelka telefoni« rala. Ves zavzet se vstavi in posluša. Gospodična nadaljuje: »Ljubim te, ljubim samo tebe! Vsako noč jočem radi ljubezni! Še nikdar ni nihče tako ljubil kot jaz!«
Ves jezen stopi nadzornik k gospodični in reče: »Čujte, telefon ni za ljubezenske izpo« vedi! In še posebno v uradnih urah!«
»Kaj?« pravi mlada dama, »saj sem vendar ponovila le nekoliko naslovov nekih pesmi, ki so jih telefonično zahtevali!«
O!
En sam zlog in vendar cel besednjak ljubezni. Hrepenenje, bolest, vzradoščenje; vse to se izraža bolj s tem samim zlogom, kot s celimi go« rami romanov in povesti. Kadar zaljubljenec ne ve, kaj bi rekel sivoji dražestni,, vsklik-ne: O! — nakar odgovori lju« bica zelo pomembno: O! — V ljubezni je tako, kdor zna reči, A, mora znati reči tudi O!
Zakaj Janko ne da odgovora svojim napadalkam?
Zato, ker jim bode odgovoril, kadar bo vsega konec.
Zakaj se erzeljske punce tako pu» cajo ob nedeljah?
Zato, ker si mislijo, da so grde.
Zakaj erzeljske frajle tako rade sprejmejo srčke od fantov?
Zato. da se potem ena proti drugI ž njimi baha.
Zakaj erzeljske frajle ne ljubijo domačih fantov?
Zato, ker mislijo, da bodo dobile bolj imenitne.
Zakai je na Erzelju toliko punc?
Zato, da se ni potreba hodit, drugam ženit
Zakai so Erzeljske punce tako debele?
Zato, ker so na dobrem zraku. *
V GLEDALIŠČU.
Novo dramo so v gledališču izžvižgali: »Ah moj Bog!« vs« kliikne pisatelj dotične drame »v resnici je težko vganiti, kaj hoče publika«.
»O ne«, odgovori gledališki ravnatelj pikro, »v tem slučaju ne: hoče imeti svoj denar nazaj!«
S
MEHA VAM MANJKA? Zakaj pa niste kupili Čukov Koledar za I, 19261 Ta vam da smeha dovoli samo za Lir 3.20, po pošti Lir 3.50.
Naročite ga lahko tudi v Narodni Knjigarni v Gorici.

„Prosim, kje l.hko kupim prazne steklenice?" j,
„Ne vem. Jaz vedno kupujem le polne steklenice".
KLOBASA.
Groteska. Priredil Karlo.
Pes je našel klobaso. Po ce« sti je prišel drug' pes in mu jo je hotel iztrgati. Ko je videl neki človek, kako se prepirata psa, je skočil k njima in jima iztrgal klobaso. Pogledal jo je in ker je bil-a razen nekaterih ugrizov še cela, jo je nesel domov, jo izročil svoji ženi in dejal: »Speči mi) tole klobaso !« Žena je vzela klobaso in rekla: »Odkod pa so ti ugrizi na klobasi?«
In mož ji je pripovedoval, kako je našel klobaso.
Zena pa je rekla: »Sramota je za ljudi, jesti to, česar se je dotaknila žival. Če si že pože-liš klobase, pošljem ponjo k mesarju in jo kupim. Hvala ' Bogu, saj jo imava s čim!«
Rekel pa je mož: »Ni potre* ba denarja trositi, kadar se ga iahko prihrani. Tudi živali je ljubi Bog ustvaril. Hitro mi speči klobaso!«
Odgovorila pa je žena: »Ne, ne bom jo, tudi če mq ubiješ!«
Postal pa je mož jezen in udaril ženo po glavi, da ce je zvalila na tla in šes kriknila ni.
Šel pa je mož k sodniku in rekel: »Ubil sem svojo /eno!«
In ga je sodnik vprašal: »Za« kaj si to storil?« In mož mu je pripovedoval povest o klobasi.
In rekel je sodnik: »Klobasa ni bila tvoja, ukradel si jo, zato si tat in boš visel!«
Mož pa je rekel: »Dobro, naj bo, ali prej morajo nastopiti tožitelji, katerim sem klobaso ukradel!«
In sodnik je ukazal, da se-ženejo na kup vse pse iz celega mesta in jim je rekel: »Katere« mu izmed vas je pripadala klo« basa?«
Psi pa so zalajali vsi hkratu: »Mou... mou!«
In mož je rekel: »To ni pravično, jaz sem jo vzel le dvema!«
Poslal pa je sodnik svojega pisača k mestnemu svetu, naj ga vpraša, kako in kaj misli on.
Prišel je svet, mestni župan
mu je stal na čelu v črni uradniški obleki, z zlato verigo za vratom.
Vprašal je župan: »Kaj se je prmerilo?«
In mu je pripovedoval sodnik, govoril mož in so lajali psi. In je prišel še kmetic in povedal, da je bila njemu u« kradena klobasa.
Povprašal je župan pse. kdo izmed njih jo je ukradel?
In vsi so zalajali istočasno.
Nato pa je rekel župan: »No, pa smo jih dobili!«
In je ukazal, da se vsi psi p obesilo.
Pritekli pa so ljudje, ki so bi« li lastniki psov, in tega mso pustili. Vsak je namreč trdil, da je njegov pes nedolžen.
Popraskal se je gospod župan za ušesi in je rekel: »Kaj bi napravili? Pošljemo po kralja, on bo razsodil!«
In poslali so po kralja. Kralj je prišel in dva tisoč vitezov ga je spremljalo. Velik šotor so napravili na sredi mesta in v njem je sedel kralj na zlatem tronu, v rokah pa je držal kraljevsko žezlo in meč pravi« ce. Dva tisoč vitezov pa je stalo okrog njega in ga varovalo. In kralj je vrpašal, kaj se je zgodilo?
Pripovedoval mu je župan, pravil sodnik, govoril mu je
mož, kričali so ljudje iti so lajali psi.
Dolgo je pomislil kralj, nato je vprašal kmeta: »Koliko zahtevaš za klobaso?«
In je odgovoril kmet: »Zlat okrogel krajcar!«
Obrnil se je. kralj do svojega višjega zakladnika — fi« nancministra imenovanega — in mu velel izplačati kmetu zlat okrogel krajcar. Pripom« nil pa je še: »In je razsojeno!«
Vzel je kmet zlat okrogel krajcar in šel po, svojih poteh...
Vsi pa so bili zelo zavzeti in se čudili veliki modrosti kraljevi ter so navdušeno vsklikali: »Ziivijo!« Samo psi so lajali, ker niso znali klicati »živijo!«
Kralj pa se ie odpeljal nazaj in z njim njegovih dva tisoč Vitezov; ljudstvo s« je razšlo, mož pa je prišel domov.
Našel je ženo pri ognjišču, z velikim »rogom« na čelu, kamor jo je prej vdaril. V ponvi pa je nekaj čvrčalo.
In je rekla žena svojemu mo-žb: »Kod si hodil tako pozno? Jaz sem pa spekla klobaso!«
Vzel je mož pečeno klobaso, jo pogledal, ker pa ni bila več vžitna, jo ie vrgel skozi vrata na cesto.
Prišel pa je mimo pes, jo zagrabil in odnesel.
Amerikansko posojilo.

♦ Oprostite, ali ste vi za posojilo ?> «Da».
«Tedaj mi posodite sto lir».
Med možem in ženo.
SPOZNAL GA JE.
V nekem klubu opazuje gost svojega soseda. Končno stopi k njemu in mu reče: »Če se ne motim, sem vas j,az že nekoč videl!« — »Žalibog. Ni mogoče«. — »Seveda sem vas! Čisto dobro se spomnim!« — »Toda ne, gospod!« — »Ali da, videl sem vas! Kaj ste bili pred kakimi desetimi leti, če vas smem vprašati?«
»Jaz? Bil sem ječarski nad= jjornik v Gradiški!«
FILOZOFIJA.
Največji filozof je 'bil miljo-nar, ki si je sam nogavice ple-tel in vsak dan sto lačnih re« vežev nasitil.
Filozofija, jus in medicina so trije temeljni stebri človeškega duha. Filozofija je gozd, čim bolj siliš v njega, tembolj je teman in neprozoren. Jus je sadni vrt, na katerel prinaša drevje mnogo sadu; medicina je krompirjeva njiva; sadež leži v zemlji.
„Kaj spet nov klobuk hočeš? Sploh ne vem, čemu rabiš (i toliko klobukov, ko nimaš glave."
Rešena uganka.
Zadnja uganka se tako-le razreši:
Na levi navzdol: Sežana.
Na desni navzgor: Marica.
Zgoraj na desno: Jerica.
Spodaj na desno: Dninar.
Prav so rešili:
Likar Ciril. Gore; Pavla Stube'j, Šmarje; Jernej Sesek, Ljubljana; Ju-, sti Erman, Maribor; Rado Seliškar, Ljubljana; Rezika Strle, Janeževobr-do; Josip Jelen, Opatjeselo; Justin Joško, Otoče, Jugoslavija; Alojz Tome, Maribor; Štefka Likar, Vojsko; Alojz Sušek. Lajtersberg;Maribor; Ivanka Vičič, Trst: Jožef Drnov-šček, Plava; Andrej Miklavčič, Trbovlje; Janko Kopač, Tržič-Jugosla-vija; Silvij Panko, Planina; Ivana Groebner, Planina; Marija Flerin, Stob - Domžale; Francka Žerjal, Barkovlje; Neža Geržina, Postojna; Poniž Ferdinand. Postojna; Josip Gaberščik, Trst; Geč Ivan, Sv. Mar-jeta-Slovenija; Franc Augustinovič. Ciril Metodova, Maribor; Lizika Sert, Police-Slovenija; Ivan Kastelic, Grič-Slovenija; Thaler Ivan Maribor; Stanislav Tavčar. Ivanjigrad; Jernej Sesek, Ljubljana; August _ Kolman, Postojna; Lovro Makuc, Črna, Jugoslavija; Frančiška Polič. Postojna; BoL tar Ana, Svilesje: Vincenciij Frelih, Idršek; Pavel Brišar. Orehek; Gize-la Bilek. Opatija; Vince"-'"i Frelih, Idršek; Rudolf Bezek. Sežana.
Pri vedeževalki.
,.Kje pa si bil ?"
,,Pri vedeževalki?"
„Čemu pa?" ,,Poklical sem duh moje žene, ki je umrla pred tednom dni n sem jo vprašal, kam je v-taknila moje žepne robce, da jih ne morem dobiti.'1
„Ti, zakaj se kmetje samo ob nedeljah pretepajo?"
„ Zato, kjer so ob delavnikih preveč utrujeni/'
KATEKIZEM
za učitelja klavirja.
Glavna napaka učiteljev klavirja leži v tem, ko mislijo, da jemljejo njihovi učenci in učenke pouk zato, da bi se naučili kakega inštrumenta. Radi tega dolgočasijo svoje predstojnike — kajti to so njihovi učenci — z različnimi tonskimi lestvicami, prstnimi va* jami in notami in jim tako jemljejo veselje do »umetnosti«. Čeprav je vse to — z ene strani — hvalevredno, vendar za učitelje nikakor plodonos-no. Kdo pa bo plačal dva dinarja na uro, da se bo dolgočasil?! Zato sem sestavil majhen katekizem za učitelje, ki ga toplo priporočam vsakemu kolegu.
Vprašanje: »Čemu jemlje učenec pouk?
Odgovor: »Zato, da je bolj moderen«.
Vp: »Kdo zna bolj poučeva* ti kot ti?«
Odg.: »Učenčevi stariši!«
Vp.: »Kaj dela vedno učenec?«
Odg.: »Napreduje«.
Vp.: »Kaj ima na vsak način?«
Odg.: »Prirojen talent in malo časa, da bi se učil«.
Vp.: »Kako daleč mora biti učenec že pri tretji uri?«
Odg.: »Mora znati »Malega vojaka«. »Narodno himno« in razločevati violinski kijuč od onega pri hišnih vratih«.
Vp.: Česa si ne smeš nabaviti?«
Odg.: Telefona«.
Vp.: Čemu ne?«
Odg.: »Ker drugače ti bodo
učenca vsako drugo uro odpo* vedali!«
Vp.: Kdo ti plača potem za pouk rezervirane ure?«
Odg.: »Nihče«.
Vp.: Kdo jc potem kriv, če se učenec mič ne navadi?«
Odg.: »Ti«
Vp.: »Česa ne smeš nikdar imeti in četsa nikdar izgubiti«.
Odg.: »Vzroka za nezadovoljnost in potrpljenja.«
Vp.: »Koliko časa traja učna ura po srednjeevropejskem štetju časa?«
Odg.: »45 minut«.
To so zakoni, ki se jih mora držati vsak poučevalec klavir-
Hepozabtien 'dežnik. [
."T
"t: ; ' ;■.


- u^Jrr	f«in .'i
Profesor Pozabljivec: »Hvala Bogu, to pot vendarle nisem pozabil svojega dežnika v restavraciji«,
j a, če hoče, daj boi dobro in zadovoljno izhajal. Osem urnega delavnika ne moremo zahtevati, pač pa petinštirideset minut.
UBELJSKIMA VDOVCEMA.
(Izpod Nanosa.) .Vajino sladko pesem sem prebrala, zato v »Čuka« par vrstic poslala, i-redraga vdovca izpod Nanosa, če se Vama dopadla bom - poslušajta! Sem deklica mlada, vesela, in lepše je nima vsa »Cukova dežela«. Moj dom je lepa »banjšKa planota«, kjer so vsa dekleta gibčna in visoka. Ker sem pa le jaz še nedolžna in kras banjških deklet, bi rada imela vdovca. Ki skače za devet. Moja postava je zares stasita in moia volja prav kremenita. bogata sem kot sam hudir, imam pet žakljev lir. f a tudi modro imam glavo, zraven zapeljivo telo. Potrudi se - vdovec visoke postave, da mi prinese »Cuk« pozdrave, na lepe »banjške planjave«.
NOČNEMU PTIČU V MARIBORU.
(Poklonila Pena.) Nočni ptič zafrfotal v »Čuku je na pal'ci« in prestrašili so se »Čukovi« bralci, se posebno naše bralke lepe in koketne, ker prehudo jih oblajal je, če so tudi fletne... Ptiček nočni, nočni ptič, brzdaj svoj jeziček kajti danes bolj kot ti morda kdo je .ptiček...
LOV NA MERJASCA.
Dne 30. novembra se je priklatil neki merjasec iz Hrvaške k Sv. Ani, občina Makule pri Poljčanah, ker g.i je pregnal veliki sneg iz Hrvatskeg.i, Ko so tamošnji lovci zvedeli o njei'1., so šli vsi na lov. kamor so vzeli vec gonjačev seboj — toda imeli so tisto smolo, kakor lovci v Guplekit dre 22. novembra, čakali in čakali so več ur na njega, toda videli ga niso, ker so se pogovarjali med seboj in sm pozabili, da čakajo na merjasca. Merjasec pa se je nahajal v ogradi pii neki hiši. Ko je slišal njihov pogovor, je pokukal okoli ogala hiše in zagie-davši jih je podrl plot in je zbežal bogvekam. Lovci, kateri so bili kimaj kakih 150 metrov od njega oddaljeni, so začuli nekaj in so tekli v isti meri ali merjasec jim je bil med tem že izginil izpred oči.
OVIRE.
Groteska v dveh dejanjih.
Spisal B. KARLO.
LUKC: Si mislil kaj? Saj saj sem vedel, da boš mislil!...
STANE: ...in sem naročil Danilotu, naj gre on.
DANILO: Saj sem hotel iti, pa me je poslal Luke k Medanu po kopita.
LUKC: Strela, kdo je pa vedel...
REŽISER: Brž, brž! Kam pa je šel Janez?
NADICA (zbeži Borisu, ki preveč sili v njo): Oh, najbrž je šel trgat plaka« te po trgu!	\
REŽISER: Teci brž ponj, Danilo; oh za božjo voljo, s takimi ljudmi imeti opraviti.
DANILO: Ravno jaz moram iti?
LUKC: Ne greš, če ne ti dam tako, da boš trikrat zvezde videl. (Pokaže z
nogo brco na lestvi, ki se pOziblje, da bi kmalu padel iz nje. Danilo odbeži in mu pokaže »osle«..)
IV. PRIZOR. (Pride Janez, ki drži v roki strgan plakat in izvod »Edinosti«.)
JANEZ: Enega sem strgal sam, za druge sem pa naročil Žanetu, naj jih potrže.
REŽISER: Kaj, ali si znorel, da greš trgat plakate po trgu? Za božjo voljo! Oh, s takimi ljudmi, s takimi ljudmi!... Kaj te je vendar prijelo?
JANEZ (stopi z odprtimi usti in razpetimi rokami, da mu pade na tla »Edinost« in plakat. Nato se nagloma obrne in jezno odide): Najprej mi ukaže, potem pa kriči! Nikoli več ne pridem sem!
REŽISER (zagleda Danila, ki se je vrnil brez zaves): Teči za njim in ga pripelji nazaj. (Danilo teče.)
STANE (priteče, pustivši okno, ki
ga je stavil k steni, da pade na tla): Oh, »Edinost«! »Edinost«! Pokaži, kje je? Ali je notri?
REŽISER (pobere »Edinost«.)
REŽISEROo razgrne. Vse prihiti okrog in gleda v časopis.)
STANE: Daj sem, bom našel jaz....
LUKC (iz lestve): Saj menda ni »Edinost« tako velika, da ne bi mogel najti!
REŽISER: Tukaj je. (Bere). »V ne* deljo 28. julija ob osemnajsti uri popob dne....« o*osemna)jsti uri popoldne... to je... Oh! Oh! Sai sem vedel! Saj sem vedel To me vniči! Kdo je dal ta članek1 notri? Povejte, kdo je bil?...
STANE (bere ves začuden polglasno): »V nedeljo 28. julija ob osemnajsti uri popoldne vprizori P. D. »Kra j Matjaž pod Nanosom« veseloigro »Uli* ca št. 15«, kateri sledi ples n *->o p le, u prosta zabava«... Kaj p.i ni prav, kaj manjka?	(Dalje.)
Pravijo.
Pravijo, da so planinski fantje Andreja iskali na Gočah, a so ga našli na Erzelju. Ker je premočno vino, so ga komaj nesli na Planino.
Pravijo, da so planinski fantje hoteli s silo vrata odpreti, za tisto so morali potem dosti potrpeti.
Pravijo, da se je neko dekle iz Pliskovice, namenilo Siti v tuje daljne kraje tja v Južno Ameriko, ker ji v domači vasi ne vgaja noben fant.
Pravijo, da je v Pliskovici brez števila deklet, a se morajo vseeno fantje potruditi, da jih poiščejo v drugih vaseh.
Praviio v Žabčah pri Tolminu, da se je tam zgodilo veliko čudo, neka sova, namreč, ki pa ni prav nič v zvezi s čukovo žlahto, je vsled jeze, ker so ljubi jej sokoli ušli v kukavičje gnezdo, snedla dve tretjini svojega nabrušenega jezika, ostalo ji ga je baš toliko, kolikor ga potrebuje za domačo rabo.
Pravijo, da se za borovniška dekleta zelo zanima dijak Drejče iz Rakeka. Naj le pazi, da mu Stanko ne napove dvoboja.
Pravijo, da je v Borovnici dobila troperesna deteljica na Miklavževem večeru zelo velik zavitek. Kaj je bilo v njem pa nočejo izdati.
Pravijo, da je v Borovnici troperesna deteljca zelo jezna na Elkota in na ostale borovniške dijake, ker ji vedno kaj zaigrajo.
Pravijo, da so bile nekatere gospodične iz Borovnice, dokler so bile v Mariboru v samostanu kakor angeljci, sedaj so pa že celi h.....!
Praviio, da so borovniške dijakinje tako glasne, da se jih sliši, ko se pe? ljejo zjutraj v Ljubljano iiz zadnjega vagona v prvega in obratno. Kdor pa sedi v srednjem vagonu, ne sliši nič.
Praviio v Budanjah, da je lovski družbi zmanjkalo zajcev. Pa tudi da jejo v velikem številu arnike in da po zajcih sline požirajo.
Pravijo istotam, da si bodo deli lovci larfe, da jih zajci ne bodo poznali.
Pravijo, da bodo nosili lovski psi boben in bodo z njim zajce skup klicali.
Praviio, da je v Gorici šturska srna več vredna, kakor en dobro rejen prešič ali pa dva.
Pravijo v Vrhpolju, da je neki lovec vprašal pobalijne, ako je tudi iz zajčjih bobkov dober toč.
Praviio. da so na Grnučah štiri gospodične, ki se skušajo, katera bo bolj moška. Čuk bi jim prav rad dal nekaj dobrih in koristnih nasvetov, pa se zaenkrat boji njihovih šimi marinčnih nohtov.	'
Pravijo v Nadgorici pri Črnučah, da bodo na prvem domžalskem sejmu kupili dva koša, enega večjega in enega manjšega, da jih namesto zvonov obesijo v zvonik. Delo bodo izvršili kar sami, za enkrat popravljalo le staro tramovje, ki je zelo veliko trpelo od velikega zvona, kateri je takšen kot ga ima Gregorjanka za svoje sani.
Pravijo v Ljubljani, da je tam neka kavarna, kjer Cuk takoj izgine, kakor hitro ga poštar prinese; pa je c kavarni spočetka na razpolago po več izvodov, Cuk bo dotičnike, ki si ga kratkomalo vtaknejo v žep, pocukal za ušesa in jim pokazal poti do trafike, kj r se čukov dovolj dobi!
Pravijo v Ljubljani, da so 13. t. m. otvorili novo sankališče; Cuk je gledal ie od daleč. Pai je videl marsikaj čednega in mikavnega. To so Vam bile žive kopice! Pa ne vedno po nesreči! Kaj še. Nalašč. Čuku so se de-kličice pa celo smilile. Ali ni nekaj strašnega, če fant prevrni punčko in
jo nabaše s snegom. Baše od vzponi doli in od odspodaj gori!
Pravijo v Ljubljani, da se bo Rožnik podrl, če bo vedno toliko obisko-vailcev, kot jih je sedaj, cerkev se bo pa morala premakniti kam drugam, ker ona ne gleda rada ljudi ki drsajo in se drsajo. Saj se razumemo!
Pravijo v Ljubljani, da bodo tam vse ulice spremenili v drsališča, ker se nikdo ne zmeni' zato. da1 bi drsanje po ulicah prepovedal, pač pa prepovedujejo drsanje po ljubljanski oko* lici. Je to resnica; pač narobe svet.
Praviio v Ljubljani, da se gospodična, ki jo je zadnjič Čuk malo pocukal, zelo hudujejo in da so obljubili sv. Antonu svečo, če bi zvedeli, kje se Čuk skriva. Toda Čuk vsega ue verjame; on je prepričan, da bi Čuka še povabili na mal sprehod in oddih, v najslabjem slučaju se pa še sveče poslužili.
Praviio, da neki gospod, ki odgovarja na naziv »ragioniere«, jp dobil v dar zlato kolajno, ki predstavlja nogometno tekmo, katero sodi pajac iz cirkusa. Omenjeni gospod si je zaslužil zlato kolajno s vrlinami, katere je pokazal 29. pr. m.
Pravijo, da »post-zug« S. Andrea še vedno brlizga po Rojanu. Brhke zar-jašice prištevajo vzrok tej stalnosti svojim čarom. To je omenjeni vlak, ki v gotovih prilikah spregovori, odločno zanikal; kar je povzročilo splošno žalovanje.
Pravijo, da vse rojanske pupe — brez razlike narodnosti in... let — so se združile v močno organizacijo, kateri glavni namen bo: Pojasniti moškemu svetu, zakaj si ženske strižejo tako brez pardona lase. Pravijo tudi da se je neki norec izrazil zelo hudomušno. češ, strižejo si lase za uničiti pregovor, ki pravi: Dolgi lasje — kratka pamet!...
Pravijo, da bo Lojze radi užaljenega ponosa postal »arbitro« Vzrok te^ mu: Sv. Miklavž ie prinesel njemu fotbalistu... ščinke. Ne bo več igral, ampak le sodil. — Moj Bog! Le nai ne posnema sodnika tekme »Gorica«-»Zarja«....
Pravijo, da ni nobeno čudo, ako so Šentjakobski fantje tako dobro re-:eni, saj zastonj gotovv ne hodijo nikamor brez marende v žepu.
Pravijo, da hodi neka družba pri Sv. Jakobu pogostoma v kino in to samo zato, da lahko malo sladko za-dremlje s spremijevanjem orkestra.
Pravijo, da so zgradili Valaši na Trsteniku veliki cirkus ter da se za prošlo nedeljo napovedana predsta v a ni mgola vršiti vsled zakasnele-eag prihoda glumačev.
Pravijo v Iderskem pri Kobaridu, da se fant K. pritožuje, da mu je začelo otekati njegovo veliko srce. Seveda, za bolezen so zdravila, za ljubezen jih pa ni.
Pravijo v Iderskem pri Kobaridu, da sta dve punci (»bionda« in »kostanjeva«) tako zelo ponosne, da mislita da, takih v tolminskem sodnem okraju ni.
Pravijo, da neko roiansko pupo bi minila vsa jeza do »dedcev«, če bi ji vsak od teh toliko (?) obsovraženih »dedcev« darovali po en velik lonec dobrega »kofeta«.
Pravijo v Ljubljani, da je tam blizu središča mesta hiša, kamor zahaja več gospodov; čaka jih pa več go-spodičen; vse so dobrega srca, ena ie pa za par samaritank.
Pravijo v Ljubljani, da je tam neka tovarna, kjer se dekleta Čuka zelo boje. Pa bo izdal tudi vaše skrivnosti. Za enkr;>t samo nasvetuje, da se fantov.ne sme izzivati, ker sicer se lahko zgodi, da bo katero gad pičil. Tudi poljubčkov metati se ne sme, to je reč zapeljiva, raznih »vrečic« pošiljati se ne sme, ker s tem izzivate fante, kot da bi bili oni preveč bo-
ieči, pri okrni stati in lizati se, to je na že preveč. Če vam to ne zadostuje. drugič huje!
Pravijo, da je bil 12. in 13. decembra minister Štefan Radič v Mariboru in da ga pričakovalo na kolodvoru okoli 3000 ljudi, med Katerimi so bili tudi taki, ki so ga lansko leto zasledovali in lovili — pa tudi dosti je bilo takih, ki so bili radi njega zaprti.
Pravijo, da je bilo 9. decembra v mariborski porotni dvorani tako hladno, da je bilo ne le obtožencem, temveč tudi sodnikom, porotnikom in poslušalcem mraz.
Pravijo, da je bilo v sredo 2. decembra v neki dalmatinski kleti v Mariboru šest mlinarjev, kateri so popili 28 litrov vina. Okoli polnoči so hoteli iti domov, toda gospod Alkohol \ih je povabil, da gredo ž njim v ke.i-ho. Drugi dan niso vedeli, kakor da so prišli tja. Mlinar Sch. ie pa mislil, da štrajkaio in je obvestil več ljudi, da naj rečeio njegovim delavcem, ako iih vidijo, da naj gredo hitro na delo in naj ne štrajkajo.
Pravijo, da so v Mariboru v neki tovarni za perilo vse delavke štraj-kale zato, ker je bila nit, s katero so šivale, pretenka.
Pravilo na Banjšicah, da ie Janeza huda jeza lovila, ker se mu je punca rodila. Imel bi fanta rad. al' naj pomisli, da je še golobrad.
Praviio, da je na Vrhu nek gospod, . ki rad vtika nos povsod — posebno, kjer je kakšna punca, tam se prav rad gunca. Tega pa pravit ne sme nobena: ne Polda, Rezka, Vera, da s tem se ne opozori — žena.
Praviio v Batah: Smo mlade, lepe in čvrste, gibčne imamo že prste. Znamo kositi in »brgeše« nositi; pa znamo kvantati, ponoč' vasovati; le pride naj šocelj črn al' bel, vsak naju bode vesel —?
Praviio. da si misli Sv. Miklavž nabaviti za prihodnje leto boljše ter popolnoma nove vreče, ker so mu stare vreče začele puščati.
Pravijo, da so nekatere dijakinje iz Borovnice otvorile novo sankališče. In sicer, kar iz kolodvora. Obstoja pa nevarnost, da se katera zaleti s sankami v most. Škoda bi bila mostu in — sank.
Pravijo, da ie šel novi odbor športnega društva »Adrije« s polno paro na delo. Rešenih je bilo dosedaj vse polno načrtov, kakor n. pr.: Tribune, centralna kurjava, cementiranie igrišča, rešilna postaja. Naprosilo se je
tudi železniško ministerstvo. da bi se premestila postaja Sv. Andreja v bližino blagajne, tako da bi gosti in športno navdahnjeno občinstvo ne izgubljalo preveč časa z nakupovanjem listkov. Preskrbelo se .ie tudi za velik šotor, pod katerega naj bi se spravilo ob veliki solnčni vročini in dežju celo igrišče, za kar jim je šel na loko cir? kus Krone, katerega ime mora ostati tajno, ker taka je želja odbora, V nedeljo se srečata prvič na igrišču Ob-zor—Adrija in ne kakor pomotoma javljeno: Adrija—Obzor, kar se prosi, da vzame slavno občinstvo na znanje.
Praviio, da se misli Sirent udeležiti prihodnje veslarske zimske tekme na Volgig in so že velikanske priprave v polnem teku, ter da mislijo vzeti v najem celo obrežje od Barkovelj do Miramarja, radi preštevilnega članstva. Baje so že zahtevali od tržaških veslarskih klubov, nai jim vrnejo posojene jim ladje. Z novim letom frak ne bo obvezen, ampak samo halbcilinder, terliš in bergsteigerji.
Pravijo, da jo Ajdovci včasih pošteno polomijo, potem pa tudi pošteno plačajo, kar so polomili.
LEP SPREJEM.
»Povej mi, poglavar«, je rekel novodošli misijonar »kaj se je pravzaprav zgodilo z mojim prednikom?«
»Ta je šel v notranjost«, se oblizne in se pogladi po trebuhu.
LUIGI (ALISSANO & FIGLI
IZDELOVANJE VINA, ALBfl
Bogata izbera finega vina v steklenicah: Barbera, Freisa, Barolo, Bracchetto, Nebiolo, flsti spumante, Gran spumante Namizna vina: Grignolin belo vino navadno v steklenicah---
in zaloga pri
SflLFflTI 61US.
ZGRNlflRNO, Trg Sv. Antona 7. GORICA
PODRUŽNICA
Corso verdi „r govski dom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS
in rezerve :	i m vi TI
Din. 50,000.000 LJUpLJAnA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%. Nakup in pcodaja vsakovrstn ga tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
Pravijo, da če greš po noči po ajdovskih Rasah in zapoješ mimo oken: »Ko psi zalajajo«, te začne v resnici spremljati pri vsaki hiši pravo pasje lajanje,, ki oznanja karabinirjem in nočnim čuvajem, da hodiš ti svoja vesela pota. če se pa podaš na vlomilski posel in vzameš po noči v kaki gostilni sir, salam, vso pošado in še 600 lir po vrhu, ne boj se, ker te ne vidi in ne sliši, pa tudi nikdar ne zas voha noben pes.
Praviio, da imaio v Ajdovščini dobro naštudirane štiri igre., ki so se z uspehom igrale tudi po' drugih krajih in doživele že! brez števila repriz. Gotovi smo, da izredno ugajajo našemu
občinstvu in da se bo izvrstno zabavalo ob njih vso sezono. Te igre so: briškola, trešet, tarok in preferanca.
Pravijo, da ajdovski arestantje dobivajo samo enkrat na dan jesti. Vendar pa se ne morejo pritoževati, ker jih pa na drugi strani gostoljubno pridržijo v zaporu po cele tedne, čeprav bi bila njih kazen le pogojna ali bi imeli pravico biti kvečjemu par dni v zaporu.
Pravijo, da je prišlo pri nas že toliko ljudi na beraško palico, da podajajo drug drugemu kljuko ob sobotah, ko prosilo miloščine po ajdovskih hišah. Ob petkih pa hodi po hišah »Čuk« in vsakdo gleda strahoma, če
ni morda tudi on že prišel na. čukovo palico.
Praviio, da je v jutranjem kamniškem vlaku tak »drenj«, da se je bati, da razpadejo vozovi na vse štiri strani sveta. Nevarnost v tej gnječi je zlasti za one, ki imajo skrbeti za mladi rod prihodnjosti.
Praviio, da so med Domžalami in Trinom otvorili nedeljsko sneženo ko-pelj. Uporaba je brezplačna, zato pa predpriprava po gostilnah toliko več stane.
Praviio na Črnučah, da se bo Ela od dolgega časa še zredila. Se ona gleda in gleda, hrepeni in se razburs ja, pa nikjer ne najde odziva.
Pravijo, da se neka gospodična iz Javi pri Domžalah (Čuk se jo radi njene visokosti ne upa imenovati) še vedno spominia prijetnega zatišja grobeljskih lipic.
Pravijo, da stoji na Rodici pri Domžalah »birfhavs«, kier se brezplačno poučuje, kako se je treba ženiti. Kot ie 35 ženinov prišlo, tako so tudi odšli.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Štjer in drugi sotrudniki. Hvala! Vse pride počasi na vrsto. Oglasite • se še. Pozdravljeni!

'i Obnovljena prodaja tkanin na račun
i
i
st
i
i
\
i
i
MB®»®® 1¥1I1 * VWŠBMAMMm
PO ZNIŽANIH
(AL RIBASSO)
VIDEM
CENAH
tr
t.
i
v.
v.
»
t.
-UDINEi
1
l

Od 21. do 31. tekočega meseca
LIKVIDACIJA
vsega suknenega moškega in ženskega blaga \
po polovičnih cenah.1
i
'i
l
\
Vsi se lahko prepričajo o resničnosti tega, opazujoč srednje J izložbeno okno naših zalog, kjer so razstavljeni predmeti z ozna-ts čenimi cenami.
Govori se : slovensko in nemško I
CENE STALNE.
CENE STALNE.

___ Vstop prost brez obveze nakupa. BS3I,
| VIDEM - Via Savorgnana 5 - UDINEtj
vni
Raznih najfinejših likerjev:
Moškat pasit, maršala, Turinski vermouth, Vermouth beli, Cipro, Malaga vino, punch, rum, žganje, razni sirupi.
Specijaliteta: Krema maršala, Jajčna maršala, Jajčni konjak.
Žganiarna 3 0 SIF SULFATI
GORICA, Trg Sv. Antona 7
POPOLNOMA VARIIO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni »rg. štev. ©
sprejema vloge no hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po 8°/o
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Leopolde Zakraisek |
S Gorica - Corso G. Verdi N. 13 - Gorica £ i VELIKA ŽALOVAT	|
kuhinjskih predmetov iz emajla in S aluminija, steklenin, porcelahe itd. y Bogata izbera božičnih daril muimnnT^
Posebnost: ZIMSKE COPATE
Cene zmerne! Cene zmerne!
*mm
iianufakt ro, perilo, izdelane cbkke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Raste"© 7 ■ GORICA - Via ^asteilo 7
I
2aIoga manufaktur
CARLO MALFATTI
GORICA - Via Carducci štev. 5 - GORICA
Bogato založena z vsemi novostimi sedanje jsez|je nudi si. odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu,
PRVOVRSTNI PREDMETI PO KONKURENČNIH CENAH
Reklamna darila.
Kdor nakupi za 100 = 200 - 500 - 1000 L.;blaga dobi v dar:
1.	— 6 najfinejših nosnih rutic z ažurom;
2.-3	brisače Iz gobastega blaga, bele;
3.	— 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno!
4.	— 1 krasen prt za čaj z prtiči iz finega platna ..Fiandra", za 6 oseb.
Prvovrstna zaloga tkanin
RUGGER0 VENUTI
GORICA, Corso Verdi (nasproti Ljud. vrtu)

Velika zaloga domačega in češkega volnenega blaga, perila, posteljnjih pregrinjal vseh vrst, volne za blazine žime in pernic.
V času semnja Sv. Andreja in božičnih praznikov so cene zelo nizke.
Sprejema se v popravilo:
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrstne stvari iz celuloida, gumija, ambre itd.
trgovina igrač
H« FIEGL - Via Carducci 9 - GORICA
Rakina avtorizirana OdUltd sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC-TRST - Via Oiulia 29


Trgovina ar m« • nufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi I Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnik Anton, znan povsodi
h to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.
;


Pz
Znižane cene ob priliki božičnih praznikov
Pomnite I
Predno začnete z nakupom igrač za Vašo deco, oglejte si bogato zalogo in izredno nizke cene pri
A. FIEGL
Gorica, Via G. Carducci 9. Gorica
Lrnu

Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa