I^ETO VI. / ŠTEV. 32 KRANJ, (8. AVGUSTA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ŠT. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV S posvetovanju komunistov na Jesenicah Klerikalizem izkorišča našo demokracijo Delo vodilnega kadra preveč ometeno na politične dolžnosti nizacij in članov ZKS radovljiškega okraja. V svojem referatu je nato nanizal napake osnovnih, občinskLh, mestnih in tovarniških komitejev, kakor tudi okrajnega. Ko je omenil nekatere nepravilnosti v ŽLrov-nici in v Kropi, je govoril še o raznih prosvetnih '.n telovadnih društvih, kjer komunisti ne opravljajo svojih dolžnosti tako, kakor bi j».h morali. Vodilni kader je še vedno omejen le na politične dolžnosti in ni dovolj povezan z množicami, kar v večuii krajev ne rodi najboljših uspehov. Zadnje čase je opaziti večjo budnost nad kriminalom, ki mu zapadajo že tudi vodilne osebe v ustanovah in podjetjih. Tov. Zlatnar je opozoril še na tako imenovano zaslugarstvo in grupiranja, lo. kalpatriotizem in podobno ter na klerikalt-zem, ki dsmokra-V spomin na dogodek, ko so ciJ° prerad izkorišča. Referatu okrajnega sekretarja je sledila živahna diskusija. Med drugimL sta diskutanta iz Lesc in Bleda navzoče sezna- Plenuma okrajnega komiteja ZKS Radovljica so se minulo soboto udeležili člank okrajnega, mestnih, občinskih in tovarniških komitejev ter članfc sekretariata okrajnega odbora SZDL. Poleg navedenih, ki so tnalo dvorano Fizkulturnega doma na Jesenicah povsem napolnili, se je plenuma udeležil tudi član Izvršnega odbora ZKS tov. Tomo Brejc. Sekretar okrajnega komiteja tov. Mirko Zlatnar, ki je plenum vodil, je predlagal, naj bi proučili pismo CK ZKJ in v zvezi s tem pregledali ter ocenili delo posameznih orga- Občinski praznik skuđji je nekako opozoril tudi na slab odnos jeseniških komunistov do našega tiska, kajti ugotovljeno je, da je na Jesenicah le vsak peti član ZK naročen na glasilo ZKJ »Ljudsko pravico - Borbo«. Tov. Tomo Brejc je pitpomnil, da komunist še vedno ni dovolj politično razgledan, zato si mora vsakdo prizadevati, da se izoblikuje v kk pravega komunista, ki je na vsakem koraku na mestu ter drugim za vzgled. Plenum OK Radovljica je sklenil odslej temeljiteje razpravljati o sprejemanju in izključevanju članov. Osnovnim organizacijam bodo v bodoče bolj pomagali in poskrbeli za pravilno tolmačenje pisma CK ZKJ jn njegovega pomena. Poslopje drž. gimnazije V Domžalah, kjer je razstava ljubljanskega okoliškega okraja Trličanov Pogled na Gorenjski sejem V šestih dneh 14.000 obiskovalcev - odkupljeno je za 20 milijonov dinarjev blaga pred dvanajstimi leti prvi borci iz Tržiča odšli v kranjsko-tržiško partizansko četo, je LOMO Tržič proglasil 5. av- Lesc in Bleda navzoče sezna- Kranj, 5. avgusta 1953. že vršnega sveta LRS tov. Ivan dela in že od novega leta pre- vanjske stiske in visokih cen gust za občinski praznik. Letos nila s kaj čudnim odnosom do- šest dni se zlasti v popoldan- Maček in več članov Izvršnega jemamo vsi samo 80% plače, pohištva to novost marsikdo z so ga prvič svečano proslavili, mačinov do tujih letoviščarjev. skih urah vali reka ljudi proti sveta. Gorenjce in tujce sreču. životarimo, životarimo. Dobro, veseljem pozdravil! Med raz- Na predvečer praznika je bila Ljudje klečeplazijo okoli njih, osnovni šoli, kjer je od 31. ju- jemo na odprtem razstavnem da smo v začetku julija prodali stavljeno sobno opremo priteg- množična manifestacija na zraven jih pa odirajo, kar se lija dalje Gorenjski sejem. Do. prostoru, ko si ogledujejo raz- v Anglijo pol vagona čokolade, nejo pozornost izdelki Mestne- Glavnem trgu, naslednji dan le da. V tem prednjačijo seve- slej si je izdelke gorenjskih stavo kranjske Komunale še Tako bomo lahko spet naku- ga tapetništva — Kranj, čedne Pa so meščani obiskali grobove da gostinska podjetja. Tak od- obrtnih in industrijskih podje- več pa jih z zanimanjem ogle- pili nekaj surovin. Valuta nam kose razstavlja tudi tovarna fi- padlih borcev, ki počivajo v nos na tujce prav gotovo ne tij ogledalo že 14 tisoč ljudi, duje leseno visokopritlično mon- daje po grbi«, zavzdihne, ško- nega pohištva iz Tržiča in pod- t-ržiški občini. naredi najboljšega vtisa. V di- med njimi podpredsednik Iz- tažno hišo Lesnega industrij- da, pa saj vendar čokolada jetje »Les«, ki je doslej raz skega podjetja Kranj, čeprajv spričo svoje hranilne vrednosti prodalo že za 1 milijon dne v stavba ni velika, bi zadostovala ni noben luksuzni artikel! tudi za številnejšo družino, kajti prostori so zelo racionalno pofeni pa cene ne bom smel spreminjati! nih sob, spalnic in kuhinj. Bolj kot mizarji, so se po- izrabljeni. 850.000 din, kolikor stane, vsekakor v primeri z zidanimi hišami iste velikosti ni dosti Vodovodna in električna trudili čevljarji. Vsa razstavljena obutev je zelo solidno izdelana, zlasti čevlji kranjske čevljarske zadruge in športna Razredno davčno politiko bomo dosledno izvajali Davkoplačevalci v radovljiškem okraju - Upravičenost do otroških doMad - Delo okrajnega in občinskih ljudskih odborov Okrajni ljudski odbor v Ra- valci, je advokat dr. Furlan iz tamkajšnjega ObLO že ugo- dovljici bo pričel z vso res- Radovljice, ki je prijavil 156 tavljal neupravičenost preje. Gorenjskem sejmu zagotovil Ze če že nmiaj0 svojih zastopni- je zelo lična in prožna. Od obu- ttostjo in ostrostjo reševati tisoč 424 din ibrutto prometa in manja otroškega dodatka pri tn kuPce- kov na razstaviščih, »Na ogled tve, ki jo razstavljajo obrtni- vprašanja davkov, kajti ljudje 94.484 din netto dohodka na posameznikih. Na seji ObLO, v bližina montažne hiše je je vse, kar znamo delati, kdor ki, najbolj ugajajo copati vseh imajo zmeraj več davčnega za- leto. Torej nič več kot 7.870 kjer so o tem razpravljali, pa Okrajna zveza kmetijskih za- bo hotel kaj kupiti, bo že pri- vrst, izdelani v Tržiču ter le- ostanka in se zelo malo menijo din mesečnega zaslužka ali to- je predsednik naletel na spon- drug razstavila različne polje- šel do nas.« Res preprosta ute- »ene šatulje In pokali Dragota za davke sploh. Res je končna liko kot ima pomožni državni tan odpor vseh odbornikov, ki delske stroje in sredstva za meljitev, ki odlično dokazuje, Višnarja z Jesenic odmera davkov za leto 1952 uslužbenec mesečne plače. Ver- so kljub prepričevanju predsed- zaščito rastlin. Tu srečujemo da naši obrtniki niso v zadregi izšla šele sredi letošnjega leta jetno >težko« preživlja sebe in nika izglasovali, da bodo ne- predvsem kmete, ki kažejo za- glMe naročil. Zlasti pohištveni bi bilo verjetno bolje, da družino, saj mu solastništvo upravičenci še nadalje preje- bl davčne osnove pripravili in hiše na Rimski cesti 18 v Ljub' mali otroške dodatke. V šestih Ja, potem pa cene ne bom obutev »Alka« iz Dupeli Ven. napeljava ter druga oprema gmel spreminjati! Tako neka- dar pa pogrešamo še pri raar- notranjih prostorov pa bi ta ko mi je ^„^^i neki raz_ sikaterem čevlju tistega, čemur znesek povečali na poldrug mi- stavljalec> ko sem gSi pobara. pravi preprost človek »sik«, hjon, ki ga marsikdo ne pie- la> zakaj obrtniki svojin iz^el- Zakaj si toliko ljudi želi itali- more. m vsnaar m jekov ne opremijo vsaj s cenami, janske obutve? Prav zato, ker kil ji j bodo naprodaj? predpisali prej. Tako bodo davki do 15. avgusta 79 odstotno Pobrani. OLO Radovljica je poslal na teren ekipe, ki bodo Slavko izterjevale in po potrebi tudi rubile. Občine so do se- ljani z dohodkom 9.714 din ni mesecih so na ta način ne-moglo dosti pomagati. V dr- upravičeno prejeli 480.000 dm, žavnl službi bi s svojo izobraz. za kar jih Zavod za socialno bo in bogato prakso zaslužil zavarovanje toži. Oglejmo si vsaj 14.000 dinarjev! Njegov nekoliko pobliže teh 167 »u-poklicni kolega dr. Dobrave pa pravičencev«, ki prejemajo o-Plet<>nina« zmeraj bolj bogati pestrost in asortiment svojih izdelkov »Iskra« se je na Gorenjskem sejmu zelo postavila: razen že znanih, toda izpopolnjenih aparatov i,n instrumentov ter instalacijskega materiala razkazuje četrti izpopolnjeni tip kinoprojektorja za široki in novi kinoprojektor za ozkj film. Velik grafikon prikazuje, da je prodala tovarna v Srbijo že 217 kinoprojektorjev, na Hrvatsko 138, v Bosno in Hercegovino sedem manj in v Sloveniji 106 kinoprojektorjev za 35 mm film. Razen tega je izvozila že 161 kinoprojektorjev v Nemčijo, Turčijo in na Kitajsko; naročil jih je tudi Pakistan. Novost pa so poštne centrale. Primerek, ki ga podjetje razstavlja, je izdelan za tri poštne linije s 50 notranjimi priključki. Lahko pa bi centralo dopolnili, tako da bi slu- nimanje zlasti za brzoparilni- mizarji ne. To v precejšnji meke, mlatilnice in pluge. Vsi ti ri povedo že njihovi izdelki V ŽUa d(^tim im stroji so že odkupljeni. (Ni pa primeri z lanskimi, so letošnji inn {n^miTYJ ^.vi,-..^,; ~„ kaj prida zanimanja za trak- veliko manj kvalitetni. Morda '■J" torje in škropilnice, ker so za delam mizarjem krivico in so 5 posamezne kmete le predrage, tako pohištvo razstavili pač Med številnimi stojnicami- je zato, ker je cenejše. Mislim pa, obcmski' pj^^ oć^x , „«.„,„.. ,>ee da bi v bodoče kaj ainali/.o komisije smatral za ludi stojnica Gorenjske tovarne j» J* ■» kdo Kupuj« poinsno, ]ju slovenski poročevalec r. in takega še dopustili Psi lajajo, »sovražen akt proti našim de- čokolade iz Lesc. Na policah •*> rad primaknil še nekaj tu tri druga podjetja pa so si jih ivana gre naprej! Speku- lovnim ljudem«. Prepričeval je zagledaš najrazličnejše figurice s^kov, samo da bo spalnica, ^ omislila ,..ti in utajevalcl nas res ne komisijo, da je polproletariat lz čokolade, kakršnih v naših W ™u «» verjetno služila do 730.000 din Seveda se je mož bodo ovirali pri izvajanju do- bolj vesten pri svojem delu, da trgovinah ni naprodaj. Zal je smrti, res lična se noKaj o P»k.o advokata Furlana pri- sl-dne razredne davčne politi- je l*>lj produktiven kot pade- vse silno drago, zlasti mlečna pripomnila X ponistvu. 1 Prodal avtomobil ocenjen 74 000 dinarjev, za 3.550.000 dinarjev. Zaslužil je torej približno 3,5 milijona din. Za no-vl avtom,il.il pa je dal /1 niili-lon 237.000 din. Res nas ne bi **nlmale njegove kupno pro-^jno pogodbe, če ne bi bilo kar Savkov. Obdavčen je bil na lan ti 100 internimi priključki. Za poštne centrale (stanejo 6 milijonov, 3 milijone samo uvoženi deli, se zanimata Idrija in Po- se večje pa je povpraševanje po svetlobnih dinamih za dvokolesa, katerih prototipe je videti na Gorenjskem sejmu. Kaže, da bodo dosti boljši ka- *°*lf' In'kVmilsTja" je "ponovno ke lovni ljudje, ki žive izključno čokolada z lešniki: eno reberce rdh žurnahh, zlasti v inozem-,>r,,*rl"dala njegove finance ter OLO v Radovljici je sestavil od osvojih zaslužkov in otro- 50 dinarjev. Če vprašaš proda- skih, vidimo nove kose pohitela do zakl iučka, da se je komisijo, ki je napravila ana- ških doklad. jalca, zakaj vendar tako viso- štva, ki jih je mogoče upo-**■ amotila Povsem upravio©- Uzo upravičenosti prejemanja Med OLO in ObLO do pred- ke cene, se ti nasmeji: »Kako rahljati za več namenov. N. pr. kor uvožen^ škoda pa, da tudi 110 Je popravila prvotno davč- otroških dodatkov. V občini ŽL kratkim ni bilo pravega sode- naj "bi ceneje prodajali? Stop- knjižno omaro, kombinirano z precej dražji, že v času Gorenj. n° postavko n-t 1 3 milijona di- rovniei je prišlo do primera, ki lovanja. V primerih, ko ObLO nja akumulacije je 250, pro- zložljivo posteljo, kavč za dve skega sejma je prejela »Iskra« carjev. zasluži vso grajo. Preden je niso našli prave rešitve in nI- metnega davka pa 45% na pro- osebi. itd. Zakaj ne bi naši ml- za 5100 dinam prednaročila. I>rugi primer ki jasno priča komi.sija pretresla upravičen- so znali naprej, jun OLO ni dajno ceno. Saj se trudimo, pa zarji začeli izdelovati kaj po- ak(> je i našimi davkopla.ee < e v Žirovnici, je predsednik (Nadaljevanje na 2. strani) vseeno ne gre drugače. 17 nas dobnega, saj bi zaradi stano (Nadaljevanje na 2. strani) Na gospodarski razstavi t Do Pred občinskim praznikom Iz doslej neobjavljenega govora pesnika # 9 Otona Župančiča na drugem partizanskem Sodelujejo r glavnem le gorenjska podjetja dnevu ▼ Kropi, dne 19. avgusta 1946. leta šega kamniškega okraja mo- x Veselje ™* Je m posebna da je shodil, pa do sivega star. ramo reči, da še m popolna. f™em pozdraviti da- ca in sključene starke. Pastir- razstava sal« Domžale razstavlja vrsto Izostala so nekatera važna nasnJi Partizanski dan, ta za- ček, ki je nedolžno krave pa- v Kropi Nemci so poskušali tod okrog s kinom na avtomonilu in s propagandnim radiom, ki naj bi domačinom prekoval pamet — dvakrat je zgorel — da ni mogel več širiti gnilih misli in maličiti slovenskega jezika. In tako je veljala Kropa malone česar ne bi že sami vedeli, o Kar je bilo sposobnega za pu- Zes Čas Za osvobojeno ozemlje, čemer bi se res izplačalo go- ško, je bilo T partizanih S" kam°r Si ^ Upah Nemci> in vedni kraj, to delavno, zvesto sel, je bil že obveščevalec m in pogumno ljudstvo. Vendar kurir, ki je prenašal važna moram priznati, da sem tudi sporočila gestapovcem pred no- v zadregi, kaj naj vam povem, SOm do partizanskih postojank dosti je bilo tu vojaških pogrebov s partizanskimi salvami tik pred nemškimi postojankami. Te in druge reči mi je pravil o Kropi in tukajšnjih med- V soboto, 1. avgusta, je bila lovne halje ter moške in žen v domžalski gimnaziji odprta ske bolniške srajce. »Univer prva gospodarska ljubljanskega okoliškega okra- slamnikov, čepic, klobukov In podjetja, n. pr. tovarna »Ti- ja. V 12 precej velikih učilni- rudarskih čelad, »Trak« iz tan«, »Keramično-kemična in- cah dvonadstropne stavbe raz- Mengša pozamenterijo, »Svila- dustrija« in »Stol« iz Kamni- stavlja svoje izdelke okrog 80 nit« iz Kamnika svilene kra- ka pa tudi drugi, .ki Ibi s svo- industrijskih podjetij, obrtni- vate, šale, rute in frotirke, to- jim sodelovanjem na razstavi kov, trgovskih in gostinskih varna »Induplati« iz Jarš pa lahko izraziteje poudarili go- podjetij. V pritličju vzbujajo se je predstavila z bogato ko- spodarsko dejavnost tega se- voriti. Ako vam mogoče ne bo ma v Kropi sami pa, najsi je pozornost izdelki mizarskega lekcijo svojih izdelkov. verovzhodnega kota Gorenjske. no,vo> ^asr vam bom povedal, bila obdana z grobovi, najsi so pomočnika Gregorja Cerarja iz V usnjarski stroki se med Razstava je v glavnem ogle- Pa naj vam pokažem vsaj do- padali talci, moški in ženske, Lukovice, ki je po lastni za- razstavljalci najbolj odlikujeta dalo industrije v tem kotu, kaj- bro voljo, mojo ljubezen do kljub krvavim bojem, ki je od misli izdelal lično mizarsko Usnjarski tehnikum iz Domžal ti obrtništvo je tu slabše zasto. vas, moje spoštovanje vašega njih Jelovica posejana z na- stružnico in kmetijski sejalndk. in kamniška tovarna usnja, pano. Po odpravi naštetih po- dela in zadržanja v zadnji voj.. širni in nemškimi kostmi, pa Voinih ^razm^ah**^ Razstavila, tlldi živilsko ir>rlll- mMtAm lrr\ *M«*aAVi -i-r, iic^a ™™-SlJ-l-!i,r,W-i K~ ~oni Alfn Irdai cp io Tvrrtrva fOv. +«1H/t. Hol/v rlial-in tolr/v /I„ ir> J. 0111 PrrjaieiJ, K1 čez žale. Od obrtnikov so najbolj ni. Na razstavi je zastopano mercialni značaj, ki gaza zdaj no osvobojenje je visoka pe- venski poročevalec« je izviral iz in' "p^ot do^niirT ^In wato^ooi zastopani mizarji, v glavnem tudi domače turistično društvo še nima. Zanimanje za trazsta. sem zavedne odločnosti, zve- bližine Krope, kjeT je bila ti- službo so opravljali n^eprosti iz bližnje okolice Domžal. Raz- s fotografskimi posnetki pla- vo pa je kljub temu precej ve- stobe, pravilnega pojmovanja skarna; vse zvez- so šle skozi mali ljudje ki so s težkim d * stavljajo moderno pohištvo, nin in planinskih domov, ckr. liko, saj si jo je samo pre- dolžnosti do domovine, nezlom. Kropo Z avtomobili, s parom lom pridobivali sebi in svodi Miha Arnez iz Spodnjih Jarš gostinska zbornica pa je pri- teklo nedeljo ogledalo nad dva Ijivega poguma. Vse je sode- konj se je prevažalo za Kro- družinici boren košček trdeea pa je razstavil odlično izdela- pravila majhno kulinarično tisoč ljudi. tavalo, od otročička, ki toliko po; stalno so bili tu mitingi kruha no kmečko sobo, ki dokazuje razstavo. proizvajalčev okus in razume- V drugem nadstropju je o-vanje za narodno umetnost, paziti izdelke Furlana iz čer-Lesna industrija Domžale je nuč, izdelke tovarne kovanega dala na ogled model pohištva orodja iz Kamnika, dalje us-za hotelske sobe, ki ga izde- njeno galanterijo tovarne »To. luje serijsko. Tovarna glasbil ko« iz Domžal in izdelke »Mo-iz Mengša je v prvem nad- tvoza« iz Grosupelj, domžalske strop ju zavzela in opremila s -vrvarne Adamič in litijske pre-svojimi izdelki celo učilnico, dilnice. V obrtniški oblačiini Razstavlja kompletno opremo stroki je najbolj zastopana za salonski orkester in nov iz- »šivalnica« iz Kamnika. Razdelek tovarne: ustno harmoui- stavljajo. pa še tapetniki, sed- Naša reportaža s sejma Nadaljevanje s 1. strani) Isto velja tudi za novi proiz- »Standart«, tovarna podplat- . vod »Inteksa«, za blago »Cen- nega usnja je tokrat razstavil UkPvl ci«. Barvna harmonija? Je ni. poleg trdega, nOpremočljive. Ženski dežni plašč Je pa že closti 1001J 0lkusei1 no'vi &a podplatnega usnja tudi lah- r proizvod te tovarne »Lepa De. ko upogljivo namenjeno za Kranjska tovarna »Sava« je sanka« in enobarvno blago za moderno, lepo, prožno v svojem paviljonu uredila ce- moške poletne obleke. Prijetno letno obutev. V istem paviljo- S taho razstavo bi si upal v inozemstvo Na prvi pogled turistična, razstava v Kranju ni nič kaj ko »Pionir«. Razstavljata še larji, ščetinarji in čevljarji iz Io Plažo: Nad drobnim peskom pa presenečajo izdelki »Zvez- nu razstavlja še vrsta čevljar, tovarni lakov iz Domžal in Domžal, Most, Komende, Meng- se k°šati palma iz gumijeve de« iz Kranja, posebno tiska- skih industrijskih in obrtnih 2SnTrEt razstavnin ^>v°- Medvod, Kemična tovarna Dom. ša in Kamnika. Na gimnazij- £obe in »e ogleduje v bazenu ni vzorci na platnenem blagu podjetij. »Triglav« mora imeti ^ ip nS^Ar^Tn" Žale, Papirnice Količevo in to- skem vrtu so razstavili kovači v katerem plava ležalna bla- za zavese ni kaj oporekati. že dovolj kupcev, kajti sicer ™Xr JlTSr«^JSttr t^Z celuloze iz Goričan. in kolarji prav čedne zaprav- zma- Pod Palmo Pa zagledaš Zato tudi tolikšno povpraševa. bi ne prikazoval med redkimi J^SSezveze^Sta^lriSteraSl ške in zdravniške plašče, v glavnem razstavljalci iz biv- ristične zveze Slovenije izrazil, da bi si upal s to razstavo tu- predmeitov je malo, so pa zato tembolj pomembni. Za turiste in planince bosta nova reliefna zemljevida, ki ju je izdelal znani kartograf Ivan Selan, ve. varna Slednji dve imata skupno, o- ljivčke, karoserijska delavnica k<>Palne žoge vseh velikosti, po. nje. novimi vzorci čevlje, ki jih do- kusno aranžirano razstavišče. Vir pa velik gasilski avto, ki tovalne blazine ... Res posre- Bombažna predilnica in tkal- biš v vsaki novi prodajalni. Do. . ino7.m<4tvn Ra7,tavlifMiib V sosedni učilnici razstavlja ga je izdelala za gasilsko četo čen aranžma- »Savinih« špoTt- niča Tržič je tokrat razstavila sti bolj zanimivi so proizvodi _„_v,__^_ r^„:,"^^1JOT~ tovarna sanitetnega materia- v Vevčah nm artiklov. V drugem kotu poleg znanih in renomiranih nove kranjske tovarne ^Planila, ki med drugim prikazuje Za domžalsko gospodarsko Pa zagledamo med znanimi beljenih in surovih platen tudi ka«, ki bo kakor je videti, skr-tudi nove proizvode — kirur- razstavo, na kateri sodelujejo proizvodi te tovarne gumirane barvaste, namejene za moško bela ne le za solidnost obutve, ženske dežne plašče iz vzor- perilo. Razstavlja pa tudi pre- temveč tudi za ličnost, prož- častega in enobarvnega blaga, jo vseh številk za strojno tka. nost in ortopedsko brezhibnost, . Te dni bo podjetje izdelalo že nje in takoimenovano kniting čemur mnoga naša čevljarska rKega P?"^la'k T*,. p™ V2"" tudi prve metre gumiranega prejo za kmečke ročne statve, podjetja ne posvečajo dovolj cJKJJrl i^te^MM? ASne svilenega blaga. Vsekakor bo ki gre odlično v prodajo. pažnje. Sigt pa KranT pa ženski svet to novost po- Dom slepih je letos dosti bolj Kamnišk JA'lrpe Karavanke in zdravil, zlasti ce cene ne bodo Se izplaca pogledati! skrbno uredil svoje razstavišče Koroško Na ^ 'led je še orien. preveč astronomske. r» kakor lani. Pleteni stoli in mi- karta Tržiča z okolico Ureditev je že lepa, toda... Po umetno kovanih lesten- za, raznovrstne šcetke, metle ^„^ Cf„ai,mm cl,,minii ;„ Vo Gorenjske tekstilne tovarne cih, pepelnikih itd. Kroparje in podobno ■— vse je so se res potrudile, da bi bila marsikdo pozna, vendar ličnih izdelano in lično aranžirano. Odlikujeta se še Okrajno pod Slabo sodelovanje med ljudskimi odbori Nadaljevanje s 1. strani) 17 po številu. Značilno je, da nudil dovolj pomoči. Zato je so ti odborniki vse konkretne tudi prišlo do primerov v Sr. naloge dosledno odklanjali. De-vasi in Žirovnici. V Kranjski lavci-odborniki so komaj pro-gori so občinski možje sklenili, drli s svojim predlogom, da da nacionaliziranih, t. j. držav- se zamenja predsednik gospo-nih hiš ne bodo prodajali, ker darskega sveta, novemu pa se se bodo bivši lastniki »v krat- da pooblastilo, da zamenja vse kem vrnili«. Podoba je, da od- nedelavne člane sveta. Tudi ne. borniki sami nimajo zaupanja kateri okrajni odborniki so po. v družbeni red in ljudsko ob- dobni mestnim odbornikom. Ne last, katere predstavniki »o. Ko udeležujejo se sej svojih obje okrajna komisija prišla ugo- činskih odborov in tako niso tavljat obseg nacionalizirane seznanjeni s problemi v svojih imovine v Kranjski gori, so vaseh. Na zasedanjih OLO raj-bili ljudje glede na miselnost ši diskutirajo o svojih davčnih ObLO prepričani, da je komi- obremenitvah in se pritožujejo sija prišla vračat nacionalizira- nad krivičnimi odmerami, tako no in zaplenjeno imovino. Po- Kocjančič kot Palovšnik, kakor budo za to nesmiselno zablodo pa bi reševali splošne okrajne sta dala odbonuka Volbank in probleme in davčno politiko. Gregorij Franc - Govedar. OLO v Radovljici je uvidel. Občinski odbor Mojstrana je da je tako stanje nevzdržno, brez okrajnega dovoljenja do- Zato je sklenil, da bodo člani volil nekemu kmetu brezplačen Zbora proizvajalcev in ostali posek v nekdaj njegovem, a odborniki v bodoče redno pose-sedaj nacionaliziranem gozdu, čall seje ObLO in na ta način ne da bi ugotovil, alt je gozd pomagali reševati problemati -clidno relief Storžičeve skupine in Zaplate ter več umetniških fotografij z gorenjskimi pokrajin-T" skimi motivi. Zlasti novi posne, jetje pohištvenega okovja iz Kranja v snegu, vsakogar Kamne Gonce in Tovarna kos m,t pt,nP. JKnkor lani, m t"uli m srpov Ti letos na ogled maketa Kranja razstavljenimi kosami ni dosti ' 3 slehcrno leto tulcih, ki bi si jmh lahko posluževal gorenjski kmet. Bogato pridobiva na zgodovinski vrednosti. Tovariš Selan, ki jo je izdelal, namerava 1960. leta novo maketo Kranja. izbiro svojih proizvodov prikazujeta tovarna »Runo« iz Tr- "vu^^{ žiča ter Industrija pletenih iz- Q)b , đeOkov, rokavic in konfekcije, ^^^2^ ki zmeraj bolj pridobiva na u gledu. Podjetje »Vino« iz Kra- Turistično društvo Kranj r; njl pa-P^"Se ! Javlja tudi arheološke najdbe iz Kranja, ki prikazujejo raz. Ob primerjavi obeh maket bo videti nagel procvit gorenjske metropole. az- vnj tega naselja od prazgodovinskih časov do 18. stoletja. In še neUaj o kulinarični razstavi Marsikoga pritegne tudi ku- pod upravo GG Bled ali obči- ko. Prav tako bodo v prihodnje njihova razstavišča čimlepša. cizelerskih in graverskih izdel. lahko hranilo 40 vagonov več linarična razstava s specialite- ne. LOMO Radovljica ni vedel, na sestankih SZDL in Zborih Arhitektom in aranžaerjem kov, novih kroparskih umetnin, vina kakor sedaj. tami, ki jih je pripravil šef ku- koliko ima zemlje splošno ljud- volivcev delovni ljudje podrob. ysa čast, Toda N{ treba šo marsikdo ni videl. Zato na skega premoženja. Dajal jo je no seznanjeni s političnimi in ^ prefinienetra oku Gorenjskem sejmu vzbujajo v najem, ne da, bi pobiral na- ekonomskimi vprašanji. Na ta ga . t marsikatero zlasti precejšnjo pozornost. V ličnih jemnino. Najemniki pa so način bodo delovni ljudje do- ■■ naravnost od škatlah razstavlja tovarna kljub temu od podnajemnikov bili trdne politična temelje, ta „ "t, I »Plamen« nova smučarska stre- Prikupen aranžma in ocllična kvaliteta blaga slehernega pritegneta sejma o kvaliteti svojih vin s poskušnjo«. Po 20 dinarjev prodaja kozarček tega ali onega najboljšega buteljčnega vina! Zato je ta paviljon najbolj obiskan. Pravijo, da v kvaliteti Slovenija-vino niti Ljubljana-vino temu podjetju ne moreta konkurirati. Ker se lepo razvija, namerava v kratkem povečati svoje kleti, tako da bo pobirali podnajemnino. LOMO množična aktivizaclja pa bo bija. Kranjska »Tuskanma« je sestavljajo razen štirih delav- najiboljša priprava na jesenske res da razstavila nove vzorce, cev samo kmetje in obrtniki, volitve. ki pa žal niso za naš okus. Pestra komunalna dejavnost v radovljiškem okraju Gradnja novih iol in obnova cest - važna investicijska dela V investicijskem načrtu predvidene gradnje letos lepo napredujejo. Delavci kopljejo temelje za stanovanjske dvojčke, ki bodo verjetno še pred zimo pod streho. Tako bo mogoče tudi v snegu nadaljevaiti z delom, že v enem mesecu bo gotova nadzidava okrajnega sodišča in osnovne šole. Pouk se bo sicer radi tega 14 dni zakasnil, vendar pa bodo z nadzidavo pridobili prepotrebne učilnice. Končno jo OLO organiziral podiranje barak nasprotii kopališča, ki so bile lepi radovljiški okolici vse prej kakor v okras. Na tem prostoru bodo uredMj park ter otroško in športno igrišče. Nova kinodvo-rana bo v kratkem gotova. Tako bodo Radovi ji čani kmalu spet obiskovali kinopredstave, ki jih že precej pogrešajo. Telovadno društvo »Partizan:* si bo v tem poslopju uredilo moderno telovadnico. Okrajni ljudski odbor bo v enem mesecu preskrbel radovljiški enoti KNOJ nove prostore in tako pridobil v Grajskem dvoru sobe za turiste, katerih Radovljica sedaj nii'ia. Tudi »Triglav« bo preurejen In bo že prihodnje leto služil gostom. Radovljiški okraj ima precej zelo slabih cest, zato so jih začeli sedaj obnavljati. Cesta iz Radovljice do Lesc bo s hodni- ki za pešce široka 8 metrov. Cesta, ki bo vezala Bohinjsko Bistrico z Blejskim jezerom so že trasirali. Delali jo bodo tudi pozimi. Začeli so modernizirati še cesto iz Žirovnice do Jesenic. V okraju gradijo več novih Sol, med drugim v Gozd-Mar-tudjku, v Lipnlcl pri Kropi, v Drežnici itd. Tako bo mnogim otrokom prikrajšana dolga pot v šolo, pa tudi šolski obisk bo bolj reden. Prvotni kredit — 20 milijonov — za gradnjo stanovanjskih hiš delavcev in nameščencev je okrajni ljudski odbor zvišal na 26 milijonov in tako omogočil, dte. si bo več delavcev gradilo lastne domove. melna »Smuk«, ki prav nič no zaostajajo za inozemskimi. Naši smučarji bodo s ceno najbrže zadovoljni, saj stanejo samo 1800 dinarjev. Pravzaprav Kroparjl niso dragi. Stenske ure ti prodajajo že za poldrugi tisočak, nad 5000 din pa ne stane nobena, ki jo vidiš na Gorenjskem sejmu. Le kar se novih svetilk za nočne omarice tiče, se mi zdi, da bi bile lahko bolj lične za ceno, po kateri jih prodajajo. Zadruga >Niko« iz Železnikov razstavlja vrsto zanimivih izdelkov: najrazličnejše centrifuge, šestlla, pisarniški pribor, precizne analitične tehtnice, laboratorijske mešalce kar vse, zelo zanima študente kemike in učiteljstvo. V paviljonu Rade Končara lz Zagreba, Klektrotehne i/. Ljub. 1 jane in Elektrotehničnega pod-jeitja iz Kranja je poleg drugih električnih strojev tudi električni grelec za vodo, električna pečica in stroj za mede-nje masla. Vse te moderne gospodinjske naprave privlačijo ženske, škoda le, da si bo npr. grelec za vodo, marsikatera gospodinja težko kupila, ker stane nič manj kot 24.000 din. Gospodinje povprašujejo tudi po sesalcih za prag, ki jih pri nas še ne dobiš. Čevljarska zadruga Kranj slovi pnnlvNUHi ]M> solidni izdelavi še In še bi lahko opisovali razstavišča tovarn In obrtnih podjetij, če bi nam prostor dopuščal. Ob koncu naj povem še to, da se je večina podjetij letos bolj potrudila glede ureditve rn/lsitavisčn kakor lani in — zla.sti tnvovska. podjetja glede izbire razstavnega blaga. Jo pa tudi res, da veliko bolj izstopajo izdelki industrijskih podjetij kakor obrtniških, morda zato, ker jih je več. Postani član Prešernove družbe hi nje golniškega sanatorija, tov. Maks Kokalj. ČJeprav Izbira ni kdo ve kako bogata — večidel so razstavljena le mesna jedila -je velikega pomena za razvoj našega gostln-sitva. Jedi namreč pripravlja tov. Kokalj s pomočjo kuharic, luslužlK'nih v večjih gorenjskih gostinskih obratih. Strokovnjaki iz Ljubljane in Bleda ao razstavo zelo pohvalili, hvalijo jo pa tudi tisti obiskovalci, ki ob večernih urah razstavi jene jedi za male denarje odkupijo. Seveda bi bila izbira bolj bogata, če bi ne bilo sedaj poletje, in zato lov na nekatere vrste divjadi prepovedan. Uboj v „Iskri" pred 1. maja ,1953 je !bil na veselici v industrijski menzi tovarne »Iskra« v Kranju ubit Janez Jenkovec iz Zg. Bele pri Kranju, ki je zadnje čase stanoval na Gorenji Savi. Povzročitelj smrti, Jože Galjot liiz Kranja, se je pred kratkim zagovarjal pred sodiščem. Janez Jenkovec se je na veselici močno opil. Na oabavo je v jutranjih, urah prišel tudi Jože Galjot s precej vinjenimi kolega. Kmalu je prišlo med Jenkoveem in Galjotom do prepira, vendar je Jenkovec brez pravega povoda Galjota udaril. Začela sta se prerivati in padla med steklenice. Nevihta se je za kratek čas pomirila. Kmalu pa je Jenkovec spet začel siliti v Galjota. Le-ta ga, je močno udaril s pestjo po obrazu, tako da je Jenkovec omahnil po tleh. Z glavo je priletel na pod. Slišati je bilo močan pok. Jetikovec je c-ble-Žal nezavesten. Nekateri gostje iso takoj priskočili na pomoč in ga odnesli k mizi misleč, da je le močno vinjen in da se bo počasi iztreznil. čez nekaj časa je Jenkovec popil celo polovico čaše vode, ki mu jo je dal upravnik menze. Nato so ga pustili v menzi. Ko so prišli opoldne abonenti h kosilu, so našli Jenkovca mrtvega. Truplo so pregledali zdravniki inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ki so ugotovili na Jenkovcu na zatilniku pod-pludbo, nastalo ob padcu na trda tla. Zaradi padca je nastala krvavitev v možganski votlini, ki je povzročila smirt. Ugotovili so tudi, da je bil Jenkovec v času poškodbe zelo pijan, kar je vsekakor vplivalo na jakost padca. Galjot se je pred sodiščem zagovarjal, češ da je udaril Jenkovca v silobranu. Zagovora pa sodišče ni moglo upoštevati, saj je v trenutku, ko je Galjot Jenkovca udaril, slednji siltl vanj le tako, kakor običajno isilijo pijanci. Galjot bi se moral vsekakor zavedati, da bo močan udarec v glavo ali celo pod brado pijanca podrl. V takih okornostih je padec zelo nevaren in lahko pride do hudih posledic. Sodišče je mnenja, da je Galjot izvršil ta uboj iz malomarnosti in ga je obsodilo na 6 mes. zapora. Pri odmeri kazni je upoštevalo olaj-šilno okolnost, da je Galjota Jenkovec delno izzival. Galjot se je moral zagovarjati tudi zaradi nekaterih ta-tatvin v kavarni »Evropa« v Kranju, kar vse je napravil že pred ubojem. Sodišče mu je zaradi vseh teh dejanj in uboja odmerilo skupno 16 mesecev zapora. SaU • l&tma vn$&\a • Spod Planinski tabor v Vratih mogočna manifestacija Tovariš Miha Marinko ie čestital k 60. letnici slovenskega planinstva Društveno prvenstvo STRELCI DRUŽINE »DAKI« Z JAVORNIKA SO PREIZKUSILI SVOJE SPOSOBNOSTI če vas zanese pot na Javor-nik ali njegovo okolico, lahko vsak dan slišite pokanje pušk. Tik ob novo nastalem jezeru HE Moistei imajo javorniški strelci svoje strelišče in skoraj ni dneva, da se ne bi vadili v streljanju. Pred kratkim so organizirali društveno prvenstvo, katerega se je udeležilo okoli 50 članov. Vzlic strašnemu neurju so strelci dosegli dobre rezultate: 1. Anton Končnik 188 krogov, 2. Lado Pod-Tipnik (mlad.) 186 krogov, 3. Marjan Langus 184 krogov. Zmagovalci so prejeli denarne nagrade in diplome. Mladinec Podlipnik še veliko obeta v strelskem športu. Za 60. obletnico slovenskega planinstva je Planinska zveza Slovenije priredila v Vratih planinski tabor. V sobotjo in nedeljo se je zbralo v Vratih okrog 5.000 planincev od blizu in daleč. Postavili so okrog 500 šotorov, ki so bili v noči od sobote na nedeljo popolnoma zasedeni. Tisto noč so bili: severna stena Triglava, Ste-gnar, škrlatica in drugi vrhovi slavnostno razsvetljeni. Planinci so se zbrali okrog folklorne skupine, pevskih zborov in godbe. Na slikoviti jasi so predvajali »Kekea« in druge planinske filme. V nedeljo zjutraj so zadone-le fanfare. Slavnostno zborova- nje je bilo pred Aljaževim domom. Na zborovanju je pozdravil planince predsednik Izvršnega sveta LRS tov. Miha Marinko, ki je v nagovoru prikazal planinstvo kot telesno-vzgojno panogo, ki nudi ljudem zdravo razvedrilo in stopnjuje delovno zmogljivost. Po slovesnem zborovanju so množice planincev, med katerimi smo opazili poleg tovariša Mihe Marinka še dr. Marijana Breclja, Borisa Ziherla, Jožeta Rusa, Toma Brejca in druge predstavnike ljudske oblasti, odšle na mesto, kjer je bil svečano odkrit spomenik v narodnoosvobodilni borbi padlim planincem. , V nedeljo bo odprt planinski dom na Veliki planini Mlado planinsko društvo iz Domžal bo v nedeljo, 9. avgusta, odprlo planinski dom na Veliki planini, že lani v oktobru je bil dom dograjen, zdaj pa so dokončali tudi notranjo Slavnost kamniških planincev PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Restavracija »Dom« je odprta. V kulturnem domu Podjetja Kamnik so imeli v soboto zvečer prisrčno svečanost. Praznovali so zaključek urejevanja doma. Ob tej priliki so preselili tovarniško menzo V nove prostore, ki so zdaj na razpolago vsemu kamniškemu občinstvu. Prostori so zelo o-kusno urejeni. Pred restavra-ocijo je lepa tlakovana terasa in Kamničani so po svečanosti tam zaplesali. Kino »Dom« je dobil dva nova aparata iz tovarne »Iskra«. Prva poiizkusna predstava je pokazala najboljše rezultate. Kino dvorana v novem kulturnem domu bo odprta šele v septembru. Uspele karikature kamniških plavalcev je napravil tov. Bojan Hegl. V izložbenem oknu na glavnem trgu vzbujajo veliko pozornost. V torek smo na kopališču Baman čakali najavljene prvenstveno tekme med kranjskimi fn kamniškimi plavalci. Zbranih je bilo nad 500 gledalcev. Ker Kranjčanov ni bilo, so kamniški plavalci priredili klubske tekme. KAMNIŠKI GASn,CI DOBILI NOVO ZASTAVO Ob prisotnosti mnogih gasilskih društev in ustanov so kamniški gasilci razvili nov društveni prapor, za katerega je napravila osnutek tov. Fra-nica Kratnarjeva. Kumovali sta tov. UršiČeva in Kratnarjeva. Slednja je z lepim nagovorom izročila novo zastavo tov. Homarju. Po zabijanju spominskih žebljičkov se je razvil dolg sprevod po mestu, slavnost pa so zaključili z zabavo v mestnem parku. I Iz Domžal Pred kratkim so začeli v Domžalah graditi veliko javno kopališče, ki je naši občini z 9.000 prebivalci nujno potreb- no. Nekatera podjetja so pokazala, za gradnjo kopališča veliko razumevanje in zato prispevala lepe zneske. Samo »TOKO« je dal v denarju nad pol milijona, na pomoč pa bo priskočil tudi s prostovoljno delovno silo. Isto so obljubila tudi vsa druga podjetja, toda do danes se še niso zganila. Menda ne bo ostalo samo pri blasedah jin obljubah, saj bo služilo kopališče prav delavcem in njihovim otrokom. Iz Krania ZAKAJ JE V KRANJU MESO DRAŽJE KAKOR V LJUBLJANI ? Nerazumljivo mi je, zakaj kranjska klavnica, ki je edini nabavljač in prodajalec mesa v Kranju, le.tega prodaja po dosti višjih cenah kot je naprodaj v ljubljanskih mesnicah Tam n. pr. stane 1 kg govejega mesa 180 dinarjev, telečjega 195 dinarjev, v Kranju pa prodajajo kilogram prvega po 200 din, drugega pa kar po 220 din. Vsa živila so se zadnje čase znatno pocenila, le cene mesa se stalno dvigajo. Potrošnikom je to po-draženje popolnomo nerazumljivo, kajti kar je mogoče v Ljubljani, je možno tudi v Kranju, saj ima vendar Kranj bogatejše živinorejsko zaledje kakor Ljubljana. Da tu ni vse v redu, prav gotovo drži! Iz Radovljice Trgovsko podjetje "»železni -na« v Radovljici je s prvim avgustom odprlo v bivši trgovini »Lerh« novo poslovalnico. Prejšnji lokal je bil za tolikšno množino različnih artiklov znatno premajhen, zato je bila postrežba zelo otežkočena. V novi poslovalnici, katero je podjetje primernio plreured'lo, bodo prodajali usnje, gumo, čevljarske, tapetniške in kolesarske potrebščine kakor tudi kolesa in radio aparate. V starem lokalu pri »KO-MANU« pa 'bo ostala trgovina z železn'no, steklom, porcelanom!, kemikalijam^ bfarvami, in laki. Iz Loke Turistično društvo v škofji Loki marljivo skrbi za razvoj turizma v tem starem, zgodovinsko zelo zanimivem mestu. Ker je društvo še mlado in se bori ;s finančnimi težkočami, so mu priskočila na pomoč domača podjetja kakor: Tovarna klobukov, Gorenjska predilnica, »Motor« trgovski podjetji »Loka« in »Lubnik«, mlinsko podjetje, KZ škofja Loka in gostinska podjetja Škofja Doka. Poklonila so izdatne prispevke, s katerimi si je turistično društvo znatno opomoglo. Turističnemu društvu bi bilo zelo ustreženo, če bi hvalevrednemu zgledu sledila tudi druga podjetja. Z Jesenic SPET SMRTNA NESREČA NA JESENICAH 11. julija zvečer se je na jeseniški železniški postaji pri prerrAku smrtno ponesrečil nad-premikač Jože Mežik, doma iz Planice. Nesrečo je povzročila neprevidnost. Te dni je imelo Planinsko društvo Kamnik slavnostno sejo v proslavitev 60 letnice društva. V okusno okrašeni dvorani bo se zbrali z'astopniki p'anirtstva iz Kamnika, Ljubljane, Domžal in Mengša. .Slavnostno sejo je začel s pozdrav, nim nagovorom predsednik Kari Benkovič, nato pa je dr. zvoke;j podal v zgoščenih besedah zgodovino društva, ki ie bilo ustanovljeno takoj za ljub-ljansk'm ket prvo podeželsko planinsko društvo na Slovenskem. V imenu Planinske zveze Slovenije je čestital društvu njen predsednik dr. Košir, v imenu PD Ljubljana-matica predsednik Štajdohar, zatem predsednik DOMO Kamnik ter zastopniki društev in organizacij. Toplo pozdravljen je bil tudi nagovor Jože Čopa, staroste slovenskih plezalcev, ki vodi zdaj plezalni tečaj v Kamniških planinah. Kamniški planinci so v povojnih letih zgradili kočo na Starem gradu, prevzeli in popravili kočo na Kokrškem sedlu, pripravljajo pa se še na otvoritev povečane koče na Kamniškem sedlu. Verjetno bo slovesnost proti koncu avgusta. ureditev. Dom stoji na položni vzpetini, ki je s severa zavarovana pred vetrovi, žičnica, ki pelje iz doline črne mimo Kisovca, je omogočila hiter dovoz materiala v višino 1500 m. člani so opravili 15.000 prostovoljnih delovnih ur, kredite za gradnjo pa je preskrbela Planinska zveza Slovenije. Po žičnici so prepeljali okrog 300.000 kg gradbenega materiala in vode, vse, razen kamna in apna. Tako je Velika planina, ki je Ljubljani najbližja in najlaže dostopna gora, končno dobila lep in udoben planinski dom. V njem bo lahko prenočevalo okrog 80 planincev, saj ima poleg velikega skupnega ležišča še 7 manjših sob s posteljami. V kletnih prostorih je točilnica, poleg kleti pa velik rezervoar za vodo. Iz velike jediinice imajo gostje krasen razgled na Ljubljano in na okoliške vrhove. Gospodarski koledar Redakcija »Nove proizvodnje" — obzor- nje in gospodarske dejavnosti in jim pomagal nika napredka v tehniki in gospodarstvu v tlo gospodarskega uspeha. Ljubljani, GreGorčičeva 23 — je za leto 1953 izdala „Gospodarski koledar". Vsi naročniki Cene oglasom so: tega koledarja so sc gotovo že prepričali, na celih prvih straneh v velikosti da je glede vsebine, objavljenih tabel, razpre- 15 x 22,5 cm ....... 40.000 din delnic, preglednic, napotkov in opozoril ko- na celih notranjih straneh v veli- risten in potreben vsakemu poslovnemu člo- kosti 15 x 22,5 cm ...... 30.000 din veku. na pol strani ........ 18.000 din Tudi za lelo 1954 bomo izdali „Gospodar- na četrt strani ........ 12.C00 din ski koledar", ki bo najboljši strokovni pri- uvrstitev naslova v seznam pod- ročnik in svetovalec. Zato naj bi bil „Go^ JetiJ..........• • 2.GO0 din spodarski koledar" na vsaki pisarniški mizi, Prednaročniki plačajo za 1 izvod v vsakem obratu katerekoli stroke in lipo- »Gospodarskega koledarja 1954" le 150 din rahljali naj bi ga vsi naši poslovni ljudje.- XT v., .-,„•. . . , , ... . . . . . , .. Naročite torej cimprei pri redakciji „No- Ze sedaj opozarjamo na to vsa industrij- yc proizvodllje» Ljubljana, Gregorčičeva uli- sk;i. obrtna, trgovska ter gostinska j>od- V> Jri ' ■ , ■' . ', , v. . , jetja, ustanove, zadruge itd., da bi se odlo- gL23' P?šj^ PredaI, 33 *A tekoci. raoim pr4 čili za oglaševanje v „Gospodarskom koledar- NB Ml-l-lGO: 1. oglas, 2. uvrstitev Vašega ju 1951". Bolj kol kjer koli drugje jim bo naslova v seznam podjetij, 3. potrebno šte- oglas v „Gospodarskom koledarju" pripo- vilo izvodov ..Gospodarskega koledarja" in mogel do popularizacij« njihove proizvod- nakažite na naš tekoči račun ustrezno vsoto. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Ob povratku v domovino Mladina so danes vse premalo zaveda, kolikšno ugodje in udobnost uživa v FLRJ. ima dovolj pogojev, da se vsestransko usposablja in Izobražuje. Tudi jaz sem imel v socialistični Jugoslaviji udobno življenje, imel sem dobro službeno mesto in primemo plačo. Nisem pa tega znal cčnitl, sanjal sem o obljubljeni deželi ter si utvarjal, da je v drugih državah boljše. Zapustili sem starše, prijatelje, domači kraj in pobegnil V Avstrijo. Čez noč sem ostal brez domačih, znašel sem se hiod tujimi ljudmi, kjer sem se »do slabo preživljal. Vtaknili So me v taborišče, od koder me je neki posestnik odkupil za 14 šilingov, ravno tako kot so v suženjski dobi delali s sužnji Bil sem večkrat lačen kot sit. Gospodar je bil z menoj grob in me je preziral. Vsega tega trpljenja in ravnanja ml je bilo dovolj, zato s kompletnimi ležaji, mesarski stroj za rezanje mesa na motorni ali tudi na ročni pogon ugodno prodamo tudi posamezno. Vse v brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista. Prodam hišico z delnimi popravili. Poizve se med 18. in 20. uro pri A. Kristančič — Kranj, Titov trg 23. Kupim mlado kozo mlekari-co. Naslov v upravi lista. Poceni prodam spalnico Iz trdega lesa. — čebašek, Jesenice, Blejska cesta 52. Prodam kravo s tretjim teletom. — Lokar, Primskovo 141. Sporočamo, da bo odprta gostilna v bivši restavraciji »Semen«, Tavčarjeva 17. Točili bomo pristna dalmatinska vina z otoka Visa. Osebni avto Fiat 1100 bomo prodali najboljšemu ponudniku v soboto, dne 22. t. m. ob 11. uri. — Avto je na ogled vsak dan med delovnim časom. — »Standard«, Kranj. 800 parov dnevno Kranj je proslavil svoj prvi praznik Od začetka maja pa do 2. ki pod vplivom infrardečih žar. varne, zato je tembolj zainte- 1. avgust — prvi občinski avgusta, ko so tovarno »Plani, kov vsaj dvakrat poveča tr- resiran nad njenim procviLoin. praznik Kranja — je ljudstvo ka« v Kranju svečano odprli, pežnost podplatov. — Slovesnosti je prisostvoval proslavilo s številnimi politič- so v svetlih delovnih dvoranah Da bi vsakomur ustregla, bo tudi Tone Fajfar, ki je kolek, nimi in kulturnimi manifesta- nameščali prenovljene stroje »Planika« odprla na Savskem tivu čestital v imenu Izvršne- cijami. Na predvečer praznika zglednem mladem članu SKOJ, na Rupi pri mostu čez Kokro nekdanje Mestne čevljame — bregu poleg svoje prodajalne ga sveta DRS. je bila pred Sindikalnim do- Je posebej spregovorila tov. slovesno odkrit spomenik pad- Kranj, Tovarne čevljev — tudi popravljalnico, kjer bodo Pred otvoritvijo je delavski mom množična proslava, na Ivka Križnarjeva, članica CK u sekretarki AF2 Mileni Kor- Kranj in Industrije obutve — med drugim zamenjavali sta- svet na slavnostnem zaseda- kateri sta govorila predsednik LMS. Njemu in ostalim žrtvam bar - Ireni in borcema Maksu Ljubljana, šivalnice pa oprt- re, že izrabljene gumijaste nju sklenil, da dopolni prvot- občinskega odbora Vinko Ha- se Je poklonil tudi pionirski Jezi _ Grohu in Ivanu Lom- fner in prvoborec A. Brovč o odred kranjske osnovne šole, barju . Joštu, ki so zaradi iz- mili tudi z novimi, na češkem nabavljenimi stroji. Delo je šlo tako naglo od rok, da je nova tovarna že 15. julija pro.zva-jala 600 parov čevljev na dan, od 1. avgusta dalje, ko so vsi stroji v pogonu in vse iv.pi.ave v redu, pa že 800 parov Inev-nc. Nova tovarna izdeluje raznovrstno obutev —• od lahkih in težkih, ročno in strojno izdelanih čevljev za široko potrošnjo, do modne obutve. Tako bo lahko ugodila želji slehernega potrošnika. Asortiment je že sedaj zelo pester in bo- i i je padel v boju z okupatorji gat. Kar morda najbolj prese- '''»^^M^^BHBffi M "^fHfi^HHmHBH Spomine nanj je obudil tov. Ur neča, so modeli otroške in žen. ^J^I^^HkAJSKl^^l^^^^^^^^^l !Šič- odbornik LOMO Kranj ske obutve. Čeprav ima Go- ^ P^Hm^HM^^Hj^HIH^^H^^^^^H Pred Sinkovčevo trgovino v renjska, pa tudi vsa Slovenija, ' ~ J f W^wm Cankarjevi ulici je ob 19.30 uri zelo razvito čevljarsko indu- ..L.- «HHHnHHBSHM^Il zvečer tisočglava množica pri stri jo in obrt, vendarle z ve- . sostvovala otvoritvi spominsko liko težavo najdeš solidno obu. °b razstavišču »Planike« na Gorenjskem sejmu se obisko- plošče vidi šinkovec Janmi tev, ki bi bila tudi za oko pri- i. valci dolgo zadržujejo Q yz(>ru te mladinke je govo. kupna in hkrati ortopedsko (flla Marija Ravtar . Strajnar. brezhibna. In prav v tem se podplate z novimi, trpežnejši- ni naziv tovarne. Na predlog jeva, moški pevski zbor »Ena. nova tovarna : Planika« viso- m{. Tu bodo čevlje tudi kemič- kranjskih boncev se po novem kost« pa je zapel nekaj pesmi. pomenu teh žrtev je govoril tov. Franc Koželj - Vanja, nakar je odkril spomenik in ga pomenu vstaje in o prvih spo- ka nosi junakovo ime. Pri tej dajstva na pomiad 1944 leta padih z okupatorjem. Na pro- slovesnosti je spet sodeloval dU n šorlijevem mlinu v slavi sta sodelovaia moški in moški pevski zbor »Enakost«. zasedo< 0 tem dogodku in o mešani pevski zbor »France Predstavniki množičnih orga-Prešeren« s petjem partizan- nizacij in delovnih kolektivov skih pesmi 80 vse novo odkrite spominske Na praznik si je Kranj na- Plošče zasuli z venci in cvet- del svečano lice V mestu so jem. izročil v varstvo predsedniku bile razobešene zastave, pred Zvečer ob 21. uri pa je stra- terenskega odbora ZB na Ru- domovi padlih partizanskih žiška »Svoboda« na Trubarje- pi- Tudi ta spomenik so obdali borcev pa so stali mlaji. Proti vem trgu uprizorila komedijo z lepim številom vencev m večeru so v čarčah odkrili »Dundlo Maroje«, znano delo šopki cvetja, kar vse so pri- .spominsko ploščo naprednemu dubrovniškega dramatika Ma. nesli predstavniki množičnih in kranjskemu obrtniku — komu. rina Držiča. Igro si je ogledalo kulturnih organizacij. Moški aistu Valentinu Gregorčiču, ki nad 3.000 Kranjčanov. pevski zbor »IBI« je slovesnost V nedeljo, 2. avgusta, je bil zaključil s petjem. Pevski koncert „Enakosti" Pevski zbor, ki ga sestavlja nekateri glasovi še neizbrušeni, okoli 35 članov, je na večer toda s sistematičnimi vajami pred otvoritvijo Gorenjskega bi se dalo tudi to odpraviti, zla. sejma koncertiral v skoraj pol- sti če bi se zboru posrečilo doni dvorani Sindikalnega doma biti nekaj mlajših pevcev, v Kranju. Njegov zadnji pev- Zbor je zapel 12 umetnih ko dviga nad marsikaterim re. no očistili in pobarvali, kar pri imenuje »Planika, industrija o- Na Titovem trgu so kmalu za- ski koncert J8 m lam ob tGm in ljudskih pesmi. Zlasti efek- nomiranim proizvajalcem če v- našjh čevljarjih ni v navadi. butve Franca Vodopivca«. Pad- tem slovesno odkrili spomin, času, vmes je pel le epizodno, tni sta bili Jerebova »O kre- ljev. Kdor si je ogledal Gorenj- »Planika« bo verjetno v ce- lemu borcu Vodopivcu in vsem sko ploščo štirim Ručigajevkn že takrat smo poudardi, da golman in Stane Megušar ter plome in vsak po 20.000 din odigral z občutjem in ubrano, komercialist Ivan Savnik, je nagrade, drugo plasirani po zato je žel zaslužen aplavz, takole ocenila izložbe: v živil- 10.000 din in diplomo in tretje Tudi skupina, ki so jo seski stroki je doseglo prvo me- plasirani po 5.000 din in di- stavljali dve kitari, harmonika sto ljubljansko podjetje »Al- plomo. Naslednji dve mesti pa in klarinet, je z izvajanjem ko«, aranžer Stane Petrič iz sta bili nagrajeni samo z di- venčka ljudskih pesmi dvignila Ljubljane; v manufakturni plomama. zanimivost prireditve. Zasavski rudarji med Jeseničani Zasavski rudarji ln jeseniški S tem nastopom je zbor doka-železarji so bili že v stari Ju- zal znaten napredek, kar j« zgradili z lastnimi surovinami. Hidroelektrarno so začeli graditi pred petimi leti. Med gradnjo so izkopali 100.000 m* skal in vgradili 54.000 m3 betona. Projekte so izdelali domači strokovnjaki. Turbino je V soboto ob 18. uri je bil Zato je bilo sobotno slavje slovesno spuščen v pogon prvi res pomembno. K otvoritvi se agregat hidroelektrarne v je zbrala precejšnja množica Medvodah. Tako je po dolgih Medvodčanov in Ljubljanča-delovnih naporih delovni kolek, nov Navzoči so bili tudi člani zmag;adSvo1rso^za Mar? ^^T^^*^ Vradn°st' * * ™° ~ Z-avsW rUdai* ln ****** S t6m * KkUP°n "!V, ft *£* ^ borskim otokom, Savico in Mo- množičnih 'organizacij in med- Rvanje toliko težje. Zanimi- železa rji so bili že v stari Ju. zal znaten napredek, kar je J^™lcan"; T* ^o spo stami že četrta hidroelektrar- voškega občinskega ljudskega vost ocenjevanja je bila, da so goslaviji tesno povezani Skup- brez dvoma n^Z .T L»\def v na. ki smo jo po osvoboditvi odbora. Pomen novo elektrar- kandidati za najboljša no so se borih za delavske pra. g i. S ob o , ,n>/, ne večwlcl v močmi in orisal tnmrU 7or-,n Po mesta nalnali vsaj 80 odstot- vice, skupno ustanavljali »Svo- Pevce so na koncertu poz.Iia- .samotne ki a je. Udele/,,1 se «a g, ki 5e obe^m RradSljern kov °^lJivih točk- da 30 hodo<<' v njih Prc<>blik<>vaii ta- vili zastopniki jeseniške »Svo- je tudi član pmlsedstva S5v«Be čestital sveta nakar agregat. nadaljevalo še naslednji dan, gla « i • 1X1 i i X •• i- trifli 7mnir.|lq T)-mo« ui» «\roiih kloillll SO M'k goreli lsklll liage- l'm večje, ker so proti koncu renjski železarjl tudi sedaj novi jenih ' delavsko-i)rosvetuih l«0"*''^"'.-! nadaljevali s progra. složno korakat i v borbi za sko- dništvili »Svoboda«. mom, kljub rahlemu dežju, raj.šnjo socializacijo Titove Ju- Koncert je počastil z obiskom goslavije. Gostovanje trbovelj- Tesno vez med Trboveljčani tu(„ llstanovitelj Trboveljskega skih .sinvčkov na Jesenicah ni drjujo gjavčika In večletni dirigent, bUo Badnje. Se bodo oblakall tov. Avgust šuligo.j, kar Je da- flelenartka Jeeendoe proevetoJ io nastopu ie poseben pomen. đeMVcJ Sarnth Trfeoverj, Otoleke Naslednjega (lilo .so organ i/.i- Pa jim lx>do jeseniški želez, irji rali pevci jeseniške »Svobode« vračali. P. tJ. in Jeseničani znatno vsakoletno gostovanje Triio. veljčanov na Jesmicah in .le.st>-anov v Trbovljah. Gostovanje trboveljskih rudarjev, članov »Svobode — center Trbovlje«, je tudi minulo soboto in nedeljo dokazalo Jeseničanom, da sta rudar in železar še zmeraj trdno povezana. Ze sam peli, so za naše uho nekoliko *l»ni<*«n trboveljskih sla vekov a< D ivadne; v njih se močno iz. °* l;s->dcah je bil prava mu ražata francoska duša in fn.n ""'T i'^U,/, , " '" cosk, temperament ki je ve- ',n',ls •' — "aa- tov; riš Žična vmljarna je odkrila svojim sodelavcem spominsko ploščo Na Dan vstaje je Žična va- ne tov. iZorko pozdravil pred. I, h» V. i vaa hm« jAj'od'' V. a Zbor Mak's ,>,!,i" 't'" 7' '" ljarna železarne Jesenice od- stavmike množičnih organiza- je tehnično, predvsem pa nt- zarne Jesenice tov. JankoBur. krila svojim delavcem — žrt- cij ter ostale udeležence. Nato mično dobro izoblikovan, u- mk- zastopnik jtm%oUSu »Svo- vam borb in kom ent racijsklh je zaigrala godba na pihala smerjen na zunanji učinek. hixU'' 1,1 <*'lani ''' 1 '■"-:h .i''"' taborišč, spominsko ploščo. himno in pevski zbo,- je /.apel Manjka niu pa pri interpre- . Pesem delavstvu. Tov. Pleš, na.j ta.an in frazi.ra.nju imlnnr xe,Prt^ ,UIX> 3030 starejši valjavec, je v kratkih poglobitve, ki smo je vajeni pri pričeli zbirati pred glavno vra- in jedrnatih besedah poudaril naših zl>orih (izvajanie pev tarno upokojenci, | mlu pomen .• I ivn.«;ti in on.sal vi.--.,. ...|t..:.:l zl>ora celjskih študentov Na Kuplieniku bo zagorela električna luč Vaška Kupljenik, ki Wft. na hovo pi-ošnjo in jim jo dal poševen*, strani liabjega w«nt trebna smlstva. Tako Ih> tu-nad llohinjsko Iielo, le n«dko zaide v stolpca« našega ča»w-p-isja. Je tO odmaknjena vos in zdi se, da življenje teče nil- skih društev, godba na piha- mo nje in da se tamkaj ..ji la, dv;i pevska zbora ter blizu ljudje ne me&fcjo dosti za raz- množičnlh organizacij z zasta. delavskega razreda v NOB vami in prapori ter pionirji. Ko sta prikorakala železarska godba in * pevski zbor DPD »Svoboda« Jasenice, so vsi u- 1000 Jeseničanov. Za koncert, ki ga je imej Tr. Tudi tu kipi novo življenje, tn boveljski slavček v letneiin ki- di tu hočejo ljudje uživaiti :.a di na. Kimljenl-ku zagorela lektt.eiia luč in polog svetlobe prinesla Še maraka j, kar bo koristilo njihovemu gospodar stvu in razvedrilu. Prav goth1 vodstvom tov" P081"! Je zbor močno dramati- Napolnili so llm Um,, «U>zad-Ulage zapel nekaj partizan- /'ini1, da n***™0 ,b(1Ji voe kotička in z velikim skih pesmi, godba na pihala pa P^anf ah je to Se petje aH Je navdušenjem ied,l, izvajanju deleženet slavnostno razpolože. je zalgTala nekaj partizanskih toJf ^rije peveev, priznanih do,,.., ,n v koračnic Organizacija celotne pur.ali tujini I/brane in odlično na tve pa je bila p<>d vsa.ko kri študirane domače in tuje pe 8 solznimi očmi so odhajali tiko. Odgovornost za to nevdjo sini so bile en .sam izraz in do svojci padlih in drugI s sve. prireditelji kranjski &U čanosti. dentje. S ni odkorakali skozi Martimar-no v žično valjamo. Ob 7. uri je predsednik sin dikalnega odbora žične valjar to popolniima upravičeno, .;a j so med vojno marsikaj žrtvo vab, da je prišlo do te graditve Najprej bi rad. zamenjali motno svetlobo petrolejk s ,s\.tlo lučjo elektn.čuih žairnic. Marsikaj so sami pripravili, koz visoke delavske in kultur pa tudi Ljudski odbor mestne ne zavesti našega prol< t ariata.občine Bled ni bU gluh za nji- Ijenje v tej gorrtk»i vasici bolj [vri jetno in veselo. ti GLAS GORENJSKE ZIIIIIIIST K ŠTEV. 32 Priloga za poduk in razvedrilo 8. Vin. 1953 LADO ŠTIGL1C Bonn z okolico CPosebej za „Glas Gorenjske") VKranju sem vstopil na vati. Kmetje imajo svoje za- Preteklo nedeljo sem napra-Tauer-Orient-express. Vlak droge, kjer prodajajo pridelke vil izlet v Konigsvvinter, ki leni bil natrpan in vožnja in jih nato odpošiljajo z avto- ži 15 km južno od Bonna. Pe-je bila kar prijetna. V mobili in po železnici v mesta, ljal sem se s parnikom in ogie-Salzburgu ,Wiesbadnu, Miin- Vino je je v teh vinorodnih doval številne množice ljudi, ki chenu ter Frankfurtu ob Mai- krajih razmeroma drago, tako si kljub draginji radi privo-ni sem opazil večje vrvenje po n. pr. stane steklenica 7 dl do- ščijo take izlete. Opazil sem kolodvorih, zlasti so mi padli brega vina 4 DM (280 din). tudi precej inozemcev, Angle-v oči oficirji in vojaki zased- Kulturno življenje, če je to žev, Amerikancev, Holandcev benih oblasti iv Nemčiji. Po sploh res kulturno, se izraža itd. Trgovine v Konigsvvinterju osemnajstih urah vožnje sem predvsem v slabih filmih s so zaradi tujcev odprte tudi ob prispel na cilj — ustavili smo plehko vsebino. Filmi so nem- nedeljah. Seveda skušajo pri-Se v Bonnu, že pn Mainzu, ko ške in amerikanske produkcije merno olajšata žepe izletnikov, pelje vlak ob Renu, sem videl in zelo slabo vplivajo na mla- Poleg Konigsvvinterja leži pri-nešteto parnikov in vlačilcev, dino. Vsak dan lahko zasledu- ljubljena izletna točka Dra-ki prevažajo premog iz Ruhra ješ v časopisju obsodbe mla- chenfels s podrtinami nekda-proti Strassburgu. Pot nas je dine zaradi kraje ali celo urno- njega gradu. Na približno 300 jRojstna hiša L,, v. Beethovena vodila dalje po dolini Rena, ob rov. Tematika domačih filmov metrov visoki grič pelje zoba. slikovitih gričih, zasajenih z je čisto lokalnega značaja. Na- ta železnica. Zanimivo je, da vinsko trto. Na gričih so nas vadno v narečju, tako da v imajo za prevoz otrok na raz- ki gredo po nemški državi, pozdravljali ostanki starih gra. drugih krajih besedilo le tež- polago male osličke, kar mla- moraš dodati znamko »fond za dov. Pokrajina je bila zelo sli- ko razumejo. Poklicno gledali- dino posebno radosti. Seveda begunce«. Tudi pakete, ki jih kovita. šče ima mesto Bonn samo eno tak prevoz ni preveč poceni, pošilja zapadna Nemčija na Ko sem po šestih letih zopet in to v neki stari koncertni Ob poti in v mestu samem va. vzhod, mora plačati nemško stal na cestah Bonna, ki je dvorani, ker je prejšnje gle- hijo fotografi izletnike, naj se delovno ljudstvo, zdaj glavno mesto zapadno dališče že vedno v razvalinah, fotografirajo. V hotelih in go-nemške vlade, so razvaline še V tehničnem oziru je gledali- stilnah, povsod naletiš na do-zmeraj štrlele kvišku in krt- šče precej primitivno. V istem mačo godbo in pevce, ki na čale o grozotah pretekle voj- prostom je tudi opera, ki ima račun politike kar sproti dene. Seveda s tem ni rečeno, da na sporedu največ operet. V lajo verze. Ljudstvo jih s sim-med tem časom niso nič gra- knjigarnah prodajajo poleg patijami spremlja, flili. Postavili so nove naselbine tehnične literature samo roma- Vsepovsod po mestu sem o- Bik je vrgel vlak s tira. V državi Oklahoma (ZDA) je l bik povzročil redko prometno nesrečo. Luksuzni vlak > „Texas chiff je iztiril in pri tem je bilo ranjenih sedem ) potnikov. 53.000 požarov v New Yorku. Po poročilih gasilskega poveljstva mesta New Yorka je bilo leta 1952 v tem največjem mestu na svetu 52.741 požarov, dnevno torej okoli 110. Skoda, ki so jo povzročili, znaša okrog 14 milijard dinarjev. Umrlo je 160 ljudi, 160 pa so jih obsodili, ker so namerno povzročili požare. Nevsakdanja nesreča. V Ameriki sc jc ponesrečilo veliko letalo lipa ,,C-46". Na letališču v Memphisu mu je pri vzletu odpovedal molor. Pilot je izgubil kontrolo < nad strojem in po kratkem letu je avion strmoglavil na bližnjo avloslrado. Pri padcu je letalo zmečkalo pod seboj potniški avtomobil. GG0 mrtvih zaradi vročine. Pakistan jc zadnje dni dni zajel izreden vročinski val. Nevzdržljiva temperatura je povzročila na tisoče lažjih in težjih živčnih obolenj, ugotovili so 600 smrtnih žrtev. Take vročine prebivalstvo ne pomni že 2i) let. Ko sem bil pred šestimi leti v zapadni Nemčiji, ljudje še niso bili seznanjeni z Jugoslavijo, poznali so jo samo pod imenom Balkan. Sedaj pa, ko sem govoril z njimi, so vsi občudovali tako politično kakor L»lTŽm Stll£' kjT Z1*6" "5 mf L£*Sn Jv P3£il ^Pake Za bnzaJ°ce se tudi gospodarsko rast naše do bivajo predvsem člam vlade in vilo slabih del, tako lmenova. volitve. Približno 10 strank ob- člani ameriškega visokega ko- nih »šund« romanov. Za res- ljublja ljudstvu vse imogoče. misarjata. Vsa poslopja so ze-- nejša dela baje ni zanimanja. Volitve bodo v začetku septembra in vladna stranka movine. Dobro jim je znano, kako je predsednik Tito odločno prekinil zveze z informbi- ■1 rojem. Zelo občudujejo pogum celo pocenila kavo, ki je v naš držav V04tva. Do- Nemciji zelo draga Ljudje ne JJ ki so že prebili pri verjamejo dosti v to in govo- „ • j a. .. J , J, ... , & . nas svoj dopust, ne more pie- rijo, da bo po volitvah zopet . * -, • j ' . t-. i i *3 hvaliti lepot nase domovine, kakor tudi ne postrežbe. Tudi v športnem pogledu Jugoslavijo to zračna, vsa po starem. Povsod vlada veliko malodušje. To in pa -ie. zanimanje za politiko sta dokaza, da hoče prebivalstvo Sđ vse kaj drugega kakor le prazne, nikdar izpolnjene obljube. Ravno te dni sem čital v časopisih, da je postal dr. Ade-nauerjev sin v Kolnu višji mestni direktor. No, videti je, da politiki dobro skrbe za svo-je družine. Ljudstvu seveda I**valne ocene, obljubljajo tudi povišanje plač V zapadni Nemčiji je še ne-in podobno . .. kaj bivših jugoslovanskih voj- Ljudje nimajo dosti upanja, mh ujetnikov, ki so ostali po z velikimi okni in V knjigarnah sem spraševal da se bo njihovo življenje kaj voJni v tujini. Preživljajo se precej dobro poznajo. Spominjajo se nogometnih moštev, ki so jih gledali v Kolnu, sedaj pa se navdušujejo za lahko-atletski miting, ki bo prihodnji mesec v Kolnu. Nastopil bo naš tekač Mihalič in tukajšnje športno časopisje mu daje zelo Vladna palača v Bonnu Štirje i% Kranja s čolnom po Savi Skozi zasavske soteske - bližamo se nevarnim brzicam balkoni. Ljudje so zelo ponos- po povojnih dramatskih delih kmalu izboljšalo. »Mi in naši s prekupčevanjem, nekateri pa ni na te nove stavbe, pri tem in nisem mogel ničesar dobiti, otroci še ne bomo imeli lepših cel° s krajo in umori. (Seveda Pa pozabljajo, da niso zidane Prodajalci so me gledali kot časov«, tako so mi govorih. ne delajo časti naši državi, ko zanje. Pokazali so mi tudi sta- da bi prišel z drugega sveta. Vsak se bori za svoj vsakda- piše v časopisju, da je ta in novanjske hišice, zgrajene za Nekdanji filmski igralec VVilli nji kruh in celo kmetje hodijo ta Jugoslovan prišel pred so-deiavstvo, v katerih prebivajo Forst je izjavil, da v nemškem na delo v tovarne, v prostem dišče zaradi nepoštenosti. Vsi predvsem begunci iz vzhodne povojnem filmu ni mesta za času pa obdelujejo zemljo. Ta- ti ljudje so brez državljanstva ('one. Zidane so zelo preprosto, umetnost ter zato raje nastopa ko se nekoliko laže prebijajo ter po večini tudi delomrzneži, tako da razliko med temi hi- v gledališču. Ljudje se opra- skozi življenje. Jasno je, da ki bi radi živeli na račun denarni in prej omenjenimi zgrad- vičujejo s tem, da so imeli v množica zasedbenih oblasti ter lovnega ljudstva. Nekateri so bami lahko vsakdo opazi na pretekli vojni dovolj grozot in begunci iz vzhodne Nemčije odšli že v Ameriko, pa so se prvi pogled. Taka stanovanj- da si zato želijo lahke zabave, povišujejo stroške, ki jih mora zopet vrnili, ko so uvideli, da ska hišica stane približno 25 Če je to prava pot v novo kul- plačevati nemški delavec in moraš tudi tam trdo delati, da tisoč I>M,' kar znaša v naši v a. turno življenje, 06 ve.n. kmet. Celo na poštne pošiljke, se preživiš, hiti 1,750.000 dinarjev. Banke posojajo denar za zidavo z zelo visokimi obrestmi. Hišica je njihova last, dokler stanovalec ne izplača posojila, življenjski standard v zapadni Nemčiji ni posebno visok. Povprečen delavec zasluži na mesec do .''.00 Marsikdo se je začudil Čoln iso pograbili bobneči valo- s katertm smo prepeljali čoln 1>M (2H.000 din). Od tega mo- mno2tci, ki se je pričela ztoi- vi in vsem je bilo precej tesno k [izlivu Sore. Mračilo se je že 1 1 J',:":i,i /;i stanovanje 00 1)M ratl y p^ek, 24. julija, okrog pri srcu. Prav malo jo poma- in namenili smo se, da se tu 11.200 din). Stanovanjska sti- ,,mll ^poldne na kranjskem galo upiranje z veslom in kr- nekje utaborimo na mehkih ska je precejšna, iminr je UUKStu cez Savo. Vsi so najpeto milom, zaneslo nas je k ostrim vrečah. vzrok tudi velik pntok begun- zrll na Majdičev otok, kjer čerem ob desnem bregu. K Drugo jutro smo bili kmalu cev iz vzhodne cone Vsak de- ae je v majhnem zalivu zibal sreči smo nasedli le na skalo, na poti piloti Tacnu, kjer nam lovni človek dela tu 3 teldme v ClKjen ogromen čoln. Njegova skrito pod gladino, in se tako je zopet zaprl pot široki jez z iue.se.eu za sebe, 1 tedlen pa za posadka se je pa pripravljala izmazali lz nevarnega ovinka elektrarno na eni in mlinom davke. Tako si more družina n& izplovitev. Pogumni štu- brez vsake prakse. Ker se le ni na drugi strani. Zaradi mlač- s petimi člani privoščiti meso dentjO Marko Aljančlč, I'.ranko dalo več brezskrbno pluti, »mo ve smo po dolgem povpraše- •e enkrat tedensko, ker slane jurhar, Knunci Puhar iz Kra- po dolgem posvetovanju čoln vanju le dobili pri nekem pri- 1 kg 5 DM (350 din). Cene dru. nja jn Primož Savir lz Ljublja. na najnevarnejših mestih rajši jaznem kmetu voz z majhnim, Mili živil so približno take kot no >so se pripravljali s svojim zadrževali z vrvjo. Pa močnim konjičkom. Končno P1! nas. Cenejše pa je tam tek- čolnom »želja« na plovbo po Kmalu je tudi to minilo in smo bili nekaj pred drugo uro ;|ilno blago In obutev. Par Čev- ^avi do Beograda. Prtljaga jo naša barka je zopet mirno re- popoldne spet na vodi. ©b bre- IJev dobiš za 19 do 50 DM |nja vkrcana, moštvo je spre- zala valove prav do jezu v govih je bilo vse polno kopal- (1.330 do 3.500 din). jolo darila, kot je ob takih Prebačevem. Nismo mislili1, da cev, kt so menda že brali o na- Kmetijstvo ln vrtnarstvo je priložnostih navada, in nato bomo našo ljubljenko tako lah. šem podvigu, saj so nam kll- v t,.j, itpij,!, na aelo visoki dvignili sidra. Za galejo sta se ko potisnili čez suhi jez. Da bi cali od vseh strani: »Kam pa •stopnji phmtaže vrinili jagod, spustila dva kajaka, ki lx>.st.a nadomestili izgubljeno energi- stara škatla? Kranjski pusto- v- 'h vrst češenj, zelenjave m študente vse do cilja »prem- jo in preprečili »morsko bole- lovci gredo!« Ml smo pa še krompirja obdelujejo po večini I jala in vodiki. zen < smo odprli stekleničko bolj ponosno zaveslati in naš z motornimi napravami, gno- « konjaka, naš prijatelj pa Je tovariš jim je na frulo zaigral ji jo pa v glavnem le z uniot- skočil pozdravit mlinarja na posmehljiv napev. nl»U gnojili. Predvsem ml je z<1 P<>(1 maslom je hrastov i0V(Mn bregu in sO nam kmalu Proti večeru smo pripluli do Podlo v oč| to, da se kolorad- P11"1 precej trdo zadel na prisniejal s precejšnjo popot- pripravnega travnika in senl- skl hrošč mirno sprehaja po (ln,» čolna ir kapitan je že vi Nato smo poveznili na ka. Tu bi lahko prenočili, smo (>stah in <■•<• greš na sprehod (,<'l, kako gleda strašen kol ^kive naše originalne slanini- ]x>niislili vsi hkrati. Dve de- P° cesti, s<> mu skoraj ne mo. skozi luknjo v podu, medtem ke, se uprli v vosla in odrinili, kleti sta nam povedali, da ,vš izogniti. Te zalogo je to- ko jO čoln, ne meneč se za ki- Na orK>h straneh divje »kalmi- smo puistall blizu Kresnic. "Ko. da ljudje obupali v s1'' "'»ar.e nas Čolnarjev, prav stene. Zele.no gladino . o Nekdo sO je odpeljal |s ikaja- borbi z njim. Namreč tisti, ki mimo zdrsnil preko. »Dobra včasih preleteli s krtkom slad- komja po suhi jad, drugi pa •o ai n-s prizadevali, da bi konst tuki i ja' je 1,-daj mo- i<()Vodn| galebi, ki jih je vesla smo pripravili večerjo in pre- S'o zatrli. Nekdo ga preganja, fttvo ugotovilo. nje |n pluskanje vode ob čolnu nočlšče. Ob ognju, ki je sa- nJ°gov sosed ne, tako da uy,\wh Kranj se jo že skril za ovi- preplašilo. motno žarel v noč, se je utrni. T" nio-o, Sedaj poskušajo naj- nek, stoječemu krmtlarju pa Pred Medvodami smo se obr- la še nekatera vesela na račun ^ In menda »o že iznašli novo je vela nasproti rahla sapica, nlli na dežurnega elektrarne, našega najdaJlijćega ibttx>dtnika, Vrsfo krompirja, ki mu kolo- ko smo se približali prvi In ki nam jc res preskrbel pri ki je pisal že drugo pismo neki r&dski hroflč ne more škodo- najhujši preizkušnji — Zarlcl. podjetju Gradiš voznika ln voz, skrivnostni osebi. poplava na Japonskem. Spektralna analiza za iskanje zlata. Specialisti britanske geološke službe uporabljajo v zadnjem času posebno spektralno analizo za ugotavljanje količine zlata v zlatih rudnikih na ozemlju britanskega Bornea. Ta način jim omogoča, da ugotovijo prisotnost zlata v rudniku že, če ga je le tri miligrame v eni toni rude. Opica na poti v vsemirje. Najvišja višina, ki jo je dosegel človek v ameriškem letalu Bell, znaša 21.000 m. Z baloni so se ljudje povzpeli v višino 19.000 m. Seveda s tem še ni rečeno, da človeški organizem ne prenese večje višine. Poizkusi z opicami so to potrdili. Živali so napravili v posebne obleke, dali so jim maske za kisik in jih nato izstrelili v raketah, ki letijo preko meje stratosfere. Opice so ostale pri življenju, čeprav je raketa dosegla fantastično višino 105 km. Švicarska nevtralnost. Švica je ob sklenitvi \vest-lalskega miru 1618. leta dobro izkoristila svoj geografski položaj. Izbojevala si jc pravico, da lahko stoji ob strani pri vseh mednarodnih sporih in zaprekah, ki jih povzročajo kralji in vlade. Iz lela 1618 torej datira njena nevtralnost. Prvi tank. Lela 1911 je J. A. Corry iz Leedsa izdelal model lanka in ga ponudil britanskemu vojnemu ministrstvu. Ministrstvo je model odklonilo. Čez štiri lela pa je Churchill sklonil izdelovali lake tanke. Moral je premagati hud odpor vojaških krogov, preden so pričeli z delom. Ti tanki so se v zelo majhnem številu prvič pojavili 1916 .leta na zapadni fronti. Napoleono kronanje. Napoleon je na svojem kronanju 2. decembra 1801 povabil v Pariz tudi papeža Pia XII. V odločilnem trenutku, ko bi mu papež moral položiti krono na glavo, mu jo je Napoleon vzel iz rok in se sam kronal. Visokemu rimskemu predstavniku je s tem dejanjem očitno pokazal svojo moč in voljo. Verouk v Rimu ukinjen. V Rimu jc bilo leta 1908 mestno zastopstvo tako ogorčeno nad vatikansko politiko, da je sklenilo ukiniti verouk na rimskih šolah. Bazen tega je bil v znak protesta izbran za načelnika mesta Žid Nalhan. Čarobno ogledalo za reševanje brodolomcev. Sončne žarke zajamemo z ogledalom in jih usmerimo proli mestu, kjer je oseba, ki ji hočemo signalizirati. Signali, ki jih ustvarimo na la način, so najuspešnejši optični signali in so vidni tudi iz daljave 30 km. Strokovnjaki so na osnovi tega dejstva izdelali enostavno napravo, s katero brodolomci lahko obrnejo pozornost reševalcev nase. To je majhno kovinsko ogledalo, ki ima v sredini odprtino z optično lečo. Brodolomce gleda skozi odprtino in tako usmeri snop sončnih: žarkov točno na kraj, kjer so njegovi rešitelji. Ti mu potem lahko hitro priskočijo na pomoč. V nedeljo zjutraj smo ,se kar krepko podprli a kakaom in zabeljenim žganci. Ta dan nas je čakala naporna pot. Ljudje so nas tu precej prijazneje pozdravljali kot ljubljanski kopalci, a vsi so ogledovali nenavadno barko z umetniškimi slikarijami na bokih čolna: Neptun z vilami preganja morsko deklico. Ob poskočnih zvokih piščali smo okrog poldneva prevozili ovinek pred Litijo, ko nas je z brega poklical znan glas — prijatelj iz Kranja je tu na počitnicah. Sedaj nas je zanimalo samo še to, kdaj bomo prišli do zloglasnega Prusnika, kjer se prekopicavajo v vodo državni mojstri v čolnarjenju in s katerim so nas strašili že od Kranja sem. Prusnik, dolg okrog 000 m, leži kak kilometer od Zagorja in je poln ostrih skal, ki jih obliva divja peneča voda. Že v prejšnjih stoletjih, ko je cvetelo čolnarjenje po Savi od Ljubljane skozi slovensko in hrvaške kraje, je delal čolnarjem preglavice. O tem pričajo koli, zabiti v rečno dno in pot ob reki, po kateri so hodili brodar jI ter vlekli čolne z vrvmi. — Tudi to oviro, ki je bila Ona zadnjih, smo srečno premagali, zahvaljajoč se prt-sebnosti vse posadke in kaja- „Glas Gore>nj»ke" t vsak« hišo kašema Janezu Ažmanu in Lojzetu Gorjancu, ki sta prej pregledala vso brzico. Blizu Hrastnika smo morali preskočiti še neko stopnico; zgodovinskega kanala na desni od tistih časov dalje, ko je v savski dolini zapiskala prva železna kača, nihče več ne čisti Umazanorjava Sava nas je nesla naprej mimo izliva Savinje, ko se je začel svet na desnem bregu odpirati in v ozadju je zrasel zeleni dolenjski Triglav — Kum. Namenili smo se tudi ponoči potovati naprej, toda pri Radečah nas je zmotilo nekam preglasno šumenje. Razen tega je čoln še nasedel na plitvino in najbolje je bilo, da smo se ustavili. Ko smo z vso silo rinili čoln proč, je naenkrat zmanjkalo tal pod nogami. Ni kazalo drugega, kakor da smo v obleki zaplavali po tolmun-čku. Toda kljub tej običajni mornarski nezgodi smo prav sladko zaspali na dišečem senu. V ponedeljek, četrti dan potovanja, se je poslovil od nas en kajakaš, ki je odšel na vlak in odnesel s seboj pisma za domače. Ob čolnov bok so spet zapljuskali živahni savski valovi in iz daljave je tiho prišla pesmica: »Dekle, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz po Savel šel? ...« Opomba: Zahvaljujemo- se vsem, omenjenim in neomenjenim v tem članku, ki so nam pomagali uresničiti našo zamisel. J. K. -III a našo zeno in dom Vzgojni uspeh kolonij Kuharski recepti Vsako leto se odpravlja na letovanje na tisoče otrok: eni na planine, drugi k morju. Veselijo se jih posebno tisti, ki so že kdaj bili v koloniji. S precejšnjim nezaupanjem pa gledajo na kolonije nekatere mamice, ki še nikoli niso zaupale svojih otrok za dalj časa tuji oskrbi. Kdo ve, zakaj se obotavljajo? Morda jih skrbi, kdo bi mogel njihove miljetn-čke tako negovati, kakor jih znajo one. Njihovim Izbirčne^ žem ni niti doma do jedi. V koloniji to nikomur ne bo mar. In potem, kdo bo oblačil in slačil sinčka ali hčerkico, ki sama tega ne znata? Verjetno, mamice, svojega razvajenca, izbirčneža in nesa-mostojneža ne ibi prepoznale, če bi ga opazovale v koloniji. Pa poglejmo, kako se obnašajo otroci v koloniji. Otrok se podredi zahtevam skupnosti. Tukaj ni izjem. Tu ni prilike, da bi kdo »zganjal kaprice«. Hrana je za vse enaka; dobri jedci dobijo po želji še dodatek. Tako se vzbudi tudi izbir-čnežu tek, če že ne tek, pa bi vsaj prvim postal rad enak. In tako prosi za »dodatek« ce. Io tedaj, kadar je na jedilniku hrana, ki jo doma odklanja. Otrok se nauči v koloniji reda. Mislite, da je lahko post lati napihnjene slamnjače, ki imajo vsako jutro drugačno o-foliko? Kaj še! Pa poglejte, kako se trudijo, kako skraj do do centimetra natančno zavihajo odeje in rjuhe! Zajela jih je skupna naloga. Postaviti se hočejo z lepo pospravljeno spalnico. Sto in sto drobnih stvari je, ki pozitivno vplivajo nja otroka y koloniji. Razen tega se otroci tudi kulturno izobražujejo. Tu se naučijo novih pesmi in novih iger. Prirodoslovci imajo ugodno priliko za spoznavanje živali in rastlin; v naravi je življenje čisto drugačno kakor v suhoparnih učbenikih. Ko se otroci vrnejo in. jih starši jzprašujejo, kako je bilo, dobivajo sila kratek odgovor: lepo. V tej besedi je zapopa-den tudi ves vzgojni uspeh življenja v koloniji. Mamice, ne zamerite jtega, kar so se vaši ljubljenci v koloniji naučili: samostojnosti, postrežljivosti, reda in čistoče. Giadite na tem in pripoznale boste, da je kolonija vzgojno vplivala na vašega otroka! Kako ostanemo sveže in vitke V zadnjih 30 letih je bilo med kozmetičnimi nasveti, precej besed o tem, kako ostane ženska lepa in mlada. Med recepti za shujšan je oziroma za vitko linijo pa je bilo malo takih, ki bi ženskam zagotavljali, da bodo ostale po shujša-njU — zdrave. Vsekakor je vitkost tudi sedaj odlika, ki si jo vsaj na tihem vsaka ženska želi, kajti vitko telo je bolj estetsko in zato tudi bolj privlačno. Skrb za vitko linijo torej tudi danes Letos moderna črno - bela kombinacija je popoldne, zlasti pa zvečer zelo učinkovita. Bogato nagubano krilo iz atlasa ali podobnega blaga ln svileno, enostavno krojeno bluzo, prešito i. robčki, združuje širok lakast ali usnjen črn pas. mm ni odveč, paziti pa moramo, kakšne metode se bomo poslužile, da si vitkost ohranimo ali pridobimo. Ker se telo zmeraj obnavlja, mu moramo dati vse, kar za obnovo cehe potrebuje! Pri izbiri hrane mislimo na vitamine, ki) so za nemoteno delovanje telesnih organov nujno potrebni. Vitamine dobimo vase s svežo zelenjavo in sadjem, s surovim maslom in rumenjak*-. Zelo koristi, če na tešče pojemo jabolko in nato lahek zajtrk. Črn kruh je priporočlji-vejši od belega. Kosilo začnimo z zeleno solato in ga končajmo s sadjem. Zapomnimo si, da je v temno-zelenih listih več vitaminov Ln rudninskih snovi kakor v rumenih srčkLh. Alkoholnih pijač si izogibajino, če pa jih žc pijemo, jih pijmo zmerno. Čezmerno kajenje ženskemu orga. ganizmu dost»i bolj škoduje kakor moškemu! Če smo pred kosilom zelo lačne in se bojimo, da se bomo preveč najedle zlasti mastnih jedil ali testenin, kk zelo debelijo, tedaj pol ure pred kosilom popijmo xo-zarec sadnega soka. Tako se bo apetit nekoliko zmanjšal. Razen pravilne prehrane, je potrebna tudi vsakodnevna telovadba. .Dovolj je, če vsako jutro 5 minut telovaclmo pri odprtem oknu in 120 krat globoko vdihnemo in izdihnemo. Če uspemo, se vsak dan vsaj eno uro sprehajajmo po svežem zraku, kajti prav sveži zrak nas najbolj ščibi pred staranjem. Še nekaj: izogibljimo se u-spavalnih praškov. Brom ali kakšen podoben medikament bo prinesel sen, toda otežko-ČU prebavo. Razen tega zjutraj ne bomo videti sveže. Kozarec vročega mleka z žganim sla i-korjiem ali kozarec oslajene vode nas bo prav tako pomnil I jcik o Ariel 21. december /ima je bila na pr&gU. Zapadel jc prvi sne«. Otroci so željno čakali, da bi ribniki zamrznili. Toda Marga ... Marga in Jack sla bila problem zase. Marsa se je po poslednji nedelji v novembru nekoliko popravila. Bila je sicer bolj bleda, shujšana, nekoliko ikt voznejša, vendar popolnoma prisebna. I.e lu pa lam se je zdela preplašena* Vendar je stalno odklanjala vsakršno pojasnilo, naj jo je mali še lako skrbno i/.praševala. Odločno je odgovarjala: Mama, moraš že dovolili, da vodim svoje življenje kakor se meni zdi., lire za moje življenje. — --• Toda, ali sc z Jackoin prepirala za radi njegove sestre? Saj ga neprestano vlači v raZM količke in mu nekaj šepeče na uho? Kako dolgo DO še oslala pri vaju? — Marga materi ni odgovorila. Kakor običajno ji je ušla in izbruhnila v jok. V ponedeljek pi< d božičem se je skril Beri Ob robu gozdička in gledal v razsvetljeno okno Jackove obednire. lula je zelo mrzLa noc. Jack in Marga .sta se zopet prepirala. Razločno je slišal njen ostri glas. Napelo je poslušal, da hi izvedel kaj važnega, nekaj, kar bi mu pomagalo razjasnili skriv-nosi zaklele hišice. 1 ti 1 jc že ves trd, ko je prepir dosegel višek in naenkrat utihnil. Kmalu za leni je Jack zaloputnil z glavnimi vrati, planil na cesto, sedel v svoj avlo in pognal. Beri mu ie v kratki razdalji sledil v l.vičinem vozu. Jack so jc odpeljal naravnost v nočni lokal, kamor je lako pogosto zahajal. Milo je že po 22. uri, ko je sedel. Spet V tVtO. Toda ni /avil proti domu. Ista vil se jc pred neko leseno hišico v pred- mestju, kjer so stanovali reveži. Potrkal jo na vrata V prvem nadstropju. Jack! je vzkliknila Leđa. Vrata so se nato zaprla. Bert se je neslišno približal ključavnici in pritisnil uho nanjo. Toda moraš, moraš' je vpil Jack. I.eda, moraš ini pomagati I llaziuneš, obupan geml Obupan! — Saj sem ti žc povedala, da nimam de narja, gA prekine I.eda. Sedi, spel si pijan! — Pijan, Oh I se grenko zasmeje Jack. Povej mi, zakaj si obupan, kaj te mori) /aupaj SVOJJ prijateljici Ledi I Daj, Jack, vse mi povej. Jackov odgovor je bil nerazločen, ker je pritiska] obraz na I.edine prsi. I.eda ga jo materinsko božala Ln mu nežno šepetala. Naenkrat pa jc glasno zakričala: — Jack, zakaj si me udaril V On pa je ze rohnel: — Vse sle enake uičvrednice' Tebi naj povem, kajne? Da bi brž slekla k Margi! Ne povem ti, ne, ne! — Jack, pojdi domov, spat pojdi! — TofCJ, mi daš listi denar, ali mi ga ne daš? — — Saj sem ti že rekla ... — Nihče mi ga ne da' Sem v strahoviti stiski, razumeš. Kaj naj storim? Povej in i, kaj naj storim? — Spet se je zaslišal Ledin krik. — Tusti me, Jack, roke dol! — Jaz ti bom žc pokazal, ti preklela . . . Beri jc odprl vrata. Jack je skušal vred Ledov ita tla, ona se je obupno branila Z elegantno geslo ju je Beri ločil in pahnil Jacka, lako da se je ob divanu sesedel na tla. Ocvrti jajčevci (melancane): jajčevce dobro operemo ter po dolgem razrežemo v tanke rezine, jih posolimo, povaljamo v moki, namočimo v stepenem jajcu ter v vročem olju lepo rumeno ocvremo. mo z oljem in nekaj kapljicami vode ter jih spečemo v pečici. Serviramo hladne ali tople, lahko tudi kot uvodno jed. Kumare v kisu: srednje velike, še bolj mlade kumare prerezi po dolgem na 2 ali 4 dele, Ona: »Zakaj nisi tak, kakor drugi nedeljski ribiči, ki nikoli ničesar ne ulove!« Nadevani jajčevci: ne prestare jajčevce operemo, jim odstranimo peclje ter jih skozi 3 do 4 dolge zareze napolnimo z drobtinami, ki smo jim dodale nekoliko sesekljanega pč-tršilja, česna in soli in jih zalile z oljem. Jajčevce zložimo v ponev, jih osolimo m polije- jlm odstrani seme in mehko notranje staničje. Ko jih močno osoliš, jih položi za 1 dan v klet. Potem jih osuši s prti-čem, zloži v kozarec aH glinast lonec in vmes natrosi popra v debelih zrnih, stolčenega gorčičnega zrnja, česna, redkvice (črne) in lovorja. Lahko Maksim Gaspari in cehovski znak Ko se je mlad. Gaspari pri Mumiku v Kamniku učil za »štacunarja«, je nad postrežno mizo visel cehovski znak, ki je pomenil, da je blago, ki ga v trgoUni prodajajo, priplavalo iz tujih krajev. (Trgovina s kolonijalnim blagom). Raz o-plavutenih kač so visele* papirnate vrečice, omelca, iLbari-ce itd. — obesil pa je podmje stari Mumik tudi plakat z reklamnim napisom, da: »dobra mera t.n vaga, v nebesa pomaga.« Hudomušni Gaspari pa je na drugo stran načečkal: »Kdor to Verjame, ga hudič vzame.« ■* Pa še nekaj o Gaspariju. Med ljubljanskim festivalom od 4. do 12. julija, so bile prirejene tud»: različne razstave. Premnogo Slovencev je pohitelo na ta festival z namenom, da si ogledajo zbirko slik svojega Gasparija. Dušali so se po ljubljanskih ulicah *.n niso mogli verjeti, da so Ljubljančani razstavo Ibaš pred nosom festivala zaključili, ko je vendar navada, da Ljubljana skoro vse druge podobne prireditve podaljša in podaljšuje. Vzroka tokratne Izjeme ne poznamo, vemo pa, kaj Gasparijeva umetnost pomeni za slovenski narod, saj nam jc edino on ohranil - neprecenljive zaklade narodnth običajev. Preprost narod je zdrav, zato ne ljubi različnih spakedrank, ljubi pa Gasparijevo umetnost, ki boža srce in vzbuja Iv človeku ponos na veliko bogastvo naše folklore. Prizjnajmo, da tU v slovenskem .slikarstvu brez Gasparija nastala neka praznina, saj so njegova dela kakor svež šopek nageljev na prsih naše sloven. ake zemljice. tudi nekoliko hrena in višnje vega aH trtnega listja. Kuma re polij s prevretim mrzlim vinskim kisom, čez dva dni kis odlij, ga ponovno prevri in o-hladi in spet zlij na kumare. Lahko pa kumare tudi cele o-lupljene naložiš v sod aM v 10 litrske kozarce in jih zaliješ z neprekuhanlm kisom, potem ko si jih 1 dan solila in obrisala s suho krpo. V tem primeru moraš kis čez zimo nekajkrat menjati. Kumarčna solata za zimo: zdrave, trde, ne prevelike kumare, ki še nimajo razvitega semena, zrežemo na tanke rezine, nekoliko osolimo ter napolnimo z njimi prekuhane kozarce. Za 3 kg kumaric skuhamo 1 liter vinskega kisa, ki smo mu dodale zrezano zeleno papriko, 2 zmečkana stroka česna in za noževo konico belega popra. Prekuhani kis zli-jemo vrhu kumaric, ko se že nekoliko ohladi. Kumarice nekoliko premešamo s prekuhanim ročajem kuhalnice, da se dobro prepoje s kisom in nato zlijemo vrhu za prst debelo olja ter kozarce zavežemo. Hranimo jih na hladnem, temnem prostoru. Okna Okna so oči našega doma, zato je dolžnost vsake gospodinje, da jih drži v redu. Zapomnimo si, da fttj nikoli ne čistimo, kadar se upira vanje sonce, ker ostanejo modrikaste- Čistimo pa jih z vodo, k». smo ji dodale špirita aH sahnijaka, jih zbrišemo s časopisnim papirjem, potem pa še z usnjeno krpo ali s svilenim papirjem. če so na šipah madeži, jih odstranimo še pred čiščenjem oken. Mastne madeže speremo z milnico in ČUsto vodo. Mušje madeže odstranimo s kredo in s špiritom, a.pnene pa s kisom; le v primeru, če so zelo stairs in trdovratni s solno kinlm^ (pazi na roke!), šipa speremo nato z vodo. Oljnato barvo odstranimo h šip s salnr.ijakom ali z zmes|o salmijaka, natrijevega luga iti močnega mila (Schmiersoife>. Šipe nato operemo z vodo. belo prcpleskane okenske okvtre čistimo z blago milnico, j in zbrišemo s suho krpo in namažemo s parketno pasto tor končno zdrgnemo z usnjeno krpo. Temno pobarvane okvare očistimo s petrolejem ;n zbrišemo s suho krpo. — Kaj hudega) je vprašal Bert I.eda si je molče popravljala obleko in spenjala lase. Prišel sem na obljubljeni obisk. Kaj se mu je zgodilo? — — Pijan je. Ne vem, zakaj jc prišel sem. Uboga Marga I — Jack je zaspal Zgrbljen v dve gube kol kaka lutka iz cunj. I.eda, ali veste kaj o vsem telil? — jo vpraša naglo Ilert. Ne vem, kaj mislile. — Beli ji jc pogledal v oči. Tudi v pogledu je zaman iskal odgovora na svoji' vpraša Jutri pridem po njegov VOZ. lahko noč, Leda! — Naložil si jc Jacka na hrhcl in ga od nesel v svoj avlo. (iardnerjev i so sklenili, da se pred božičem odpeljejo v dveh avtomobilih na de želo, kjer naj bi preživeli praznike, Vse so že po/.aklcnili in hišo zaprli. Čakali so le še na MargO in Jacka Toda, ko so se odprla Vrata njune hišice, sc je na stopnicah po javila le gospodična Maiv. — Kje sta naša poeasne/a? Ali še ne bosta prišla? je. vprašal gospod (iardner. — Marge ne bo, ni ji dobro. — Našli so jo v postelji. Bila jo bleda kot krpa, šibka pa tako, kol da bo zdaj /daj izdihnila. JaCK je hodil po SObi, nemiren kol grelna duša. — Kaj ti je, Marga, dušica? jo je vprašala prestrašena mali. — Nič, mama' Samo z mojim želodcem nekaj ni v redu. Kar odpeljite se sami' je komaj šepetala. Jack, ali si poklicni zdravnika? vpraša Kvica. — Marga mi ni pustila — Ni pustila! Jack, ali si mož, ali si cunja' Kaj se Io pravi! Sedaj grem kar sama ponj« — Kva, no smeš! Nočem! Nočem' je zaklicala Marga. Nočem, da bi drugi vtikali nos v moje zadeve. Počutim se dobro, razumete, naravnosl odlično! Ce mi !>o jutri bolje, prideva /. Jackoin za vami. Pustile me v minil Pojdite že enkrat, pojdite! Počasi so drug za drugim odšli i/, spalnice. Naslednjega dne je Kvica pritekla k Bertu, — Bert, Marije sem sc danes tako prestrašila, kol šc nikoli! Ko sem silila vanjo, naj mi pove, kaj ji je, je pograbila neko knjigo in mi jo vrgla v glavo. In noče in, noče govoriti, Je skoraj v stalni živčni krizi, lako ji je slabo, a šc vedno kar /divjn, ce omenim zdravnika. Njena jed je bila včeraj gotovo zastrupljena, m dvoma o tem. jc obupano tožila, Bert, načrt se uveljavlja še kar naprej. — Perl je bil sam tudi ves obupan. Prejšnji dan je bil odšel v Jackovo obnlnico, kjer so še stali oslanki kosila Pokušal j<> toda samo na Maiginem krožniku je zasledil v jedi strup. Čeprav je pokusil čisto malo. je takoj začutil posledice. K sreči je nosi'-vedno s seboj slcklciiičico piolisti upa. Najprej /adnja nedelja v novembru, polciU lnizie, tretji udarec mora priti /a Nov«' leto. GLAS GOREN.ISKK