St. 15. V Gorici, v soboto dne 22. lebruarja 1908L?\' , Letnik X. I, i . I, ..... ..I i n _ ^ iCl i ...... . ¦¦ Ishaja Tsaktorek in soboto ob 4. uri populudne. Ako pade na ta dncva pr&znik izide dan prnj ob 6. zvečer. Staue po poäti prejeman ali v Qorici ns dorn poliljan celoletno 10 K, polletno 5 K in «etrtletno 8'50K. ProdajasevGorici t to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleiiitz r Nunakih ulicah in Lc- bin ni Verdijerem tekaliiöu po 8 Tin. GORICA tTredniitvo in upravuiitvo se nahtjata 7 «Narodni 1 i i kirn i>, uiica Vetturini h. It. 9. Dopue je nasloTiti na uredniltvo, oplaie in naročnino pa na upravnifttvo »Gorice«. Oglaai ie radunijo po pctit- Trttab in ticer ako ie tiikajo 1-krat po H Tin., 2-krat po 12 Tin., 8-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat titkajo, ra*u- nijo te po pogodbi. Izdajatelj in odgOTorni aredrAk Anton Bavöar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgoy. L. Lukeziö) Volifve. Sijajna zmaga „Slovenske Ljudske Stranke" na Kranjskem. Ljubljana, 22. febr. Pri yöerajsnji rolitvi za krajnski deželni zbor iz kraeÖ- kih občin je nSloyenskaLjudska StrankaM sijajno zmagala z vsemi 16 kandidati, ki so dobili skapno 17.44(> glasov. Na- aprotniki S. L. S. so skapno dobili samo 3244 glaiov. S. L. S. ima yecine oad nasprotniki 14.202 glasovs. Shod v Orehovljah. Shod v Orehovljah. V soboto je bil voiivni shod y Orehovljah pri Biljab. Navzočih je bilo do 70 mož in mlade- ničev. Karat Abram iz Bilj je podrobno govoril o agrarnem ali kmečkem vpra- äanja in na tej podlagi obrazložil, kaj je storila vsaka sedanjih strank za kmeta. Liberalna se lahko posebno sramotno ponača s stojo nžitnino in velikansko Skodo, ki jo je prevzročila deželi, agrarna stranka pa nima, kot bivša liberalna äe dragega pokazati kot to, da dela razdor in nemir po deželi in da se zdaj srečno «pet zdrožila z čaetitljivo Gabrščekovo! Povsod po deželi se kaže trezno misleče naše Ijndstvo, da je zelo željno podnka. Snojmo izobraževalna draštva — razširjajmo kmetsko zvezo ! Shod v Bukovici. Shod, v Bukovici. V sredo zve- čer je bil voiivni shod v Bukovic;. Da ne pojde vje v reda, pokazalo se je že pred shodom. Prišel je bil nam- rec y gostilno g. Abramiča, kjer je bil shod, tudi neizogibni biljenski krčmar in Btari liberalec — zdaj agrarc Leo- nard Nemecv spremstvu prvega bi- Ijenskega santa pretepača, in ta dva sta razgrajala in ypila po krčmi že pred shodom proti biljenskema karata in par dragim Biljencem. Imela sta ga! No, Nerrco se oi posrečilo priti t dvorano ! Prišlo je pa kakih 30 „nado- budnih" mladeaičev' iz Gilövertove iabrike „plesno-bralnega Iiberalnega \lq- braž. društva v Bakovici". Ti so kazali svojo „izobražbo" pred in med govorom karata Abrama. Po ponovnem poziva, naj bodo mirni in resizobraženi, so slednjič hrupno odšli delat dražbo razžaljenema Leonarda Nemca. Nato se je shod mirno vršil. V glavnih potezab se je obrazložilo pereče kmetsko vprašanje, dosedanje delovanje katol. narodne, zdaj Ijod8ke stranke na Goriäkem, zlasti po- men posojilnic, gospodarskih zadrag, Goriike zveze in ažitnine v deželni apravi in drog h načrtov Ijadske stranke y deželnem zboru. Navzoöi kmetje in de- lavci, ki jih je bilo na shoda nad 100, so pazno poslaiali in odobravali posa- mezne točke. Obrazložilo se je tadi ve- liko „ prijateljstvo" kmetov slavnega agrarca Gilcyerta in dragihagrarcev, ki so bili do zdaj vsi liberalci, nasprot- | niki Ijadstra, tadi v Bakovici in v Bi- ljah posebej. Slednjič so ti Ijabi „agrarci" srečno prijadrali spet y liberalni tabor in y „Sočo" med liberalne kandidate. Govornik je konečno govoril o voliyni taktiki in obljnbil, da bo na noyo asta- novljeno „Slov. kat. izobr. draitvo y Bilj ah" prirejalo poučne ehode tadi y Bakovici. Voiivni shod v Biljah se je vršil v četrtek zvečer v prostorih g. Solerja. Nabralo se je okrog 100 zboroval- j cev. Predsedoval je g. Fornazarič kot ' zastopnik „Kmečke zveze". Kandidat dr. B r e c e 1 j je v obširnem govoru pojašnjeval cilje Slovenske Ljudske Stranke, njen pro- ' gram za bodočnost in njeno dosedanje de- j lovanje. Nato je govoril urednik Kremzar, ; nakar je kurat A b r a m iz zgodovine bi- Ijenske dokazal, katera stranka je bila in je prijateljica ljudstva. To ni bilo povolji se- veda znanemu razgrajačti Pericu, Savniko- vemu agitatorju, ki je izjavljal, da je on največji dobrotnik Biljencev. Nekateri fantje so s svojimi klici o tržaški Narodni delav- ski organizaciji pokazali, da zanašajo med naže ljudstvo tržaški liberalizem, ki prav gotovo ne bo koristil delavcem. Sicer pa se je zborovanje vršilo lepo in dostojno. Kar je bilo nemira, so ga provzročili Savnikovi agitatorji. | Shod v Tomaju na Krasu. \ V petek zvečer se je višil v Tomaju na Krasu shod volivcev iz Tomaja. Shod | je otvoril kot sklicatelj posestnik g. Anton | Černe; za predsednika pa je bil soglasno I izbran veleč. g. Sila, kanonik in dekan : tomajski. Kandidat splošne skupine dr. ' Brecelj je pojasnil važnejša gospodarska vprašanja, ki se tičejo kmečkega stanu ter , nato prešel na delovanje de?. zbora in do- 1 kazal, da je bila ravno zadnja doba najbolj plodovita in se je v tej dobi največ storilo za kmota. Urednik Kremzar je poleg ne- '. katerili gospodarskih točk omenjal še, kako Štrekelj deluje za svoje volivce. Namesto, I <{i\ bi šel k seji, kjer se je razpravl;alo o i gospodarskl povzdigi Primorske, je šel rajši v Avber agitirat za se, medtem, ko so po- slanci S. L. S. rajši odpovedali napovedane , shode. To je vzbudilo med zborovalci ve- liko ogorčenje. Govornik je tudi omenjal, kdo je kriv, da niso slovenski poslanci mogli nastopiti proti Lahom. Bil je dr. Tuma, ki je rušil slogo in onemogočil s ten odpor proti Lahoir. Rušil je abstinenco radi povišanja plač učiteljem. Ko so govo- rili še gg. Černe, ki je na tomajski soli dokazal škodljivost liberalcev za kmeta ter z užitnino dokazal Ijubezen S. L. S. do kmeta, in ko je govoril za S. L. S. Veče- rina, ki je obrnil hrbet agrarcem, je btlo lepega slioda konec. Navzoč je bil tudi znani g. Vran, ki pa je bil miren. Pozor na izkaznice! Opozarjamo somišljenike-volivce kmeč- kih občin, da dobe po dve glasovnici in po d v e i z k a z n i c i. Ena izkaznica velja za splošno, ena za kmečko skupino. Ker je iz izkaznic dostikrat težko razviden datum, za kedaj velja izkaznica, store volivci najbolje, ako obe izkaznici vzamejo seboj na volišče. Na ta način imajo obe pri roki in ena bo gotovo prava. Zato pozor na izkaznice! ; Agrarci in liberalci — združeni. . Agrarci so postavili sedaj iste kandi- date ko liberalci. Agrarno-liberalni knndidatje za splošno skupino so: dr. Franko, Anton Križnie, župan v Kanalu in Lojze Štrekelj; za kmečke občine goriške okolice 'so pa postavili: Obljubka, Savnika in Spacapana iz Ozeljana. Te kandidate proglaša „Naš glas" za svoje; enako „Soča". Razloček je Ie ta, da je „Soča" prvotno postavila za kandj- data dr. Dereanija, ki pa se je takoj odpo- vedal. V četrtek so namestu Dereanija po- stavili znanega Križniča iz Kanala. Že iz tega, da so postavili liberalci in agrarci skiipne kandidate, je razvidno, da so vsi ena in ista strarka, Ie na vsaki strani dru- gače barvana. „Naš Glas" se sicer zaklinja. Ida agrarci niso zvezani z liberalci. Naj go- vore, kar hočejo! Dejstvo pa je, ua so vhI ft if ki mi /itiitfliflafj€\ razun dr. Fran- kota, ki pa po svoji znani značajnosti že \ najbolj spada med nje, tie dunen člaiti ixvvsevaluvff« otUmru liberalne f stvanke, \ Torej, ne uganjajte hinavstva in po^ vejte naravnost, kar ste, ker hinavci se stu- dijo poštenim ljudem; ; Skrivni agrarni shod v Črničah. Kator zDaao, priceli eo lib. agrarci prirejati shode na tihem, ker si menda očitno ne apajo. Tako sh tadi v Črničah imeli zoani Mrmolja iz Vrtojbe in to- yaräi iz Vitovelj in Šempasa y torek zyecer shod pri Slamiča, kamor je priilo okoli 70 ljadij, med temi yeliko naših in cela vrsta nedoraslih nevoli?cev. Mrmolja je gOToril pod geslom: „kmet za kmeta", ter priporočal zbranim, naj volijo one kandidate, katere bo v cetrtek proglasil „Naš GlaB", ne pa odvetnike, zdravnike, sodnike itd. (Revež je pa pozabil, da po- glavar agrarcev je odvetnik in da bodo mcrali agrarci ponižno voliti dr. Franka, Andreja Gabršček», ačitelja Jož. Štrekelj i. dr. — same pristne kmete kaj ne ?) Poydarjfcl je tadi koj v začetka, da so agrarci „dobri kristjani", zato da bi bolj yleklo. (Seveda to nič ne de, da se družijo z najhujšimi nasprotniki krščanstva.) Za njim je gororil naš neizogibni Virgilč, ki je bil v aedeijo pri naprednem shodičn še zagrizen naprednjak, y torek zyecer pa že navdašen agrarec (Pa ne, da bi postal jjnaš Virgilč počasi še kle- rikalec! Brrr!). Čvekal je Virgil nekaj o tlačaasUa, tr katerem so zdihovali naši krxeije v prejŠDjh catib, ko so jih za- tirali grajščaki in da dandanes eilijo y jednako sažaost oni, ki bi volili kandi- date S1. Ljadsko Stranke. Oznanoyal je svobodo in neodvisnost na vae strani, če$, potem se bo kmeta dobro godilo itd. itd. (Noben fčlovek pri nas tako „«vobodno" ne živi, kakor naš Virgilö — on se ne zmeni ne za božje ne za cerkvene zapovedi, ne hoJi yeč k maši, ne k ppovedi — z eno besedo: on yziva popolno „svobodo" francosko — in vendar yidimo, da gre njegovo nekdaj tako lepo posestvo rakovo pot. Cadno !) LISTEK. Za pruo nagrado. llurnorrsku. llrv. sjiisul Zm;ij Hcinclski. J'rcst. yt. L. (Konec.) Dostojno sem pride! notri, a ne- dogtojno so me vrgli yen. Nekaj .hipov sem postal pred gostilno in ni mi bilo ža), da sem jih dobil par v rebra, ker 3em imel s tern zagotovilo, da zbndim s Brojim pojavom y strelni dvorani yeliko Benzacijo. Ni šala dobiti 200 kron; za nje moraš tadi nekaj reprezentirati. Ves srečen sem odšel dalje. Med potjo so mi izkazovali mimoidoči poseben reäpekt, ˇ8ak so je oddaljil od mene kolikor mo- goce. Moj spoätovani želodec me je opominjal, da je že dayno minal čas ve- čirje. a imel je tadi popolnoma pray, da jo zahteval svoje. Pomialil sem, vrgli so 1116 >z gostilne, grem rajäe v krömo, kjer ni tako Bitnih natakarjey in gostor. Stopil sem y najbližjo krömo; kakor brž 8em se pokazal, mi je Btisnila krčmarica naglo dva yinarja y roko. Jaz sem jih lehote sprejel in ji povedal, da bi rad izpil kozarec yina in kaj prigriznil. Spre- meniia je svojo prijazaoit, načuidnla se im mi rekla: „Pokažite, kjö inate denar !" Is žepa sem yzei par kron in ji pokazal. Ko je krčmarica zagledala < denar, mi je odkazala prostor kam naj seden?. Pokoril sem se njeni zapovedi in dobil čez nekoliko časa kozarec vina, postavila je pred me tadi košarico z ! nekaj žemljami. Vprašal sem jo, če ima | Se kaj jedi razem žemelj, poaadila mi je krožnik mrzlcga mess, ki ga je vzela iz omare. Priznati moram, da sem velik pri jatelj mrzlega mesa, ki ma navadno pri- j lijem malo olja in jesiha. Poprosil sem \ krömarico, naj mi donese „karalindT, ¦ na kar mi je ena precej osorno odgo- J yorila, da ona ne kaha takih jedi in če < mi ne agaja mrzlo mesv, naj grem y hotel na „karalindl". Opastil sem svojo nakano, da bi ji raztolmaöil, kaj ra- zamem pod besedo „kar&liadl", radi tega, da bi se mi znova ne nasmejala in — bal sem 86, da mi de tisto odvzame, i kar sem dobil. PJačal sem račan in j odäel. Ro sem stops! po alici mimo ho- > tela „pri avRtrijskem cesarja" me je ' astavil neznan človek in me povlekel na alic"). Bil je zelo Ijnbezniv, to sem čatil ped njegrvo roko. Nili ^a?a nis» m imeJ, da bi ga vpraša', knj želi, ko me je v trenatka oddal mestni straži z nalogom: „Odpeljite ga y zapor, dajte ma verige na rcke, sicer Vam ateče!" Frotastira sem proti takemu postopanja, a vse zastonj. Med potjo do zapora sem opal, da razj&snim stvar pred slažbajočim po- licijskim aradnikom in bodem prost. Grrje meni, ko smo dospeli tja y yeliko sobo, kjer naju je eprejel nad- stražntk s poemehom in vele', da me morajo takoj spremiti y sobo stev. 4. Sedaj je bila vsa potrpežljivost pri koncD. Odločno sem zahteval, da me morajo peljati pred policijskfga aradnika, ker smatram tako postopanje za proti- postavno in necloyeiko. Zapazil s^m, da tern s svojim protestom napravil nad- stražniku veliko yeselje, ker se je začel na glas amejati in pozval ječarja, da me odvede iz pisarne y zapor, Zvrtelo se mi je pred očmi, ko eem se spomnil, da bi moral na pies: 200 kron nagrade, moj a črna obleka v zastavljavnici, vse zapade y enem trenntkn. Stopil sem bližje k nadstražnikn in spregovoril bolj s pla- kajočim kakor s prosečim glaaom: „Gospod nadstražnik, aamilite se in posloSajte me — — —". „Kakšno usmiljenje, kaj mislite, da yas izpastim ? Potem lahko žvižgamo za yami, hp, ha, ha!u me je prekinil nad- stražnik. „Sam Bog yas je pripeljal sem, da lahko enkrat obračanamo z yami dovolj neprelik in odgovornosti smo imeli radi vas." Te besede je govoril resno, skoraj jezno. „Oprostite, vi se motite, vi me za- menjnjete z---------—". „Dovolj tega! Preiščite ma žepe in odvedite ga na štev. 4." „Jaz se pritožim, to je proved, to se ne dogaja niti y A------------", nisem äe izgovoril zadnje besede, ko sta me odredla moj Bpremljevalec in jeöar y stransko sobo, tarn sta me preiskala in mi odvzela vse, kar sem imel pri sebi. Ni preteklo pet minat, ko sem spre- menil dvorano strelnega draštva z jet- niško Hobo Štev. 4. Slaba \n6, ki je obsevala žalosten prizor v veliki sobi, mi je prodrlo vse živce. St»l sem nepremično sredi sobe Moije [10 znrajeTali % rIivo, «e pobrali tiho jeden za dragim od Slamiča, ter «i niHlili: Str»nki>, kjer je Virgiliö, žp n more biti prava. — Za agitatorje lib. a^rhrre »tranfce so bilt izvoljeni: Virg he" , (ba razame) bisši podžOpan M*rli:i Fa- gaat-l, Fr. Pignatan in A. Volöid. »i r< Gabršček v Kobaridu. V nedeljo dne 16. februarja je bil za Ko- ' barid imeniten dan. Predstavit se je namreč prišel po tolikih letih general narodno-na- predne stranke kobariški rojak Kramarjev Dreja. Liberalni krčmarji so kar sipali va- bila za volilni shod, ki se je imel vršiti ob dveh popoludne v občinski hiši. Ker je imel nastopiti iz časopisov naš dobro znani rojak And. Gabršček, zato je marsikoga gnala ra- dovednost iti pogledat predpustno komedijo. — Točno ob dveh je prišel sem po trgu, kakemu bolj znanemu je stisnil roko, drugim pa nazdravljal z „Na zdar!" Ljudje so se popraševali med seboj: „Kdo je ta s „pinjo" na glavi in z ono črno brado?" „Pepen, Pepen je!" — „A tako mogočen je ta Pepen sin? Tega bi pa ne bili verjeli!" Take go- vorice so se čule med ljudmi, ko je g. Ga- brsček, ponosno jadral v „Občinski dom". Nabralo se je bilo med tern časom kakih , 90—100 ljudi — raje manj, nego več — • v prostorni dvorani „Občinskega doma". : Za predsednika je predlagal Gabršček ve- • iezaslužnega gospoda Fr. Miklaviča. Potem se je g. predsednik zahvalil za izvolitev in zborovalcem predstavil, našega bodočega poslanca trgov in inest. (Ej g. Miklavič, ne vemo kako bo kaj.) Začel je Gabrček svoj govor v Kristusovem imenu in povedal, da stoji tukaj pred vami tisti Kramarjev Dreja, ki je še nedavno tukaj platno prodajal. Po- vedal pa ni nič kaj novega in kaj bolj za- nimivega kot se čita v njegovih glasilih. Kvasil je nekaj o deželnem gospodarstvu, kako smo zatirani od Italijanov in večkrat namignil, da so tudi poslanci S. L. S. so- krivi, da nas tako Italijani odrivajo in pre- zirajo. Slikal je tudi deželno norišnico in povedal, koliko stotisočev, da se pri nas da za „norce". (njegov izraz). Sploh predstavil nam je deželno norišnico tako, da bi človek mislil, da niti nobeden cesar nima tako krasnega stanovanja, kot ga imajo ti naši „norci". In vse to so baje zakrivili klerikalni poslanci. Ko je pa mož prišel na sedanji novi volivni red je postal naravnost smešen. Pojasnil je krivičnost tega volivnega reda ter ogorčen zaklical, da so bili naši poslanci „šeme", ker so glasovali za tak krivicen volivni red. G. Gabršček, nikdar pljuvati v lastno skledo. Za ta volilni red sta glasovala tudi liberalna poslanca, izvzemši dr. Tuma, ker on ni mogel glasovati, kajti bil je tisti dan na Matajurju, do trebuha v snegu. Torej sledi iz tega, da so bili tudi vaši po- slanci „seme", ker so glasovali za novi vo- livni red. — Jezil se je nadalje nad trgi češ, kako neumno je to, da Sužid in Svino volita s trgom Kobaridom, isto tako Tolmin, ki ima nad 10 postranskih vasic. Seveda je to neumno za Vas, ker ravno te male va- sice Vam bodo ob volitvah pokazale kako in nisem vedel, kaj početi. Moj pribod je zbadil med jetniki ?eliko zanimanje, iz enega pota me je celo nekdo po- zdravil: „Servus Josha !" Obrnil Bern se proti onema kraja, da bi ridel, s kom mi je cast, in je nadaljeva): „Ko so te vlovili, bogme, sedaj jim plačaš." Mrav- Ijinci bo mi zagomazeli po vsem teleeu. Zopet se mi je pojavila pred očmi dvo- rana strelaega draštva, 200 kron in moja črna obleka v zaatavljavnici. Jera in zaspanost Bte mi vzeli mladeniSko silo. Legel sem na na neke deske, ki so mi slaiile tieto noč mesto moje agodne postelje. Eakina razlika ! Zjutraj sem bil pozvaa pred poli- «ijskega aradmka, ki je spregledal moj polnžaj in izrazil globoko sožalje, da se je kaj takega dogodilo; dal mi je öastno besede, da se t pribodnje ne dogodi več, kaj sliönega. Slaba tclažba, a zadovoljno sem «e zopet oddahnil, ko sem prestopil prag „rndeöe lumpe" in se zoašel na Zrin- jevem. — Od tistega oast se niBem Tec po- tegoTal za take nagrade. malo Vas cenijo. Naštel je Še kandidate, ka- tere je postavila „Ijudska volja". Po dolgem iskanju so vendar našli dva nioža, ki sta pri voiji kandidirati v kmečkih občinah. In ta sta gostilničar Juretič iz Kobarida in sv. lucijski župan Leban. V splošno skupino pa so zgnali tele mogočne in značajne može: Dr. Franko, AI. Štrekelj in dr. Dereani. Sam se je pa predstavil kot kandidat trgov in mest. Ko je vse povedal, kar je ime! na srcu in je bil že niočno „sun", nehal je govoriti. Sicer so ljudje nekaj drugega priča- kovali od njega, namreč kako da bo „farje" mesaril. A nič kaj takega ni bilo slišati. No saj vemo, da se zna tudi potithniti, kadar se nui gre za „kšeft". Samo to je povedal, da v deželnem zboru se ne gre prav čisto nič za vero, ampak samo za kmeta in na- rod. To je tudi že v „Soči" povedal. Poin- ladi o priliki državnozborskih volitev so li- beralci prav tako govorili; a na to ne damo nič. Samo to rečemo, da liberalec je brez- verec najsi bo v državneni ali deželnem zboru, ali v občinskem zastopu. Tudi za zabavo je bilo na sliodu dobro poskrbljeno. Učitelj Smolej je izvrstno kratkočasil občinstvo s svojimi med klici in dovtipi. Bili so pa to taki izbruhi jliberalne omike, da je bilo še celo pristnih liberalcev malce sram, ko je g. „profesor" na tak način dajal duška svojim srečnim čutilcm. Kam pridemo? Andrej Gabršček torej kandi- dira v slovenskih trgib za deželni zbor. Vsak količkaj trezao misleč človek, pa naj bo tega ali onega političnega raiš- fjenja, se mora nad tern naravnost zgra- žati. Aadrej Gabršček je tisti človek, ki je z dr. Tamo edini pozročitelj razpora in razkola med goriikimi Slovenci. In kar je glavno Gabršček je strankarski boj Todil z najpodiejilmi sredstvi. Vsa- kema pravemu rodoljaba se je moral v dno duie gabiti Gabrščekov boj proti „Šolskemu donao", proti „JKrojaški za- drogi", proti „Centralni posojilnici", proti razaim za blagor slovenskega Ijadatva nnetim rodoljabom. Resnica je, da se je Gabršček celo liberalcem prisladil v me- 8ta in na deželi, seveda liberalcem, ki imajo še kaj čnta do lepega, blagega in plemenitega. Gabrščeka pozaa dandanes na Goridkem rsak kot največjega sebič- než». Gabršček je tisti dlovek, čig&r last sta lista „Soča" in „Primorec"4. Ta dva lista že deset let širita po deželi ostadno pohajsanje, zdražbo, prepir in razpor Da, pcbajšanje, ki sta ga ta dva Gabr- ščakova lista naredila po deželi, se ne bo dalo nikoli več popolnoma zatreti. Ta dva lista že deset let aistematično na najpodlejši način blatita in zasramajeta slovenske duhovnike, ki ao skoraj iz- ključno izšli iz kmečkih his, slovenske dnhovnike, ki so še vedno najnnetejši in najpožrtvovalnejši rodoljubi. Ostadno blatenje in sramotenje slovenskih da- hovnikov je v Gabrščekovi „Soči1* doseglo tako višino, da so se sramovali sicer najzagrizenejši liberalci. A ne le dnhov- nike sta Gabršoekova lista nSoča" in „Primorec" snrovo žalila in blatila, am- pak neiteto in neštetokrat sta se z isto sarovostjo zaletavala v verake in cerk- vene naredbe, da celo v nespremenljive verske resnice in božje zakone (zakra- ment sv. pokore, zakrament sv. zakona). Gabrščekova liflta „Soča" in „Primorec" Bta ne.^tetokrat žslila z isto sarovostjo vemo slovensko kmečko ljndBtvo in droge poštene može v mesta in na deželi. In daneB nas to pa Gabräcek kot kan- didat za deželni zbor v slovenskih trgib Nemogoče je, da bi ga bili tržani sami postavili za kandidata. A naj bo, kakor hoče, dejstvo je, Gabršček kandidira v 8lovenskih trgib. Ako slovenski trgi iz- volijo Gabričeka za poslanca, ma b tem dajo najoastnejšo zaupnico za njegavo deiovanje, izrečejo javnc odobritev vseh „Sočinih" ostadnoati in pobalinskih pod- losti, dajo najveöjo zanšnico slovenakim dnhovnikom in najniije zaničevanje slo- venBkema kmečkema in delavskema ljad- stva. Slovenski tržani naj to dobro in teme>)ito premislijo I Ako izroöijo poslan- sko dast Gabrščeka, provzroöijo neiz- brisno sramoto alovenakemu rjadstvu na Gorišken» \ SloTenBki trg;, ki bi dali i a a p- nioo enema Gabrščeko, bi stem pljunili narftvno^t v obraz vaema »toven- skema ljndsfeva. Da, nepremostljiv prepad bi nastal med slovenskimi trgi in> med obdajoöim jib kmeöktm Ijadstvom. Nase z Iravo kmeöko Ijadstvo je že dovoljkrat pokazalo, da ne mara Gabrlöekove raz1- dirajoöe politike in njegovih listov. Vo- livci v slovenskih trgih naj tore) dobro premislijo, koga> iavolijo za poslanca, komu izreöejo zaopanje! Ako izmed to- liko poitenih raož iaberejo ravno enega Gabrščeka za poslanc», bi bilo to znak razpora med trgi in Ijadstvom. la ven- dar je v intereaa trgov, da žive v Iepi« slogi z Ijadstvom, ki nemara za Gabr- ičekovo politiko. Naj se ne boje nobe- nega terorizma, ampak naj volijo kan- didata vseh po neodvianih tržanov, g. Leopolda Jonk», veleposestnika v Bovcq. — Kje je bil Strekelj ? Dne 17. t. m. se je vršilo v flnan- čnem ministerstvu velevažno posveto- vanje, kako gospodarsko dvigniti G o- riško in Istro. Pri tern posvetovanju so bili navzoči zastopniki tržaškega na- mestništva, poročevalci miuisterstva, za- stopniki dež. odbora, med. njimi g. prof. Berbuč tervsi državni poslan- ci i z G o r i š k e, razun Alojzija Streklja. Pri tem važnem posveto- vanju, pri katerem so se raz- pravljale za našo deželo tako važne gospodarske stvari, pri tem posvetovanju ni bilo. zastopnika goriških slovenskih liberal- cev in agrarcev, Alojzija Streklja, ki je ta čas po Avberu a^itiral zase in za svojega brata. Kakor smo že enkrat pisali, opo- zarjamo še enkrat naše občine, naj ne- mudoma naznanijo svoje potrebe našim poslancem, gg. dr. G re gorč i č u ali F o n u, bodisi neposredno, ali pa potom Kmečkih zvez. Al. Strekfilj. Poslanec Alojtij Strekelj ima: kot poslanec prav lahko delo. Ker sam. nima niti potrebnih zmožnosti niti po- trebne energije za po&lansko delo, zato- mirno čaka, da naši poslanc1 kaj dose- žejo, potem pa pride on, oziroma nje- govi glasili „Soča" in „Primorec" pa vpijejo, da je vse pridobll Štrekelj. Li- beralci pa, ki morajo vse verovati, kar jim „Soča" in „Primorec" natrobita, pa se neumno „štrekajo" s svojim Štrekljem. So reveži ti liberale!! Sedaj pišejo, da je Štrekelj pridobil podporo za seno- za Primorsko, med tem, ko je vsakemu razumnemu človeku znano, Lda ima pri tem največjo in lahko se reče edinö za- slugo poslanec Fon. Seveda, lepo. se je dičiti s pavovim; perjem, a grdo pa je tudi, in Štrekelj bi se moral tega sra- movati. Mož bi zopet prišel radi v de- želni zbor in najrajši bi postaL deželni odbornik, zato se je treba kaj «postre- kati s tujimi zaslugami. Pravijo, da Stre- kelj kandidira v splošni kuriji. To je na- ravnost predrznost. Mož je v državnem zboru glasoval za uvoz tuje živine, kar bi škodovalo zlasti kmetom-živinorejcem, in sedaj hoče, da bi ga ti volili še za deželnega poslanca. Ali ni to predrznost? Kaj mislijo liberalci, da so kmetje res tako neumni? Štrekelj je pokazal v dr- žavnem zboru, da ni za nič, čemu se sedaj sili še za deželnega poslanca? Kmetje volivci, priskrbite mu sijajno blamažo! Štjak. \t Štjak«. — Zadnjo nedeljo priredila sta tukaj državni poslanec Štrekelj in njegov brat Jožef, učitelj v Komnu, klaveren volivni shodek. Jožef Štrekelj je imel kot potovalni učitelj kmetijstva naprej v Soil kratko preda- vanjanje v kletarstvu, na koncu preda- vanja pa je povabil navzoče može na volivni shod v neko drugo hišo. No mož si je izmislil fa'ko' priprojt, pa tudi cen Kačin za vablf«nje na shod. Toda mi ktDt davkoplačevaJct temu najodločnejše protes-tiramo, da bi liberaln« potovalni učitelj Štrekelj pri1 svojem ktnetijskem pod^ku vabil na liberalne volivne shode, da bi svoje stališče1 kot kmetijs-ki poto- valni učitelj izrabljal1 v sebične namene lib?ralne stranke in tafco delal rekiamo za se iinza svojega brata! On je plačaii, dobro plačan za kmetijpki pouk Ijudstva, ne pa da> bi p : tem napeljeval vodo na svoj liberaJeti mlin ! No kljub temu mdeležilo se je shoda komiaj 40 ljudi, ined njimi več mladoletnih in nekaj Kramjcev. Po svoji stari navadi zabavljal jt' poslanec Al. Štrekelj na^ shodu zoper , „kkrikalce" in duhovnike, satnega sebe pa je poveli- čeval in hvalil. No mi pa» dobro vemio, da nam je ert sam duhovnrlt g. Klanjšček neizmerno k-oristil in nam več pridobil, kakor vsi Strekelji z vso liberal no stranko vred. Ravno naša katoliška s-tranka nam je tudi ustanovila tukajstiO' posojilnico, ki je marsikaterega kmeta že rešila iz oderuških krempljev in ki je še sedaj našim liberalcem trn v peik Zato pa pojdemo pri volitvah le z našo pravo slov. ljudsko stranko, ki iraa res sree za kmeta in volili bomo le od »je pii- poročene može za deželne poslance; proč pa s stranko liberalnih: oderuhov in izsesevalcev ubogega ljuds-tva! V e č d a v k o p 1 a č e v a 1 c e v. Klavern agrarni sliod. Kojščanski župan 0 b 1 j u b e k je skltcal v nedeljo, dne 16. febr. agrarni shod v Šmartnem, ki se je pa jako klaver- no obnesel. Prišlo je na shod kacih 100 ljudi, mej njimi polovica našili somišljenikov. Kot glavni govornik je nastcpil neizogibni Mermolja. Mahal je yedno z eno roko po klerikalcih, z drugo pa po liberalcih, farbal kmete, in skušal dokazati, da dosedanji slo- venski deželni poslanci ljudstvo le slepijo, in za nos vodijo, kar mu je pa docela spodletelo. Skušai jim je oprtati innogo krivic, katere se kmetom godijo. Oni so bojda krivi, da se je vpeljal novi krivični deželni volivni red, po kateram imajo Lahi večino. Kajti prej je bilo razmerje med laškimi in slovenskimi dežek poslanci 12, in 11; sedaj pa 16. in 15.>.paje dokazana krivica. — Kmetje so debelo gledali, in niso mogli najti nobene rove krivice ker je v novem volivnem redu. razmerje ostalo isto in nespremenjeno. — Govornik je na- dalje branil vero agrarcev, čes da to, kar se njim podtika, namreč da je vera le za- sebna sivar, je le geslo aocialistov nikakor pa njihovo. Da bi pokazal svojo globoko vernost,. potegnil se je sedaj za novo cer- kev S?ca jezusovega na goriškem pokopa- lišču, katera bi se bila morala zidati,. a bivši slovenski deželni poslanci so krivi, da s«' bode ondi zidala nova deželna hiša, mesto cerkve. G. Mermolja, ali se ne sra- mujete svojih besedij? Povejte, ali se to ne pravi obrekovati, ker Vam je pač dobro znano, da je goriški magistrat to zakrivil, da ondi cerkve ne. bo, ker je hote-l imeti pravico patronata in prepovedati slovenski jezik v cerkvi, čemur se je bil pekojni škof Alojzij odločno tiprl? Povejte,, kdo ima za norca kmečko ljudstvo, da se poslu- žim Vašega izraza, ali ne \?i? — Iz same krščanske ljubezni se je dičn» govornik spravil na novo norišnico, za ka- tero je dežela po krivdi slovenskih poslan- cev (?) toliko potrosila. Ali ni trosila tudi poprej? Usmiljen Samarijan Mermolja, bi bil rad, naj bi nesrečni blazni kar na cestali poginjali, kakor žival. Obregnil se je ljubeznjivi Mermolja Sc enkrat nad bivšimi slovenskimi dež, poslan- ce in jim očital brezpotrebnili stroškov de- žele, ker se je poizkusilo z elektriko vzga- jati rastline. Čudili smo se le, da se ta na- predni kmet ni zagnal tudi proti umetnim gnojilom, za katere clezela toliko potrosi. Ko je bil govornik vse naše dež. po- slance opljuval je seveda priporočal svoje agrarne kandidate menda samo pristne kmete. Kot govornik nastopi še župan Oblju- bek, ki seveda popolnoma pritrjujc prejSne- V.7S?* inn govorniku, in Se sam sebe za kandi- data priporoča in koncc je bilo shoda. Upamo, da taki ljudje, ki se predr- znejo na tak podel način naže kmečko ljudstvo za nos voditi, bodo sami z dolgim nosom ostali. — Iz Kobarida. Iz Kobarida smo dobili obre- stilo, da je r seji dne 17. t. m. „Kat. pol. in gosp. diuštro" sklenilo, proglaaiti za kandidata r kmeökih oböinah tolmin- skih g. Irana L a p a n j a. K tema oraenjetno, da je S. L. S. to željo že koj izpoöetka dogaalo in tudi upoiterala ter skaiala doaeßi sporazam- ljenje mod of cijelnimi sastopniki posa- meznih okrajer. To sporazamljenje pa se ni doseglo. Zbor zaapnikor je konečno proglasil za kaadidata g. Antona K a s- m a č a, žapana t Carkuem. Agrarci in „malikovalski denar". „Naš Gas* svari klerikatce pred mal koraUkira denarjem tako-le: „Ker ae bode pa narodni, to je brezrerski, mali- koraläki denar, kakor doalej, pobiral po- tom deželnih naklad, ne bodo hoteli imeti gO8podje (t. j. klerikale!) s tern de- narjem nič oprariti". Agrarci! Agrarci ! Naš narod bode že poskrbel, da denar, ki ga on aklnda r gospodarske srrhe, ne pride y roke liberainim agrarcem, ki bi ž njim res alabo gospodarili. Lepe reči o agrarnem gospodaratra se čaje iz Vrtojbe, domorališča agrarnega preroka. Najnovejši agrarni kandidat je vzet iz kanalskega žapa&stva. Tadi o tamošajem gospodarstva z „malikoralskim" denarjem bi bilo zanimiro kaj več izvedeti. Vzorno gospodarijo agrarci pri gotovih ^srojih gospodarskih drnätvih, tako, da Be bo na- rod pač premislil, predno izroči agrar- nim gospodarjem deželno gospodarstro. Fa morda bomo govonli §e jaa- nejše in takrat bo hudo za nekatere agrarce. Agrarci in naše „malikovanje". Agrarci so dobilt zagovoraike, kjer bi Be nihee ne bil nadejal. St. Pismo, škof Mahnič, dr. Krek: rsi so zašoitniki agrarcer. Kdor ne rerjame, naj pogleda ovodni članek zadajega „Našega Glasa!" Celi tUti čianek je zbirka brez pri- merao zmedenih in hinarskih laži, ki smo jih komaj kdaj nahajali ? najlibe- ralnejäih listih. Prro : „Narodnostje ma 1 iko vanje !" To geslo so dolgo podtikali liberalci vseh narodor kričan- skim strankam rseh narodor. Naäi libe- ralci očitajo 8loTen8kim kršoanskim stran- kana, da jim je narodnost malikoralstro, isto delajo nemäki liberalci proti nem- äkim kršč. strankam. Ta fraza ne vleöe več kakor je kdaj rlckla, zato so jo li- beralci že popnstili. Vzeli so jo zdaj r rabo agrarci.. Agrarci, od Frankota do Mermolje! Kaj ste vendar tako relikega storili za slorensko domorino, da Mahniöa, Kreka, Gregorčiča kličete pred sodbo ter jih obsojate za brezdomorince ? Ali res mi- alite, da je naSe Jjadstro tako „neraz- sodna masa", da vam bo tako grobo obrekoTanje rerjelo. S. L. S. je s svo- jim delom dokazala STOJe rodoljnbje, ko agrarnih farbarjer še nikjer ni bilo. 0 plačanih agitatorjih. „Nas glas" piše, da imamo mi po deželi plačane agitatorje, ki jim je rera dereta briga, ampak se le za denar za- ganjajo v agrarce, čei, da so ti brez- rerci. — Tako piaarenje je podia laž, ki izrira iz enostarnega vzroka, prikriti to dejstro na sebi. Iz gotorega rira smo izvedeli, da dobirajo nekateri agrarni go?orniki p o 3 goldinarje plaöila, dagredo ob ne- deljah na shode gororit. -— Ti plačani agrarni agitatorji se potem za 3 forinte dr/aejo na shoda lagati, öei, da naäa stranka ni niö storila za kmeta ; za 3 goldinarje kriöe „kmet naj voli kmetau z iato nardaienoatjo, kakor bi za 3 gol- dinarje na shoda liberalcer kriöali „Proö s farji I" Nihče naj torej ne sede na beaede takih plaöanih agitatorjer. Za 3 goldi- narje se prodajo Ysakemn. Mermofja in duliovHČIiia. Mermoljn dohorščina ni porieč/, ker opozarja ljadstro na hinaričino, ki jo agrarci aganjajo po deželi. Ne bodite vendar tako neamao preprosti, dragi Merrnolja I Kaj ram res pride na kraj pameti, da boste a stojo agrarno pobar- rano liberalno botego ie kakinega da- hovnika premotili 1 Dahoväöina arari Ijadstro, ne samo pred rolkori, ki pri- hajajo očitno kot taki, ampak še bolj pred onimi, ki se skcšajo, kolikor gre, po orčje odeti. Dr. Franko in narodni nian- „Proö roke od mandator, kajti na- rodna posexi so !" Tako kliče F rankor „Glaa" našim kandidatom. To bi bilo se- reda jako ražno za dr. Frankota, Baj drngega ma tako ne manjka kot kleri- kalnih mandatov. Saj se dr. Fraako še spominja, ko je nekema gospoda našega rodatra izjavi), da za tri mandate ua- redi konec „agrarni komediji". Demokraški kandidatje. Sucialno demokraški kandidatjc za splošno skupiao so: Peter Berk, posestnik r Otaleža; Peter Leban, želez. delatec v Garici; Anton Vrčon, trgorec'v Skriljah na Viparskem. — če Vrčona kandidirajo še agrarci, liberalci in če ga bodo tadi klerikalci rolili, po- tem bo gotoro izroljen. Zato le korajžo, Vrčon ! Kmetje, kvišku! Brzojav nana jarlja o popolni si- jajni zmagi krščanskih kmetor nad libe- ralno in gospodarsko (agrarno) stranko na Kranjskem, poročilo prihaja iz Ti- rolske, da so pri voliUah r dež. zbar na celi črti zmagali krščanaki so- cialci napram libaralcam. Niti en libe- ralec ni izroljen ne to, ne tarn. To nas mora nardajati z reselim npom in pogamom, da tadi mi gremo odločno v veaeli boj in porazimo naše očitne in zahrtne sorražnike ! Po celi 8lovenski domorini zma- gajejo kräöanski kmetje: na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ! Ali naj edino mi Goričani zaoatanemo? Ne! V zdrn- žitri je močl Zdrnžimo se z dragimi slorenskimi kmeti po dragih deželah r eno četo, da bomo rsi eno ! Zato pa je treba, da rržemo raz se one ljudi, ki skašajo pod kmečko krioko razdrojiti slovenskega krščanskega kmeta! Toda to ne bo šlo ! Čd stori rsak srojo dol- žnost, bodo nasprotniki poraženi in go- riški kmet se bo pridražil kmečkim rrstam po ostali Sloreniji. Da se to zgodi rsi posteni krščanski možje, kriika ! Izjava. Doznal scm, da nekateri gg, volivci agitirajo za to, da bi se pri bližnih deželnozborskih volit- vah zopet volilo mene dežel. po- slancem, Dotienim gospodom se za pri- jaznost in zaupanje iskreno za- hvaljujem ; izjavljam pa, da ne kan- didiram, in da bi tudi morebitne izvolitvre ne sprejel. B. GRČA. Skrb za cesfe na državni rneji. Iz Kanala, 19. febr. Noben okraj naie poknežene gro- forine ni glede srojih občil tako zane- marjen in zapaščen, kakor je kanalski. Držarna cesta in železnica držita sicer po dolini ob Soöi od enega okrajnega konca do drngega, pa sta goli prometni žili brez postranskih žilic, ki bi žirljenje dorajali obiirni pokrajini na desnem in oni še obiirnejäi na lerem brega Soöe. CeTo rodovitno pogorje od Vrhorlja ˇ ok raj a goriike okolice do Srednjega in naprej do nidje tolminskega okraja nima nobene rozne ceste, ki bi poare- dorala zrezo med mnogobrojnimi po njem nasejanimi rasmi in seliiči, pa tadi ne zreze ined temi raami in dolino ob Idriji na držarni meji, dočim bode imelo, ko ae letos pomladi dokonča delo, edino cesto od Srednjega čezKambreako do K^čioja držeoo z gorskega hrbtiiča r soäko dolino. la to pogorje je primeroma jako obljadeno, rarno ker je lepo obraSčeno in rodoritno. To spričajejo goste nasel- bine r plarskem, anhorakem, akanjskem, idrijakem in ajbskem katastra kakor: Zamedreje, Ložice, Goljerica, Kamnica, Rarne, Vrtača, KobaliaČe, Zarščina, Fe- lea, Šrinki, Debenje, Zapotok, Velendo1, Miščiki, Želinje, Ukanje, Markiči, Bajti, Britof, Filiji, Strmec, Lorišče, Lig, Čol- nica, Nekoro, Melinki, Grm, Kostanje- rica, Ajba, Močilo, Podrarna, Hamarji, Podbreg, Trarno, Brdo, Kambrejko, Per- šeti, Koai, Kras, Hog, Avško, Srednje, PreSno, Dolina, Kolarji, Bizjaki, Vogrinec, Oäojnic», Kaičarji, Dolgo. Vsega skapaj je nad 50 rasi in seliač spadajočih pod 4 žapanije in 6 dahornij s 4 Ijaiskimi šolami, 2 sinančno-stražnima poatajama, ogromen obseg z gozdi, trarniki, njirami, s sadnim drerjem in trtami ohraščenih zemljišč. Vse to ozemlje r neposredni dotiki z držarno aratrijako -italijanako mejo je skoro izločeno iz jarnega pro- meta, ker nima do sedaj nobene drage rarne zreze z soäko dolino, nego rav- nokar pretrgano, že omenjeno cesto s Srednjega do Ročinja. Pač ata se že pred leti začeli graditi cesti ob Idriji in od Vrhovlja proti Kobališča ; a delo se je že darno nstanorilo in se ne gane naprej, dasi je za izplačilo godnih že 10 letnih obrokor dotičnih doroljenih držar- nih in deželnih priape«kor. Kar se je zgradilo, stoji zaatonj, ne hasni nikonaar ia ae kvari od leta do leta haje, ker je nikdo ne rzdržaje. Beneški sosedje onstraa mejo se posmehajejo našim obmejnim gorjaaom, čež : „Vaša rlada je hotela kar naenkrat dre cesti zgraditi na meji, pa jej je še za eno zmanjkalo crenka. Le potrpite ! Chi ra piano ra sano". Naše obogo Ijad- stro pa, ki pre8taja rsak dan neznosne nadležnosti in trpi reliko äkodo radi ca- rinskih naredb ta in onstran meje, se grize in zaridno gleda na obmejno ita- lijansko ozemlje, katero je ^preridnast skrbne rlade že darno premrežila « pri- ležnimi cestami. Na našem obmejnem pogorja žiri marljiro, trezno, podjetno ijadatro ; ta so jako hvaležna tla za raznorrstne pa- noge kinetijstra : za trtorejo, sadjerejo poljedelstvo, žirinorejo, dani so tako re- ko5 rsi pogoji, po katerih bi prebiralstro lahko dospelo do trajnega biagostanja — aamo cest ni, po katerih bi lahko iz- ražali sroje izborne pridelke kamor si bodi na trg in zato hirajo obmejne kmetije tern bolj, ker jih Uači mora mejno-carinskih naredb. Eaako siromašno r prometnem ozira je pogorje na lerem brega Soče, na katerem se razprostira obsežna banj- Ska planota obsegajoča na povržini blizo 14.000 hektarjer štiri žapanije s 6 da- hornijami in relikim šterilom raztreaenih rasi in selišo. Tadi ta pokrajina jeosam- Ijena in malo da ne odtrgana od ostale dežele, a katero nima na nobeno atran rarne, priležne zreze. Gospodarske razmere bo na tej pla- noti r obče jako žalostne, kmetije za- dolžene, kmetoranje porsodi primitirno in nikjer ni rideti, da bi se rzbajalo med Ijad8trom kaj naprednega daha. In ˇse, kar bi se hotelo rkreniti za po- rzdigo kinetijstra in za zboljšanje go- 8podarskega stanja na tej planoti, bi malo ali nič ne hasnilo, dokler ae mnogo- brojne naie in seliiča ne sprarijo r pri- ležno zrezo z železnico, z držarno cesto in okrajnimi ceatami, ki od vseh strani obdajajo to pokrajino; kajti, dokler ni možno sprarljati kmetijskih pridelkor in obrtnijskih izdelkor po rarnih potih r knpöijo, je zastonj traditi ae za zbolj- ianje kmelijstra in obrtaii. Banjika planota ponoja rae pogoje za eno in drngo zboljSanje. Zlasti je oa njej ogromen obaeg trarnikor in r last razdeljenih pašnikor, ki bi prarilnejle oskrborani redtli lahko zoamenito ite- rilo mlečne in aprežne JJtirine ter dali porod cretoöi mlekaraki in jsiraraki obrti — dočim je aedaj po BanjSicah najrer- nejia žirina in ni o mlekarstra in sirar- stra ne daha ne aloha. Sicer imajo zlasti r Batab, na Baojlicab, r Kala ia r Loma prar agodne iege in dobra zem- ijiäöa za pridelovanje razne poljičine. Banjika pienica relja r deieli za naj- težjo ; banjško zelje, glarnata aalata, ae- t menski krompir so na goriikem trga na jako dobrem gltaa. Vse te kaltare bi se lahko zelo pomnožile in zboljšale, ako bi dobre cestne zreze oiajäale izražanja dotičnih pridelkor., Tadi za razne domače obrtnije imajo Banjikarji in Lokorčani obče pri- znano spretaoat n. pr. za izdeloraoje kmečkih pletenih stolic, lesenib samo- kolnic, razne lesene kahinjske posode potem za razne kovinake posode, potem za razne korinske izdelke kakor: nože, hritre, kose, krirce ali fovče i. dr. Vse te izdelke razaaäajo sedaj naradno na hrbta na razne sejmore in r meato in imajo sereda le malo dobiöka od sro- jega dela. (Da!je prih.) Dopisi. I« Knnahi. — Z veseljem je vsak Kanalec čital razpis dražbe za novo šolsko poslopje, ki se bo vršila due 27. t. m. za poslopje, po kojem hrepeni in zdihuje že leta ia leta ne le učiteljsko osobje. ampak še toliko bolj stariši, ker bodo rešeni skrbipolne dolž- nosti, da ne bodo več pošiljali svojih ljubih otročičev v te zaduhle prostore, v kojih bo gotovo stalo v šolski kro- niki napisano, da je bilo udobiti v njih celo leto frišnih gob, ki bujno rastejo po zidu v šolskih sobah. Zanimanje za to dražbo je iaravno v vseh krogih veliko. Podjetniki, obrt- niki, dninarji, vsak se nadja zaslužka, ljudstvo pa sploh ugiba komu ostane delo na dražbi, posebno pa ugibajo to oni davkoplačevalci, ki vidijo, Kako so bila razna šolska poslopja sezidana. Zato pa se trdno nadjajo, da ne bode udobil dela kak tak podjetnik, ki bi utegnil rabiti za napravo malte navadno opeko mesto peska, kakor se je to zgo- dilo pred leti pri gradnji šol. poslopja v Ligu. Iz objavljene dražbe ni razvidno, ali se bodo oddala vsa dela skupno enerau podjetniku, ali pa ločeno; po slednje bi bilo le želeti, kajti tako bi se dražbe lehko udeležili inizarji, kovači, kleparji itd. Ako pa dobi kak podjetnik skupno delo, bodo vsi ti obrtuiki od- visni od njega in prepustiti bodo mo- rali njeinu dobiček svojega truda. Pogoji za delo so tako ugodui, kakor malokje: železniška postaja, voda, pesek, grušec, kamuolom — vse je blizu stavbišča in ob leti cesti, vrhu tega bo na razpolago tudi neposreden pri njem velik občinski prostor za raz- kladanje zidiva. Zato pa gospodje pod- jetniki, udeležiti se poguinno dražbe, in sezidajte kmalu ta lep «Join iiašim otrokom! Iz Baške dolinc. — Sia^ajno ma je zanesla pot dne 9. t. m. r Podbrdo. Bilo je zreöer. Ker nisecn posebao zaau r tern kraj a, sem šel r neko goatilao, ki je bila sijajno razsretlena. Ko pa ratopii i, mi zadonijo na ašesa hripavi glasori in neprijeten rzdih mi malone sapo zapre. Vendar pa se ojačim in stopim najprej ter jo mahnem r sobo, kjer je bila zbrana okrog miz precej äterilna a za precej „fajhtna" dražba. Sedem k osam- Ijeni mizici r kota in pridnem opt -rati to družbo. Takoj sem aganil, kj«. dem I Rarno so mehli „klerikaice"4 na gro- mado: z najpodlejšimi izrazi so stnešili rae, kar ne trobi r njihor liberalni rog. Posebno pa se je odiikoral neki možiček, ki je s prar dirjim glasom naderal na- äema poslanca-prraka dr. Gregoröiöi razne priimke. Sit sem bil te dirje klike in že sem hotel oditi, kar pride k meni neki zna- I nee, ter me ie nekoliko pridrži. Pogo- rarjala sra se popolnoma prijateljako in mi je med dragim tadi omeail, da ga je srain, da je prisUš take drahali ki zna samo zabarljati in kriöati. Vpraial sem ga, kdo je oni nadnt in predrzen ölorek, ki zna tako „dostoino" goror'ti. Priloga „Gorki" St. IS z dne II. febpuvapja 1908. Pozor! Kedaj in kako bomo volili? Da ne bo zmesnjav, bodi povedano sledeče: V Hplošnl volivni »kupini, Id voli dne 2. marca, ima volivno p**ivico vsak 24 let stari avstrijski državljan, ki prebiva eno leto v istem kraju. Ta dan naj zapiše vsak na svojo glasovnico vse te-le tri knndi- date: Dr. Anton Brecelj, zdravnik v Gorici. Jožef Fon, državni poslanec v Gorici. Dr. Franc Pavletič, odvetnik v Gorici. V kmečkih obeinab, ki volijo dne 4. marca, volijo vsi oni kinecki poseslniki, ki imajo pri občinskih volitvah volivno pravico v 1. in 2. razredn. Kandidatje „Slovenske Ljudske Stranke" v tej skupini so: a) za tolminsko glavarstvo: Dr. Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici. Anton Kosmač, župan v Cerknem. b) za goriško glavarstvo: Ivan Berbuč, dež. odbornik v Gorici. Anton KlanČič, župan v Podgori. Miha Zega, posestnik v Kanalu. Velevažno pri tern pa je to-le: Iz kmečkih občin, ki volijo dne 4. marca, so izvzete sledeee občine: Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Ajdovščina. Sv. Križ, Kornen, Sežana in Nabrežina. Te občine volijo v nkupini trgov, ki voli dne 6. marca. Vsak posestnik teh občin, bodisi da je tržan, bodisi, da je kmečki posestnik, voli v tej skupini. Volivno pravico v tej skupini ima vsakdo, ki voli v 1. ali 2. razredu pri občinskih volitvah. Iz tretjega razreda pa imajo volivno pravico oni, ki plačujejo najniaiij 20 kron čistega davka. Bovški tržani z drugimi so se že dogovorili za kandidata. Svoje somišljenike prosimo, naj se jim pridružijo, in naj zapisejo na gla- sovnico ime kandidata tako: Leopold Jonko, veleposestnik v Bovcu. Tako smo 'te stvari razjasnili, kolikor je bilo mogoče. Ce je kdo se v kakem dvomu, naj se oglasi! 5. Donaače delo. Naposled se nstanovi posebni državni zdravstveni arad po viorca na Nemškem. Ta arad se bo pečal z TBemi aocialnimi vpraianji, ki bo t zrezi z dravetvom. Imel bo tndi nadeoratvo nad dobrolvor- nimi zavodi. Za izseljeniške in rseljenilke zadeve le ostanovi pri ministerstfa za notranje zadeve posebni oddelek. Delavsko zavarovanje OBtane kakor dozdaj pri ministerstva za notranje zadeve. Poslano.*) Delavsko minisfersfvo. Delavce bo gotovo zaDitnalo kakose se je pri osrednji vladi na Daoaja ure- dilo tpraianje delavskega ministerstva. Prava delavska ministerstva, ki zdrnža- jejo r svojem po dročja vae, kar spada pod delavsko Tpraianje, imajo asmo na AngleSkem in Francoakem, dragod ob- Btoje ali takozrana „ministerstva zajavna dela", ki imajo le mali del socialnopoli- None delaTake zakonodaje v svojih rokah *li pa se posamezna delavaka vpraianja reäujejo T posameznih oddelkih pri raz- üöoih miniaterstvih, kakor je dozdaj tndi pri nag bilo. Znano je, da so krščanski Bocialci od nekdaj zahtevali, da se usta- novi tadi pri nas poaebno delavsko mi- Qihteratro in vlada je tern a naöeloma pritrdila. Za miniatra ae je imenov&l «fiöanski socialist dr. Geaamann. Ko ae je älo za to, da se novoustanovIjenemu ra«nist9rat»u odkaže delokrog, so se po- Javile v el ike težare in nasprotovanja zlaati od gtrani socialne demokracije, ki fleveda ni privolöila tako vplivnega rae- sta krzöanBkemn sieialcn, ker vidijo so- j|r°gi povsod le syojo, ne pa delavsko »orisl. Oikaialo ae je novemu minister- «tTu obširno podroöje, toda ne vsega, *« bi morato- obsagati. Ministeratvo, ki bo najbrž že aprila mesrca začelo po- alovati, bo obsrgalo tri oddolke, in Beer : 1. „Oddelek za zgradbe", to je za ?sa dela, ki jib država izTrši v lastni režiji ali pa dela izvrSena z držar- nirai podporami, vodne in ceBtne zgradbe. Zgradbe pristanišO in kanalov za psro- plovbo ostanejo slejkoprej v delokrcga trgofinskega ministerstra. 2. Vae rndarstro z radar- ski mi Solami vred. 3. Vseobrtno posp eševanje, obrtno iolstvo, tehniöna indmtrijska po- izkašerališča in patentno pravo. 4. Delavska atanovanja. 6. P] I ektrične nap rave. Obenem a tern miniaterstrona, ki Be bo imenovalo „Miuisteratvo za j a v n a d e I a", se astanovi pri trgo- vinskem ministerstvn posebni aocialno- politiöni oddelek. Ta bo imel v sTOJem delokrogn aledeöe: 1. Delavsko ätatistiko, ki je v zvezi z delavskim razmerjem in delavako po- godbo. 2. Vse, kar je t zvezi z delaTdkim ˇarstvom, delavskim öaaom, razmerjem med delavcem in delodajalcetn itd. 3. Delavski svet. 4. Obrtno nadrorniätvo. Odgovor g. Francu Itojcu, kovaču na „PoslanoM v Yl. štv. VaSega li§ta. Z peterimi dokazi hoče pobiti moj odgovor r 9. it. Ž9 prvi dokaz ni dokaz marveö protislovje, kajtf, kar v začetkn zanika, mi konečno priznava, da ste imeli obe stranki meiane kandidate, torej b.... ad 1. Čema je prises viaoko rodni g. baron v Vase poslano kakor Poncij ˇ vero? Raj ste nameravali s tern ? Zoabiti nafarbati javnost, da Bern njegov nasprotaik? Bridko ae varate! jaz se ne dotikam v avojih odgovorih na Vaše oapade Castile njegove «sebe, ker ga čislam i ppostajem, ter priznavam njegove rerline, licemerstvo pa in hi- navičine ne vganjam ž njim kakor ne- kateri. Ta gospod, ki je bil pred pol leta proglašan za liberaica in ne vern kaj le, je aedaj povzdigojem v tretjo nebc. Zakaj? Potrebovali so njegove ime pri sedanjih volitvab. Pozivljate me, naj ai ogledam Vale kandidate, od prvega do zadnjega raožje kttoliäkega prepričanja! Ha! kedo bi se emejal Vaiemo farbanjo! Zdi se, da imate Vi in Vaia stranka poieben pa- tfnt kvalifikacije liberilizma in klerika- ! lizma. Naj si bo liberalec ali agrarec, * äecko jedno, dovelj da drii z Vam>, pa ga oblečete z plajščem katoliškega pre- pričanja. Tndi drogi dokaz ee Vam je po- nesreöil, ker, kar sem trdil jaz trdite i Vi, da so imele volitve gospodarski zna- čaj — torej, b.... ad 2. Na nzorno i pravično gospodarstvo ( ne odgovarjair, ker me nič ne zadeva, : odgovarjajo naj prizadeti činitelji, saj so baje nložili otok proti občinskemn t domo. Ad 4, Dokazav za zrijaČnait imam . na razpoisgo in pridem ž njimi na dan, kedar — in na katcrikoli način; na štiri oči, pred pričami, aü kakor koii, izr»:lasli tudi za lepo kavarno. Refleklanti na lc prostore se vabjo, da se s svojimi ponudbami obrncjo na načolslvo - »Cenlralne posojilnicc«, ki je laslnica doličnega poylopja. ' i V GOIUCI, 10. fuhr. 1908. 1 Načelstvo „Centralne posojilnice ¦ v Gorici.