'V' Li. cSVETKIKOV. t Spifal FRANZ. VERITI. DRUGE BUKVE, drusiga natifa. V’ natif teh bukev fo miloftljivi Firfht GO t SPOD GO t SPOD AILCMS LJUBLJANSKI SHKOF, pet in dvajftiga 4 Svezhana i83i dovolili« V’ LJUBLJANI N atifnil J o s h ef BI a s ni k. Na prodaj per J a n e s u K1 e m e n s u, bukvovesu. H3b Saframovanje in tepenje fo preterpeli, sraven tudi shelesja in jezhe: bili fo kamenovani, preshaga- ni, fkufhani. s’ mezham umorjeni: hodili fo v’ koshuhih, v’ kosjih koshah, ubogi, v’ nadlogi in v’ revfhini. t Svet jih ni bil vreden, in potikali fo fe po pufhavah, po gorah, berlogih in jamah podsemlifkih. In ti vfi fo po prizhevanji vere pravizhni snajdeni bili. Hebr. n, 36 — 4o. \ Prejeto, pd urada z® opravljanje imovini upornikovi 1 M a 1 traven. I. dan maliga travna. t Ss. Apijan in Edesi brata, marlernika. ,.Sveti Apijan je bil rojen od bogatih j pa ne¬ vernih flarThev v’ Lizii. Poflali To ga v’ Tho- lo v’ mefto Beril, kjer je bil T’ fveto vero rasfvetljen. Ilvaleshen je bil Bogu sa to To- Tebno gnado in to ne le s’ beTedo, ampak tu¬ di f’ Tvetim sbivljenjem: shivel je v’ boshjim lirahu , varoval Te Tlabih tovarfhev, llanovitnO molil, in pokoril Tvoje mlado telo ; sgled Tra- moshljivofti, modrofti, sdershnofti in vliga do- briga je bil. V’ ofenmnajjftim letu Tvoje /la- rofti je priThel nasaj k’ ozhetu, pa ni mogel dolgo per njem, oftati. Neverni ožbe ga je nagovarjal malike moliti., in shiveti neker- ThanTko. Salo je sapuftil ozbeta, premoshe- nje in vTe, de bi duTho obranil zhi/16, in je Thel v’ metlo Zesarejo. Evsebi, kteri je bil potlej ThkoT tilliga me/la, ga je v’ Tvojo hiTho vsel, ga bolj na tanko poduzhil v’ katoljThki veri in vfim dobrim. V’ letu «3o 6 je never- ni zefar Makfimin hudo preganjal zerkev. V’ Zesareji fo kili vfi hifhni gofpodarji v’ tempelj lashnjivih bogov poklizani, in fo mogli pove¬ dali vfo fvojo drushino. Zefarfki flushabniki fo sapifali imena vfih odrafhenih, de bi na tanko vedili, ali pridejo vfi malikov molit, in tako svedifi vfe kriltjane. Verni fo bili v’ velikim drahu, in fo Boga gorezhe profili, de naj jim pomaga. Uflifhal jih je Bog, in ferzhnod jim dal vfe predati sa vero. s Sveti Apijan je fhel v’ tempelj s’ neverniki; je neverni ga obladni- ka ozhitno fvaril, in fkasal s’ modrimi befe- dami, de maliki vli nizh nifo, in de gre le vfigamogozhnimu Bogu vfa hvala. Neverniki fo ga fkoraj umorili. Drugi dan ga je oblad- nik sapovedal neufmiljeno rasmefariti , in ras- mefarili fo ga ref tako drafhno, de ga njego¬ vi snazi nifo posnali. Obladnik je tudi uka- sal v’ olji pomozheno platno okoli nog mu oviti, in ga sashgati. Pa vfe to ni moglo fve- tiga mladenzha od vere odvernili. Nefli fo ga v’ temno jezho. Zhes tri dni fo ga fpet fku- fhali, in na sadnje v’ morje vergli. Na morji je velik vihar vdal, semlja fe je trefla, in fve- to truplo je morje bliso meda is febe verglo. Verni fo ga Vseli, in zliadilo pokopali. £ Sveti Edesi, njegov brat, je bil slo uzhen, pa bogabojezh in danoviten v’ veri. Veliko¬ krat je pred nevernimi obladniki terdil fvelo vero Jesufovo. Saperli fo ga v’ jezho^ in dra- fhno martrali; zhes dolgo zhafa pa je fpet bil ispuflien. Eniga dne je vidil v’ Alefandrii ne- 5 verniga oblaftnika lilo neframno in krivizhno f’ kriftjani ravnati; ni mogel te gerde krivize samolzhati, modro in ferzhno je pofvaril ob¬ laftnika. Savoljo tiga pravizhniga fvarjenja, ga je ukasal na vfo mozh martrati; pa neu- fmiljeni flushabniki mu nifo samogli tolikanj bolezhin napraviti, de bi bil le enkrat sdihnil, Kader je oblaftnik vidil, de ga ne more od vere odverniti, ga je ukasal v’ morje vrezhi. N a n h. Od vrash. Ta dva fveta brata fta savoljo vere v’ praviga Boga veliko terpela, in tudi umerla. Ne le ta dva, ampak neisrezheno veliko dru- sih vernih je ferzhno umerlo sa kerfhanfko vero. Prezhudna je bila Tiepola nevernikov! mertve podobe fo molili, jim darovali, in fvo- jiga ftvarnika nifo fposnali. Krivizhne in ne- framne rezhi fo verovali od fvojih bogov, ven- der fo jih molili. Zhudne in neumne vrashe fo imeli v’ fvoji neumni veri: ptize, sveri, shivina, oserzhje saklane shivali, fanje in ve¬ liko drusiga jim je flushilo v’ vganovanje fre- zhe ali nefrezhe, pravize ali nepravize, ali drusiga. Kriftjani vedo, de maliki nizh nifo; vender nekteri pofnemajo nekoliko flepe ne¬ vernike v’ fhkodljivih vrashah, in fe ne dado preuzhiti. Ravno sato bo tukaj poduzhenje, de bodo prasnoverftvo fposnali in opullili. 6 Vrasha je prašna vera v’ pofebno mozh Itake rezki, ktere nima ne po boshji befedi, ne po fvoji natori. Vrashe fo is pomankanja vere, is nevednofti in is fpazhenolti. Zhlovek ne more biti bres vfe vere; zhe nima zhifte vere od Boga rasodete, li ismifhljuje lashnjb ro vero polno gerdih vrash. Tudi pravo ver¬ nik, ako je premalo poduzben, slafti zbe je fpazheniga ferza, ima veliko vrash. Zhilli sapopadik fvete vere in nepokasheno ferze od¬ ganjata vrashe. Pervo snamnje vrashe je to: verovati v’ pofebno mozh kake rezhi, ktere mozhi nima ne po boshji befedi, ne po fvoji natori, in torej tudi dati ne more. 4 Sveti sakramenti fo vidne snamnja nevidne gnade od Jesufa por- ftavljene nafhim dufham v’ pofvezhevanje. V’ njih mozh je dolshnofl: verovati, ker imajo ob¬ ljubo od Jesufa. Pa vrasha bi bila prejeti pre- fveto refhnje Telo, de bi bili llrele, ognja, vode ali kake druge rezhi obvarovani; vrasha bi bila fe kerllne vode poflushiti v’ sdravilo bolniga otroka, ali fvetiga mašila ogenj ufta- vili. Tudi hi bila vrasha fvetinje per fehi no¬ hti, de bi ne bili ranjeni, de bi kak saklad nafhli, ali is kakiga drusiga taziga ltonza; ali shegnano fol neki na njivo, de bi bilo shito prej srelo; ali sakopati v’ hlevu kolti shegna- niga mefa, de hi shivina ne sholela, ali f’ po¬ dobo fvetih treh kraljev hifho flrele, kuge, ognja in druge nefrezhe obvarovati. Kar zer- liev shegnuje, je fpofhtovanja vredno, ker je pofvezheno s’ molitvijo; pa molitev fvete zcr- kve je le profhnja, klera je po boshji dopa- dljivodi ali uflifhana ali ne. Le fveti sakra- menti imajo terdno obljubo gnade od Jesufa; pa ti in vfe fvete rezhi fe morejo obrazhati po nauku katolfhke zerkve. Tudi je vrasha na- tornim rezhem nepermerjeno mozh perpifo- vati. Roshe, seli, korenine in doki drusiga imajo lahko kako mozh od Boga: vender fe lahko ve, de petiza ravno sato, ker je fhmar- na, kervi ne udari; de trava pokopalifha ni¬ ma vezli mozbi kakor kaka druga; de shebelj mertvafhke truge ni bolji od drusiga; de ro- she, nefene v’ prozefii ob prašniku fvetiga te- lcfa, nimajo nobene fofebne obljube; ali de fliibe, pod pert na altarji ob novi mafhi po- loshene, ne morejo fkriliga saklada najti. Drugo snamnje vrashe je to: bres pamet- niga namena podaviti dan, uro, kraj, zlilove- ka, fpol, ime, fhtevilo, in kar je taziga. t Se pravi „bres pameiniga namena,“ ker ni vra¬ sha, zhe pameten urshah to fvetuje. t Se ve, de fo korenine bolji od jefeni do fpomladi; de imajo roshe vezhi mozh, kader fo nar lepfhi; de je prav ob pravim zhafu fejali in drevefa faditi, po natori fleherniga femena ali dreve¬ fa: vrasha je pa mifliti, de firovo maflo, sme- fhano ta ali un prašnik pred fonzhnim pri- bodam, kako bolesen odganja; de fe jagode ali rosbe morejo brati ravno opoldne ali opol- nozhi, ali kader nihzhe ne vidi, de jih zhlo- vek ravno liga imena ali fpola more brati, ali 8 sdravila perpravljati; de fe more smolili tri, ali pet, ali defet ozhenafhev, ne vezh, ne manj. t Shtevilo je vzliali potrebno, pa fe lah¬ ko ve, kedaj. Tudi to je vrasha: fe more po¬ kaditi bolnik pod kapam, ali v’ fredi hifhe; fe more moliti proti fonzhnimu sahodu, ali kader nihzhe ne vidi; ali kaj drusiga taziga. Tretje sramnje vrashe je to; Zhudne mo¬ litve, fkrivne befede, nesnane imena, ali dru¬ ge zhudne rezhi. Golufivzi, berazhi in dru¬ gi malopridni ljudje sapeljujejo neumne, ko jim drago prodajajo zhudne molitve in she- gnane rezhi, de hi bili kupovavzi tožbe, og¬ nja , shivinfke bolesni in drusih nadlog obva¬ rovani. Kteri prodajajo te vrashne perpomozh- ke, fo reveshi, flaboverni, pijanzi; vender ni malo neumneshev, ki jim verjamejo, in na njih lashnjivo befedo terdno od Boga upajo, kar ni nikoli obljubil. Zhe fo per lih vrash- nih perpomozhkih kratke molitve, imena fvet- nikov in kaj drusiga boshjiga, je to le sa te¬ ga voljo , de neumni kriftjanje raji verjamejo. Je tudi slo grefhna vrasha verovati, de svesda ali planet, pod kterim je zhlovek ro¬ jen, ga naredi dobriga ali hudiga, frezhniga ali nefrezhniga. # So bukve v’ flovenfkim je- siku po tatvinfko natifnjene, ktere uzhe te vrashe. To verovati je soper fveto vero, kte- ra uzhi, de je viigamogozhni Bog vfe Itvaril, in vfe vodi, ne pa svesde ali planetje; in pa, de ima zhlovek proilo voljo, in de proftovolj- — 9 — no tlela dobro ali hudo. Tudi je vrasha uga- novati fkrite, zhudne, ali prihodne rezili, btere ne morejo drugazhi kakor po boshjim rasodenji Strane biti. Kdo sabore vediti dan fvoie ali drusiga zhloveka fmerti, klere fhte- vilke bodo vsdignjene, ali kaj drusiga taziga , zhe Bog ne rasodene ? Je tedaj vrashno to u- ganovati, ali lašhnjive preroke to vprafhati. jSo tudi druge vrashe. Zhebele kuplje¬ ne od zhloveka, kteri kmalo potlej umerje, ali po njegovi fmerti, fe ne nrnoshijo. S’ laf- mi tiftiga zhloveka, ali s’ dlako tifte sbivali fe pokaditi, in Urah odpraviti, kteriga ali kte- re fe je kdo ulirafhil. 6 Strup ’ isgovoriti, ali nesnano bolesen odpraviti f’ zhudno molitvijo. Nesnana bolesen fe ne fme drugim praviti, fizer ni potlej sdravja. Shivina, kupljena, od zhloveka nefrezhne roke, fe ne redi per dru- sih, ako ni prekupljena, jo more prekupiti zlilovek frezhne roke, in ta fhemafta kupzhi- ja permora Boga frezho dati. Kdo samore vfe neumne vrashe praviti? Nihzhe ne more toliko neumniga uzhiti, de bi ne bili neumne- shi perpravljeni verjeti. Ti raji verjamejo lashnikam, ko duhovnim, in nikdar ne opu- lle fvojih vrasli, kar ne more biti bres greha in bres pokorjenja. V' Krifljan moj! varuj fe vrasli, ker fo slo fhkodljive. ( Sveti Pavel je pifal fvojimu Iju- bimu Titu: „PoJbdri te ojjiro, de bodo sdra- vi v ’ veri, »in de ne bodo pojhifhali kvant. u 10 Tit. 2, 14. 4 Sveti Zesari fhkof fi je veliko persadjal vfe vrashe v’ Tvoji Thkofii pokonzhati. Enkrat je Tvojim ovzhizam tako le govoril: ,,Velika neumaoft je vaTha, ker v’ bolesni in v’ nadlogah raji verujete v’ vrashne perpo- mozhke kakor v’ vfigamogozhniga Boga. Veli¬ ka pregreha je to. Ako pa miTlite, de vrash- ni perpomozhki vam ali vaThi shivini poma¬ gajo, miTlite raji, de Bog to perpufti k’ ThtraT- nigi vaThe Tlepote.“ Dobro premiTJi te reT- nizhne Tvarezhe beTede, de Te poboljThaTh. Bo¬ di shive zhifte vere, in upaj v’ pomozh vfiga- mogozhniga Boga, in ne bodi prasne vere ko neumni neverniki. PoTluThaj svefto boshjo beTedo, de od vTake rezhi prav TodiTh. Ako ne vefh raslozhiti, zhe je kaj vrasha ali ne, poprafhaj duhovniga, in verjemi mu; zhe pa terdovraten oltaneTh, nifi sgovorjen v’ Tvoji radovoljni Tlepoti. PremiTIi, zhe fi prasno- veren ali ne; zhe fi, opufti to bersh, in po- niThuj Te. Molitev. O Bog! ti fi mi zhiflo vero dal, in ka- toljThka zerkev me uzhi vfako rezh prav zeni¬ ti; jeft fim veroval v’ to, pa tudi v’ rezhi, kterirn vera ne gre. Tudi Tposnam, de fim premalo shive vere imel v’ tvojo vligamogozh- noft, v’ tvojo miloft, v’ tvojo beTedo, v’ Tvete sakramente, in de fim neumno upal v’ ftvari, klere mi pomagati niTo samogle. Vem in Tpo- snam tudi, de v’ rezhi, ki fo s’ molitvijo tvo¬ je zerkve pofvezhene, nifim pametno vero¬ val: sa shegnano fol, vodo ali drugo rezh, fim Jjil bolj vnet, kakor sa tvojo befedo, sa fveto mafho in sa fvcte sakramente. Zhe je kak shegen, prav savoljo vrash, od fhkofa prepovedan, fim puntarfko jesljal, in potre¬ bne perpomozhke k’ svelizhanju fim v’ ne- mar pufhal. Ako fi mene, moje otroke ali mojo shivino s’ bolesnjo obifkal, fim bersh obdolshil fvojiga blisbniga; vrashno fim ne- dolshniga obfodil, pa nifim hotel fposnati, de me ti tepefh savoljo grehov. Kar fo me neumneshi uzhili, fim hitro verjel; ne pa kar fo mi osnanovali tvoji nameftniki. Odpufti mi, o ufmiljeni Gofpod! vfe moje radovoljne smo- te in grehe; v’ prihodno hozhem po tvoji fveti veri v’ vfih rezheh fe ravnati in shiveti, de prejmem fad zhille in shive vere, vezhno svelizhanje. Amen. II. dan maliga travna. 'Sveti Franzifhh Pavijan. t Sveti Franzifhk je bil rojen od uhogih, pa bogabojezhih ftarfhev v’ tergu Pavli na Nea- polilanfkim v’ letu 1416. Njegovi ftarfhi ni fo imeli otrok; salo fo bili shajoftni, in fo Bo- ga gorezhe profili, in dofegli fad fvojiga fta* nu. t Srezhni ftarfhi, kteri fo otrok sheljni, de bi jih sredili v’ boshjim ftrahu; tudi fre- zhni otrozi, ki imajo bogabojeshe ftarfhe! — t Sveti Franzifhk, fhe otrok, je bil vef dru- gazhen kakor drugi: le pokorfhina, Jamota, molitev, pokorjenje ga je vefelilo. Njegovi hogabojezhi ftarfhi fo imeli veliko dopadenje nad njim , ker fi je perfadoval po volji boshji v’ vfih rezheh na tanko shiveti. t Skerbno fe je varoval drushbe vfih flabih, ker je redil, koliko je flaba drushba nevarna. S’ dovolje¬ njem fvojih ftarfhev, le petnajft let ftar, je fhel v’ majhno famotno hifhzo ne delezh od terga Pavle. Ondi je shivel v’ molitvi in po- korjenji po sgledu fvetiga Antona, fvetiga Benedikta in drusih fvetnikov. Vfi fo fe zhu- dili nad njegovim fvetim shivljenjem, in fo ga obifkovali. Pa to mu ni dopadlo, fhel je od ondod v’ neko jamo bliso morja. Ta kraj mu je dopadel, ker je morje podoba neftanovit- niga in nevarniga zhlovekoviga shivljenja. Nje¬ govi shivesh fo bile seli in malo kruha, ki ga je vzhafi od dobrotnikov dobil. Vfe je govo¬ rilo od njegove fvetotli, in ako ravno je bil devetnajft let ftar, je bil vender permoran druge uzhiti, ker ga je nekaj pokore sheljnih fprofilo ondi oftati. Naredili fo fi okoli nje¬ gove jame majhne hifhe, in tudi zerkvizo fo fi fosidali. Zhedalje vezh fe mu jih je per- drushevalo, in bil je premoran proftorn klo- fhter poftaviti^ K’ timu dobrimu delu fo tudi i3 mogozhni fveta s’ dnarji in rokami perpomo- gli. Bader je bil klofhter dodelan, je Tveti FranziThk P Tvojimi minihi va-nj Tliel; jim je dal Tvele sapovedi, in med timi, nikoli mefa ne jefti. Bil je vef ponishen, in le po- nishnoft je uzhil; sato tudi je Tvojim miniham ponishno ime dal: „bratovThina nar manj- fhih minihov . 44 Bog mu je dal mozh zhude- she delati; sato je bil Tploh imenovan zhudo- delnik. VTe to ni smolilo ojegove duTbe. V’ ponishnolli in v’ pokorjenji je smeraj sbivel: leshal je na golih tleh; malo je Tpal, de je tudi ponozhi premiThljeval in molil; le en¬ krat na dan, svezher, je malo revniga shive- sha Tvojimu teleTu komaj pcrvoThil;, Tlabo je bil oblezhen, boT je smeraj hodil. Njegovo shivljenje je bilo Bogu dopadljvo, jja tudi ljudem; tudi Tlabi To ga TpoThtovali, in viToko govorili od njega. t Sveti FranzbiThk je bil slo zheThen tudi od mogozhnih Tveta. Ludvik XI. FranzoTki kralj, ga .je s’ nadleshnimi proThnjami k’ Tebi na dvor Tpravil, mu je veliko slata, in slato po¬ dobo Marije devize, ktera je bila Thtirinajft tav- shent goldinarjev vredna, v’ dar poliujal,; pa ni hotel nizh vseti Ta kralj je v? njegovih rokah umeri; pred Tmertjo mu je Tvojo duTbo in Tvo¬ je otroke gorezhe perporozhal. Tudi Karl VIII. njegov namellnik, in Ludvik XII. fta Tvetiga FranzhiThka slo zhaltila, in kloTbtre mu sida- la. Drugi kralji To enako delali. Ali per vTi lej veliki zliaTti je bil smeraj ponishen; mo- gozhne in dobrotnike je v’ potrebi fvaril, ker je bil vnet sa zhaft boshjo. Zhaf je prifhel hoshjiga povrazliila sa fvetiga Franzhifhka. Zvetno nedeljo v’ letu i5oy je sbolel, veliki zhelerlik je bil obhajan v’ zerkvi, drugi dan, veliki petik, je mirno umeri, ko je bil de- vetdefet let tiar. Nauk. Od pokor/en/a nedolshnih , grefknikov in poboljf'kanih. t Sveti Franzhifhk je bil pravizhnim sgled pokorjenja. Bil je smeraj nedolshen, in ven- der tudi smeraj v’ pokorjenji. To je nauk vfim, de bi vti v’ pokorjenji shiveli. Pokor- jenje je potrebno nedolshnim, de bi ne gre- fhili; je potrebno grefhnikam, de bi fe po- boljfhali; je potrebno poboljfhanim , de bi ftanovitni oftali. Ljubi moj; zbe li ravno nedolsbnolt ohra¬ nil, shivi v’ pokorjenji, de je ne sgubifh. Ti fi otrok Adamov ko drugi, ti v’ grehu fpozhet, in rojen v’ hudobii. Zhe ti je bil per fvetim kerftu poverbani greh tudi odpufhen, ti ofta- ne vender The hudo poshelenje, kakor zer- kev prizhuje, in lahna flahoft preprizha. Zhe shivifh mehko, tl flab kriftjan, in tvoja flaba natora te bo lahko napravila v’ velike grehe. Ako po veri miflifh, lahko vefh, de je vfe polno sadcrg, fkufhnjav, smot in naftav na fvelu. Zhlovek fi je fam vedna fkufhnjava, in ima veliko fovrashnikov okoli febe. Bodi lam ali v’ drufhini, per prijatlih in fovrashni- kih, v’ frezhi in nefrezlii; povfod najde fku- fhnjave. Vfe je nevarno zhloveku savoljo nje¬ gove velike flabofti, od ktere je velikokrat fkrivno fkufhan, velikokrat ozhitno. Ne le rasujsdani, tudi pravizbni fo fkufhani, kakor prizhuje fveti Jakop: „Vfak je fkufhan od fvojiga hudiga posheljenja.“ Jak 1, 14. Vfak ve, de je telo nar nevarnifhi fovrashnik; zhe fe pulti bres pokorjenja, bo nepokorno, in bo dufho pogubilo. Dufha rada pregleduje flabimu telefu: sato mu vofhi preobilni po- zhitik; je lakomna blaga, de bi njegove sbe- ]je nalitila; dovoli v’ nesmernoll in nezhifiolt, de bi fe grefbno vefelilo; fe boji ga pokorili; ker ga neumno ljubi. Tak je zhlovek po na- tori; rasfvetljeni kriltjan pa, zhe ravno nizh veliziga na febi nima, tare Tvoje flabo telo, in ga dufhi v’ fushnoll deva f’ pokorjen jem, de Bogu svella oflane. Nar fveteji Jesuf nam je bil sgled vedniga pokorjenja, in nam ga je tudi sapovedal rekozh: „Kdor hozhe sa menoj iti, naj Jebe salaji." Luk. g, 23. t Sebe satajili fe pravi vedno pokoriti in pre¬ magovati Tvojo flabo natoro. 4 Sveti Janes ker- ftnik je bil v’ slavljenji angeljem podoben, vef fvct je bil; vender je vedno slrivel v’ pokor- jenji. Tudi drugi nedolshni fo v’ pokorjenji shiveli, de bi ne opefhali, in v’ nedolshnolli oftali. Tudi pravizhni zhutijo v’ fvojih udih i6 drugo poftavo, poflavi duha sopemo, ktcra jih v je te dershi v’ poftavi greha. Rimi j. 7, 20. Tudi pravizhni imajo fkufhnjave, in ravno sa tega yoljo fe morejo pokoriti, de ne gre- fhe. Pokorjenje je grefhnikam potrebno, de fe poboljfhajo. Pokorjenje je grefhnikam sa- povedano, de fposnajo hudobijo fvojih gre* hov, in fe poboljfhajo. Tudi hudobni kralj Ahab je vedil to Gofpodovo sapoved; torej je fvoje oblazhilo pretergal, fvoje telo s’ oj- ftrim oblazhilam ogernil, in fe poftil. III. kralj 21, 27. Pokorjenje je grenko sdravilo, du- fhi in telefu potrebno: dufhi: de fposna hu* dobijo greha, in telefu, de je permorano v’ pokorfhini boslijih sapoved biti. Tudi zerkev od fveliga Duha vojena je grefhnikam sapo* vedovala in sapoveduje pokorjenje po veli ko¬ lti in fhtevilu grehov* Lakomnik more po- pi-aviti ftorjeno krivizo, iu tudi po fvoji mo- zhi ubogim deliti. Nezhiftnik more fvoje fla- bo telo f’ podam pokoriti, de mu ne bo vezh pokoren. Tako fe more rezili od drusih gre- fhnikov po hudobii in fhtevilu njih grehov. Kdor mifli bres pokorjenja fe poboljfhati, fe sapeljuje; in fe ne bo poboljfhal. Tak .ne fposna ne hudobije fvojih grehov, ne hudih ran, ki fo mu jih grehi ftorili, in ho v’ fvo- jim grefhnim kanu oftal. Ljubi moj! dobro premilli, zhe ubogafh. Morebiti fe shelifh poboljfhati, pa bres vojfkovanja, bres terplje- nja in pokorjenja. To ti je bilo potrebno — ij — pred greham, veliko bolj ti je po grehu. Mo¬ rebiti fe nerad poftifh, kader zerkev vfim od- rafhenim sapoveduje polt 5 morebiti fi nozhefh nizh perkratiti navadnih kratkih zli a fo v, de- firavno fo ti tvojo dufho sapeljali; morebiti nozhefh nizh delati fvojimu hudimu posli ele- nju nafproti, kako fe samorefh poboljfhati? To mehko shivljenje prizhuje vidama, de ni duha pokore v’ tebi, in de nozhefh rasshalje- ni boshji pravizi sadoftiti. Zhe fe poftifh, ali zhe h kako drugo pokorilo nakladafh je to do¬ bro , pa ni sadofti, ker fe morefh tudi pobolj¬ fhati. A hab fe je pokoril, pa je v’ grehih oftal, in v’ grehih umeri. Gofpod pravi po preroku Isaji: ,,Kader fe poftile, fe pravda¬ te in prepirate neufmiljeno; ne poftite fe, ka¬ kor fte fe do sdaj.“ 58, 4* Mara Bog sa sgo- li pokorjenje,- zhe fe greflinik ne poboljfha. Pokorjenje je potrebno poboljfhanim, de fpet ne grefhe. Poboljfhan grefhnik dolgo zhuti oftanke fvojih grehov, in lahko fe po- verne v’ poprejfhnje grehe, zhe fe vedno ne premaguje. Zhlovek je savoljo perviga greha flabe natore, kakor befeda boslija prizhuje J ,.Pozhutki in rnifli zhlovekoviga ferza fo K hudimu nagnjene 1. Mojs. 8 , 21 . Po ra- dovoljnih grehih je zhlovek flabji: zhe fe ravno poboljfha, oftanejo korenine grehov v’ njegovim ferzu, ktere fo sapopadene v’ hudi¬ mu posheljenji, ktero je mozhnejfhi per po¬ boljfhanim grefhniku ko per nedolshnim, ker je fhkodljivo proftoft okufil. II. 2 — i8 — David je bil refnizhno fpreobernjen; ven- der je v’ pokorjen ji vedno shivel, kakor fam prizbuje v’ pfalnrih, t Sveti Pavel je bil ref¬ nizhno fpreobernjen, vender fe je poko¬ ril, kakor fam prizhuje: „Tarem fvoje te¬ lo, in ga v ’ fushnojt devam , de savershen ne bodem.“ I. Kor. g, 27. Ravno to pokor- jenje je sapovedal tudi fpreobernjenim ver¬ nim. Torej moj krifljan! dobro umej te nau¬ ke, in delaj po njih. Tudi po prejeti odvesi li dolshan v’ pokorjenji shiveti; ako ne; bofh pofnemal neftanovitne grefhnike, kteri li ne¬ kaj persadevajo, pa premalo, in, ponavljejo fvoje grehe. Molitev. O moj Bog! zhe fo tudi t:*u, kteri te ni- fo nikoli f’ fmertnim greham rasshalili, v’ po¬ korjenji shiveli, kako samorem jeli isgovar- jan biti? Veliko fvetili je bilo v’ vednim po¬ korjenji, jeft velik grefhnik fe hranim pokor- jenja? Laftna fpazhena ljubesen je bila isvir grehov, in ta mi brani pokoriti fe. Zhutim v’ febi fhkodljivo ferzhnoft, ktera mi pravi: „Sakaj bofh fkerbel, ker li fe fvojih grehov fpovedal, in odveso prejel ? pa ne le fposna- nje grehov, ampak tudi pokorjen je v’ duhu grenkofli je sapovedano. ^labo je moje fo- vrafhtvo do grehov, ako fe nozhem savoljo njih pokoriti. Moje vedne fkufhnjave vpije¬ jo , de fe morem v’ fushnoft poilave f’ pokor- — 1 9 — jenjem devati; pa laftna Tpridena ljubesen mi brani, in jo rad ubogam. 4 Sposnam Tvoje premehko shivljenje; pa pofibmal Ti bom per- sadeval Te po mozhi pokorili, de Te v’ ref- nizi poboljfbam, tvoji pravizi sadoftim, in v’ dobrim oftanein ftanoviten. UTmiljeni Gofpod! daj mi duha pokore, de v’ nji rad shivim, in Te P fpokornimi deli osdravim. t Sveti Fran- zifbk! ti fi sgled nedolshnofti in pokore, jeft pa te nilim pofnemal ne v’ nedolshnofti, ne v’ pokori; fproTi mi gnado, de te vfaj v’ po¬ kori pofnemam, in plazhilo fpokornim greTh- nikam obljubljeno od ufmiljeniga Boga sado- bim. Amen. III. dan maliga travna. JSveia Teodosija deviza, marterniza. t Svela Teodosija je bila katoljfhka, zhifla, framoshljiva in nedolshna dekliza v’ meftu Ze- sareji. Ona je bila komaj ofemnajft let ftara, kader je Tvojo nedolshno kri prelila sa vero Jesufovo. Njeni Tmerti To perloshnoft dale nektere beTede, ki jih je govorila vprizho ne¬ vernih Toldatov, kakor bo sdaj rezheno. Eni- ga dne je Thla memo biThe neverniga oblaftni- ka. Pred tifto liiTho je nekaj kriftjanov od nevernih Toldatov obdanih ftalo; zhakali To 20 fmertniga obfojenja, ker nifo liotli krivizhni- mu fodniku fe vdati, in malikov moliti. 4 Sve- ta Teoddsija ,' polna shive vere, jim rezhe: ,,Blagor vam, prijatli koshji! vi kolte kmalo v’ nebela pred koshje oklizhje prifkli 3 pro- fim, fpomnite le mene tam gori, in profite sa-me Boga. ££ t Soldati fo is tih kefedi fposna- li, de je kriftjana, jo popadli, in peljali pred oblaftnika. Oblaftnik je kil vel rasferden od Itanovitnofti unih kriftjanov, in The kuji je raskazhen , ko vidi to kerfhanfko deklizo kres vfiga ftraliu pred njim fiati, in saflifhi od nje ferzhno fposnati: „Jeft fim kriftjana. ££ Never¬ nim oblaftnikam je bilo sapovedano nar prej f’ prijasnimi kefedami nagovarjati kriitjane, in le potlej jih martrati, ako bi fe nevdali; pa oblaftnik od velike jese ni mogel tiga fto- riti, bersh jo je ukasal neufmiljeno martrati. t Slushabniki fo jo tako nezlilovefhko rasmefa- riji, de je vfa ena rana bila, in fo fe kolti vidile. t Sveta Teodosija v’ tih hudih bolezhi- nah fe le enkrat ni potoshila, temuzh je pol¬ na fladkiga upanja do nebefhkiga kraljeftva vfe velela preterpela. t Sodnik is tiga ve, de je premagati ne bo samogel, in ker fe nozhe s’ njo muditi, jo je ukasal v’ morje vrezhi. Njena shlahtna fmert je bila v’ letu 3o8. Kri- Iljani fo is vode vseli fveto truplo te ferzhne marternize, in ga zhaftito pokopali. Nauk. Saka j, in kako fe morejo grefhniki pokorili. t Sveta Teoddsija je bila vfa nedolshna, vender je veliko terpela, in v’ velikim terple- nji popolnama poterpeshljiva bila. Ne le ta, tudi veliko drusih fvetih marternikov je ne- isrezheno terpelo savoljo pravize, in f’ ter- plenjem saflushilo nebefhko kraljeftvo. O gre¬ fhnik! glej to in druge nedolshne v’ velikim terplenji, de tudi febe rad pokorifh. t Sveti Avgufhtin pravi: „Greh ne more bres Jlitra- J'ni ge ojiali; more pokorjen bili ali od gre- jhnika , ali od Boga.' 6 Sakaj le more grefh¬ nik pokoriti? Grefhnik fe more jiokoriti, ker fi je s’ grehi fhtrafnige saflushil. Vfak greh saflushi fhtrafnige: fmertni greh saflushi ve¬ zimo pogubljenje, majhen greh saflushi zhaf- ne fhtrafnige. Ufmiljeni Bos: odpufha hudo¬ bijo savoljo zhesnatorne shalofti; vender sapo- ve pokorjenje, de grefhnik zhuti in fposna fvo- jo predersno nepokorfhino. David je saflifhal od preroka Natana: „Bog ti je tvoj greh od- puftil 5“ vender je potlej v’ pokorjenji shivel, kakor fam pove, rekozh: „.Sim f pojtam f'ojo dnfho ponishal , Jim shimnalo obla¬ zinilo nojil.“ Pf. 68, 11. 12. On fe je ojftro poftil, in tudi drugi fpokorni grefhniki fo fe. Zerkev je ojftro pokoro nakladala tudi tiftim, kteri fo ponishno fposnali Tvoje grehe. 2 2 Grefhnik fe more pokoriti, ker je s’ gre¬ hi fvojo dufho ranil. Bog sato sapove pokor- jenje, ker je grefhnikam potrebno sdravilo. Dufha v’ shalodi, v’ folsah, v’ podih in v’ drusih teshkih delih prav fposna, koliko je hu¬ do Boga rasshaliti, koliko fi je hudiga delala. Du- fhna bolesen je huji od telefne, ker fe ne zhuti, in je vzhafi fladka; sato fe more gre¬ fhnik pokoriti, de odpravi to fmertno fpanje, preshene prijetni drup greha, in jiotlej dano- viten odane v’ dobrim. Greh hi bil majhno hudo, in fkoraj nizh, ako bi ga grefhnik bres vfiga terpljenja odpravil. More tedaj v’ shi- vo zhutiti, in zhuti f’ pokorjenjem, koliko je hudo in grenko sapuditi Gofpoda. Jerem. 2, 1 9 * Kako in koliko fe more grefhnik pokori¬ ti? Grefknik fe more pokoriti tako, de fvoje hudo posheljenje podvershe Bogu. ; Svojimu hudima posheljenju ‘fe uflavljati, in rasdjati telo greha, to je, kar je v’ greh perloshnod dajalo, je nar bolji in potrehnifhi pokorje- nje. Tako pametno pokorjenje ga poboljfha, in potlej ga greha obvaruje. Sdravilo more hiti soper bolesen: bolesni fo mnoge, torej tudi sdravila. Molitev more vfelej perdrushe- na biti; pa farna molitev ni sadodi, ako fo grehi veliki. Bogatin bi rad odkupil hudobi¬ jo fvoje nezhidodi s’ olmoshno; pa fe more poditi, in pokoriti fvoje grefhno telo. Pre- vsetneshu je ponishevanje nar teshej, pa rav¬ no to mu je nar potrehnifhi. Tedaj ni le eno — 35 — sdravilo sa vfe grehe, tcmuzh sdravilo more permerjeno biti natori greha, de ga konzha. Koliko fe more grefhnik pokoriti, ni mogozhe tukaj na tanko rasloshiti, fploh fe rezhe: po velikobi in fhtevilu grehov fe more grefhnik pokoriti, ne fizer, kolikor greh saflushi, ker je to nefnogozhe na fvetu, temuzh po fvoji mozhi. Kako in koliko fe more grefhnik po¬ koriti , fploh uzhi fveti Pavel rekozh: »Re¬ zkem, de kakor Jte podali Jboje ude k\Jlush- bi greha , de Jte padali v hudobijo , tako tu¬ di sdaj jvoje ude podajte V Jlushbi pr avize, de bole Jveti.“ Rimlj. 6, 19. To je, kar vam je flushilo k’ grehu, in po velikobi gre¬ hov fe pokorite, de fe poboljfhate in perha- jajte fveti. Grefhnik! fkerbno premifhljuj, in fi per- sadevaj najti v’ febi isvirke fvojih grehov, de fvojo dufho pokorifh. Zhe li rad premifhlje- val, kar te je grefhno vefelilo: premifhljuj sdaj vezhne refnize in terpljenje Jesufovo, de ogrenujefh fvoje fprideno ferze. Tvoja du- fha je dovolila v’ pijanzhevanje, v’ nezhiftoft in v’ druge grehe; sdaj naj fhtrafuje febe s’ folsami, in telo f’ pobi. Tvoja dufha fe je neumno povifhevala, in prasne zhabi ifkala; sdaj fe more ponishevati, sanizhevanje voljno preterpeti. Zhe je tvoje telo vsliivalo grefh- ne fladnobi; sdaj ga morefh f’ pobi in per- terganjem tudi nedolshniga vefelja po saflu- shenji pokoriti. Zhe je tvoj jesik govoril la- shnjivo, golufno, neframno; sdaj naj govori 24 refnizo tudi soper febe, naj uzhi nevedne, fvori hudobne. Zhe fo 'tvoje robe s’ dovolje¬ njem dufhe delale brivizo; povsdiguj jih v’ nebo, terbaj fe s’ njimi na perli, poverni bli- shnimu. Tvoje ozlii fo bile preradovidne, morebiti neframne; sdaj naj jobajo, in naj fe fkerbno varujejo vliga, bar sainore dufhi fhbodovati. Tvoja duflia je dovolila v’ greh, naj febe in telo pobori, de ne bo v’ vezhno- bi velibo vezh terpela; sabaj Tedanje pokor- jenje je od Boga sapovedano, de bi grefhnik po fmerti ne terpel. Tedaj je to pokorjenje od Boga is milobi sapovedano, in ti ne saver- si Gofpodoviga ufmiljenja. Tudi dopolnuj svebo pokorjenje od fpovedniba sapovedano, in preterpi vfe krishe in nadloge, ktere ti Bog pofhilja v’ duhu pobore. Molitev. O Gofpod, moj Bog! jeft tim zhuden in svijazhen. t Sposnam lizer fvoje grebe; vem, de greh ne more bres pokorjen ja obati; ve¬ rujem, de en fam fmerten greh saflushi ve¬ zimo pogubljenje: vender fe bojim sapove- daniga in potrebniga pokorjenja. Vfa moja pokora fboraj ni bila drusiga ko prasne befe- de: bres snotranje shalofti lim fe fpovedoval, po fpovedi lim merslo smolil nehtere ozhena- fhe, in potlej lim bil bres fberbi. Kaboflmo je bilo moje pokorjenje? pobov lim fe bal, 2 5 veliko bolj pa fi pertergati kaj kratkih zhafov, ali kake flabe drushbe, ali kar koli je bilo prijetniga mojimu posheljenju, mojim flabim pozhutkam. t Se ni zhuditi, de fo fkufhnjave v’ meni smeraj mozhne bile; fej ni moglo drugazhi biti, in tudi ne bo, zhe fe ne bom ferzhno pokoril, in fveto moril fvojo hudo na- toro. Ufmiljeni Gofpod! daj mi fvojo mo- gozhno gnado, de bom samogel s’ njo febe fveto fovrashiti, fvoje hude shelje krishati, febi odmreti, in tebi shiveti. t Sveta Teodo- sija! pomagaj mi f’ fvojimi profhnjami per Bogu, de po tvojim sgledu premagujem te- lefno posheljenje, kader koli me fkufha zhes sapovedi; fprofi mi gnado raji vfe terpeti, ko Boga rasshaliti, de ga bom potlej vekomaj vshival. Amen. IV. dan maliga travna. t Sveli Jsidor J'kkoJ', zerkveni uzkenik. C . . c ^3veli Isidor je bil bogatih ftarfhev, kteri fo bili t Shpanfkim kraljem v’ shlahti; pa njego¬ va refnizhna imenitnoft je bila fvetoft: le fve- loll povifhuje zhloveka, ker ta mu saflushi vezhno zhaft. Njegov brat Leander, fhkof, drugi brat Fulgenzi, tudi fhkof, in feflra Flo- 26 rentina fo svefti flashaLniki boshji bili, in sdaj med fvetnike poftavljeni. t Sveti Isiclor je bil nar mlajfhi smed tih, 4 Sveti Leander, njego¬ vi brat, ga je k’ febi vsel, in ga fkerbno u- zhil v’ vlim dobrim. Mladenzh Isidor je bil do¬ bre, pokorne in fkerbne dufhe, le kaj boshjiga flifhati in fe nauzhiti ga je vefelilo; torej fe ni zbuditi, de je bil hitro moder in brumen. Rad fe je uzhil, de bi fvojiga ljubesniviga flvarni- ka in ufmiljeniga Odrefhenika prav fposnal, de bi vedil fvoje dolshnolti, in shivel po volji bosliji. Njegove shelje lo bile prave; sakaj uzhenoft, ktera ne boljfha zliloveka, in bli- sbnimu ni v’ prid, je prašna, in tudi fhkod- ljiva. c Sveti Isidor je bil per fvojim fvetim bra¬ tu Leandru ravenpaftir Jesufove zhede. Oba fta s’ velizim persadevanjem smotene krivoverze, kterih je takrat t Shpanfka deshela polna bila, v’ katoljfhko zerkev fpreobrazhala. Bog je njih gorezhnoft poshegnal; krivoverni kralj Reka- red in veliko njegovih podloshnikov fe je fpre- obernilo, kar je oba brata f’ fofebnim vefe- Ijem napolnilo. Po fmerti fvetiga fhkofa Le- andra fo fi duhovfhina in verno ljudllvo fve¬ tiga Isidorja isvolili njegoviga naflednika. Isi¬ dor fe je s’ vfo mozhjo branil te teshke flush- be, vender fe je mogel vdati boshji volji, in fe puftiti sa fhkofa poshegnati. Bil je fvojim ovzhizam dober paftir, ufmiljen ozhe, fkerben varh, nevtruden uzhenik, in vfe. Njegovo Tveto sbivljenje in njegovi zhilli nauki fo premago¬ vali terdovratne ferza, in vfe ga je ljubilo. — 2 7 — Krivoverzi fo bili veliko ljulke v’ njegovi fhko- tii perfejali, tudi shivljenje pravovernih je bilo slo flabo; pa s’ boshjo pomozhjo je vfe popravil. Veliko uzlienih bukev je pifal, fta- novitno je osnanoval befedo boshjo, mladen- zhe je v’ uzhenofti in v’ boshjim ftraliu redil, de hi mu bili svefti pomagavzi; mniham in nu¬ nam je dal fvete sapovedi, in dofti drusiga dobriga je ftoril. t Sveti Isidor je bil mogo- zhen, ker je bil poln gorezhe ljubesni do Bo¬ ga; vfe njegove mifli, befede in dela fo bile is ljubesni do Boga in blishniga, sato fo bile mozhne. Ofemdefet let llar je v’ Gofpodu safpal v’ letu 636'. Vfe je shalovalo po njem. Nauk. JL/ubesen do Boga je potrebna, kakofhna? 9i Spolniijte vfe sapovedi, ktere vam osnanujem.“ V. Mojs. 27, 1. Jesuf je to sa¬ po ved ponavljal po fvojih ap o delnih. Mat. 28, 20. Tedaj ti pravizhen , ako fe vtih fmertnih grehov varujefh, in vfe sapovedane dobre dela dopernafhafh; hudiga pa fe morefh va¬ rovati , in dobro delati is ljubesni do Boga. Ni sadodi, de fi le pred ljudmi pravizhen, ali de le vidno pravizhnoft irnafh; morefh bili pravizhen v’ ferzu. Notranja praviza je sa- popadena v’ ljubesni, is ktere fe greha varu- jefh, in dobro delafh. Tvoje mifli morejo hiti po Bogu, de ljubifh, kar on ljubi; de delafh, kar ti sapove; de fovrashifh, kar on fovrashi ; de fe varujefh, kar ti prepove. Vfe tvoje dela morejo is snotranje pravize is-baja¬ ti: ako ne li med hinavze fhet, in ne pojdefh v’ nebefhko kraljedvo. Jesuf je rekel dvojim uzhenzam ,in vfim: siko vafha pravizhnoft ne bo obilnifhi kakor pifmoukov in farise- jev, ne poj dete v ’ nebefhko kraljeftvo," Mat. 5 . 20. Zhe ravno pravizhno shivifh, bodi po- mshen. Ni lahka rezh po vlih sapovedih shi- v ®ti, ker ima vfak zhlovek kako ljubo flahod, kleri fe teshko vdavlja; vender zhe P pomo- zhjo boslijo vfe flahodi frezhno premagujefh, bodi ponishen, ker ne morefh viditi, ali ti pravizhen per Bogu, tudi ne, ali bofh v’ pra- vizhnodi danovilen odah Ubogaj tedaj mo- driga rekozhiga: „ Kolikor Ji vifhi , toliko bolj fe per vjih rezheh ponishaj, in bofh per — 44 — Bogu milojt nafhel t Sirah 3 , 20. Poflu- fhaj uzhenika Jesufa: ,,. Kader bojte vfe Jlo- rili ,. kar vam je sapovedano, režite: L Smo nepridni hlapzi.“ Luk. 17, 10. Persadevaj fi v’ pravizhnofti rafti. Rav¬ no ta ponishnoft, prej ti perporozhena, in od Boga sapovedana, te perganja fveteji per- hajati, ker nikdar ne morefh vediti, in ne fmefh rezhi: Sadofti Bogu flufhim , in mi ni treba fvetejimu perhajati. Ljubesen, v’ kteri pravizhnoft obftoji, ne more pozhivati, ni lena, temuzh hozhe vedno delali in rafti. Kdor ljubi, vedno fkerbi, in kdor ne fkerbi, ne ljubi. Kdor Boga ljubi, je smeraj lazhen do- briga; zbe ravno dobro dela, nikoli nima sa¬ dofti. Ljubesen je enaka ognju, kteri vifo- ko in fhiroko fega , nikoli ne pOzhiva, in vfe rezhi v’ fvojo natoro fpeoberniti h o zb e. Na- fha dufha je ravno taka, ako je vneta od lju- besni do Boga. Premifli, zhe v’ febi najdefh, kar je bilo sdaj rezheno. Premifhljuj neisre- zheno fvetoft boshjo, in persadevaj fi po pra- vizhnofti boshji pravizhen biti. Jesuf sapove: „Bodite popolnama, kakor je vafh Ozhe ne- befhki popolnama.“ Mat. 5 , 48. On ve, de to¬ liko ne samoremo; pa je tako govoril, de bi nikoli ne pozhivali, in smeraj fkerbeli fveteji perhajati. Ti ne morefh vediti, kedaj li sa¬ dofti pravizhen; sato je sapifano: „Hdor je Jvet , naj bo Jhe Jveteji.“ ,Skr. Ras. 22, 11. t Svoje mifli in dela fke-rbno premifhljuj, ka¬ ko bi popolnifhi shivel, kako bi fe bolj pre- — 45 — magoval, in fvoje dela bolj po volji boshji opravljal. Bodi enak lakomniku, kteri v’ po- mankanji sheli obilnofti, v’ obilnofti ni nafi- ten, temuzh le sheli in slieli 5 tudi ti bodi tak, nikoli ne pozhivaj, in nikoli ne niifli: Sado- fti je. Molitev. O ljubesnjivi Ozhe nebefhki! ti li me po Tvojim ( Sinu Jesufu Kriftufu v’ fvetim Duhu f’ fvetim kerftam prerodil, in sa fvojiga otroka vsel; jeft pa fim sa to Tofebno gnado malo bvalesben bil, ali zelo nizh. Potlej fim ne- prenehama gnade prejemal, de bi v’ duhov¬ nim shivljenji mozbneji prihajal; pa fim v’ le¬ nobi shivel; ni mi lilo mar v’ modre fti in gnadi rafti. Ako premiflim neisrezhene gnade in perpomozhke, ki fim jih prejel in preje¬ mam v’katoljfhki zerkvi, in Tvojo grefhno leno¬ bo, me groša obide savoljo sanizhevanja toli¬ kanj gnad. Ne de bi bil v’ dobrim raftel, fim v’ hudim raftel, grehe bres ftrahu delal, in v’ nepokori predersno shivel. 0 Jesuf! kaj ti bom odgovoril, in kako bom obftal fodni dan? Pomagaj mi po Tvoji veliki milofti s’ gnado Tvojo, de v’ prihodno v’ lenobi ne shivim, de vfe fvoje grehe opuftim , kolikor je mozh, vfe dobre dela pridno dopernafham, in zhe dalje fveteji perhajam. O fveti Zosim! ti fi prema¬ gal nevarno fkufhnjavo hudizhovo, fi v’ do¬ brih delih> ponishno shivel, fi ako ravno fvet, — 46 — zhe dalje fhe fv c'e ji perhajal; fprofi mi gna¬ ti o tebe pofnemali,' de bom sveft in priden flushabnik boshji, in de od fodnika Jesufa prejmem plazhilo is ufmiljenja obljubljeno vfim sveftim flushabnikam, nebefhko kraljeft- vo. Amen. VIL dan maliga travna. t Sveta Marija Egipzhanka. t Sveta Marija, imenovana Egipzhanka, hi bi¬ la nesnana ali posabljena, ako bi je ne bil fveti Zosim, kteriga shivljenje je bilo pod vzherajfhnjim dnevam popifano, nafhel v’ pu- fhavi, in od nje svedil, kar fo drugi sapifali. 4 Sveti Zosim, is shelj kakiga fvetiga pufhavni- ka najti, in od njega fe kaj fofebno dobriga nauzhiti, je delezh fhel v’ pufbavo, in po nji femtertje hodil. Eniga dne med molitvi¬ jo je vidil fenzo telefa zhlovekoviga naglo me- mo iti. Preftrafhil fe je boshji mosh, in fe sa- snamnjal f’ fvetim krishem, ker je menil per- kasen viditi. Potlej bolj na tanko gleda, in vidi zhloveka šlo naglo hoditi. Sa njim tezhe, in sa vpije: ,, t Slufhabnik boshji, ne beshi pred grefhnim zhlovekam; sarotim te v’ Gofpodo- vim imenu, pozhakaj in poshegnaj me!“ Ne- snani zhlovek polloji, pozhaka in pravi: „Ozhc — 47 — Zosim! li poshegnaj to nevredno grefhnizo.“ t Sveli Zosim, kader fe saflifhi po imenu Mi¬ žati od nesnaniga zhloveka, poln fpofhtova- nja poklekne, in profi: „Posliegna) me!“ Ona pred-n) poklekne rekozh: „Ti me poshegnaj in proli sa-me, ker li mafhnik boshji.“ t Sveti Zosim fe zhedalje bolj zhudi, de je snan shen- fki, ktere nikoli ni vidil, in jo lepo proli, de naj pove, kedaj in saka j je v’ pufhavo pri- fhla. Molila je, in po tem rezil e: „Rojena tim bila v’ Egiptu. Mlada fim fhla soper voljo Tvojih ftarfhev v’ mello Alekfandrijo, kjer fim rasujsdano shivela; groša me obide le smifli- ti fvoje hudobno shivljenje. En dan fim vi- dila veliko ljudi k’ morju iti, in fim vprafha- la, kam de gredo. Eden njih mi je odgovo- .ril: Na boshjo pot v’ Jerusalem obhajat praš¬ nika povifhanja fvetiga krisha. Bersh To fe v’ meni shelje obudile v’ Jerusalem iti, fim profila v’ barko, in fo me vseli va-njo. Gros- no gerdo fim v’ barki shivela, in zhudim fe, de nifimo vfi v’ globozhino morja fhli. t Sre- zhno fim prifhla v’ Jerusalem, pa tudi ondi po navadi hudobno shivela. V’ prašnik po- tifhanja fvetiga krisha fim fe s’ drusimi na¬ pravila v’ zerkev. Pa bliso zerkve me je ne¬ vidna mozh perdershevala j s’ veliko lilo fim prifhla do zerkvenih vrat, v’ zerkev pa mi je zhudna in nevidna mozh ubranila. Ta¬ krat fiin fposnala: Moji grehi mi bra¬ nijo viditi in moliti fvcti krish, na klcrim je Jesuf umeri. Grosa me je obfhla, jokala fim — 48 — ' na glaf is velike shalofti. Ravno takrat vidim ondi bliso podobo Marije devize. Tje grem , in profim : 4 Sveta deviza, mali 4 Sinu boshjiga ! ti ne morefh do mene, oftudne grefhnize, dopadenja imeti; vender miloftljiva mati, per- beshalifhe grefhnikov, ufmili fe me! nevre¬ dna fim viditi krish tvojiga ljubiga t Sinu; pa fprofi mi ti to gnado, in vfe dni fvojiga shiv- ljenja obljubim v’ pokori shiveti. Po tej po- nishni profhnji in refnizhni obljubi fim lahko fhla v’ zerkev; fim ponishno molila fveti krish, obsbalovala fvoje grehe, in ponovila fklep fvoje shivljenje poboljfhati. 4 Spet fim fhla pred podobo Marije, in ondi profila: Mati mojiga Svelizharja! P tvojo pomozhjo shelim dopolniti, kar fim Jesufu obljubila; rasodeni mi boshjo voljo, kajhozhem koriti, kam fe ober- niti, kako fe fpokoriti ? Glaf fim saflifbala: Ako poidefh zhes Jordan, bofh pokoj nafhla. Hitela fim zhes Jordan v’ to puf havo, in do tiga dne nifim vidila zhloveka. Seli in kore¬ nine fo mi bile shivesh. Veliko fkufhnjav fim v’ sazhetku terpela, pa sapufhena nifim bila nikoli od Boga. V’ fkufhnjavah fim jokaje molila, ponavljala obljube, Jesufu in Marii ftorjene, in fim jih premagala. Potlej fim ve¬ liko tihoto vshivala, in nizh drusiga nifim shelela, ko do fmerti v’ ojftri pokori shivnetidf c Sveti Zosim je pokleknil, in na vef glaf hvalil Boga rekozh: „Moljen bodi, o Gofpod! ki fi mi dal fposnati, veliko fi jim ufmiljen, kteri fe te boje. Ref fi jim sveft, kteri te — / l9 — ifhejo. 44 Ona je profila fvetiga Zosinta dve dobroti rekozh : „Nikomur ne povej od me¬ ne pred mojo fmertjo, in ob letu pridi do Jordana f’ fvetim refhnjim Telefam me ob¬ hajat, de kruh shivljenja prejmem. 44 Potlej ga je profila: „Poshegnaj me! 44 Po prejetim shegnu je hitela bolj globoko v’ pufhavo. Ob letu je fveti Zosim fhel do Jordana f’ fvetim refhnjim Telefam. Bersh je prifhla ? in je bila obhajana. Po obhajilu je dolgo molila, in po molitvi mu je rekla: „Sahvalim Boga in tebe sa to fofebno miloft, in profim te pridi ob letu fpet v’ tifti kraj, kjer fim f’ teboj pervikrat govorila. 44 Obljubil ji je ! , in tudi prifhel; pa mertvo jo je nafhel. Sraven nje- niga mertviga trupla je bilo kratko pifanje: „ 0 zhe Zosim! pokoplji truplo grefhnize Ma¬ rije. 44 Po tim delu ufmiljenja je fhel nasaj v’ fvoj klofhter. Vfe' to je povedal miniham, in Boga fo hvaliti, kteri je ufmiljen fpokor- nim grefhriikam, in prezhuden v’ fvojih fve- tih. To fe je godilo okoli 420 let po Jesufo- vim rojftvu., Nauk. > Kedaj je dobro ali flabo fe sanafhati na prejeto odveso. Velika grefhniza, ktere shivljenje je bi¬ li od Boga bilo vrefni- 4 10 sdaj popifano, je fofebno milo prejela, ker je njeno poboljflianje 5o zhno in ftanovitno. Od nje velike grevnige in praviga fpreobernjenja je prizhevala njena ftanovitnoft v’ dobrim in njeno vedno pokor- jenje, in pa tudi njena odkrita fpoved pred fvetim mafhnikam Zosimam. Le odkrita fpo¬ ved fvojih grehov bi malo upanja dajala, ako bi sraven ne bilo tudi refnizhniga fpreober¬ njenja in zhesnatorniga fovrafhtva do gre¬ hov. Ljubi grefhnik! premifli od kod je tvo¬ je upapje, de fo ti vli grehi odpufheni! Me¬ nim, bofh odgovoril, ker lirn fe fvojih gre¬ hov pred mafhnikam fpovedal, in odveso od njega prejel. Vem, de kdor fe nozhe poni- shati pred fpovednikam, ne sadobi milofti; pa tudi vem, de farno obtoshenje in odvesa grehov ni sadofti. Shalovanjc in fpvrafhtvo nad grehi, terdna volja ne vezh grefhiti, in refnizhno poboljfhanje je potrebna perprava k’ fpovedi. Spoved ne ftori pokore dobre, temuzh pokora ftori fpoved dobro, ker sado¬ bi odpufhanje. Modri pravi: ,.Iidor fvoje grehe Jposna in opujti , ho ufmiljenje doje- gel.“ Prip. 28 , i3. Premifli, kako fi fe perpravljal k’ fpove¬ di, in zhe li fe persadeval odpufhanje gre¬ hov s’ odveso prejeti. Poboljfhanje in shaloft savoljo Boga je nar potrebnifhi perprava k’ fpovedi. Modri pravi: „Od hudobije odjto- piti je Gojpodu dopadljivo , in krivizo opu- jtili je projhnja sa odpujhenje grehov t Si- rah 35, 5. ( S’ fvetlobo' gnade boshje pre¬ mifli fkerbno fvoje shivljenje po naukih Jesu- 8 » fovih, ali je ref poboljfhano, ali li sgrevan in perpravljen fvojo fpoved prav opravili. Premilii, ali li fe tudi pretezhene leta fkerb- no perpravljal k’ fpovedi, Le verjemi, do¬ kler ljubesen do greha v’ zhloveku gofpoduje, ni upati odpufhenja grehov, to je, finertni greh in prijasnoft s’ Bogam ne moreta fkupaj biti. Pravo poboljfhanje je le od gnade: ta napolni grefhnika s’ ljubesnijo do Boga; is te ljubesni fovrashi vfe fvoje grehe, in ker jih refnizhno fovrashi, jih tudi opufti, in oftane ftanoviten. Zhe tvoje poboljfhanje ni tako* ne sanafhaj fe na prejeto odveso, in hiti po¬ praviti fvoje smole, de fmert\ne prehiti tvo¬ je pokore. Ako ti savoljo Boga opuftil fvoje grehe, jih lovrashil pred fpovedjo in tudi po fpovedi, in li v’ dobrim ftanoviten, le upaj* de fo ti po odvesi tvoji grehi odpufheni. De loshe fposnafh, koliko fe fmefh sa- nafhati na prejelo odveso; premifli, kakor- fhin li bil per fpovedi in po fpovedi. Ako ti sgrevan in poboljfhan, ti tudi ponishen iil refnizhen per fpovedi, in rad ubogafh fpO- vednika. Sgrevan in ponishen grefhnik ni¬ ma nobene svijazhe in nobene hinavfhine, ker sheli od fpovednika dobro fposnan biti; sgrevan in ponishen grefhnik nima vifokih, ali predersnih befedi, in tudi ne prašnih is- govorov, saflusheno fvarjenje ponishno po- flufha, saflusheno pokorjenje rad fprejemlje, ftanovitno obljubi fvoje shivljenje poboljfhali, ga ref poboljfha, odpufti fovrasJhnikam, opu- Ai grehe in hude perloshnofli, poverne hlish- liimu, vedno obshaluje fvoje grehe, shivi v’ pokorjenji. Zhe fi tak, le upaj, de je odve- sa, ti dana od fpovednika, tudi od Boga. Ljubi grefhnik! zhe ti ljuhesen do gre¬ ha brani fe fpovedati, zhe proflovoljno ofla- nefh v’ hudih perloshnoflih, zhe te greh go- fpoduje, kako fmefh upati v’ prejeto odveso ? 4 Sveti Gregor papcsh pravi: „Kaj pomaga gre¬ he rasodevati, ako ni poboljfhanja ? V’ ad¬ ventu, v’ velikim polhi, v’ velikih prašnikih, ob zhafu odpuflika fo fpovednize obfute s’ ljudmi; pa shivljenje vernih krifljanov je fla- ho po navadi. Eni hodijo is sgoli navade k’ fpovedi, shele odveso in obhajilo prejemati; pa fo smiraj mersli, hres duha boshjiga, kres prave bogabojezhnofli, ali prepirljivi, pre- klinjevavzi, klafavzi ali nezhiflniki, pijanzi, ali s’ drusimi grehi oblosheni.“ t Slepih in ter- d o vratnih grefhnikov ni malo: oh velikono- zlinim zhafu gredo k’ fpovedi, ker jih je fraih tako oflati; le sadnje dni gredo, fhe takrat neradi in neperpravljeni. Oni fherhe le od¬ veso prejeli, poprafhujejo fvoje flepe hratze, ali jim povedo, kam pojdejo, de hi prejeli odveso hres pokore. Zhe fe jim fpovednik nakljuzlii, kteri ne odveshe hres poboljfha¬ nja , flore kakor ptiza v’ sadergi; fe refhijo kolikor hitro Samorejo, in nizh vezh bliso ne gredo, ali pa pravijo, in fe hvalijo potlej: t She enkrat grem, pa ne vezh. Eni neker- fhanfki krifljani, kader pridejo med tovarfhe 53 troje enakolti, imajo fmeh is prejetih naukov, ali fe hvalijo, kako svilo fo fpovednika svo¬ dih. Drugi hodijo pred fvojiga pallirja, do¬ kler v’ velike grehe ne sabredo; kader fo pa njega nar bolj potrebni, ga sapulte. Kako samorejo ti in drugi taki sadobiti odpufhanje grehov s’ odveso? Profim te, ne pofnernaj flepib grefhnikov, ne sapeljuj fvoje dufhe, delaj vreden fad pokore, de s’ odveso sado- bifh odpufhanje grehov. Dobro premifli be- fcde fvetiga Ziprijana: „Jesuf bo overgel fod- bo fvojiga flushabnika, ako je odvesa nevre¬ dnim dana.“ Molitev. Vfigavedni in nar fveteji Gofpod Jesuf! fam fe nad feboj zhudim, de tim take flepe dufhe, akoravno od tvojih fvetih naukov ras- fvetlj.en; in de rad verjamem sadobiti odpu¬ fhanje grehov, zhe ravno duha pokore ni v’ meni. Ti vfe vefh, torej mi ne more hinav- fhina pomagati; ti li nar fveteji, in greh ne- lsrezheno fovrashifh; torej ga morem tudi jeft fovrashili, in fveto shiveti, fizer ni odpu- 1 banja. Veliko zhafa fim bil poln gerde Iju- besni do fvojiga telefa in do fveta; moje fla- bo ferze je bilo polno grefhnih shelj, in tudi s deli fini te vezbkrat rasshalil; ni bilo v’ me- n ' ponishnofti, krotkolli, poterpeshljivofti, zhiftofti; po opravljenih fpovedih in obhajilih bm v’ navadnih grehih shivel: vender fim upal r 54 — v’ prejeto odveso. O Gofpod! sadofli !n pre- rezh je tiga. Profim te, pomagaj mi f’ fvojo gnado, upam jo od tvoje nefkonzhne milofti, in s’ njo hozhem fvoje flabo shivljenje po tvo¬ jih fvetih naukih poboljfhati. V’ grenkofti fvoje dufhe hozhem tudi fvoje poprejfhne smote fkerhno preifkovati, in pridno popra¬ viti fvoje flahe fpovedi f’ pravo pokoro in s’ sgrevanim obtoshenjem, de s’ odveso sadobim odpufhenje grehov, mir veki in vezhno sve- lizhanje. 0 fveta Marija! prej velika grefhni- za, potlej velika fvetniza, fproti mi od ufmi- Ijeniga Boga mogozhno gnado in duha poko¬ re, de po fvoji mozhi tebe pofnemam v’ po¬ kori, in fodni dan saflifhim od fodnika Jesu- fa: Tvoji grehi fo ti odpufheni. Amen. VIII. dan maliga travna. veti G aliop mariernik. t Oveti Galiop je bil edini lin bogate in po- boshne matere, od ktere je bil slo fkerbno srejen v’ '-atolfhki veri. Uzhila ga je s’ lepi¬ mi nauki in fvetimi sgledi moliti ljubesnjiviga ftvarnika, premifhljevati rasodeto boshjo be- fedo, f’ poki fvoje telo pokoriti, nedolshno shiveti, po sgledu fvetnikov raji umreti 10 grefhiti. Ta fveti mladcnzh je rad poflufhal — 55 — in pofnemal fvojo fveto mater, in v’ dobrim je zhedalje bolj raftel. Neverniki, fo to svedi- li, in ga satoshili per nevernim oblallniku: Galiop je kriftjan. Njegova fveta mati to fli- fhati fe je lilno preftrafhila, ne ravno sato, de kakor bi nft dala fvojiga fina rada v’ fmert savoljo vere, temuzh ker fe ni sanefla na nje¬ govo flanovitnoft. Satorej ga je bersh pofla- la zhes morje v’ drugo mefto, kjer bi nesnan oftal. Kader je fveti mladenzh v’ tifto never¬ no mefto prifhel, je nafhel vfe meftnane ra- sujsdano vefele savoljo prašnika eniga njih la- shnjivih bogov: vfe je vrelo po rneftu, fo jed¬ li, pili, ukali in fkakali. Upraflia nekoga: ,,Sakaj to vefelizo obhajate ?“ Odgovori: „Danf obhajamo prašnik eniga flovezhiga boga; to¬ rej morefh tudi ti s’ nami dobre volje biti, jefti, piti in nafhe bogove hvalili.“ Kamor fe je ta fveti mladenzh obernil, je enako nadleshne in neumne ljudi nafhel; pa ni ho¬ tel njih gerdiga vefelja in njih bogovam da¬ rovanih jedi deleshen bili. Oblaftnik je to svedil, bleso je njegova sdershnoft ga raso- dela kriftjana, ga poklizhe in mu rezhe : „Kdo fi ti, de sanizhujefh nafhe fhcge in bogove ?‘ c t Sveti Galiop mu odgovori: „Jeft fim kriftjan, m vafhih bogov ne bom nikolj zhaftil.‘ £ Ob¬ laftnik mu ferdito rezhe: „Mladenzh! ti fi prcdersno jesizhen, pa bofh f’ hudim ukro- ten.“ 4 Sveti Galiop: ,,Vezh bolezhin ko bom terpel, vezhi plazhilo me zhaka v’ nebefih.“ to ga oblaftnik sapove neufmiljeno rasme- 56 fariti. t Slushabniki fo ga tako hudo rastepli, de zhloveku ni bil podoben; vergli fo ga pot¬ lej v’ temno jezho, kjer je bil bres vfe po- mozhi, poftreshbe in shivesha. Njegova brum- na mati svedili kakoflrna fe mu godi, je bersh tje fhla, in s’ dnarji napravila varhe, de fo jo fpuftili v’ jezho. Kader je vidila fvojiga ljubiga fina vfiga ranjeniga in kervaviga, ga objame, kufhuje. in Boga hvali, ko mu je dal ferzhno ftanovitnoft: v’ hudih bolezhinali. Ufo nozh je oftala per fyojim ljubim otroku, s’ njim molila, in hvalila Boga, mu je ferzh^ noft dajala umreti sa vero, de bi vekomaj Boga vshival v’ nebelih. Neverni oblaftnik je tudi potlej fkufhal fvetiga Galiopa od vere odverniti, pa ga ni samogel 3 ferzhna ftano- vitnoll tiga fvetiga mladenzha ga je rasferdila in krishati ga je sapovedal. Neverni flushabni- ki fo ga na krish perbili, na kterim je vef dan shivel. Njegova fveta mati ni fhla od nje¬ ga, temuzh je per njem oftala, in ga opomi- njovala ferzhno umreti savoljo Jesufa. Umeri je ta fveti mladenzh v’ letu 3o4. Nauk. Kieri grefhniki fo odvese nevredni. c Sveti mladenzh Galiop je i. ’ in fka- sal ftanovitno voljo vfe terpeti is Ijupesni do Jesufa: rad je umeri-na krishi savoljo Jesufa, ker je tudi Jesuf njega odrcfhil f’ fmerljo na — 5 7 — krishi. 'Grefhnik govori per fpovedi, kakor fo fvetniki v’ djanji fkasali: Raji hozhem vfe terpeti, ko Boga rasshaliti. Kaj pomagajo dobre befede, ako ni ftanovitnofli v’ dobrim? Kaj odvesa samore pomagati, zhe jesik prav govori, ferze ne ve sato, in dela fo hude? Odvesa prejeta od nepoboljfhaniga grefhni- ka, ga pulti v’ poprejfhnjih grehih, ga okle¬ pi s’ lashnjivim miram, in lahko umerje v’ tej fhkodljivi smoti. Mafhnik ima ohlaft od Jesufa grehe odpufhati. Mat. 18, 18. Vfa zerkev to veruje in terdi, pa tudi, de nevred¬ na odvesa ne pomaga, kakor vli ozhaki po boshji befedi uzhe. Ljubi grefhnik! de fe ne sapeljujefh, in de fe f’ pravo pokoro perprav- Ijafh vredno odveso prejemati, premifli te le nauke in febe. Kdor je v’ veri in v’ dolshnoftih fvojiga flanu proltovoljno neveden, ni odvese vre¬ den, dokler oltane v’ tej grefhni nevednolti. Nihzhe ne more vfiga vedifi, in Bog ni vfaki- mu zhloveku enazih darov dal; pa lenoba ni¬ ma noheniga sgovora. Marfikdo is grefhne lenobe nima praviga sapopadka od Boga: le po imenu posna Jesufa; ne ve, v’ zbim obilo ji kerfhanfka praviza; ne fposna, koliko je gna- de potreben; ne ve, kaj sapovedi prepove¬ dujejo ali sapovedujejo; komaj ve, koliko je zakramentov; fvoje otroke in fvojo drushino v # enaki grefhni nevednolti pufha, in sraven tiga fe nozhe uzliiti, poflufha nefkerbno bo- slijo befedo. Kako fe samore lak sgovarjali, 58 ali sakramente vredno prejemati? Timu bi fe reklo, kar je Jesuf rekel t Samarijanki: »Vi molite, kar ne vejte.“ Jan. 4 , 22 . Hozhe rezhi: Molite Boga, kteriga ne posnate, iu ne velle kako mu flushiti. Kdor v’ nevarni perloshnolli grefhiti pro- flo voljna shivi, ni odvese vreden. Naj bo ne¬ varna perloshnoft, kakorfhna li bodi, je dol- shnoft pred njo beshati, ali fpraviti jo od fe- be, zhe je mogozhe; ako fe to ne sgodi, fe ozhituo vidi Ijubesen do greha, ali do tiftiga, kar v’ greh napeljuje. Per tem ne more hiti fovrafhtva do greha, in tudi ne refnizhne vo¬ lje ga opuftiti. Kriftuf sapove: »siko te tvo¬ ja dejna roka pohajjha, odjekaj ji jo in ver- si jo od jebe.“ Mat. 5, 3o. Ako flushba, zhlo- vek, ali kaj drusiga v’ greh napeluje, fpra¬ viti fe more od fehe, fhe tako ljubo hodi ko defna roka; nobeniga isgovora ni, in kdor ne uboga, ljubi greh, ni sgrevan, in ni odvese vreden. Kdor pogodim fmertno grefhi, ne fme odvesan biti, dokler fe refnizhno ne pobolj- fha. t Slehernimu je sapovedano: ' »Bodi Jia- novilen na Gofpodovi poii.“ t Sirah 5, 12 . Jesuf sapove: „0 J tanile v' moji ljnbesni.“ Jan. i5, 9 . Ali je mogozhe mifliti, de je, kdor pogofto fmertno grefhi, flanoviten v’ sa- povedih boshjih in v’ ljubesni Jesufovi? Nje¬ govo flabo shivljenje sadolli prizhuje, de Bo¬ ga ne ljubi, in sa fvojo dufho ne fkerbi. t Sve- ti Peter pravi: „ Bolje bi bilo poti pr avize ne Jposnati , kakor po fposnani ref nizi odfto- piti od fvetiga povelja; ktero jim je bilo dano.“ II. Petr. 2, 21. Le enkrat frnertno grefhiti je huda nesveftoba in rasshaljenje bo- shje, kakofhna je pa fmertne grehe pogofto ponavljati? Ozhitno fe vidi, de v’ tim zhlove- ku ni ljubesni do Boga, ampak je grefhna lju- besen do ftvari. Kdor nozhe blisbnimu odpuftiti, ni od- vese vreden. Ni ljubesni do Boga v’ hudovolj- nim zhloveku, kteri ne le ljubi, ampak The fovrashi blishniga. Jesuf tako sapove: ,,Ljubile fe med feboj , kakor jim jeji vaf ljubil Jan. i 5 , 12. Kdor fovrashi blishni¬ ga, sanizhuje Jesufovo sapoved, in ne more odpufhanje grehov sadobiti. Kdor nozhe od¬ puftiti, vidi fvoje obfojenje v’ Gofpodovi mo¬ litvi: „ Odpujii nam nafhe dolge , kakor mi odpu/hamo fvojim dolshnikam.“ Kdor fovra¬ shi blishniga, je oftuden Bogu, in nobeniga daru ne vsame is njegovih rok. Mat. 5 , 23 — 24. Kdor nozhe popraviti blishnimu ftorjene krivize, ni vreden odvese. Dano pohujfha- n je, lashnjivo obdolshenje, krivizo na tele- fu, na dobrim imenu ali na premoshenji f$ more po mozhi popraviti, lizer ni vredne od¬ vese, ni odpufhenja. t Sveti Pavel pravi: „Kri- vizhniki ne bodo kraljejtva boshjiga po jedli “ I. Kor. 6 , 10. Ne rezi: Zhe povernem, kaj ho s’ menoj in s’ mojimi olrozi? Ne memraj zhes pravizhno sapoved boshjo. Bolje ti je 6o ub ogimu biti na fvetu, ko pogubljenimu veko¬ maj. Modri pravi: „Bolje je malo J' pra- vizo , h o obilno J' krivizo.“ Prip. i6, 8. Kdor ne ljubi Koga, in is ljubesni do nje¬ ga ne fovi-ashi greha, ni odvese vreden. 4 Sve- ti Janes prizhuje: ,,Kdor ne ljubi , ojtane v’ Jmerii. I. Jan. 3, i4- Kdor ne ljubi Boga, in is ljubesni do njega ne shivi po sapovedih, je mer te v na dufhi; dokler ne ljubi, oftane v’ frnerti, sakaj ljubesen je shivljenje dufhe. Kdor ne ljubi Boga, ne more greha fovrashi- ti, tudi ne opuftiti savoljo njega; torej je ne¬ vreden odvese in odpufhenja. Veliko je fla- bih, merslih, lenih, nehvaleslinih kriftjanov; vender fe farni ne fposnajo, in fo teshko fpos- nani od fpovednika. Od tod pride veliko ne¬ vrednih fpoved, ker li grefhniki ne persade- vajo fe fposnati, in govore per fpovedi po pre¬ jetim poduzhenji: „Is ferza fo mi shal vli moji grehi; raji liozhcm vfe terpeti ko Boga ras- shaliti.“ Lepe befede fo te, pa zhe nifo re- fnizhne, kaj pomagajo? Tako govore per fpo¬ vedi tudi tifti, kteri greh ljubijo, hudih per- loshnolt ifhejo, ne marajo sa boshjo flushbo, boshjo befedo sanizhujejo, ali fe zlo hvalijo f’ fvojimi grefhnimi deli; vender fe sanafha- jo na fvojo flabo perpravo, in shele odvese. Ljubi moj! veliko vezh bi fe lahko od li¬ ga povedalo; pa faj premifli, kar ti je bilo rezheno, in fkerbno poflufhaj boshjo befedo v’ zerkvi osnanovano, de obilnifhi poduzhe- nje prejmcfh. Ljubi Boga zhcs vfe; is ljube- 6i sni do njega presheni ljubesen do greha, fov- raslii ga bolj ko vfe hudo, ker je on ref nar vezhi hudo; poboljfhaj fvoje shivljenje po - naukih Jesufovih; v’ veliki shalofti fe zliifto fpoveduj, de s’ odveso tudi odpufhanje gre- i’ hov prejmefh. > , Molitev. 3 'či . O moj Bog! kako malo lim li do sdaj is ljubesni do tebe persadeval fvoje shivljenje poboljfhati, grehe fovrashiti, in odveso vre¬ dno prejeti. t Slaba veft mi je legala: De fe ; le fpovefh, fo vii grehi odpufheni. Vedil lim lizer, de poboljfhanje je potrebno; pa lim pre¬ hitro verjel, de lim fe ref poboljfhal. Zhutil lim v’ febi nekaj ftrahu savoljo fvojih grehov in nekaj fpofhtovanja do fv r etih sakramentov; i vender ljubesen do greha je oftala shiva v’ meni, kakor je prizhevalo moje navadno flabo . shivljenje po opravljenih fpovedih. O Gofpod! v’ prihodno hom neisrezheno fkerbel vfe to popravili. Ti me ravno sato uzhifh f’ fvojiini , nauki, de bi ne pogubil fvoje neumerjozhe , dufhe. t Sveti Galiop! ti li ferzhno premagal sapeljivpft fvela, llrahovanje hudobnih, in fer- . zhno umeri sa Jesufa; fproli mi mozhno voljo fvoje shivljenje poboljfhati is ljubesni do B6- i de fvetih sakramentov nikdar ne prejmem t nevredno, temuzh gnado, odpufhenje in svcli- zhanje po njih sadobim. Amen. 6 2 IX. dan maliga travna. ra to k Sveli Platon minih. t Sveti Platon je bil rojen v’ velizim meftu Kom Hantinopolu ali Zarigradu v’ letu 735 od filno bogatih ftarfhev. Ti fo mu pomeril ob zha- fu velike kuge, ki je bil fhe le dvanajft let ftar. Ufmiljen ftriz ga je v’ fvojo.hifha vsel, in prav fkerbno sredil. Mladenzh Platon je bil perljuden, priden in uzhen: slo je po¬ magal fvojimu dobrimu ftrizu, kteri je imel imenitno fluslibo per zefarji. Vli, zefar, mo* gozhni in majhni fo ljubili in hvalili Platona. On defiravno frezhen na fvetu, ni ljubil fye- ta. Gnada boshja ga je obvarovala sapeljivo* fti, in zbe dalje vezli vefelja mu dajala do zhesnatornih dobrot: rad je molil, bral in premifhljeval fveto pifmo, ktero v' febi sapo- pade befede vezhniga svelizhanja. Drugi mla- denzbi fo hodili po meftu igrat, in li krat- kiga zhafa delat; on pa je bil le doma, ali pa je zerkev obifkoval. Bil je velikokrat na¬ govarjali s’ njimi hoditi, pa fe ni nikoli vdal; tudi ni poflufhal njih sanizhevanja: le dobri in bogabojezhi kriftjani fo bili njegovi prijat- li, in s’ njimi fe je pogovarjal od boshjih re¬ zili. Isvolil fi je fvetiga vodnika, kterimu je bil ko majhen otrok v’ vfim pokoren. Njemu je rasodeval fvoje mifli, slielje, potrebe, ne- sa n< J e ni g f bi is sl tiJ fl fai T T m m ve vo de po pc m l e i»c ur vo nt ni — 63 — varnodi in vfe, de hi po njegovih naukih fvc- to shivel. ( Sveti Platon, v’ fredi veliki ga meda in sapeljiviga pohujfhanja, fe je bal sa fvojo edi¬ no dufho ; sato je fklenil fvetu fe odpovedati, je flovo dal fvoji drushini, in fvoje premoshe- m- nje med uboge rasdelil. De bi od fvoje bo- 110 gate rodovine in mogozhnih prijatlov od do- ia- briga fklepa odvernjen ne bil, je fkrivaj fhel let is meda v’ Bitinijo, de bi v’ famoti Bogu flu- :1, shil. Ondi je bil bogabojezhi in uzheni Teo- je tid urednik imenitniga klofhtra. K’ njemu je o- fheij pa prej je fvoje drago oblazhilo dal fvo- el jimu hlapzu, in drugo flabo oblekel. Sgolj 0- lam je fhel v’ klofhter, in ponishno proti a. Tcotida, de naj ga med fvoje uzhenze vsame. e . Teotid, ko je vidil tiga mladiga gofpofkiga mladenzha ■—fhteri, in dvajfet let je bil dar-— [ 0 mu je veliko pravil od oftriga shivljenja in n vedne pokore fvojih minihov; pa on je odgo- 3. voril: „Ozhe! tvoji obladi podvershem fvojo a- dufho, fvojo voljo, fvoje telo in bom v’ vfim pokoren.“ Kar je obljubil, je dodal. Nar ji pokornifhi je bil: pokorfhina, terpljenje, 1- molitev, premifhljevanje , in kar je taziga, ■j J e bilo njegovo vefelje; pridno je prepifoval •i bukve fvetih ozhakov, smiraj fkerbel sa zhad boshjo in sa svelizhanje blishniga. Teotid je umeri in fveti Platon je bil svoljen prednik in e vodnik tidiga klofhtra v’ letu 770. Defirav- 1 n p pervi v ’ obladi , je bil vender pervi v’ po- nishnofti^ kar ga nar bolj povifhuje. 4 Sveli Terasi patriarh mu je ponujal fhkofiftro; pa on fe je te velike flushbe nevredniga fhtel. Neisrezlieno veliko je potlej terpgl savoljo pra- vize, in poln dobriga saflushenja je umeri tri in fedemdefet let ftar v’ letu 808. N a n k. Prevsetni gref/miki krivizhno godernjajo zhes varne fpovednike. c Sveti Platon je bil frezhen, ker je fpo- snal sapeljivoft fveta, varoval fe pohujfhanja, in fhel v’ famoto Bogu flufhit. She v’ Kon- ftantinoplu li je isvolil bogabojezhiga vodni¬ ka, kterimu je bil v’ vfih rezheh pokoren; po¬ tlej fi je isvolil imenitniga Teoiifta, kterimu je fvoje mifli, shelje in vfe fvoje dufhne po¬ trebe rasodeval. Njegove ponishne befede ne fmejo nikoli posabljene biti: „Ozhe! tvoji obla- fti podvershem fvojo dufho , fvojo voljo, fvo¬ je telo, in bom v’ vlim pokoren.“ Blagor gre- fhnikam, ako bi enako pokorfhino fkasovali fpovednikam! Pa sdaj je veliko grehov, in malo pokore; je veliko bolnih dufh, pa malo pokorfhine. Sato memrajo soper fpovednike, svefte delivze Jesufovih sakramentov, ki jini o nozhejo dati lashnjiviga miru. Prav govori Isaija: „Otrozi, literi nozhejo pojiave boshje Jhlifhali, pravijo-. Govorile nam dopadljivo, vsemite od naj' dobro pol, odvernile od naj' ravno Jieso.“ bo, 9 — 11. — TerdovrAtniiti 65 grefhnikam ni pokora vfhezh, temuzh le od- vese ifhejo. Sa to glafno godernjajo rekozh: Kaj ni fpovenik dolshan grefhnika od- vesati, ako mu v’ refnizi obljubi fe poboljfha- ti? Spovednik ni dolshen le befedam verjeli. Ako bi le befedam verjeti mogel , bi tudi mo¬ gel vfaziga odvesati, ker nobeden ne praviš „ t Se nozhem poboljfhatitemuzh vfak oblju¬ bi : „ t Se bom poboljfbal.“ Poboljfhanje mo¬ re she biti pred odveso, ne le obljuba na pri- hodno. Vfak grefhnik obljubi: „ t Se bom po- boljfhal ; ££ ali je pa to refnizhno? Ki, ker je poboljfhanje redko, in grefhniki fploh shive v’ flarih navadah. Prav govori modri: „7Ve- Jpamelnih fhlevilo je nefkonzhno , in hudob¬ ni fe teshko poboljJ'hajo.“ Pridig. 1, i5. ,, t Spovednik ne vidi grefhnikam v’ ferze, more tedaj njih befedam verjet. ££ Prav sato, ker fpovednik grefhnikam v’ ferze ne vidi, ne fme le befedam verjetij temuzh more gle¬ dati, zhe dela pokore nad feboj imajo. t Sve- ti Janes, osnanovaviz pokore, ni djal: „Ob- Ijubite pokoro, shelite pokore ; ££ temuzh je re¬ kel : „Delajle vreden fad pokore Luk. 3, 8. jSpokorne in pravizhne dela rasodevajo mozh gnade boshje, bres ktere ni poboljfha- n ja, ni odpufhanja. Jesuf pravi: „Po njih fadn jih bojte Jpos7iali.“ Mat. 7, 16. Pre- zhudna nefpamet je ta! Vef fvet mifli, de pi- janiz ni poboljfhan, dokler pijanzhuje; de krivizhnik ni pravizhnik, dokler krivize ne opufti, in ne poverne; de nezhiltnik ni opu- ftil fvoje gerde navade, dokler fvojiga blish- niga pohujfhuje; tako fhe od drusih grefhni- kov fvet mifli: sakaj pa bo mogel fpovednik verjeti, kar nobeden ne verjame, in Jesufo- ve sakramente nevrednim dajati? ,, 4 Spovednik verjame grefhniku, kader soper febe prizhuje: t Sim bil pijan, nifim bil per fveti mafhi; sakaj ni dolshan mu ver¬ jeti, kader pravi: t Sim poboljfhan, ali fe hozhem poboljfhati?* 4 ^Spovednik verjame grefhniku, kader fe obtosbi ozhitnih budili del 5 vender grefhnik sarnore tudi nefposna- ne grehe na vedi imeti, in savoljo tiga ga do¬ brotljivo oprafhuje. Tudi kar podobo hudi- ga ima, sarnore savoljo kake fofebne rezhi drugazhno biti, in salo ga fpovednik opra¬ fhuje po okoljfhinah in po miflih ali po kon- zu, de ga ve pravizhno fodili, Zhe v’ tih re- zheh grefhnik sarnore neveden biti, je fhe veliko bolj smoli podvershen v’ rezi eh, kte- re snotranjo pravizo, vrednoft: dobrih del, perpravo in poboljfhanje tizhejo. Kdo ima pravi sapopadik od hudiga, od dobriga, od kerfhanfke pravizhnofti? t Silno teshko fe je pravizhno fodili; ravno salo potrebuje grefh¬ nik uzhenika in fodnika. Grefhnik fe grosno lahko sapeljuje, ako ravno ne mifli ne febe sapeljati, ne fpovednika svoditi. Tukaj je perloshno, kar pifhe fveti Janes: „Veliko Ju¬ dov je verovalo v’ Jesufa, ker fo vidili njego¬ ve zhudcshe; on jim pa ni fam febe upal. Ju¬ dje fo menili, de imajo pravo vero v’ Jesufa, vgn- — 67 — cler ni bilo ref; ravno tako fe lahko grefh- niki golufajo j ker upajo v’ pl*avizhnoft, kte- re nimajo, ali v’ pokoro, ktere ni per njih. ,,Jesuf je bersh odpufhal grefhnikarn, sa- kaj pa fpovednik ne, ker je namfeflnik Jesu- fov? ;t Jesuf ni vfim grefhnikarn grehov odpu¬ fhal, temuzh le fpokorrtim. Pifmoulu, fari- seji in drugi terdovratm grefhniki mfo od- pufhenja grehov dofegli; Zahej, ožhitna gre- fhniza, Matevsh in '‘rugi taki fo odpufhenje grehov dofegli, pa ti nifo le prašnih obelbv imeli, ampak refnizhno fovrafhtov do vfih fvojih gtehov, Ako drugi nifo imeli ozhitnih fpokornih del, in ni bilo nad njimi vidili ozhit- ne velike grevnige j je Jesuf vidil njih shalolt- no ferže; fpovetlnik pa ne more ferza viditi. Ako je bilo per kom kako pomankanje, je Je¬ suf lahko pomagal s’ gnado fvojo ; fpo>ednik pa ne more grtade dati, temužh more zhaka- ti zhafa boshjiga ufmiljeniga obifkanjai. j,Ako fpovedmk grefhnika ne odveshe, in ta ne gre k’ fvelimu obhajilu; fe drugi nad njim pohujfbajo, in ga flabo fodijo.“ Kdor fe nad tem pohujfha, je flabji od uniga, kte- riga fodi. Dober krilijari fe raji ponisha, ko pohujfha in mifli: Drugi fo bolj varni ko jeft. t Slabi, neuzheni ali maloverni fe more¬ biti nad tem pohujfhajo 5 pa savoljo njih ne fme fpovednik nevernih odvesati. Jesuf to prepove rekozh : ,jJVe dajajte Jvetiga pefam, in ne metajte jvojih drasih kamnov pred /vinje. Mat. 7, 6. Pohujfhanje bi bilo vidi- 68 ti Gofpodovo miso obdano od krivizhnikov, od pijanzov, od nezhiftnikov in od drusih ozhitnih grefhnikov. „Zhe grefhnik ni odvesan, potlej naglo umerje, ali bi ne bil fpovednik kriv njegovi- ga pogubljenja?^ ^Spovednik, kteri nevredni- ga grefhnika bres odvese odpravi, bi ne bil njegoviga pogubljenja kriv, ako bi naglo bres odvese umeri. Zhe je^ nepoboljfhan grefh¬ nik odvesan, kaj mu odvesa pomaga? Bog daj, de bi fe grefhniki bali nefrezhno umre¬ ti ; boje fe umreti, ako nifo bersh odvesani; veliko let v’ hudih navadah shiveti fe pa ne boje ! ^Ako fpovednik ne odveshe vfih grefhni- kov, eni raji shive bres sakramentov.^ Kteri tako delajo, obilno prizhujejo, de fo bili od fpovednika pravizhno fojeni. Kdor je raji bres fvetih sakramentov, ko ubogati fpovedni¬ ka, je ref fvetih sakramentov in nehefhkiga kraljellva nevreden. Perpravljal fe vfelej prav fkerbno k’ fpo- vedi. Ako ti vender fpovednik is ljubesni do tvoje dufhe odlafha odveso: bodi pokoren in hvaleshen, ubogaj fvo jiga dobriga ozheta, kte- rimu te je Jesuf podvergel, delaj vreden fad pokore; vender ne upaj prevezh v’ fe, ker je sapifano: „Ne bodi v' fvojih miflih prevezh pravizhen. (( Prid. 7, 17. _ 6g — M o l i t e v. O Jesuf! do j mi ponishno duflio, de fpo- snam fvoje grehe, fe savoljo njih podvershem tvojimu nameftniku, in ga vfelej rad ubogam. Moja dosdanja nepokorfhina je Lila is sgoli napuha. Jeft s’ grehi obloshen, v’ sapovedih neuzhen, v’ ljubesni do greha, boshjiga du¬ ha pa prašen, fim hotel foditi fvojiga fodnika, in fini ga hotel po fvoji fpazheni volji imeti. Sato fiin ifkal najemnika, in fim ga nafhel: pred njim, ko hudodelnik pred nesnanim fod- nikam, fim govoril po fvoji flepoti, in lahko dofegel lashnjivi mir. V’ perhodno bom ifkal sdravnika, de me ho po voski poti vodil v’ nebefhko kraljefivo. O ljubi prijalel boshji in moj pomozhnik, fveti Platon ! pomagaj mi f’ fvojimi profhnjami per Bogu sapeljivolli svefto fe varovati, fvoje padze obshalovati, vfe grehe fovrashiti, in po varni poti pokore v’ nebefa priti. Amen. X. dan maliga travna. jSueti hajila) je med va¬ mi veliko fiabih in bolnih , in jih veliko Jpi (je veliko mertvih)“ I. Kor. 11, 3 o. Tu¬ di fveti Ziprijan prizhuje, de je bil marlikdo ozhitno fhtrafan savoljo nevredniga obhajila. Dufhna Tiepola je navadna fhtrafniga te pre¬ grehe; nobena fhtrafniga ni huji od te, pa flepi grefhniki fe nobene fhtrafnige ne boje. Nevredno obhajilo je velika pregreha, ven- der nefkonzhna milofl boshja ne sanizhuje re- fnizhne pokore. Nekteri smed njih, ki fo perpomogii v’ Jesufovo fmert, fo potlej do- fegli milofl:; ravno tako fe samorejo f’ pomo- zhjo gnade fpokoriti drugi veliki grefhniki. M o l i t e v. O ljubesnjivi Gofpod Jesuf! ti li kralj nebef, semlje, vlih in vliga, jeft pa lim flab zhlovek in nevreden grefhnik; v’ flrahu te molijo angelji in fvetniki; kako bi fe jeft ne bal te prejeti ? Ti fi me ljubesnjivo vabil, in mi sapovedal te prejemati, in li obljubil obil- noft gnade; pa tudi sapovefh zhiftoft in go- rezhnoft dufhe. Gorje mi, ako sanizhujem tvojo imenitno vezherjo; pa tudi gorje mi, ako fe bres ljubesni do tebe filim k’ tvoji kra¬ ljevi miši! zhe is ljubesni do greha tvojo ne- fkonzhno milofl sanizhujem, mi ne bo sveli- zhanja; zhe te v’ ljubesni do greha nevred¬ no prejmem, li pogubljenje nakopavam. O — 97 ’ — * Gofpod! moja dufha je v’ britkolli, kaj mi je ftoriti? Profim te, daj mi gnado prave po¬ kore, napolni mojo dufiho s’ ijubesnijo, po- nishnoftjo in hvaleshnoftjo. Klezhe pred tvo¬ jim velizhaftvam ponishno profim: Pomagaj mi po fvoji veliki milofti; odpufl.i mi, ako fini te nevredno prejel , in daj gnado te vfelej vredno prejeti, de svelizhanje sadobim. ^ve¬ ti Hermenegild! tebi fe perporozhim; ti pro¬ ti Jesufa sa-me nevredniga grefhnika, de mi bo sakrament njegoviga telefa in njegoye ker- vi popotniza y’ frezhno vezhnoll. Amen. XIV. dan maliga travna. t 4 Sveta Lidvina deviza. t Sveta Lidvina, rojena v’ Brabrantu v’ letu i38o od bogabojezhih, pa ubosih tlarfhev, je bila sgled prezhudne poterpeshljivolli. Bi¬ la je brumno srejena, je fveto shivela, in fo- febno zhaftila prezhillo devizo Marijo. 4 Sad njene zhafti do Marije je bila velika ljubesen do zhiftofli, ktero je obljubila bres madesha do fmerti ohraniti. Kader je odrallla, jo je veliko bogatih mladenzhev shelelo imeti v’ sakon, ker je bila filno lepa; pa njena dufha je bila lepfhi od njeniga lepiga telefa, sato je naravnoft djala: „Nobeniga nozhem.“ Ubo- II. 7 - 9 » ~ gi ftarfhi fo jo nagovarjali, de bi fe bogato omoshila ; pa ona fe je s’ vfo mozbjo branila rekozh: „Nobeniga nozhem, ker fim fi isvo- lila Jesufa/" De bi je vezh ne nadleshevali, je' Jesufa gorezhe profila, de naj jo obvaruje, f’ kakorfhnim perpomozhkam fe mu prav seli. Uflifhana je bila njena gorezha profbnja. Udarjena je bila f’ hudo bolesnijo; oferzhje je gnjili sazhelo, kar ji je neisrezhene bole- zhine napravilo. Sdravniki fo fi veliko per- sadevali jo osdraviti, pa ni bilo mogozhe. Ne le ta bolesen, tudi druge saporedama fo jo sadevale: njeno telo je bilo polno ran, vfi udje fo bili s’ mnogimi bolezhinami napolnje¬ ni. Ofem in tridefet let je v’ tih hudih bole- zhinah bolna leshala. 4 Sveta Lidvina je bila perve fhteri leta fvoje bolesni nekoliko nepokojna, in je zhlo- vefhke tolashbe ifkala, kar ni moglo osdra¬ viti njeniga ferza. Bog je poflal bogaboje- zhiga mafhnika, kteri ji je rekel: j,Lidvina! nikar vezh ne ifhi zhlovefhkih trofhtov, in per- pomozhkov, temuzh vfe fvoje upanje imej v’ Boga. On te je is milofti udaril, in on fam te samore osdraviti; ako pa nozhe, podver- si fe mu s’ vfo dufho, de f’ poterpeshljivoftjo veliko plazhilo saflushifh. Vedno premifhljuj terpljenje Jesufovo, tudi premifhljuj vezimo vefelje nebefhko, v’ ktero pojdefh, zhe fi flanovitno poterpeshljiva.“ Ta fveti mafbnik jo je potlej prifhel obhajat, in pred obhaji- lam ji je rekel: „Moli ljubesnjiviga Jesufa, — .99 — kteri te je prifhel obifkat in povefeiil; va-nj upaj, in ne bofh nikdar sapufhena. u Ubo¬ gala je tiga fvetiga mafhnika , Bogu fe popol- nama podvergla, in zhe dalje obilnifhi griade je od njega prejemala. Ne le poterpeshljiva, tudi velela je bila v’ Tvojih velikih bolezhinah ker je njena vera bila siliva in mozhna. Blish- ni in daljni, lirotni in iinogozhni To jo obifko- vali, in vli To hvalili Boga savoljo gnade, f’ ktero jo je napolnil. Lepe nauke je dajala, fofebno pa uzhila poterpeshljivoft in ferzhnoft v’ terpljenji. Bogati ljudje To ji is uTmiljenja obilno pomagali, pa ona je to med druge uboge rasdajala. Sraven velikih telefnih holezhin je bila tudi s’ drusimi nadlogami nadleshevana. V’ njeni hifhi je bila shenfka vTa hudobna, je- sizhna in togotna, ktera jo je vedno sanizhe- vala; pa ona je bila smeraj poterpeshjliva, molzhezha in dobrovoljna. Zhe jo je kdo Vprafhal: „Kako samorefh to hudo shenfko preterpeti ?*‘ Je odgovorila : „Lahko jo pre- terpim, ker mi Jesuf sapove s’ hefedo in s’ sgledam; tudi salo jo preterpim, de Te po- boljfha. u Nekaj hudobnih ljudi jo je hudo obdolshilo, in lashnjivo govorilo soper njo; pa ona je savoljo Boga vTe preterpela, in is ferza molila sa - nje. Kader je bila popolna- ma ozhifbena; ji je Bog dal zhesnatorne da¬ rove , in veliko zhudeshev fe je po nji godilo. Prifhel je zhaf vezhniga plazhila njeni fofeb- ni polerpeshljivofti od Boga namenjeniga. Pre- * / 100 vidila je zhaf fvoje fmerti, in defiravno je Li¬ la perpravljena frezhno umreti, je le vender shelela fhe bolj fe perpravljati f’ danovitno molitvijo, in darovanjem fvojiga shivljenja. Safpala je v’ Gofpodu tri in petdefet le dara v’ letu 1433, fhterinajfli dan tiga mefza. Njeno telo je bilo prej prepadeno, bledo in ranje¬ no; bader pa fe je dufha odlozhila, je bilo lepo, difhezho in fvetlo. Tudi po njeni fmer¬ ti je Bog na njene profhnje velibo zhudesbev ftoril. Per njenim grobu je duhovna in de- shelfba gofpofba dala zerbuza lesidali, kamor fo ljudje hodili Boga hvalit, in njo zhallit. Nauk. Od poterpeshljivojii v' kolesni. t Sveta Lidvina je bila le petnajll let dara, bader jo je Bog f’ hudo bolesnijo obifbal, in je bolna leshala do tri in petdefet let fvojiga shivljenja; vender je bila poterpeshljiva, tu¬ di zelo vefela v’ fvojim dolgim mnogim ter- pljenji. Ofem in dridefet let je bolna lesha¬ la, vender je njeno terplenje minulo; njeno dolgo terpljenje je minulo, pa velibo plazhi- lo bo vsbivala vebomaj. Ref terpljenje, de- firavno hudo in dolgo mine, plazhilo pa ofta- ne vebomaj, abo je poterpesliljivod v’ duhu, pohore. Ravno sato pravi fveti Pavel: „ Terpljenje fedanjiga zliafa ni veliko merno pri/iodne zlia- Jti, ktera bo nad nami rasodeta Rimi j. 8, 18. 101 Bolesen je miloftljivo boshje obiTkanje. To govorjenje je tebi, o kriftjan, terdo, ven- der je refnizhno , in ga bofh refnizhniga Tpo- Tnal , zhe ti shiva vera pomaga Tposnali. V’ bolesni nar loshej vidifh nizhemernoft Tveta in Tvojih neumnih rnifel; loshej TponaTh Tvojo nefpametno prevsetnoft, Thkodljivo ljubesen do telefa, fhtevilo in hudobo Tvojih grehov, in Tvoj nizh. V’ bolesni vidiTh, kar morebiti nili prej vidil, ker bolesen vkroti hudo po- shelenje in odpre duThne ozhi; boTh bolj v’ shivo Tposnal potrebo Te perpravljati pred Tod- bo boshjo, de bi ti vekomaj dobro bilo. Bla¬ gor ti ; zhe Te poTlushiTh naukov, ktere ti da¬ je teleTna bolesen; zhe li Bogu pokoren, in v’ duhu pokore vTe bolezhine preterpiTh. Ta¬ krat Te bodo dopolnile beTede modriga nad teboj : ,, Telejna bolesen osdravi diifho. u t Si- rah 5i , 2. Zhe pofnemaTh Tveto Lidvino, bo tvoja bolesen miloftljivo boshje obiTkanje, boTh s’ Davidam rad Tposnal, in hvaleshno rekel Bogu : ,,Dobro je sa - me , de Ji me po- nishal.'- 1 PT. 118, 71. Vedi pa, de tudi huda, nesnana in dol¬ ga bolesen nizh ne pomaga bres poterpeshlji- voftj. Velike nadloge in teshki krishi ti ne bodo pomagali v’ nebeTa, ako niti' poterpesh- |jiv. Nepoterpeshlivoft perdeva tesho tvo- ftm krisham , in ti odjemlje saTlushenje. I’o- lerpeshljivoft polajTha tvoje krishe, in ti sa- Tliishi per Bogu krono. Nikoli nepoterpesh- Ijivo ne memraj zhes Tvojo bolesen ali druge 102 nadloge, ker Bog ve, koliko terpifh, in sa- kaj terpifh. Zhe je tvoja bolesen ravno huda in dolga, bodi Bogu pokoren v’ duhu ponish- nofti; njemu daruj fvoje terpljenje, in bofh vefei. Le en dan v’ terpljenji je dolg, pa s’ dnevam mine terpljenje, saflushenje pa ofla- ne. Zhe tudi dolgo terpifh, bo tvoje terple- nje minulo, vezhnoft nikoli. Ne ponujaj fe k’ fmerti is nepoterpeshljivofti, in ne brani fe umreti is prevelike ljubesni do fvojiga shiv- Ijenja. Bolesen je pokorjenje od Boga nalo- sheno, in ga morefh dodali rad ali nerad. Preterpi tedaj nadlogo od dobriga Gzheta po- flano, in nikdar ti ne bo shal. t Sveti Pavel pravi : ,, PoterpeshljivoJt vam je potrebna, de voljo boshjo Jtorile, in obljubo (vezhniga svelizhanja) dojeshete.“ /Hebr. 10, 36. Porezhefh: Kufhnem fhibo, f’ ktero me Bog ufmiljeno pokori; pa Jim shlaloften, ker v’ bolesni ne morem moliti, k’ fveti mafhi ho¬ diti, befede boshje poflufhati. Tvoj Svelizhar je molil v’ fmertnih teshavah na krishi, on ti je dal sgled: ne rezi tedaj: „jeft ne morem on ti fapove, in ti mozh daje. Zhe ne mo¬ refh v’ bolesni moliti, moli s’ vedno pokorfhi- no in potarpeshljvoftjo; zhe ne morefh k’ fveti mafhi hoditi, fej Bog ve, kteri te je s’ bolesni- jo obifkal; zhe ne morefh befede boshje po- fhlufhati,: premifhljuj nauke, ki Ji jih prej fli- fhal. Premifhljuj v’ bolesni fvoje pretezhene leta ,, s de fvoje grehe fposnafh in ohjokujefh; premifhljuj veliko terpljenje hoshjih prijatliz, — io3 — vernih dufh v’ vizah, klere fo bol ji, vender vezli terpe, ko ti; premifhljuj nefkonzhno vezhnoft, v’ ktero pojdefh, kader bo volja boshja, kjer bofh vshival vekomaj plazhilo Tvoje pokorne poterpeshljivofti; fofebno pre- mifhljuj neisrezhene bolezhine Jesufove, in njegove globoke rane imaj vedno pred ozhmi. Kakofhno je tvoje shivljenje memo shivljenja JesuToviga, ali tvoja praviza memo pravizhno- lli Jesufove ? Je tvoja sheja huji od sheje Je¬ sufove ? t So sdravila, ki jih jemljefh, bolj grenke ko shouz, f’ kterim fo njegove ufta ogrenjili ? ; So tvoje bolezhine hujfhi od bole- zhin njegove rasbodene glave, njegovih rok in nog s’ sheblji perbitih ? Je njegov fveti krisli, na kterim je umeri , mezhji od tvoje poltelje? Mu je bilo boli pollresbeno v’ fmert- nih teshavah, ko tebi ? Ne rasshali tedaj Boga s’ nepoterpeshlivoftjo, ampak vdaj fe mu s’ vlim ferzam , rekozh: M o l i t e v. O Jesuf! fposnam, de mi ti hozhefh do¬ bro, in sato mi pofhiljafh krishe, teshave, kolesni. Vem, fkufhnja me je preprizhala, de nevolja nizh ne pomaga, poterpeshljivoft pa veliko. Zhe nepoterpeshljivo terpim , fim bres tvoje pomozhi, in oftanem bres plazhila ; zhe poterpesbljivo terpim, tim poln tvoje to- lashbe, in zhakam od tebe vezhniga plazhila. Torej obljubim f’ tvojo pomozhjo v’ viih te- shavah, tudi v’ hudi bolesni in v’ fmertnih bolezhinah pokoren ti biti. Grefhnik lim, in sato velik dolshnik tvoje pravize: tedaj ini je bolje tukaj terpeti, ko tam vekomaj fe poko¬ riti; hozhem tudi P teboj terpeti, in is Iju- besni tvoje vfe preterpeti, de fe po fmerti vefelim vekomaj. t Sveta Lidvina je bila zhi- fta deviza, in tvoja svefta prijatliza, vender je neisrezheno dolgo v’ hudih bolezhinah ne le poterpeshljiva, ampak tudi vefela bila. Jeft tudi pokorno objamen, in hvaleshno kufbnem Tvoje krishe , majhne in velike, kratke in dol¬ ge bres vfiga raslozhka; she sdaj ti dam , o Gofpod, Tvoje shivljenje v’ dar; bolezhine moje sadnje bolesni in sadnje sdihovanja mo- jiga umerjozhiga telefa naj bodo P tvojimi sdrushene, ki li jih is ljubesni do moje grefh- ne dufhe na terdim lefu Tvetiga krifha preftal. Daj mi na profhnje tvoje flushabnize fvete Ludvine, obilnoft Tvoje gnade, de ti bom s’ njo v’ vfim pokoren, in de mi ta pokorThina saTlushi vezhno svelizbanje. Amen. XV. dan maliga travna. t Ss. Jnjtin in tovarfhi marterniki. t Sveti Juftin je bil rojen od nevernih ftarThev y’ letu okoli io3. Bil je v’ neveri do trideTe- — io5 — tiga leta; pa Bog ga je obifkal f’ fvojo mogo' zhno gnado, in ga vifoko povifhal. ( She mla- denzh je bil slo uzhen, pa ne po volji boshji; poln ajdovfke uzhenofti je bil, in f’ to fhkod- ljivo uzhenoltjo fe je hvalil. Bog mu je po fvoji milobi dal gorezhe sbelje po refnizi; te je ifkal, pa je ni nafhel, in tudi ne samogel najti v’ malikovavfki veri. Ognjene shelje po refnizi fo ga gnale vfe vediti, karkoli fo aj- dovfki uzheniki uzhili; pa njegova dufha ni bila te uzhen obi sadovoljna. t Sposnal je, de fo maliki prašna rezh; shelel je fposnati bvar- nika in ohranika vfiga, pa ni samogel. Ka¬ der je njegova dufha bila polna tih gorezhih shelj do fposnanja praviga Boga, je prifhel k’ njemu zhaftitljiv in ljubesniv ftarzhik, bleso je bil angelj v’ zhlovekovi podobi, kteri ga je preprizhal, de je le katoljfhka vera od Bo¬ ga rasodefca, de mu le ta samore dali pravo fposnanje, in de bo le v’ tej svelizhanje. Sra- ven tega mu rezhe: ,,Moli in profi Boga ras- fvetljenje, beri in premifhljuj fveto pifmo, de bofh poduzhen in rasfvetljen.“ Juftin ga je ubogal. Opubil je bukve nevernih uzhe- nikov, gorezhe bral in banovitno premifhlje- val rasodeto befedo boshjo; tudi je poflufbal uzhenike katoljfhke zerkve, in v’ fveti veri fe je dobro poduzhil. c Silno je bil vefel refnize, * ktero je nafhel, in fe je dal kerftili v’ tride- fetim letu fvoje ftarofti. Ni m^gozhe praviti v fih njegovih dobrih del. Bil je shive vere jo bogabojezhih del polfa; branil je s’ neisre- — io6 — zheno uzhenofljo katoljfhko vero soper Jude krivoverze in nevernike; f’ fvetimi nauki jih je veliko uzhil in fpreobernil na sadnje je k’ poterjenju vfiga tiga fvojo kri ferzhno prelil, kakor bo potlej rezheno. Bogabojezhe slav¬ ljenje fpreobernjeniga JufLina je bilo vfim o- zhitno, in vli verni fo ga bili veleli^ sato je bil permoran mafhnikov pofvezhenje prejeti, in takrat je obilnifhi gnado od Boga dofegel. t Sveti Juftin je fhel v' Rim, v’ veliko nič¬ ilo vfiga kerfhanflva. Ondi je bilo fizer dofti kriftjanov pa veliko vezh nevernikov. Juftin je ferzhno uzhil ne le verne, ampak tudi Ju¬ de, malikovauze; nobeniga fe ni bal, ker je is ferza skelel vfe svelizhati. On fam pifbe: „Nobena rezh mi ni tolikaj per ferzu ko refni- za, - in je ne morem perkrivati, ako bi ravno vedil, de me bodo savoljo nje na drobno ras- fekali.“ Njegova fkerb sa zhaft boshjo je bi¬ la velika, zhe je tudi previdil, de bres vfiga fadu ^ ali poboljfhanja blishniga dela, ker je vedil, de njegovo delo ne bo bres plazhila oftalo, Tudi je slo uzhene bukve fpifal sa ka- toljfhko zerkev soper nevernike, ali v’ njih poduzhenje, de bi neverni zefarji , njih otro- zi,' fvetovavzi in vfi fposnali fvetoft Jesufove vere. V’ tih pifbe : „Nikar ne miflite , de bi bil jeft vafho ajdovfko vero sapuftil, in fi Je- sufovo is volil bres premiflika. Jeli fim fe prej uzhil, kar vit morde fhe vezh ko vi; fim ho¬ dil od uzlienika"do uzhenika, pa nifim per va- fhih uzhenikih refnize nafhel, v’ fvetim pif' — 107 — mu (im jo nafhel. Tudi jeft lim kriftjane fo- vrashil, potlej pa lim fposnal njih fveto shiv- Ijenje. Nemogozhe je, de hi hili kriftjani liudobniga shivljenja, ker fo perpravljeni vfa- ko uro sa zliaft boshjo, sa fvojo vero umreti. £i Zefar Antoniu je bil potlej kriftjanam manj lovrashen, pa zefar Markavreli, njegov na- flednik, je hudo preganjal kriftjane. Ravno sa to je bil fveti Juftin smeraj v’ nevarno- fti. Ulimu meftu je bil snan, in vli neverni¬ ki fo ga finertno fovrasliili, in fam je dobro vedil, de ne bo fmerti odfhel; vender pa fe ni fkrival, in fe ni bal. Eniga dne je bil v’ drushbi fheft vernih, in fe je s’ njimi pogo¬ varjal cd vere, kar naglo perderejo zefarjevi flushabniki, in od tih fo bili gnani pred meft- niga oblaftnika Ruftika. Oblaftnik je nar prej s lepo nagovarjal fvetiga Juftina in njegove tovarfhe ubogati zefarja, in malike moliti. Pot¬ lej je vprafhal fvetiga Juftina: ,,Kakofhne ve¬ re li ti?' £ Je odgovoril ferzhno: „ t Sim kato- lifhke vere." Oblaftnik: ,,Kaj uzhi tvoja ve¬ ra ?“ t Sveli Juftin : „Katolifhka vera uzhi eni¬ ga farniga Boga, ftvarnika in Gofpoda vfiga, fposnati, tudi ( Sinu boshjiga, Jesufa Kriftufa, kteriga prihod fo preroki veliko zhafa prej osnanovali, ££ Oblaftnik je potlej vprafhal dru¬ ge: „Kakofhne vere fte vi ? ££ Vli fo mu odgo- vorili ; „ 4 Smo kriftjani. ££ Spet fe je obernil k’ fvetimu Juftinu rekozh : ,,Ti, ki fe s’ uzheno- Ajo hvalifh, odgovori mi: „Menifh zhe umer- jefh sa fvojo vero v’ nebela iti, in kako pla- io8 zhilo prejeti? 44 Odgovori: „Ne menim, am¬ pak verujem/ 4 Oblaftnik rezhe vlim slo fer- dito: ,.Zhe ne ubogate , bofte bres ufmiljenja umorjeni. 44 4 Serzhno fo mu odgovorili:,, Prav tiga fmo vli sheljni, lerpeti in umreti is lju- besni do Jesufa, de pojdemo v’ vezhno sveli- zhanje. Delaj s’ nami, kar hozhefh; vli fmo kriftjani, in od fvete vere ne odftopimo. 44 Ob¬ laftnik je obfodil vfe rekozh: „Sapovem te sa- nizhevavze nafhih bogov prej hudo gajshlati potlej s’ mezhem umoriti. 44 Ravno tako je bi¬ lo, kakor je neverni oblaftnik sapovedal, in vefeli fo vfi fvoje shivljenje dali sa Jesufa v’ letu 167. Nauk. Od branja fvetiga pifma. 4 Sveti Juftin pred fvojim fpreobernjenjem je veliko bral, veliko vedil, in hvalil fe f’ fvo- jo uzhenoftjo: vender je bil neveden, ker je le ajdovfke bukve bral, in neverne uzhenike poflufhal; kader je s’ dobrim ferzam fveto pifmo bral, premifhljeval in katoljfhke uzhe¬ nike poflufhal, je dofegel pravo modroft. Kaj zhloveku pomaga veliko vediti, pa ne vediti potrebnih refniz? Kaj mu vfa uzhenoft po¬ maga, ako ga pa ne bolfha? Le brati fveto pifmo ni sadofti, treba ga je tudi umeti po naukih katoljfhke zerkve, in sliiveti po tej ra- sodeli boshji befedi. 4 Savel je bil uzhen v’ -r- lOg — fvetim pifmu, vender ni umeri, kar fo prero¬ ki govorili od Jesufa; neveden je bil v’ fvoji veliki uzhenofti. Marlikteri vedo dolli, pa ne vedo prav, ker ne ne vedo po zhiftih nau¬ kih katoljfhke zerkve. Le katoljfhka zerkev prav ume in raslaga fveto pifmo. ( Sveti Pavel pravi: Zerkev shiviga Boga je Jieber m lerdnoji refnize. li I. Tim. 3, i5. Tudi kmetam in priproftim je dobro bra¬ ti fveto pifmo. Pervi kriltjani fo fkerbno bra¬ li in premifhljevali fveto pifmo, kakor jim fo apollelni perporozhevali. t Sveti Pavel prizhu- je, de „vJaho pijmo, od Boga vdahnjeno, je dobro Id poduzhenju, k ’ preprizhevanju, H’ fvarjenju, Jd poduzhenju v' pravizi.“ II. Tim. 3, 16 . Ozhaki fo tudi slo perporozhe¬ vali brati in premifhljevati fveto pifmo. Pre¬ roki , Jesuf in apoftelni nifo le uzhenim, am¬ pak tudi neuzhenim govorili. Ravno sa tega voljno fo apoftelni dar jesikov prejeli. Sakaj tedaj ne bo dobro brati, kar je bilo unim do¬ bro in potrebno flifhati? Kmetam in vernim fploh nar koriftnifhi bukve fo pfalmi, modroft- ne, Tobijeve, evangeli, djanje apoftelnov, pifma fvetih apoftelnov. Kriftjan! beri rad, in premifhluj fkerbno ^' r eto pifmo, de samorefh po te rasodeti be- f®di na tanko shiveti. Pred branjem fvetiga pjfma in drusih fvetih bukev povsdiguj fvoje fer ze jp Bogu ? j n g a ponishno proti rasfvetlje- n J e in mozh njegove nauke prav rasumeti, in J 10 po njih shiveti. 4 Skerbno ozhifhuj fvoje fer- ze, in imaj velike shelje po refnizi. Zhe te ljubesen do greha gofpoduje, bofh neveden in svijazhen oftal, ker modroft ne gre v’ hu- dovoljno dufho. Ponishnoft je tebi in vfim nar potrebnifbi, napuh pa napravlja pohuj- fhanja in krivoverftva. Umej vfe po naukih katolifhke zerkve 5 kar umeti ne samorefh, fpofhtuj, in ponishno fposnaj fvojo nevedno!!. Beri pozhafi in zhe med branjem najdefh nauk, ki ti je potreben, ga premifhljuj, in ohrani v’ ferzu, de fvoje shivljenje rarnafh po njim. Is ferza Boga profi po fposnani refnizi shiveti. Vzhafi je tebi lahko, vzhafi teshko, vzhafi nemogozhe fveto pifmo umeti. Nektere re¬ zili fo fvetle ko fonze, nektere fo temne ko nožh; perve pomagajo k’ poduzhenju, dru¬ ge pomagojo k’ ponislinofti, in oboje je po¬ trebno. Vfe boshje dela fo take, ker fo k’ poduzhenju in ponishevanju. Nebo, semlja, zhlovek , vera in vfe ftvari imajo veliko fvet- lobo in temo. Befede fvetiga pifma fe vzhafi morejo Te po zherhi, vzhafi le po duhu, vzha¬ fi po zherki in po duhu vseti. t Sveto pifmo prav rasumevati veliko pomaga vediti konez, is kteriga fveti pilar pifhe , tudi ktere navade fo bile ob njegovim zbafu. Vzhafi fveti pifar govori v’ imenu hudobnih, kar bi lahko ne¬ vednica ali fpazheniga bravza smolilo. V’ fve- tim pifmu fo nektere hude dela popifane, in ondi nifo obfojene, ampak fo v’ drufim kra¬ ju fvetiga pifma, in neumnesh bi fe lahko po- 111 hujfhal. 4 Sveto pifmo hvali vzhafi kake ne¬ varne dela, kterih vender mi ne finemo de¬ lati. Judita je Lila od Boga poflana v’ fhoto- re nevernikov, de hi mefto Betulijo otela ; pa drugim ni perpufheno is tiga isgovora v’ ne- varnoft greha iti. Gofpod je hvalil krivizhni- ga hifhnika, kteri 11 je vedil prekanjeno po¬ magati; pa ni hvalil njegove kri vize. Luk. 16, 8. Kaj taziga je veliko v’ fvetim pifmu. De 11 varen in ponishen v’ branji fvetiga pifma, bom fhe nekaj perftavil. Benadab, kralj t Sirije, je sbolel, in je poklal fvojiga flushabnika Hazaela k’ preroku Eliseju popra- fhat: „Ali le bom is te bolesni osdravil Eli- sej odgovori flushabniku: „Pojdi, in povej mu: Osdravil fe bofb; ali Gofpod mi je po- kasal, de bo ref umeri .“ Kako more vfe to ref biti ? Refnizhno govorjenje je bilo. Bena¬ dab bi fe bil osdravil, ker kolesen ni bila fmertna, pa prerok je previdil, de bo umor¬ jen; in ravno poflani Hazael ga je drugi dan umoril. IV. Kralj 8, 7 — i 5 . 4 Sedezija, Jerusalemfki kralj, je hudo delal soper Go- fpoda. Prerok Jeremija mu pravi, de bo sato odpeljan v’ Babilon. Jerem. 32 , 5 . Ezehiel Je enako govoril, pa perftavil, de Babilona ue bo vidik Ezeh. 12, i 3 . Refnizhno je bilo prerokovanje obeh. Nabuhodonosor, Babilon¬ ski kralj, je t Sedezijata vjel, ga oklepil, in v’ Babilon poflal. jShel je v’ Babilon, pa ni vi¬ del Babilona. Marija je rekla Jesufu: „Jeft ln tvoj ozhe fva te s’ shaloftjo ifkala.“ Luk. 1 1 2 2, 48. Defirarno je to rezheno, fe ve, de fveti Joshef ni bil ozhe Jesufov, kakor fveti evangeli uzhi. Marija je govorila tako, ker ljudem fhe ni bila ta fkrivnok rasodeta. Je- suf je rekel fvojim uzhenzam: ,,Kedaj bo ko- nez fveta, nobeden ne ve, kakor le Ozhe.“ Marka i3, 32. On je tudi vedil., pa ne ko zhlovek. Jesuf je djal: ,,JeJi in Ozhe fva eho.“ Jan. 10, 3o. Potlej je rekel: „Ozhe je vifhi od mene.“ Jan. 14, 28. To je vfe refnizhno, ker je vpervizh govoril po boshji notori, potlej po zhlovefhki. To, akoravno malo, ti bodi sadoiti, de fe nad drusimi rezhmi ne pohujfhafh. Ne¬ umni modrijani bozhejo vfe vediti, rasujsda- ni ifhejo v’ fvetim pifmu isgovorov sa fvoje pi*egrehe; napuh in rasujsdanje obrodujeta krivoverkvo, Neumneshi ne iaslozhijo duha ka¬ re in nove savese, tudi ne raslozhijo doki drusiga; vender hozhejo veliko vediti, in go¬ voriti. Ti bodi ponishen, smeraj pokoren ka- toljfhki zerkvi, in ne bofh nikdar safhel. Mo l i t e v. O Bog! kaj mi bo pomagalo veliko ve¬ diti , zhe nimam uzhenoki tvojih fvetih flu- shabnikoV? Modrok fveta je norok pred te¬ boj ; pa ravne modroki fveta fim jek nar bolj ifkal, in jo hvalil. Prekanjen fim bil v’ hu¬ dim, neveden v’ dobrim; nepotrebne in fhkod- ljive rezhi fim skelel vediti, potrebno uzhe- noft bm sanizheval; pravo modroft mi je bila gnjufoba, ker je bilo moje shivlenje flabo. O Gofpod! odpufti mi vfe pregrehe, daj mi fvojiga fvetiga Duha, Duha refnize in modro- lli, de ti bom. hvaleshen savoljo rasodete be- fede, de je rad berem v’ fvetim pifmu, jo rad poflufham, kader je osnanovana od tvo¬ jih flushabnikov, in de obroduje v’ meni sve- lizhanfki fad vlili sapovedanih dobrih del. O fveli Juftin! blagor ti, ki li bil uzhen v’ boshji poftavi, ki b svefto • shivel po nji, in tudi umeri sa rasodete refnize. 4 Sprob tudi meni od ufmiljeniga Boga potrebno uzhenoft, fve- to shivljenje in ftanovitnofl: v’ njem, de fpo- snam dobro, sbivim fveto, in umerjeni v’ flushbi Gofpod Boga. Amen. XVI, dan maliga travna* je malikovaviz fveta, in ne mara sa pri- — i 34 — hodne obljuhlene dobrote: sa to je v’ frezhi neumno vefel, in v’ nefrezhi vef pobit in ne- poterpeshljiv; dobro in hudo je njemu fhkod- ljivo. Refnizhno je tedaj, kar od lakomnikov pifhe fveti Pavel: Kdor hozhe obogatiti, pade v' Jkujhnjavo in sadergo hudizhevo , in «’ veliko Jhkodljivih shelj , klere zhloveka potope v ’ pogubljenje •, sakaj korenina vji- ga hudiga je lakamnoji.^ I. Tini. 6. 9. 10. Preljubi moj! varuj le lakomnofti, ker ti bo ta napravila nepotrebne in fhkodljive fkerbi, te pa te bodo odvernile od Boga, ka¬ kor modri prizhuje: „Nepokojna fkerb Jer v ze od Boga odverne.“ 4 Sirah 3 i, 2. Ti me- nifh najti Tvoj pozhitik v’ obilnodi; pa ne bo ref, fhe le bolj nepokojin bofb. Premifli do¬ bro befede Jesufove: „Kaj pomaga zldore¬ kli, zhe vej fvet dobi, Jvojo dujho pa pogubi Mat. 16, 16, Molitev. 0 Jesuf! ti fi uzhenik ubofhtva in pokor- jenja, vender te nifim do sdaj poflufhal. Ti Gofpod vfiga, fi hotel rojen biti od uboge matere v’ rasdertim hlevi med neumno shi- vino bres vfe poftreshbe, potlej fi bil smiraj ubog; jeti; pa hrepenim po bogaftvu, in fini nepoterpeshljiv v’ ubofhtvu, kteriga fim po¬ treben. Ti fi me uzhil fi saloge fpravljati v nebelih, ne pa na semlji; vender le sa zha- fino frezho fkerbim, ktera mi ne bo nizh ]»o- i35 magala v’ vezhnofti, morebeti fhe le fhkodo- vala. Ti, kralj nebef in semlje, li refnizhno djal: Ptize imajo gnjesda, lifize imajo jame, * le jeli nimam kam fvoje glave nafloniti; jeli grefhna Hvar, pa fim lakomnih shelj , in mo¬ je shelje nifo nikdar nalitene. Osdravi ti mo¬ je lakomno lerze in mojo nepokojno dufho, d,e bom loshej tebi flushil. O fveti t Simeon in tovavfhi marterniki! vi mi profite od ufmi- ljeniga Jesufa sanizhevanje fveta in njegovih lashnjivih dobrot, de mi ne bo drusiga mar, ko Bogu biti pokoren , tudi v’ nifkim Ha¬ mi in v’ ubofhtvu. ( Sprofite mi to potrebno gnado, de bom perpravljen fi saloge fprar- Ijati v’ nebelih, in jih potlej vekomaj vshi- vam, Amen. XIX.. dan maliga travna. L Sveti Ujiazan marternik. t Svcti Ullazan je bil eden vifhih flushabnikov Persijanfkiga kralja Saporja. ( Slushil je p rej njegovima ozhetu, in je Saporja, dokler je bil fhe otrok, namelli ozheta po rokah nolil i" ofkerbel. Ko je Sapor bil kralj, je povsdi- gnil Uftazana is havleshnolli do njegove, llresh- be , ga je ljubil , in srni raj sraven febe imel, Ullazan je praviga Boga fposnal in veroval, i36 pa is ilrahu pred kraljem Saporjem je s’ dru- simi Persijani molil fonze. Kader fo foldatje fvetiga fhkofa t Simeona pred kralja peljali/ kakor je bilo rezheno pod vzherjafhnjim dne- vam, je Ukazan ravno pred kraljevo hifho fedel. Ugledati tiga fvetiga fhkofa, vkane hitro is fpofhtovanja do njega, fe mu niško perkloni, in ga lepo posdravi; pa fveli Hriftuf drugim pomagati, ko Tam Tebe ni sa- niogel fmerti obvarovali? Sapulli tedaj Tvojo . prašno in preojftro vero, in vshivaj s’ nami fvoje mlade leta/ 4 sgi mr tel ni| fve fk( vs< srn is gn v’ be J5 in raj fh, pr ni m I 165 daj mi Tposnati Tvojo greThno merslota in te- sho vfih Tvojih grehov, de Te Tpokorim , in Te P pravo pokoro perpravljam Trezhno umreti. ( Smert me ho odlozhila od vfiga; zhe duTho fgubim, je vTe sgubljeno na vekomaj. Od¬ meri tedaj bom vfim TJahim rezhem, de per tebi vekomaj shivim; konez hodi mojiga gneTh- niga shivljenja, in sazhetik noviga po tvoji fveti volji; T’ tvojo mogozhno gnado hozhem i Tkerbeti sato, kar mi Tmert ne bo mogla od- j vseti. Blagor tebi, Tveti Epipodi! ki li bil smiraj perpravljen Trezhno umreti, in li tudi is ljubesni do JesuTa Trezhno umeri: Tproli mi gnado praviga Tpreobernjenja in ftanovitnoTti v ’ dobrim, de me bo Tmert preTelila v’ ne- beThko kraljeflvo. Amen. XXIIL dan maliga travna* t Sveti Alekfander marternik. C ( *3veti AlekTander je bil smiraj sve/l tovarTh m prijate! Tvetiga Epipodja, kakor je bilo sgo- * a j rezheno. S’ njim je bil tudi savoljo ker- banke vere od nevernikov vjet, in peljan P r ed neverniga oblallnika. Ker pa oblaftnik 111 hotel obeh kmalo saTliThati, je ukasal Tve- bga mladenzha AlekTandra v’ jezho vrezhi, 111 The le drugi dan, po Tmerti Tvetiga Epipod- ja, pred-fe perpeljati, Kader je fveli ni la- nll denizh Alekfander pred oblaknikam hal, rau Hi oblahnik rez h e : „Sdaj fi samorefh fhe poma- Po pati, in fe refhili od hude fmerti, ktero fo kh drugi kriftjani prekali. Vfi fo pomorjeni, in ilo tudi tvoj neumni tovarfh Epipodi je mogel be: umreti. Njih nefrezha naj ti bo nauk: moli uu nafhe mogozhne bogove.“ Mladenizb Alekfan- lo der je prav modro in ferzhno fodniku odgo- je voril rekozh: ,,Ti mi govorifh od fmerti tiru- rai sih kriftjanov, de bi me s’ nijmi ukrafhil, in ne odvernil od fvete vere; pa ravno njih fer- tej zhnok mi je sgled ferzhno umreti. Tudi jeli tu liozhem po njih sgledu terpeti, in umreti is svc ljubesni do Jesufa. Ti menifh, de fi jim shiv- ni< Ijenje odvsel, pa le fhe boljfhiga fi jim dal; fki /oni shive, in hodo vekomaj shiveli v’ nebelih ob Vi malikovavzi boke f’ fvojimi bogovi goreli Ve vekomaj v’ peklu. Jek fim smiraj bil, in liom tih krik jan; satorej delaj s’ menoj, kar hozhefh ne dam fe premekniti. 4 Slori le hitro, kar miflifh, de fkoraj pridem k’ fvojimu fvelim 11 tovarfhu v’ nehefa!“ Oblaknik, poln jest in framote, je hersh ukasal fvetiga Alekfandri do koki rasmefariti. Trije raheljni fo ga dol¬ go in neufmiljeno gajshljali; pa ni sdihnil n { ni ^ enkrat, temuzh Boga le je profil, de naj n> 11 ku ferzhno kanovitnok da. 4 Sodnik ga vprafha ; re. „Bofh li fhe terdovrafen v’ fvoji neumnohi?' 1 n d Mu odgovori: „Vafhi bogovi fo hudizhi, j«® f' r pa le pravigia Boga molim..Sodnik vef ra* 1 RI kazhen savpije: „Nefpametni krikjani! vi m* ? h - 167 —• ]a. nite s’ vezhim terpljenjem obilnifhi zlialt sa¬ rm flushiti; treba vaf j e r tedaj hitro odpraviti. 44 ia- Potlej je rekel: „Sapovem terdovratniga Ale- fo kfandra krishati, de prejme, kar njegova hu- in (lobija saflushi. 44 Neverni flushabniki fo ga >el bersli krisbali: pa bil je fhe poprej tako ne- oli ufiniljeno sdelan, de le mu je oferzhje vidi- m- lo, in sato je kamlo na krishi umeri. Dokler ;o- je fhe p er shivljenji bil na krishi, je, deli¬ li- ravno v’ fmertnih bolezhinah , vender le v’ in nebo gledal. in Jesufa klizal na pomozh. V’ ;r- tej ljubesnjivi profhnji je frezhno umeri v’ le- el tu 17H. 4 Sveti Epipodi in Alekfander fta bila is svella tovarfha v’ shivljenji, oba Ita rada u- v- merla sa Jesufa; torej fte tudi obeh trupli bile 1; fkrivaj od krilljanov v’ en grob pokopane, in h. obeh dufhi fle in bolte vekomaj v’ nebelih. Ji Veliko zhudeshev je Bog Itoril na profhnje m tih dveh fvetih marternikoy. h, n' sr Nauk. it it Noroji grefhnikov , modroji pravizhnih. ■a I Kar je neverni oblaltnik govoril fvetimu t mladenzhu Alekfandru, je ravno tiho, kar II budo poshelenje in rasusdani kriltjani govo¬ re* Oblaltnik in drugi neverniki nifo mogli ’’ nikdar sapopalti, sakaj kriltjani premagujejo ) bojih pozbutkov vefelje, in shive v’ pokor- l e "ji. Neverniki fo fe grosno nad kriltjani '-budili, de hozbejo raji terpeti in umreti sa — ,i63 — Jesufa, ko bogove moliti in vefelo shiveti. Ne¬ verniki fo kriftjane imenovali norze. Pa rav- n no to govore Tedanji flabi kriftjani od pobo- li sbnih boshjih flushabnikov. Hudobni shive, o ko bi dufhe ne imeli, v’ neframnofti, v’ po- v shrefhnofti in v’ drusih hudobijah, in sani- 1 ) zhujejo bogabojezhe, kteri po sgledu Kriftufa 'J in njegovih fvetih uzhenzov shive v’ pokor- 1 jenji. Ljubi moj! ne poflufhaj hudobnih, in s ne shivi po njih. V’ Gofpodovim imenu te 1 profim: ,.Moj fin! ako te bodo grefhniki f perlisnjeno vabili, ne vdaj fe jim.“ Prip. 1 l, 10 . Zhe fe ti pofmehujejo, ali te druga- 1 zhi hozhejo smotiti, oftani Hanoviten v’ bo- s shjim ftrahu ; sakaj kmalo bo od pravizhniga s fodnika tvoje dobro in njih hudo plazhilo. Po- 1 flufhaj modriga: „ Hudobni fe bodo kefali, < in v ’ duhu britkojii sdihovali rekozh: Ti 1 le pravizhni fo ti/ti, kterim fmo fe pojme- hovali. Mi neumni fmo njih shivljenje ne- fpamet, in njih konez nezhajt mi/lili; sdaj \ fo oni perfhteti med boshje otroke, in njih del je ined jvelniki. Tedaj fmo refnize pot sgrefhili, in na poti pogubljenja fe utru¬ dili. Kaj nam je prevsetnoji pomagala?,, Modr, 5, 3 — 8 . Tako hodo hudobni od pravizhnih in od fehe miflili fodni dan, p« njih shaloft bo preposna. Bodi tedaj shive vere, ne pohujfhaj fe nad flabimi in smiraj imej pred ozhmi to refnizo: „Bog bo pravi- zhniga in krivizhniga fodil?' Prid. 3, 17 . ! — iSg — Velika norok je Boga rasshaliti, in clufho nefrezhno koriti. Ko bi zhlovek Boga rassha- lil, in li pekel saflusliil de bi fvoje shivljenje obvaroval, de bi veliko zhafa v’ bogallvu shi- vel, de bi vef fvet v’ fvojo oblak perdobil ; bi bil vender neumen, ker bo vfe to minilo. • Juda je prodal Jesufa sa tridefet frebernikov; Herod je hotel Jesufa umoriti, ker fe je bal sa fvoje kraljekvo: oba ka bila neumna in hudobna. Pa neunmifhi in hudobnifhi od tih fo nekteri flepi krikjani, kteri dajejo gnado boshjo in lepe nebela sa nizh; kaj ? nekteri fo zelo tako neumni, de fe fhe trudijo, in sapravljajo fvoje premoshenje, dobro ime, sdravje in vfe, de bi saflushili vezhno pogu¬ bljenje. Zhe ti nifo norzi, ni nobeniga dru- j siga na fvetu. O, de bi oni pametni bili, in umeli in jrfevidili poflednje režhi! V. Mojs. 29. Odkrito mi odgovori, o grefhnik! bi li grefliil fmertno, ko bi ti potlej perk ali roko odfekali, ali ko bi mogel dva tedna v’ temni jami biti, ali eno leto na mehki pokelji lesha- h, ali dati polozivo fvojiga premoshenja? „Ne hi odgovoril, ne grefliil bi.“ Sakaj pa gre- fhifh, ponavljafh grehe in v’ njih terdovrat- no shivifh, ker vefh, de li f’ tem saflushifh vezhno pogubljenje? ,, c Se ‘nozhem pogubiti, pravifh, temuzh upam fe fpokoriti. £ ‘ Upanje je potrebno, pa upanje bres pokore te ne bo sv elizhalo. Veliko jih je in bo vekomaj v’ pe- hlu, ker fo le sheleli in upali fe fpokoriti: - ly 0 - is upanja pokore fo grefhili, is upanja odla- fhali pokoro, in s’ upanjem v’ pekel fhli, kjer nobeniga upanja nimajo. Veliko tazih neum- neshev je fhe sdaj na fvetu, kleri fe ne dado preuzhiti. Ravno tim pravi David: ,,Umej- ie , vi neumni , in vi norzi, bodite enkrat pametni Pf. g5, 8 . Pravizhni fo v’ refnizi modri. Prava mo- droft je Boga fe bati, njemu flushiti, hudiga fe varovati, dobro delati, in fe svelizhati. Modri pravi : ,,py« modrojt je Jtrah hostiji'- ona uzhi Boga Je bati , in objioji v' dopol¬ njenji sapoved. (i .Sira h i g, 18 . Zhe vefh boshjo voljo, po nji shivifh, in fe svelizhafh, fi refnizhno moder; zbe liga ne vefh in ne delafh, ti refnizhno norez. Priproft kmet, pa bogabojezh, je modreji od uzheniga, pa budobniga modrijana. Veliko kriftjanov je ol) zhafu preganjanja raji umerlo, ko Boga sapuftilo; ti fo bili modri. Veliko deviz je raji kri prelilo, ko zhiftoft sgubilo; te fo bile modre. Vfak, kteri raji terpi sanizhevanje in preganjanje, kakor de bi Boga ras.shalil- je moder. Kdor ferzhno in tlanovitno pre¬ maguje fvoje hudo poshelenje, de Bogu olta- ne sveti, ima pravo modroft. Zhe hozhefk biti moder, ravno tako delaj, in bofh fre- zhen. Prav govori fveti Janes Krisotlom: „Ne tifli, kteri dofti vedo, temuzh tifti fo modri, kteri poboshno shive. Ravno tako govori fve¬ ti Bonaventura: „Prava modroft je po naukih Jesufovih fkerbno shiveli . 44 De prayo modroft — i 7 » — sadobifh, vedno premifhljuj fapovedi in po sapovedih Tebe, de fe fposnafh in poboljfhafh. ( Sofebno ti perporozbim pogolto premifhlje- vati pravizhno fodbo boshjo. Vera uzhi, de bodo pravizhni na defnizi, grefhniki na levi- zi: pervi bodo poshegnani, in v’ nebefa vseli; drugi bodo prekleti, in v’ pekel versheni. Ta fodba ne bo nikoli prenarejena, temuzh olta- ne vekomaj. Ljubi moj! premifli, per kte- rih bofh ti? Shivi tedaj pravizhno, to je, po sapovedih in po sgledu fvetnikov, de vezhno frezho sadohifh; le tako li moder. Molitev. Ozhe vliga ufmiljenja! miloftljivo poglej moje velike nefrezhe, ktere lim li nakopal f’ fvojo nefpametjo: ufmili fe me, akoravno ni- lim vreden ufmiljenja; daj mi fvojo gnado, f’ ktero bi samogel fposnati, kako velika, ne¬ varna in grefhna je moja ncumnoft, de jo vfe dni fvojiga shivljenja obshalujem. O Jesuf, vezhna modrolt in fvetloba moje dufhe! ne saversi me, in ne obfodi dufhe, sa ktero li fmertne britkolli ljubesnjivo preltal, temuzh uzhi me yarno pot v’ nebefa. Ti li me refhil is hudizheve fushnofli, jeli pa neumnesh lim fe fpet hudizhu podvergel ; o velika nefpamet in grefhna noroft! Shal mi je; vfe fvoje hude dela fovrashim, in hozhem le pod tvojo po- korfhino shiveti. Napolni me f’ fvojo Iju- besnijo, de vfe grefhne fladnofti sanizhujcm, in tebe sadobim. t Sveti Alekfancler, ki li v’ majhni ftarofti modroft pravi zli nih imel, in vfe sgubil, de li Jesufa sadobil, fproli mi ena¬ ko modroft, de fposnam boslijo voljo, po nji svefto shivim, in Boga vekomaj vshivam v’ nebefhkim kraljeftvu. Amen. XXIV. dan maliga travna. > ^veli Juri vojfhak, marternik. JSveti Juri je bil v’ vli katoljfbki zerkvi v’ veliki zhafti, in she trinajft fto let pred nami fo bile zerkve v’ vezh krajih fosidane Bogu k’ zhafti v’ njegovim imenu. To prizhuje de je on shivel v’ pervih zhafih katolfhke zer¬ kve. Tudi fe ve, de je Bog veliko zhude- shev po njem ftoril, kakor ftari zerkveni pi- Tarji prizhujejo. To je gotovo, drusiga fe pa malo ve od njega, ker popifovanje njegovi- ga shivljenja in njegove fmerti ni v’ fvoji zhi- ftofti do naf prifhlo. Ravno to je tudi do marlikteriga drusiga fvetnika in fvetnize, ker fe je popifovanje njih shivljenja ali sgubilo, ( ali fo ga neverniki foshgali, ali pa krivoverzi fpridili. 4 Sveti Juri je bil vojfhak, sveft v’ fvoji flushbi nevernimu zefarju v’ vfih perpu- fhenih rezheh. Bil je mogozhen vojfhak Je- sufov, ker je raji dal fvoje shivljenje, kakor de bi ga bil sapullil. She od »ekadaj delajo fvetiga Jur ja v’ podobi na konji, ki f’ fulizo prebode kazho, sraven njega pa shenfko, kte- ra klezhe moli. Shenfka v’ molitvi pomeni verne metla in deshele, ktere fe perporozhu- jejo fvetimu Jurju; kazha pomeni hudizha; fuli za, f’ ktero je kazha prebodena, pome¬ ni bosbjo pomozh, ktero fveti Juri fprofi ver¬ nim soper hudizha. Verni fo smiraj slo upa¬ li v’ pomozh fvetiga Jurja. Kerfhanfki voj- fhaki fo ga pomozhnika imeli, in fe mu per- porozhevali ob vojfkni fili. Zhe fe ravno malo ve od slavljenja in fmerti fvetiga Jurja, je vender, kar fe ve, obilno poduzhno. Bil je dober kriftjan v’ fre- di fpazhenih nevernikov; bil je vojfhak pod nevernim zefarjem, vender smiraj bogabo- jezh; sa vero je kri prilil, kar rasodene nje¬ govo fofebno ljubesen do Boga. . Shiva vera, terdno upanje in gorezha ljubesen, to troje mu je bilo bramba pred vfim budim in pot v’ nebefhko kraljeftvo. Savoljo Jesufa fe je odpovedal bogatlu, zhafti, telefnimu vefelju m vfim pofvetnim dobrotam, de bi ferzhno hodil sa Jesufam. Psi fe bal mezha, ognja, terpljenja, fmerti, de bi sadobil Jesufa. Je- suf je umeri na krishi is ljubesni do zlilovefh- Iva; fveti Juri je tudi rad dal fvoje shivljenje is ljubesni do njega. O frezlini marternik! kteriga nifo mogle ne nadloge, ne bolezhine, ne fmert odlozhiti od Boga. Blagor mu fer- — 174 — zhnimu premagavzu vfih fovrashnikov, ker ne bo nikdar od nobeniga premagan! — * Nauk. Voj[kovanje s oper dnjhne jovrashnike. t Sveti Juri je bil ferzhen vojfhak Jesufov, in s’ njegovo premozhjo je pomagal vfe fd- vrashnike. Odmeri je bil prej fvelu, in hre¬ penel je po nevidnih dobrotah; sato je rad dal Tvoje shivljenje sa Jesufa. Nolil je bolezhine Jesufove prej na fvojim telefu; sato je velel umeri po sgledu odrefhenika Kriftufa. Kdor mehko shivi, ni vojfhak , in ni perpravljen da¬ ti fvojiga shivljenja Bogu v’ dar. Le litli. kte- rimu je fvet krishan, in on fvetu, sanizhuje vidne dobrote savoljo nevidnih dobrot; le ti- ftimu je Tedanje shivljenje teshka butara, in fmert dobizhik. Kdor fveto fovrashi fvoje shivljenje, lahko in refnizhno rezke f’ fvetim Pavlam: .,Shetim rasveša/i, in J' Krijiufam biti .“ Filip. 1, 2 3 . Kriftjan more biti vojfhak Jesufov. Je- suf, kralj nebef in semlje, naf je najel sa pla- zhilo nebefhkiga kraljeftva, in nam ga bo dal, ako mu svefto flushimo. Zhe fmo njegovi flu- shabniki, drusiga gofpoda nimamo, in ne-fme- rao imeti; ni dneva, ne ure, de bi fmeli po fvoji volji shiveti. Pod njegovo oblalljo f® moremo vojfkovati soper hudizha, mefo in fvet. Jesuf hodi pred nami f’ krishem, nu moremo sa njim hodili; on nam pomaga fe voj f ko vali, in zhe fmo ferzhni vojfhaki nje¬ govi, bomo sa plazhilo frezhniga premagan ja prejeli nebefliko kraljeltvo. t Sveti vojfhaki pofvetniga kralja is dolshne pokorfhine do njega preterpe mras, vrozhino, shejo in doki drusiga, saniraj fo sa boj perpravljeni, nozh in dan zhujejo; s’ nevarnoftjo fvojiga slavlje¬ nja hranijo fvojiga kralja, in fi veliko persa- l devajo fovrashnike premagati, de hi dofegli | mir. Mi kriftjani moremo tudi terpeti, fe f vojfkovati, in premagovati fovrashnike, de sadobimo vezivni mir: vezhniga miru, tu¬ di ne praviga miru, ni nasendji, ampak je le v’ nebelih; vezhniga miru ne bomo dofegli f’ pozhitkam, ali s’ lenobo, ampak s’ rednim terpljenjem. Kriftuf pravi: „Kdor bo do konza Jianovilen , on bo svelizhan.“ Mat. i3. Vojfkuj fe soper fvoje hudo poslielenje. Ti, in vfak zhlovek, li v’ grehu fpozhet; nizh dobriga in nizh sdraviga ni v’ tebi; tvoja du- fka in tvoje telo Ita polna hudiga poslielenja. Hudo poshelenje fizer ni farno na febi greh, zlie ravno is perviga greha isvira; pa v’ greh Napeljuje, in greh obroduje, ako va-nj do- v °nfh. t Sveli Jakop pravi: „Ffak je Jhvfhan , kader je od fvojiga poslielenja vabljen; kader poshelenje fpozhne, rodi greh , greh Pa fmert.“ Jak 1 , 1 4, i5. Slo li persadc- ' a j fvoje hudo poshelenje fposnali, ktero je P r *jeten in fkrit Hrup. Prijetno je flabimu zhloveku, pa ravno sato je tilno fhkodljivo: nevidama fe vnema, potlej dopade in umori, Bodi dobro poduzhen v’ sapovedih; proti ne- prenehama Boga rasfvetljenja in mozhi hudo poshelenje fposnati in premagovati, bodi po- nishen in zhujezli, de ti nikdar ne perpuftifh, kar ti Bog prepove. She prej je bilo rezhe-, no: „iVe shivi po fvoj im hudim poshelenji,\ in odvrazhaj fe od fvoje ( hudobne) volje" t Sirah 18, 3o. Oftreje je to sapovedano v’ no¬ vi savesi; sato pravi fveti Pavel: ,,Kteri Jo Krijtufovi , Jo fvoje mefo krishali. i( Gal, I 5 , 24. Vojfkuj fe soper hudizha. Hudizh je fovrashnik boshji, nafh in vtiga dobriga: ni¬ ma pozhitka, temuzh smiraj hodi okoli ko rjovezh lev, in ifhe, koga bi posherl. Glej, budizb zhuje ti fhkodovati, zhuj tudi ti, de ne putlifh ljulke perfejati v’ fvojo dufho. Ne pomagaj mu soper fvojo dufho: pomagafli mu soper fvojo dufho, zhe ne zhujefh, zhe radovoljno grefh med hudobne, ali zhe ii drugazhi fkufhnjave nakopavafh. t Sveti Pe¬ ter te uzbi, in ti sapove: „Hudizhu fe vfo- vite ter dni s ’ vero. u I. Petr. 3, 9. Tudi fve¬ ti Pavel opominja: „JVe dajte profiora hudi- zhu. il Ef. 4? 27. Vojfkuj fe soper fvet. ( Svet pomeni hu¬ dobne ljudi in vfe vidne sapeljivofti. t Se n>e- refh vojfkovati soper sapeljivze, to je, nik¬ dar ne fmefh v’ njih hude befede ali dela do¬ voliti, nikdar fe jim vdati; nikdar fe vdele- — 177 — 0: shet njih hudobije, nikdar fe pohuifhati nad njimi. Zhe fe dafh od njih smolili, nifi ne- ie . dolshen. t Sveli Pavel uzhi, „Ne le tijti, kte- j 0 ri hudo delajo , ampak tudi tijti, kteri l0 . jim pervolijo, fo Jmerti vredni.^ Piimlj. •} lj i, 52. Ne pulti fe sapeljati od vidnih dobrot ie . fveta, de bi jih is lakomnofti, is napuha, is ;/ nezhiftotti, is poshrefhnofti ali is drusiga fla- ,u biga konza ljubil. Vshivaj s’ mero polrebnfi 0 . rezhi, sakaj nesmera ni nohenimu perpufhe- f 0 j na. t Sveti Janes prizhuje: „Vfe, kar je na j. jvetu, je poshelenje meja , poshelen)e ozki in napuh shivljenja I. Jan. 2 , i6. Vfe, j s kar je na fvetu, lahko vnema tvoje poshele- i|. nje; flab ti, lahko fe dafh smotiti: tedaj zhuj, i0 de ne bofh sapeljan. j ; Vprafhafh : „ t S’ kom šarilorem tolikaj j e nevarnih fovarshnikoV premagati? Tebi in , e vfim odgovori fveti Pavel: „/'semite hostije j, oroshje, de Je bojte samogli. ob hudim dne- ie vu branili, in v' v Jih rezheh popolnama ji objiali. jStojte opafani s' refnizo, in oble- zheni s' oklepam pravize. V' tjlh rezheh i Vsemite n’ roko Jhkit vere, J' kterim sa- >. morete vfe ognjene pfhize nar hudobni'fhi- I- S a ogajiti: vsemite shežesno kapo svelizha- n ja in mezh duha , kar je befeda boshja. [. V' vjih molitvah molile v ’ duhu, in v' tim i- *hujte bres vjiga prenehanja.“ Efesh. 6% i3 — Zhe liozhefh premagati fovrashnike, - jnorefh ko vojfhak s’ dobrim oroshjem ofker- bljen hiti, in fe ferzhno vojfkovati. Vsemi n. iz boshje oroshje, sako j P fvojo mozhjo ne bofh nizh opravil; le v’ Gofpodovim imenu in s’ njegovo pomozhjo pojdi ferzhno soper fo- vrashnike. Bodi opafen s’ refnizo, obdan in napoljen s’ njo bolh mozhen; zhe ti ni mar sa refnizo, pravizo in fvetoft, fe ne rnorefh ferzhno vojfkovati. Bodi poln shive vere, ktera obljubi tvoji svetlobi vezhno plazhilo) ( s’ shivo vero bofh vfe premagal, ker bofh vfe sanizheval savoljo Boga: Vojfhak, s’ sheles- jem obdan, ni lahko ranjen j tudi ti mu bofh enak, zhe li poln shive vere. Befeda hoshja, mozhna in ognjena, ti bodi smiraj pred ozh- mi; terdno fe dershi rasodete befede bosbje, in ta ti bo namefti ojftriga mezha soper fo- vrashnike. Moli in zhuj ftanovitno, de od u- fmiljeniga Boga sadobifh pomozh, in s’ njo premagafh vfe fkufhnajve. Zhe ubogafh, bofh premagaviz, in pojdefh v’ kraljellvo, ktero je Jesuf fvojim sveftim vojfhakam dobrotljivo obljubil. M o l i t e v. O Jesuf! ako premiflim fvojo neisrezbe- no flabolt in mozh fvojih hudih fovrashnikov, obupujem. Pa ti, moj kralj in vodnik, fi nd podpora, mozh, hramba in vefelje; pod tvojo oblafljo in P tvojo pomozhjo fe hozhem voj¬ fkovati do fmerti. Tvoj e'kraljellvo je ko mo- zhno mcllo na gori, in leni ga ne morejo s»- dobiti. Tvoji fvetniki fo fe ferzhno vojfkov«- — »79 — h ]i in premagali j in njih velika frezha mi daje s’ ferzhnoft; filno dofti lenih kriftjanov je hilo > od fovrashnikov premaganih: in to me f’ llra- n ham napolnuje. Salo prodni, ne sapufti me, ,r o ljubi Gofpod! de ne bodo tvoji in moji fo- h vrashniki v’ fushnoft podvergli dufhe, sa kte- ; ro fi ti fmertne hrilkofti ljubesnjivo predal. • Ti fi raji umeri na krishi , ko mene v’ hudi- 'e zhevi flushnofti puftil; jeft hozhem tudi raji umreti, ko tebe sapuftiti, 0 fveti Juri! fer- i zhni vojfhak Jesufov, kteri fi s’ boshjim oro- , shjem premagal hudizha in njegove namellni- ke, enako frezhno premaganje mi fprofi od , ufmiljeniga Boga, de pridem v’ nebefhko kra- ljellvo. Amen. i i f XXV. dan maliga travna, ^veti Marka evangeliji . £ Jo veti Marka je bil Judovfkiga rodu, is Zire- ne v’ Afriki. Bil je v’ Jesufovi veri poduzhen »n kerfhen od fvetiga Petra apollelna. Tako fploh menijo, ker fveti Peter v’ fvojim per- v im lifiu do vernih pifhe: „Posdravi vaf Mar¬ ka, moj fin.“ Pet. 5, i5. 4 Sveti Peter po na¬ vadi tiftih zhafov ga imenuje finu, ker ga je prerodil s’ boshjo befedo in f’ fvetim kerftam. Ravno sa tega voljo je fveti Marka fofebno — i8o — hvalesbnolt in ljubesen do fvetiga Petra smi- raj imel, je bil njegov svetiti pomagaviz in fkerbni foosnanovaviz fvetiga evangelja. Ka¬ der je fveli Peter fhel v’ poglavitno niefto Rim Jesiifove vere osnanovat, je fvetiga Marka Te¬ boj vsel; oba fta fkerbno osnanovala vero v’ Jesufa, in nevernike Tpreobrazhala. .Sveti Marka je v’ vlim pomagal fvetimu Petru, de bi Te rasfhirjalo kraljeftvo Jesufovo. t Spreo- bernjeni Rimljani To profili fvetiga Marka jim fpifali, kar je fveti Peter s’ befedo uzhil, de bi sliivljenje in nauke Jesufove fpifane imeli. Njih shelje lo bile prav dobre; sakaj nizh bolj- fhiga ne more bili, ko befedo boshjo brati, premifhljevali, in po nji shiveti. c Sveti Mar¬ ka jim je fpifal fveti evangeli, kakor ga je flifbal is lili fvetiga Petra; potlej ga je dal fvetimu Petru prebrati, kteri ga je poterdil, in dal vernim, de bi po zhilli befedi boshji zhifti bili v’ veri, ftanovitni v’ nji in v’ vlim dobrim. Evangeli fvetiga Marka je bil pifan po grefhko, ker je ta jesik bil v’ Rimu in pov- fod snan. Noben evangelift toliko na tanko , ne popifhe poprejfhnje nesveftobe fvetiga Pe¬ tra ko fveli Marka, njegov uzheniz, kar ra- sodeva refnizhnoft fvetiga Marka in ponishnoft fvetiga Petra. t Sveli Marka je bil od fvetiga Petra fhkof pofvezhen, in v’ letu 49 poflan v’ Egipt os¬ nanovat Jesufa. t Sveti Marka je bil pokoren. Vsel je feboj fveti evangeli, kteriga je fam fpifal, vfo pot osnanoval Jesufa, in prifhel — 181 — v’ Egipt, v’ deshelo polno flepih malikovavzov. ( Serzhno je te uzhil, med njimi zhudeshe de¬ lal, in veliko jih fpreobernil. Veliko melto Egiptovfke deshele je bilo Alekfandrija, gro- sno veliko in bogato. Ondi je fkerhno uzhil, in dofti jih je verovalo befedi, ktero je osna- noval, ker io vidili njegovo fveto shivljenje in velike zhudeshe. Od njega fpreobernjeni malikovavzi-j prej neisrezheno flepi in hudob¬ ni , fo na tanko shiveli po vlih naukih Jesu- fovih 5 tudi jih je ne malo sapuftilo fvoje pre- moshenje, de fo ubogim pomagali, in v’ ra- dovoljnim ubofhtvu fveteji Bogu flushili. V’ letu okoli 68 po Jesufovim rojftvu, fhteri in dvajfeti dan maliga travna, fo neverniki po¬ padli fvetiga Marka, in drugi dan ga umorili. Eni ftarih zhafov pifarji tako popifujejo nje¬ govo terpljenje in njegovo fmert. Kteri fo v’ neveri terdovratni oftali, fo ga filno fovrashi- k, in sheleli umoriti. Ob perloshnofti eniga fvojiga ajdovfkiga prašnika ga je nekaj never¬ nikov ifkalo, nafhlo, svesalo, in neufmiljeno vlazhilo po ojltrih krajih do nozhi; ref je bil i'afprafkan in kervav, vender je le Boga hva¬ lil- Potlej fo ga tako hudo sdelaniga vergli v jezho. Drugi dan fo ga fpet ravno tako vla¬ čili tako dolgo, de fe je njegova fveta du- Iha od telefa lozhila. To ni bilo flepim ne- vernikam sadolti, njegovo fveto truplo fo fhe v ogenj vergli. Oftanke njegoviga telefa fo y erni pokopali, Posneje fo ondi fosidali zer- l (ev > ktero fo zhes veliko zhafa Turki poderli. I — i8a — Eni Venefhki kupzi fo vseli njegovo fveto tru¬ plo, in ga prenefli v’ Venedke, kjer fe v’ime¬ nitni zerkvi, ki fe po njem imenuje zerkev fvetiga Marka, do danofhniga dneva snajde, Vli verni, fofebno pa Venezhani, ga imajo pomozhnika; ker je velik prijatel boshji, ve¬ liko samore pomagati, in pomaga f’ Tvojimi profhnjami. Nauk. Od f vetih evangeli/tov in fvetiga evangelja, t Shterje fo fveti evangelifti, fveti Matevsh, fveti Marka, fveti Luka, fveti Janes. s Sveti Matevsh in fveli Janes fta apoftelna, fveti Mar¬ ka in fveti Loka fta bila po Je-ulovim odhodu od apoftelnov fpreobernjena. c Sveti Duh je vodil te fvele moshe v’ pifanji fvetiga evange¬ lja, kakor vfa katolfhka zerkev veruje. So- pifana befeda boshja je velik perpomozhik k’ svelizhanju, Piavno sato fo fveti evange¬ lifti sapifali., kar je Jesuf delal in uzhil, de bi nikoli posal)ljeno ali pokasheno ne bilo - temuzh de bi vfe to .oftalo v’ pervi zhiftofti do konza fvehi. . n fo veliko terpeli sa srozheno befedo, kakor djanje apolteljnov obilno prizhuje. Zhifta refniza in. velika ponishnofl. je bi¬ la per (Vetih evangeliftih in vlih apoftelnih. Na tanko popifujejo fvoje in drusih flabodi, inalovero, terdobo, nevednoft in vfe, kar jih ponishuje; to preprizha, de jih je Duh refnize vodil. Syeti Materah fam fe imenuje zolnarja, ktera flusliba je bila tiftikrat vlim Judam sopcrna. Mat. 9, 9. 4 Sveti Marka, uzheniz fvetiga Petra, je na tanko popifal Petrovo flaboft ali nesveftobo. Marka 14, 6 č> — 72. -Sveti Pavel je velikokrat ozhitno po¬ vedal Tvojo grefhno Tiepolo, in Tvoje neufmi- lenje soper zerkev boshjo. Salo pifhe,' „Ni- Jim vreden apo/tel imenovan biti, ker Jim preganjal zerkev boshjo.'^ I. Kor. i 5 , 9. Drugi ljudje imajo navado sarndlzhati, ali perkrivati, ali isgovarjati Tvoje flabofti in Tla- bolti Tvojih prijatlov, ker Tebe in druge neum¬ no ljubjio; Tveti e~.mgelilli in vii fveti apoftel- ni Te odkrito ponishujejo, ker iThejo ne fvoje, ampak boslije hvale. t Shlerje fo fveti evangelilti, vender je le en fveti evangeli. t Sveti Matevsli je pifal fve¬ ti evangeli v’ Judeji 5 fveti Marka ga je pifal v Rimu, fveti Luka ga je pifal v’ Grefhki desjieli, fveti Janes ga je pifal v’ Efesu v’ Asi- ji> Nifo vfi pifali v’ enim kraji, ne v’ enim »hafu 5 vender uzhe vli enake refnize, ker je kil Duh refnize v’ vlili. Prerok Ezehjel, kakor prizhujeta fveti Hieronim in fveti Gregori papesh , je prero¬ koval od fhterih fvetih evangeliftov pod podo¬ bo fhterih shival rekozh: „ Vidili jih je bi¬ lo ho zhlovekovo podobo. Vfak a je imela fhteri obrase , in vfaha fhleri perutnize; njih peruinize fo je ena druge dotikale; podoba njih obrasov pa je bila zhloveka in leva obrasna defni njih fhterih, vola obras na levi njih fhterih , orla obras sadej njih fhterih Ezeh. 1, 5 — 10. Te befede sa- popadejo velike fkrivnolti; pa bo ob kratkim rezheno, le kar fvete evangeliite sadene. Te prezhudne shivali, polne vifokih fkrivnoft, je bilo vidili ko zhlovekovo podobo, ker fo fveti evangelilti, ako ravno fo pifali od vifo- zih rasodetih refniz, vender le ljudje. Vla¬ ka sliival je imela fhteri obrase in perutnize, ker vfak evangelill uzhi ravno tifto, in fo bili vli od Jesufa poflani na fhteri kraje fveta; bilo fo hitri v’ tim fvetim delu prerojenja vfi- ga fveta, ko bi' perutnize imeli. Njih perutnize fo fe ena druge dotikale, ker fo bili vli fveti pvarigelifli in drugi med feboj sdrusbeni s’ sa- ve,so refnize in ljubesni. Podoba njih obra¬ sov je zhloveka obras, ker je vfak fveti evan¬ gelill zhlovek; obras leva pomeni njih ferzh- no/l; obras vola pomeni njih Aanovitnoll v’ tei*pljer>ji: obras orla pomeni njih vifoke nau¬ ke, Zhvetere snamnja imajo fhterje evange- lihi. 6 Sveti Matevsh ima angela v’ zhlovekovi podobi, ker je popifoval rodovino Jesufovo po fv« ri ko ril 8 e inf dr ne ve fe n j ti. V( n P ; ft a’ d b 8 f ? 1 1 1 I - ] — i85 — eti po mefu; fveti Marka ima leva, ker je perzhel ro- fvoj evangeli od fvetiga Janesa kerftnika, kle¬ lo- ri je is pufhave fhd, in glafno osnanoval po- bi- koro; fveti Luka ima vola, kteri pomeni da- ritve ftare savese, ker je perzhel fvoj evan- e; geli od darovanja Zaharijetoviga; fveti Janes e; ima orla, ker fe je ko orel vsdignil zhes vfe ka druge evangelifte, in vifoko pifal od boshje as natore Jesufove. ih 4 Sveti evangeli, kteriga je Jesuf osnano- a- val, in fo fveti evangelifti fpifali, pomeni ve¬ ni felo osnanilo, in sapopade potrebno poduzlie- 'e nje Boga fposnati, mu flushiti, in fe svelizha- 1, ti. Bukve fvetiga evangelja fo bile smiraj v’ "o veliki zhafti per kriftjanah. Pervi verni fo pred 0- njimi poklekovali, jih zhaftili in kufhevali, J- preden fo jih v’ roke vseli, ker je v’ njih be- feda boshja sapifana. Kdor je te fvete bukve li ali druge fvetiga pifma nevernikom v’ roke ; dal, zhe tudi savoljo ftrahu pred fmertjo; je 1- kil imenovan sdajaviz, in fe je pokoriti mo- „ e gel, kakor de bi bil vero satajil. Koliko je i fveti evangeli vreden fpofhtovanja, fveti evan¬ gelifti prizhujejo, ker fo ga le profheni fpifa¬ li; vedili fo, de je sapifana befeda boshja ve¬ lik perpomozhik k’ svelizhanju. Koliko fpofh¬ tovanja je fveti evangeli vreden, fe vidi sado- lii is tega, ko ga je vezhna refniza, Jesuf * ffriftuf, 4 Sin boshji, uzhil in fhe sdaj dzhi. )ef fveti evangeli sapoveduje premagovanje i 5I j pokorjenje hudiga poshelenja ; kdor pa shi- 1 'i po sheljah fvoje flabe natore, ni pokoren — i8 6 evangelju, in ne bo svelizhan, babor govori fveti Pavel: ,,Z/;e bojte po rneju shiveli, bo¬ jte vekomaj umerit j RfnU. 8 , i 3 . Ziie ravno fveti evangeli sapoveduje pre¬ magovanje, pokorjenje, in kar je taziga; je vender refnizhno vefelo osnanilo. J, Vfi. fmo v’ Adamu grefliili, in fprideno natoro poerbali po njem - , vfi fmo bolni na dufhi in na telefu, in bi vekomaj umerli. Jesuf je sdravila per- nefel, grenke fo, pa potrebne; jemati jih mo¬ remo, in zlie fe jih branimo, ne bomo sve- lizbani. Defiravno tedaj fveti evangeli tesh- ke rezbi sapoveduje, je vender vefelo osna- nilo, ker naf te grenke sdravila prerodujejo, de fe ftorimo Vekomaj frezhne. Ljubi krili jan! bodi hvaleshen Jesufu uzheniku, kteri te uzhi pravo pot v’ nebefhko kraljeftvo; ljubi refni- ze fvetiga evangelja, in is ferza rad jim bodi pokoren ne daj fe pohujfhati od flabih, kte- rib sliivljenje je nelivaleshno sanizhevanje fve¬ tiga evangelja. Tebe in vfe uzlii fveti Jakop rekozh: ,,L"’ hrolkojti ohranile vfajeno be- Jedo, ktera samore vafhe dujhe svelizhati; bodile pa delavzi bejede. u Jak. a, 21, 22. M o l i t e v. O Jesuf! ved na hvala ti bodi, ker li bo¬ lel is nesaflushene milolti uzhili, in po fvetih evangcliltih sapifati, kar li uzhfl, de bi tvoja befcda, befeda shivljenja, \ cdno pred menoj bila: de bi jo lahko pVemifhljcval, in s’ njo — 187 — nalitoval fvojo revno dufho. Bodi hvaljen od mene in od vfih sdaj in vekomaj, ker ti bolni zhloveThki natori sdravila pernefel, kterih je lilno potrebna. t She te gnade te profim I, po¬ magaj mi po Tvoji veliki milofti tvojo befedo fpolnovati. Gorje mi, ako tvoja befeda oftane bres fadu ; blagor mi, ako shivim po nji. Mo¬ ja flaba natora Te brani po tvoji zhifti befedi ahiveti, pa podversi ji jo ti s’ mogozhno flad- koftjo Tvoje gnade. 4 Sveti Marka! rasfve tl jeni piTar in svefti osnanovaviz Tvetiga evangelja 'JesuToviga, Tproli mi gnado nauke boshje v’ Terzu ohraniti, in po njih shiveti , de s’ dol- shno pokorThino in sapovedano rodovitnoftjo dobrih del saTlushim vezhno svelizhanje. Amen. XXVI. dan maliga travna. L Sveti Riliari mafhnik. ]jen, in neumno dobrovoljen. Dokler je bil v’ tim flabim slavljenji, fta prifhla dva nesnana bogabojezha mafhnika is Ilibernije, ali kakor je sdaj ime, is Irlanda, in po vali profita ondi prenozhiti. Ljudje tifte vafi fo bili nezhlovefhki, fo sanizhevali in paliali od febe ta dva poboshna popotnika. Rihari je bil fizer pofvetniga slavljenja, pa ufmilje- niga ferza; je fvaril fvoje fofede, duhovna pod fvojo flreho vselj in jima kolikor je mo¬ gel, prijasno poftregel. Bog mu je obilno povernil dobrodelno!!, kakor bo sdaj rezhe- no. Dva poboshna mafhnika ni!la imela f’ zhim plazhati fvojiga dobrotnika, in rta fker- bela bolji plazhilo mu dati. Bleso fta posna- la njegovo pofvetno slavljenje, in fta is Iju- besni do njegove dufhe veliko govorila od potrebe fe refnizhno fpokoriti, in Bogu sve- fto flushiti ■ tudi fta ga preprizhala, de ' je Bo¬ gu flushiti ne le potrebno, ampak tudi vele¬ lo, ker daje fvojim sveftim flushabnikam ne- befhko kraljeftvo. Nju prijasne in ognjene befede fo vnemale njegovo merslo ferze, in refnizhno je fklenil drugazhi shiveti. Vef ob¬ jokan jima je povedal fvoje flabo shivljenje, pa tudi pokasal fvojo terdno voljo ga poholj- fhati. Kar je obljubil* je doftal. Opuftil je vfe flabe tovarfhe in hude perloshnofti, rad hodil boshje befede poflufhat, ojftro fe poko¬ ril, zhifto in f’ potertim ferzam fe fpovedoval. Pofihmal je bil le v’ molitvi, v’ premifhljeva- nji, v’ poftih, v’ vfih dobrih delih, f’ kterimi je fvojo dufho ozhifheval. ] va t Sveti Ribari je vezli le tv’ vfih dobrih de- j C) lih ftanovitno Bogu flushil, potlej je bil ■ a (i mafhnik pofvezhen, de bi tudi drugim osna- f 0 noval pokoro. Njegove pridige fo bile polne a ]i fvetiga ognja, in vfi fo jih radi poflufhali. aj .j Kakor je druge uzhil, tako je fam sliivel , in j e . ravno sato fo njegove befede veliko mozh ime¬ na le. Nar terdovratnifhi grefhniki ga nifo bres 10 , obzhutenja poflufhali, in veliko is njih fe je „0 fpreobernilo. Yezh deshel je obhodil, tudi na e . Anglifko je fhel osnanovat pokoro, in povfod f’ je fpreobrazhal grefhnike k’ Bogu. Grefhni- r . kam ni perlisnjeno govoril, temuzh uzhil jih a- je fe refnizhno pokoriti, opulliti greh in gre- j. ha perloshnofti, ferzhno in ftanovitno prema- J govati flabe shelje fpridene natore, poverni- ti ali popraviti blishnimu ftorjene krivize, in ravnati fvoje slavljenje po vfih sapovedih. .. Dokler grefhniki nifo taki poftali, jih ni fpre- ehernjenih verjel; po tem fhe le je upal, de e fo fpreobernjeni, ko fo s’ mozhno voljo fta- , novitno delali vfe, kar Bog sapove, in fe varo- vali vfiga, kar Bog prepove. Kader je fhel , nasaj na Franzofko, ga je kralj Dagobert, ki je svedil njegove dobre dela in velike zhu- deshe, shelel obifkati, de bi od njega prejel potrebne nauke, in fe njegovim molitvam perporozhil. ( Serzhno je kralja uzhil, in bres v hga ftrahu mu govoril refnizo; potlej je fkle- n d fvoje govorjenje rekozh: ,,Kralj ! ne sa- n afhaj fe na fvoje bogaftvo, in ne verjemi Sojini perlisnjenim flushabnikam soper pra- — igo — vizo, ktera ti bodi ljuba memo vfiga drusiga, p Mogozben fi, zbe premagujefh fvoje flabofti, m zhe ljubifh fvoje podloshne ko fvoje laftne pi otroke, zbe fkerbifh, de bi oni Bogu flushi- ft, li.“ Kralj mu je bil sa vfe te nauke hvaleshenj ][) in ga je vifoko zhaftil. t Sveti Rihari fe je te ti zliafti slo bal, in je ubeshal v’ pufbavo, kjer p je shivel, kakor de bi njegova dufba bila she zl od telefa odlozhena. Vezh ljudi je fblo k’ njemu, in fo ga ponisbno profili per njim o- te fiati redni pokori. On in oni fo tako fveto b shiveli, de je vfa deshela bila polna njih do- n briga rasgleda. 4 Sveti Rihari je v’ vfih dobrih h delili ftanoviten ofial do fmerti. Umeri je fheft g in dvajfeti dan tiga mefza, v’ letu 645. Bog lj je rasglafoval refnizhno fveloft fvojiga flushab- v nika s’ velikimi zhudeslii. d r Nauk. ; Od kod je nejtanovitnojt v' dobrini. ,Sveti Rihari je v’ mladofii flabo shivel f po navadah fvela in po fhegi drusih mladen- ) zhev, pa” fe je fpreobernil, in ofial fianovi- } ten v’ dobrim; tudi je drugim grefhnika® 1 enako frezho vofbil, jim osnaneval pokoro { in ftanovitnoft v’ nji. Kaj pomaga obljubiti \ pokoro, ali tudi fe fpokoriti, zlie fe odftopl J od dobriga? O grefbnik ! kader te veft pezhej j ali nagla fmert šnaniga zhloveka nfirafhi, kader flifhifh osnanovati pokoro; shelifh in obetafh fe refnizhno fpokoriti, te obljubo — 191 — M. ponavljafh pred Tpovednikam: pa vfe to sgi- M) ne ob pervi sep el j iv j TkuThnjavi ali nevarni ne perloshnofti. Ti li shaloften Tvoje greThne ne¬ ti- ftanovitnolti, vender li smiraj neftanoviten. nij De te Bog klizhe, in li pomaga k’ Tebi , zini¬ te tifh; pa li Tam kriv Tvoje neftanovitnofti. V- jer praThaTh: Kako 13 m kriv ? Ravno to ti ho- ■he zhem raslozhiti. k’ Ni prave pokore, in ni ftanovitnofti v’ 0- tebi, ker Te vftavlaTh gnadi Tvetiga Duha. Bog -to bi lahko vTe tvoje sadershke, in Tlabofti pre- to- magal P Tvojo vfigamogozhno gnado, ako bi "it hotel; tode po navadi ne daje take mogozhne ek gnade, kakor jo je c Savlu dal. Pomaga ti Te og Tpokoriti; pa hozhe, de sraven terpifh, Te tt- vojTkujeTh, in s’ vojTkovanjem premagaTb. Gna- da boshja li malo pomaga, ker li enak leni- mu berazhii, kteri bi rad vfiga obilno imel, in nizh ne dela, kar ni mogozhe. Ti ho- zlieTh in nozheTh, sheliTh in ne fioriTh, obe- talh in ne dopolniTh, ker meTena ljubesen do el Tebe, do Tveta, do greha mozh odjemlje tvo- n- ji volji. Ti bi rad Bogu Tlushil, pa Te prema- 1- gati nozheTh; bi rad v’ nebeTa priThel, pa ra bres terpljenja, kar ni mogozhe. Modri prav i-o govori: „Skelje umore leniga; sakaj njego- iti ve roke nozhejo nizh delati , vej dan sheli in pi sheli.“ Prip. 21, 25 , 26. Morebiti li li rav- e 1 no tak: sheliTh in sheliTh, delati pa nozheTli, Ji kar ti Bog Sapove; shelje te bodo umo- in rile, v ’ sheljah pokore boTh bleso bres poko- re unaerl. Ti nozheTh hudih perloshnoft opu- t — i 9 s — fliti; ali fi nakopavafh nepotrebne fkerbi;v’ vfe fitnofti, prepire, toshbe, kupzhije in smo- te fegafh: sakaj fe zhudifh, de je tvoja du- fha polna smot, merslote, in de fe vftavlja gna- di fvetiga Duba? Ti fi vreden fvarezhih befe- di, ktere je fveti 4 Shtefan govoril terdovrat- nim Judam : , ,Vi, terdovralni in neobresa- niga ferza, fe vedno vjiavljate fvetimu Du- hu.“ Djan. ap. 7 . 5i. Ni prave pokore, in ni ftanovitnofti v’ tebi, ker fi dofti drusih fkufhnjav nakopa- vafb. Ti lashnjivo obdolshujefh fvojo flabo natoro, in hinavfko obshalujefh fvojo nefta- novitnoft, ker fe v’ refnizi ne bojifh fkufhnjav. Ti ii flabe natore, fvojo popazheno natoro fi liuje fpazhil s’ rado voljnimi grehi, to vefli; vender hudih perloshnoll ifhefh, jih opuftiti nozhefh, vender fe isgovarjafh. Ker li flabe'' notore, bi bil dolshan lilno varen biti; ker fi flabe natore, fe nozhefh fkufhnjav varo¬ vati: tedaj fi fam kriv fvojih grehov in fvoji- ga pogubljenja. Ti imafh ne le nepotrebno, ampak tudi grefhno saveso f’ kakim zhlove- kam; vefh, de v’ hifhi, kamor hodifh, ni nizh ftrahu boshjiga; per flabih prijatlih fli- fhifh velikokrat govoriti rasujsdano, neker- fhanfko; fam zhutifh, de je tvoje gerdo po- sheljenje huji, de tvoja vera pefha: vender nozhefh tih hudih perloshnoft opuftiti? Vefh, de tvoje telo je flabo, vender hozhefh vfe vi¬ di ti in vediti, premalo fi framoshljiv; tako vnemafh fvoje nezhilto posheljenje, potlej f e is it. B h ss k< 1 P d d si n b n b v li F b f s f I 1 s 1 — 1 9 3 — isgovarjafh? t Sam ti kriv fvoje grefhne ne- ftanovitnofti, in nimafh isgovora. Obljubi Bogu in njegovimu nameftniku, kolikorkrat hozhefh, fvoje shivljenje poboljfhati, bo vfe saftonj, ako nevarnih perloshnoft ne opuftifh, ker Bog fvojo mogozhno gnado ponishnim da¬ je, ne pa presvetnim, prizhuje fveti Peter I. S, 5. Tudi fveti Jakop tako govori. 4? 6. Tvoj je nar huji napuh, ker hozhefh Boga permorati, de hi ti zhudno pomagal, in pre- dersno upafh v’ pomozh njegove gnade, ka¬ der radovoljno ifhefh nevarnih perloshnoft soper njegovo sapoved. Teshko je kaj prave pokore, zhe ni fta- novitnofti v’ tebi, in zhe ne fkerbifh v’ do¬ brim rafti. De opravizhenje sadohifh, in v’ njem ftanoviten oftanefh: morefh smiraj fker- beti pohoshnifhi perhajati; ako ne, je teshko verjeti, de li refnizhno fpreobernjen, in zhe fi, ne hofh ftanoviten v’ dobrim. Vfaka ftvar pefha in opefha hres pomozhi. Velik ogenj bo mersel pepel, ako ne perdevafh dreva; fveti! o ugafne, ako olja ne perlivafh; tvoj shivot opefha, ako mu s’ shiveshem ne poma- gafh; ravno Jako opefha tvoja dufha, ako ji ne pomagafh. t S’ trudam ne odpravifh le fa- mo grehov in hudih navad, temuzh f’ tru¬ dam ohranujefh tudi sadohljeno pravizlmoft. Premifhljuj pogofto vezhne refnize; moli is ferza neprenehama; rad poflufliaj hefedo ho- s hjo, in imej jo v’ ferzu; premaguj flahe she- ] i e 5 nar manji fkufhnjavi, in v’ sazhetku f le- II. i5 — 194 — herne fkufhnjave ferzhno fe vbavljaj ; ne na- velizhaj fe vojfkovati, in v* Jesufa klizati do premaganja; varuj fe prav fkerbno vliga, kar obuduje tvoje hudo poshelenje; hodi pogollo k’ fpovedi, in ubogaj fvojiga fpovednika; neu- trudama delaj dobro: tako bofh dober, zhe- dalje bolji, bofh banoviten in svelizhan. Bo¬ di banoviten na Oofpodovi poti, in ne odko¬ pi od dobriga, lizer ti tvoja pokora ne more pomagati. Molitev. O Bog! premifhlevaje pred teboj fvojo flabo pokoro in fvojo grefhno nebanovitnoft, fe po pravizi bojim in framujem. Velikokrat lim obetal in fklenil fvoje flabo shivljenje po- boljfhati, pa bare grefhne navade me smiraj gofpodujejo. To prizhuje, de nitim fvojih grehov sadobi fovrashil is ljubesni do tebe; ako bi bil tebe ljubil, bi bil varnifhi shivel, in nevarnih perloshnoft fe fkerbno varoval. Tiga nifirn delal, ker je ljubesen do greha bi¬ la shiva in mozhna v’ meni. V’ premifhlje- vanji, per poflufhanji tvoje befede, pred fpovednikam lim zhutil mozhne shelje fvoje shivljenje poboljfhati; pa hitro fo prefhle, i' 1 lim ponavljal fvoje bare grehe. Prolim te, pomagaj mi f’ fvojo mogozhno gnado savoljo ljubiga Jesufa, de fe fpokorim, in v’ tvoji flush- bi banoviten obanem. t Sveti Piihari! v’ gre¬ hih , pa ne v’ pokori lim te pofnemal, ker li bil ti malo zhafa v’ flabofti, potlej v’ večini pokori, jeft pa tim bil veliko let v’ grehih in pokore fhe ni; fprofi mi torej od ufmiljeniga Boga gnado praviga fpreobernjenja in ferzhne llanovitnofti, de mu ftanovitno flushim, in fe svelizham. Amen. XXVII. dan maliga travna. \Sveti Adalbert fhkof, mariernik. ( Sveti Adalbert je bil rojen na Pemfkim od. bogatih ftarfhev. Njegov ozhe 4 Slavink je bil graf in mogozhen, pa bolj vefel je bil liga fantizhka, ko vfe' fvoje mogozhnofti in vifoko- fti* Hotel ga je srediti sa fvet, pa Bog ga je bil febi odbral. Bog, kteriga poti, fo neisved- Ijive, je udaril otroka f’ hudo bolesnijo. Ozhe je filno fkerbel ga osdraviti, pa ni bilo mo* gozhe. Viditi, de mu vfi sdravniki ne more¬ jo pomagati, ga je obljubil Bogu v’ dar dati, a bo mu sdravje dodeli. Frantizhik fe je osdra- y d, in ozhe je sveftb dopolnil fvojo obljubo. Boflal ga je bogabojezhimu fhkofu v’ meltu Magdeburgu, in mu ga slo perporozhil, de bi Pred njegovimi ozlimi v’ poboshnofti srejen b'h Mladenizh Adalbert fe je rad uzhil, in rad fprejemal fvete nauke; hitro je railel v’ uzhenolti. Pa njegova uzhenoll je bila le sa- — icj6 — to velike hvale vredna, ker je Lila sdrusbe- na f’ fofebno ponishnoftjo in refnizhno po- boshnolljo. V’ letu 980 je fhel nasaj v’ fvojo rojftno deshelo, in Ditmar fhkof v’ Pragu ga je vsel med zerkvene flushabnike. 4 Shkof ga je neisrezheno ljubil, ker je bil ref fofebne ljubesni vreden. Po fmerti bogabojezbiga fhkofa Ditmarja je vfa dudovfhina njega isvo- lila njegoviga nametthika. 4 Sveti Adalbert fe je tiga preltrafhil, in fe s’ vfo mozhjo branil rekozh : „Jeft fam potrebujem fhe vodnika sa voljo fvoje mladotti, kako bom samogel dru¬ ge voditi ?“ Vfe njegove ponishne profhnje nifo nizh sdale, ker fta njegov veliki fhkof in tudi zefar perltopila, in ga permorala fe bo- shji volji vdati. 4 SvetP Adalbert ni bil le v’ oblafti, ampak tudi v’ shivljenji pravi naflednik apoftelnov. 4 S’ zhifto befedo boshjo in f’ fvetim sgledam je fvoje ovzhize uzhil, in jim kasal pot v’ ne- befa. Kader je bil fhkof isvoljen, je vfe me¬ tlo obhajalo veliko vefelje; pa to vefelje fe je hitro fpreobernilo v’ fovrafhtvo. Njegove rasusdane ovze ga nifo hotle poflufhati in ubo¬ gati ; nalafh fo fhe le delale, kar je fvetiga paftirja nar huje shalilo. Viditi, de ga no- zhejo vezh poflufhati, je sajaullil fvojo fhko- jfijo, in fe je namenil v’ Jerusalem na bosbjo pot. Kader je nesnan popotnik prifhel v klofhter Montkatin, in titlim miniham fvoj namen rasodel v’ Jerusalem iti, mu je p o gl®' var Ido filtra odkrito rekel: „Namenjena p ot — 1 97 — je dolga in nevarna; ni dobro okoli hoditi, temuzh varnifhi je v’ famoti Bogu ilanovitno Tlushiti.“ t Sveti Adalbert je ta dobri Tvet vsel, iri fhel v’ kloThter Bogu svefto Tlushiti; pa ondi ni bil dolgo pufhen. Boleslav, bogabo- jezhi vojvoda Pemfke desbele, je pifal pa- peshu, in ga ponishno profil, de naj nasaj po- fhlje fvetiga Adalberta. Papesh je v’ to pro- fhnjo rad dovolil, in fvetimu Adalbertu sapo- vedal nasaj iti v’ Tvojo fhkofijo. Bil je pape- shu pokoren. Kader je bil prifhel v’ Prag, To vfi obljubili ga ubogati; pa hitro To odftopili od obljubljene in dolshne pokorfhine. Viditi Tvo¬ je ovze zbedalje nepokorniThi, jih je vdru- gizh sapuftil. Vender is pokorThine do Rim- flfiga papesha Te je Tpet k’ njim namenil; pa vezh ga nifo holli pallirja imeti, in To rekli: ?>Mi Tmo greThniki, on je Tvetnik; torej ne moremo Tkupaj biti, nozhemo ga.“ t Sveti Adal- kert je sdaj Thel v’ veliko mefto Danzik, kjer To tiftikrat The bili malikovavzi. V’ meltu je dofti Tlepih malikovavzov Tpreobernil, in nje¬ govo Terze je bilo slo veTelo. Potlej je Thel oa neki otok, in je ondi ljudem osnanoval pra- Vl ga Boga. Malikovavzi To ga sanizhevali in tepli, pa on ni nizh manj Tkerbel sa njih sve- lizhanje; oni To Te rasTerdili, in ga T’ pThizo frnertno ranili Tkosi Terze, on po sgledu Je- suTovim je profil Boga sa Tvoje neuTmiljene mo- rivze, in v’ GoTpodu saTpal. Neverniki To mu glavo odTekali, jo na kol nataknili, in s’ veli¬ kim veTelim vpitjem Te rasThli. Slahtna Tmert — 198 — fvetiga fhkofa Adalperta je bila tri in dva j feti dan maliga travna v’ letu 997. Brumni voj- voda Boleslav je od nevernikov odkupil nje¬ govo fveto truplo, in ga zhaBito pokopal. Bog je veliko zhudeshev Boril na profhnje tiga IVetiga fhkofa in marternika. Nauk, Dobri duhovni nija vfhezh Jlabim Jirijijanam, .Sveti fhkof Adalbert je bil poln gorezho- Bi sa svelizhanje fvojih o\'z 5 pa to jim ni bilo vfhezh , fo.vrashen in preganjan je Lil. Zhud- no je to: on je fkerbel sa svelizhanje fvojih. oni pa fo mu hili fovrashni, in fo nalafh de¬ lali, kar ga je nar huje slialilo. t Sami fo dja- li: „Mi fmo grefhniki, on je fvetnik; torej ne moremo fkupej biti, 44 Te befede fo slo hudobne, in kashejo radovoljno terdovratnoft v’ grehu. Ako bi bili oni le nekoliko fkerbnt sa fvoje svelizhanje, bi bili rekli: „Mi fmo grefhniki, on je fveti paBir; torej poflufha|- jno ga, de bomo vedeli pot pokore in sveb- zhanja. 44 Prezhudna flepota! grefhniki jih ne poflufhajo, in jih sanizhujejo, kteri ji« 1 shele vezhniga svelizhanja. To kashe hudo fovrafhtvo do refnize, kaj more hudobne fhiga biti? 4 Stara navada je, de terdovratni grefhni- niki ne ljubijo zhiBe, fvarezhe refnize in 0j (! f! »j J ft P S J b J Ti S V I 1 1 I I — » 99 .— eti fkerbnih osnanovavzov. t Sovrashijo luzh, in oj- ljubijo lemo, ker fo njih dela hude. Prerok je- Jeremija je veliko hudiga od hudobnih pre- o? ftal, ker jim je refnizo govoril, kakor fam ga prizhuje rekozh: „0 Gojpodl ti vejh , de savoljo tvoje zhajii preganjanje terpim Jer. ,i5, i5. Drugi preroki fo tudi bili od hudobnih preganjani; salo je fveti t Shtefan Judam refnizhno ozhital: „Kteriga prerokov nifo vajhi ozhetje preganjali ?“ D jan. ap. n ' 7 , 52. Hudobni fo preganjali in umorili Je- sufa, fvetiga ( Shtefana, fvete apoftelne in )_ veliko drusih ravno salo, ker fo osnanovali 0 refnizo, in fkei’beli sa njih svelizhanje. t Sveli Janes Krisoftorn je bil preganjan do fmerti, > ker je ferzhno govoril soper hudobije, noro- ' IH, plef in drugo, kar fpazheni fvet ljubi. ' Kdo bi verjel? tudi nar ljubesnjivfhiga fhko- 1 fa, fvetiga Franzhifhka 4 Salesja, fo terdovratni 1 grefhniki nehvaleshno nadleshevali. Taka je [ tudi sdaj; flepi grefhniki ne fposnajo ljubesni 1 fvojih dobrih pallirjev, fo jim nadleshni, hu¬ do soper nje govore; nalafh zelo delajo, kar jih v’ shivo shali, in jim pokoja ne dajo. Ena- hi fo hudobnimu otroku, kteri, de bi fvoje dobre llarfhe hudo rasshalil, febe umori; enaki fo bolnikam v’ hudi vrozhini, kteri fe jese, in sanizhujejo fvojiga dobrotljiviga sdrav- nika. Neufmiljeni fo do febe, in fvojim do¬ brim paftirjem nehvaleslini, ker shele mirno shiveti v’ fvojih hudobijah. Zelo fveti Pavel n i bil flabim vfhezh, kako pa bodo drugi ? On fam fe potoshi: „ t Sim vafh Jovrashnik poftal , ker Jim vam refnizo govoril Gal. 4, 16. ( Slepi grefhniki shele pallirje po fvoji fpazheni volji: zhe nifo taki, kar ne Ime Liti, jih savidijo in sanizhujejo. Prerok Isaija po- pifhe na tanko flepo terdovratnoft nekterih Tedanjih kriftjanov rekozh; »fo lasknjivi otro- zi , otrozi, kteri nozhejo pojtave boslije Jli- fhati , kteri pravijo vidzam: Nikar ne vidi¬ te , in gledavzam: Nikar ne glejte sa naj tijtiga, kar je prav j govorite nam dopadljive rezki , glejte nafhe smote; vsemile od naj 0 dobro ) pot, odvernite od naf C ravno) Jieso.“ Is. 3 o, 9 — n. Prezhudna flepota! t Stara navada je ta, de grefhniki, v’ greh saljubleni, fovrashijo refnizo in osnanovavze refnize; pa ne bodo fhtrafnigi odfhli. Ljubi moj ! ne bodi nehvaleshnim in fle- pim grefhnikam enak. Vedi, de nar vezhi dar veliziga paltirja Jesufa je bogabojezh du¬ hoven. Kader Jesuf daje fvojim ovzhizam do¬ bre paftirje, kteri jih s’ gorezhim ferzam pa- fejo, je to nar vezhi miloft; nar huji fhtrafni- ga pa je ta, kader da v’ fvojim ferdu najemni¬ ka namelti paftirija. Grefhniki hvalijo in po- vifhujejo neufmiljeno ufmiljenje najemnikov, ker fo od njih pufheni v’ flabih navadah, lashnjivim miru in v’ fhkodljivih smotah; fo Vefeli, ker fo od njih fpufheni k’ boshji misij zhe ravno nobeniga poboljfhanja ni; pa to je '■k filno hudo in fhkodljivo. Ti is ferza rad uho- 1. gaj poboshne duhovne, kteri te vodijo po vo¬ ski poti. Nikdar ne posabi, de nauki fveti- jj ga evangelja fo tanki in ojttri, in de Jesuf, j gofpodar patlirjev in ovz, bo vfe fodil, pra- ’ vizhno fodil velike in majhne, paftirje in ov- ^ ze. Proti Jesufa, de naj pofhilja svetle pafti- rje, in daje pokorfhino vernim, de bodo pa- l kirji in ovze po njegovi fveti volji. f Molitev. O fveti fhkof Adalbert! proti Jesufa sa vfo katoljfhko zerkev, proti ga, de naj do¬ brotljivo pofhilja fvetiga Duha v’ duhovne in ovze, de bi duhovni v’ mozhi fvetiga Duha lerzhno osnanovali refnizo, nepretlrafheno fva- rili grefhnike, in varno yodili vfe kerfhanfko ljudftvo, verni pa fvojim paltirjem pokorni bili, in shiveli po vtih sapovedih. 4 Sproti nam to gnado; tako bodo paftirji in ovze vekomaj sdrusheni s’ velizim patlirjem Jesufam v’ ne* befhkim kraljetlvu. Amen. XXVIII. dan maliga travna, ‘Sveti Polijon marternik. 4 Sveti Polijon je bil umorjen savoljo Jesufo- ve vere na Ogerfkim pod nevernim zefarjem Dioklezijanam. Ni lizer sapisano, kako je prej shivel, pa fe lahko ve, de je bil bogabojezh in nedolshen. Grefhniki neumno ljubijo fe- be in fvet, kako bodo perpravljeni sa voljo Boga kri preliti? Pravizhni sanizhujejo vidne dobrote, in radi dajejo fvoje shivljenje sa ne- befhko kraljeftvo. 4 Sveti Polijon je bil zer- kven flushabnik ob zhafu hudiga preganjanja, in vedno fe je perpravljal sa Jesufa ferzhno umreti. Neverni oblaknik Prob je fvojim flu- shabnikam sapovedal ga pred-nj perpeljati. Kader pred njim ftoji, mu rezlie: „Ti li eden tikih, kteri sapeljujejo nevedne f’ prašnimi be- fedami? u 4 Sveti Polijon mu odgovori: ,,Danf fe bo svedilo, kteri fo, ali kteri nifo prašnih befedi.“ Oblaftnik ga vprafha: :,Kako fe bo svedilo ?“ Odgovori: „Ilteri fo prašnih befe- di, bodo tebi pokorni; kteri fo refnizbni, bodo flanovitni v’ sapovedih Gofpod Boga tu¬ di v’ fmertnih bolezhinah. 44 Oblaftnik ga dalje vprafha: „Ktere fo sapovedi tvojiga Boga?" 4 Sveti Polijon odgovori: „Nafhe sapovedi uzhe, de je en fam Bog, flvarnik nebef in semlje, o- branik vfiga, in de gre njemu vfa hvala in flush- ba. Te Tvete sapovedi dajo pravizhnim mozh, in uzhe grefhnike fe poboljfhati; uzhe devize ohraniti Tvojo vifoko zhaft, in sakonfke Te po- fvezhevati 'v’ Tvojim ftanu; uzhe golpodarje ufmiljeno goTpodovati, ker To tudi oni ljudje, in Tlushabnike ubogati is ljubesni, ne pa is Itrahu; uzhe ubogati kralje in oblaftnike v’ vfih perpuThenih rezlieh, in ljubesnjivo TpoTh- tovati Tvoje ftarThe, od kterih Tmo shivljenje pre¬ jeli; uzhe blishniga ljubiti, Tovrashnikam odpu- Thati, popotnikam, ubogim in vlim pomagati; Uzhe ne Thkodovati blishnimu, in voljno preter- peti prejete krivize, dobro delati vlim po Tvoji mozhi, in nikoli ne sheleti, kar je blishniga. Kteri po sapovedih shive, jim je obljubljeno nebeThko kraljeftvo. ££ Oblaftnik pravi: „Kaj u- pafh, ako Tvoje premoshenje sgubiTh, in ako ti Tmert odvsame ljubo Tvetlobo tiga Tveta? ££ t Sveti Polijon mu odgovori: „Je druga Tvetlobo bolji od te, ker je vezhna; To bolji dobrote od dobrot Tveta, ker To vezhne: neumno je sgubiti vezhne dobrote sa Tedanje dobrote, ktere bodo hitro minule. ££ Oblaftnik Prob mu Terdit rezhe: j?Kaj ti pomagajo vTe te prasne beTede? ubogaj zefarja.‘ £ t Sveti Polijon mu lerzlmo odgovori: »Delaj s’ menoj, kar hozheTh, ne bom ubogal. ££ Oblaftnik ga je bersh obrodil rekozh: ,,Sapovem nepokorniga Polij ona shiviga Toshgati. ££ t Slushab- mki fo ga peljali is mefta, in na germadi Tosh- gali. t Sveti Polijon, sveft flushabnik JesuTov, je v ’ boshji hvali Tvoje shivljenje Tklenil oTem in dvajfeti dan maliga travna v’ letu 5o4. 2o4 N a u k. Od vjtajenja mertvih, t Sveti Polijon, ravno tako drugi ferzhni marterniki, fo radi dali v’ fmert Tvoje telo is upanja zhallitljiviga vftajenja. Kar je ta fveti marternik pred oblallnikam govoril, je is-ba¬ jalo is shive vere prihodniga boljiga shivlje- nja. Nevernikam ni bilo drusiga mar ko po- zhutne fladnolli vshivati, in fo bili neumni shivini enaki; pravi verni pa fo morili in mo¬ re fvoje flabo telo, de bi bili vekomaj fre- zhni. t Se ni zbuditi nevernikam , ako fo ne¬ umno shivino pofnemali; pa zhuditi fe je kri- ftjanam, kteri po navadab nevernikov shive, zbe ravno verujejo vllajenje mertvih. Terdno veruj, in fkerbno premifhljuj to rasodeto refnizo: Vllajenje telefa. Vllajenje mertvih fo verovali vli pravoverni vlili zhafov Nedolshni Job je to refnizo veroval in prizhal rekozh: ,,Vem , de tBog) moj odrejiienik shivi, in de bom pojlednji dan is semlje vjtal; fpet bom f Jvojo kosho obdan , in v ’ Jvojim mejil Jvojiga Boga vidil: to upa¬ nje je v' mojim Jerzu hranjeno. “ Job. 19, 2 5 — 27. De bodo mertvi vllali, je vera vfe katoljfhke zerkve; tiga ne verovati, je kri- voverllvo. V’ bukvah prekoka Ezehjela je sili¬ va podoba vllajenja mertvih. On tako pifhe: „Gofpodova roka me je pojiavila u’ fredo polja, kfero je bilo polno kojti; bilo jih je — 4o5 — filno veliko, in prav Juhe Jo bile. Gojpod mi rezhe: SapoveJ jim: juhe kojti, pojlu- j/iajle Gofpodovo bejedo. Glejte , duha bom v' vaf pojlal, in bojte oshivele. VJial je ropot na moje bejede-. kojti jo h ’ kojlem fhle, Jleherna k' Jv oj ima fklepu ; kite in me¬ jo na - nje gredo , in kosha Je raspne zhes nje po ver ha. Duh pride va-nje, ter oshi- ve, in Jiopijo na Jvoje noge prav Jilno ve¬ lika trumah h'], 1 — 10 . Prav tako bode poflednji dan s’ boshjo mozhjo Itorjeno: vli bomo od fmerti vitali. „Kako samore to biti ?“ vprafhafh. Od¬ govorim kratko: Bogu je vfe mogozhe. Tru¬ plo bodi sdrobljeno, rastergano od sveri, fnedeno od rib ali zhervov, Toshgano do pe¬ pela, ali v’ prahu; vender bo obujeno, ker je vfigamogozhni Bog to rasodel in obljubil, kakor je v’ apoftolfki veri: „Verujem vftaje- nje mefa.“ Tudi v’ natori To enaki zhudeshi, kakor P Tvojimi ozhmi vidimo. Od tiga tudi fveti Pavel govori: „Porezhejh: Kako mertvi vjiajejo ? ali f kakof hnim telefam bodo prifhli P IVeumnesh? kar fejefh, ne vshivi, zhe prej ne umerje.“ I. Kor. i5, 35 — 36. kajenje mertvih je delo vligamogozhnofti bo- shje; Bog je to rasodel, in potrebno je v’ njegovo befedo verovati. t Sam Kriftuf od ti¬ ga prizhuje rekozh: „Ura pride, v ’ kleri bo- do vji, kteri fo v ’ grobih, glaj jinu boshji- g a Jlijhali, in is njih pojdejo Jan. 5, 28 . 1 udi Tveti Pavel pravi: Na enkrat, kakor t f bi s' ozhmi irenil, bodo vjtali na po/lednjo trobento; sakaj sabiizhala bo trobenta: Vjla- nite merlvi, in pojdite k’ Jodbi. Takrat bodo mer Ivi nejirohljivi vjtali I. Kor. i5, 52. Glaf 4 Sinu boshjiga in trobenta le eno pome¬ nita, namrezh vligarnogozhno voljo boshjo, i ktera bo mertve obudila. 1 Vflajenje mertvih bo sato, de dufha in ‘ telo prejmeta pravizhno plazhalo dobrih ali hudih del. Zhe fe tvoja dufha da premotiti 1 od telefniga posheljenja, bofta oba nefrezbna; 1 zhe tvoja dufha premaguje telefno poshele- nje, bofta oba frezhna. To kashe, de bo vltajenje dvojno : eno k’ vezhnimu shivljenju, eno k’ vezhnimu pogubljenju. Jesuf uzhi to rekozh: ,, kit eri Jo dobro delali, bodo vjta- li v ’ slavljenje; literi Jo pa hudo delali, bodo vjtali v’ objojenje Jan. 5, 29. Tudi fveti Pavel od tiga govori: ,, JkrivnoJi vam povem: Fji bomo vjtali, ali ne bomo v Ji premenjeni. li I. Kor. 10, 5i. Telefa isvolje- nih bodo zhaftitljive po podobi zhaflilljiviga Jesufa; telefa saversbenih bodo oltudne bo njih prekleta dufha. Po poflednji fodbi bo¬ de telo vekomaj sdrusheno s’ dufho ali v’ ne¬ belih ali v’ peklu, po fleherniga zhloveka sa- flusbenji. Vftajenje mertvih daje tebi in vfim po¬ trebne nauke. Nifim bres namena fkasal to refnizo s’ rasodeto befedo boshjo, temuzh de hi jo ohranil in premifhljeval. Ta rasodeta refniza uzhi, de blagor ti, ako fvoje flabo —~ 207 — telo pokorifh, premagujefh, in ga imafh du- fhi pokorno, dufho pa Bogu; gorje ti pa, zhe fvojimu flabimu telefu is neufmiljene lju- besni perpuftifh soper sapovedi. Ravno to te Jesul' uzhi: Kdor fvoje shivljenje ljubi, ga bo sgubil; in kdor fvoje shivljenje na iim fvelu fovrashi , ga k ’ vezhnimu slavlje¬ nju perhrani.“ Jan. 12, 25 . Zhe fvoje shiv¬ ljenje neumno ljubifh, ga fovrashifh in po- gubifh; zhe fvoje shivljenje fveto fovrashifh, ga ljubifh, in mu saflushifh vezhno svelizha- nje. Vftajenje mertvih te uzhi, vfe sapeljivo in hudo ferzhno premagovati, fvoje telo po¬ koriti, in ga dershati v’ hoshjim ftrahu. Te¬ daj ne pulti fe smotiti od poshrefhnolti, od nezhiftofti, od lenobe, ne od drusiga hudiga posheljenja; bodi v’ bolesni, v’ ubofhtvu iu v ’ vfih nadlogah poterpeshljiv; ne hoj fe no¬ bene nefrezhe, tudi ne fmerti, ampak le greha. Molitev. 0 Bog! verujem v’ tvojo refnizhno befedo, ,n vem, de bo vftajenje vfih, pravizhnih v’ vezhno shivljenje, in nepravizhnih v’ vezhno pogubljenje. To terdno, verujem, vender pre- grefhno shivim? O Urah in trepetanje! tro¬ bento, tvoj vfigamogozhni glaf, bom safli- fhal: Vftanite mertvi, in pojdite pred fodbo. Od tvoje mozhi bom obujen, in permoran pred Jesufa iti, kteriga fi ti poftavil fodnika 208 sliivih in mertvih, pravizhnih in nepravizhnih; takrat bofta ne le dufha, ampak tudi telo pre¬ jela pravizhno povrazhilo. Tedaj bom Tvoje telo pod pokorfbino tvojih sapoved vedno imel, de mu bode dobro vekomaj. O fveti marternik Polijon ! Tprofi mi flanovitno Ter- zhnoft soper grefhno teleTno poshelenje, de po tvojim sgledu raji dam Tvoje telo v’ Tmert, kakor de bi grefhil. Amen. XXIX* dan. maliga travna* 'Sveti Peter marternik. t Sveli Peter je bil rojen v’Veroni v’ letu 1203 od krivovernih ftarfhev, pa Bog is ToTebniga ufmiljenja ga je obvaroval sapeljivofti njego¬ vih Tlepih ftarfhev. Bil je le fedem let Tiar, kader je bil poflan v’ fholo h’ katoljfhkimu uzheniku. K’ temu ga je ozhe pofhiljal, ker v’ meftu ni bilo nobeniga krivoverniga uzke- nika. Ozhe je upal fvojiga otroka po Tvojih miTlih doma preuzhiti, pa ni bilo reT. Otrok Peter Te je v’ Tholi nar prej uzhil apoftolfke vere, kakor jo zerkev moli. Njegov ftriz j® enkrat vprafhal otroka: ,,Kaj fi Te v’ Tholi na- uzhil?“ t Serzhno je pred njim smolil apoilol- Tko vero. t Striz je TkuThal fantizhka po Tvoji — aog — krivi veri preuzhiti, pa fe ni nikdar vdal. ( Striz pove to njegovimu ozhetu, in perbavir „Ne pofhiljaj ga vezli v’ fholo.“ Ozhe bi ga bil rad ubogal , pa ker je shelel fvojiga lina imeti uzheniga, de bi na fvetu flovezh bil, ga je poflal v’ Bolonjo, kjer fo bile imenitne fhole vfe uzhenolti. V’ tibim mebu je bilo lilno veliko uzhenzov V lih krajev , pa fkoraj vli fo bili rasujsdani. Bog je Petra prej v’ Veroni obvaroval krivoverbva, sdaj v’ Bolonji pa fpazhenobi in pohujfhanja, Ako ravno je mladenizh Peter shivel bogabojezhe, fe je vender nevarnobi bal; salo je fhel k’ fvetimu Dominiku, in ga je ponishno probl v’ klofh- ter vseli. Bil je uflifhan, ako ravno je bil bar le petnajb let. s Sveti Peter je v’ klofbtru shivel po vlih sapovedib, in je fkerbel nar poboshnifhi minihe pofnemati. Prefilna go- rezhob v’ pokorjenji mu je napravila nevarno kolesen, is ktere ga je Bog refhil. Potlej je shivel v’ pokori tako modro , de je fvoje telo pokoril, pa ne umoril. V’ klofbtru fe je prid¬ no uzliil , in ^veliko uzhenob dofegel. 4 Sveti Peter, poln fofebne modrobi in gorezhe bo- gabojezhobi, je bil permoran mafhnikovo po- bezhenje prejeti, in osnanovati befedo bo- shjo. y e f saljubljen v’ Boga je gorezhe, pa buli ljubesnjivo osnanoval refnize katolfhke zerkve, in terdovratne ferza fo fe mu rade 'dajale. Njegovi oblabniki fo bili tiga slo ve- bdi, in fo ga pofhiljali v’ mnoge meba osna- uovat pokore; njegovi fveli in ognjeni nauki II. 14 210 fo bili filno mozhni, ker fo vli vidili tudi njegovo bogahojezhe shivljenje. t Sveti Peter je vedno profil Boga gnado fvojo kri preliti sa njegovo zhaii. Preden je bil uliifhan, ga je zhudno ponishevanje oki- fkalo. Dokler je bil v’ meftu Komu, je bil od nekterih hudobnih krivizhno satoshen, Nje¬ govi oblaftniki fo ga vprafhali, ali je to ref ali ne? Odgovoril je fploh: ,, t Sim nevreden zhlovek in velik grefhnik.“ Njegove ponish- ne befede fo perpomogle ga kriviga fposnati: poflali fo ga v’ drug klofhter, mu prepove¬ dali mafhevati, in ga obfodili dolgo zhafa v’ pokori shiveti. c Sveti Peter fe je ponishno podvergel tej veliki pokori, ker je bil lazhen ponishevanja. Zhes nekaj zhafa fo oblaftniki svedili njegovo nedolshnoft, ga poklizali v’ Kom, pred njim fposnali fvojo smoto v in ga v’ vifoki zhafti imeli. Papesh Gregori IX. je svedil Petrovo gorezhoft sa katolfhko vero, ga je poftavil oglednika in preifkavza krivo- verzov v’ mellu Milanu ali Majlandu in v’ blisk' nih krajih. Krivoverzi, kteri fo ga fhe prej fovrashilifo bili sdaj fhe huje rasferdeni, i 11 fo fklenili ga umoriti. Svedil je njih fklep, pa fe ni nizh bal, ker je rad umeri sa boskjo zhaft. Eniga dne je fhel is Majlanda v’ Kom v’ drushbi dobriga miniha. Krivoverzi fo bi' li naftavljeni ga umoriti: njih eden, imenovali Korin, je fvetiga, Petra s’ mezhem dvakrat p° glavi mahnil, in tudi njegoviga tovarfha fmert- no ranil. 4 Sveti Peter v’ sadnji uri je molk li Apoftolfko vero, ktere fe je bil fhe otrok nau- zhi!; takrat je neufmiljeni krivoveriz s’ rae- 0 z bero prebodel njegove ledja, in je safpal v’ e Gofpodu fhefti dan maliga travna, v’ letu f' 1202. Zhes ene dni je tudi njegov tavarfh umeri. N a n k. j «Slabi sanizhujejo dobre , vender ne vjelej. t Sveti Peter je bil sanizhevan, fovrasben in umorjen od hudobnih krivoverzov, ker je neisrezheno fkerbel sa katolfhko vero. Ne le on, tudi drugi fo bili in fo fhe fovraslieni in preganjani savoljo pravize. Jesuf je rekel fvojim uzhenzam : ,,stko bi vi jvelovi bili j bi vaj' jvet ljubil', ker pa nijie jvelovi, temuzh jun jejt vaj od fveta odlozhi/, sa liga voljo vaj jvet jovrashi.“ Jan. i 5 , 19. Ne more biti refnizhna in kanovi tna save- sa med hudobnim in poboshnim. Ljubesen *n edinoft isvira is enakih rr.ifel in enaziga ve¬ denja. Lahko je savesa med dvema enaziga ferza; pa dva zhloveka, ki enako ne miflita, ba hitro vfak febi. Vem, tudi grefhniki fe 111 e d feboj prepirajo in fovrashijo, kader jim drugi hozhejo prevseti ali braniti, kar njili poshelenju dopade; vender je loshe edinoft jned dvema hudobnima, ko med hudobnim ln dobrim. Nikoli fe ne sanafhaj na prijasnofi; budobnesha, ker njegova ljubesen do tebe ni 212 zhika, ni fveta: on te ne ljubi savoljo Bog«, ampak savoljo febe; on te bo ljubil ali fo- vrashil, kakor mu bo prav, in ne bo nikoli llanoviten. Zhe flushifb Bogu, in fe pravize dershifh, bo tvoje shivljenje njegovo fvarje- nje; kako boka prijatla? Ravno to govori fveti Pavel: ,, Kakofhno edinojt ima pravizlv noji s ’ nepravizhnojtjo? ali hakofhno io- varfhijo luzh J ’ temo? II. Kor. 6 , 14. To ti je rezheno, de ne imej nepotrebne savese f’ hudobnim zhlovekam, tli de fe ne pohujfhaj, ako li od njega sanizhevan. Tedaj ubogaj modriga: ,,Drushi fe f fvetimi na fvetu, f tazimi, kteri Boga hvalijo , in ne ofta- ni v ’ smoli hudobnih Sirah 17, 2 5 . 26. 4 Slabi sanizbujejo dobre, vender ne vfe- lej. 4 Slabi ne ljubijo dobrih, vender fpofhtu- jejo fkoraj permorani njih refnizhno pobosh- noft, zhifto pravizo, in v’ potrebi fe sanafha- jo na-nje. Ti pridno fpolnuj dolshnofti fvo- jiga kanu, bodi perljuden is zhike Ijubesni, ne bodi hinaviz ali svijazhen, uzhi ljubesnji- vo, fvari pravizhno, bodi ufmiljen s’ blisk nim, preterpi flabofti drusih, bersdaj fvo) jesik, de hudiga ne govori, pravizhen bod) v’ vfim; zhe tako shivifh, le verjemi, de te bodo tudi flabi v’ miru pufhali. Ravno tako ob kratkim govori fveti Pet«- • „ 7 b je volja boshja , de s' dobrimi deli «jla samafhite nefpametnim in neumnim ljudem I. Peto 2 , i5. k b 1 '! r d n 1 I r c 1 c j 1 i t ] \ 2l3 flj Morebiti veliko terpifh pred drugimi, o- ker je tvoja bogabojezhoft ali poboshnoft Tla- ili La, hinavTka, famopafhna, zbudna, ne pa ze refnizhna. Morebiti fi poboshen le pred Tvo- e- jimi ozhimi, le po Tvoji volji; vfe bozhefh po¬ ri ravnati po Tvojih zhudnih miTlih, in sato ne h- dajeTh blishnimu pokoja. PraviTh: „Hudob- o- ni me Tovrashijo savoljo pravizepa more¬ ni Liti te Tovrashijo in sanizhujejo , ker bozbeTh ;e poboshen biti, defiravno nifi. ( Slabi vidijo j, nad teboj ljubesen do Tvela, kteriga s’ beTe- ij do sanizhujeTh; te vidijo nizhemerniga, zhud- , niga, Terditiga, prepirljiviga, prevsetniga, defiravno fi. pogofto per Tpovedi in per obha¬ jilu: kako samorejo od tebe dobro govoriti? PraviTh: „ t Slabi Tovrashijo mojo pobosh¬ noft ;« pa morebiti Tovrashijo tvojo hinavThi- no, ktera ne dopade ne Bogu, ne ljudem, ampak le tebi. Zhe hudobni trojo pobosh- noft Tovrashijo is hudiga Terza, od kod je pa 1°, de tudi dobri ne morejo per tebi pokojno shiveti? t So tedaj vfi Tlabi, ti Tam poboshen, Tama poboshna? PraviTh: „Naj bo Bogu v’ zhaft, kar terpim.“ To je prav, de Boga hvaliTh; pa morebiti T’ tem Tebe hvaliTh, ali h’°jo hinavThino perkrivaTh. Dobro je in dolshnoft savoljo pravize preganjanje terpeti; Pa Te moreTh tudi varovati preganjanje dru- S1 h saTlushiti. PremiTli Tebe, de ne boTh od kinavTke poboshnofti sapeljan. HinavTko po- boshne popiTuje Tveti Pavel rekozh: „Bodo n’ P 0 /lednjih dneh ljudje , liter i bodo jebe - 214 — ljubili , lakomni, bahazhi, prcvselni ; bodo Ji'er podobo poboslmojti imeli , v' refnizi pa bodo bres nje. t Se smiraj nzhe , vender k ’ Jposnanju rejhize ne pridejo .“ II. Tim. 3) l — 6'. M o l i t e v. O moj Bog! zhe premiflim ehivljenje tvojiga ljubiga 4 Sinu in fyojiga Gofpoda Jesu- fa, in pa shivljenje tvojih fvetnikov, bi fo po njem v’ refnizi shiveli 5 vidim fvoje velike fla- bofti. Ti me uzhe, de je refnizhna poboshnoll v’ ljubesni, v’ poterpeshljivofti, v’ ponishnofli, v’ vfih zliednoftih sapopadena; jeft pa lim po- boshen, kader, kakor in kolikor hozhem, in ne po vfih tvojih sapovedih. 4 Sveti Peter! uzbi me pravizhno shiveli po vfih sapovedih, sakaj to je prava poboshnoft. t Sprofi mi gna- do fvoje hudo poshelenje premagovati, ker bres liga ni refnizbne poboshnofti. 4 Si boni slo persadeval po volji boshji shiveti, sa zhaft bosbjo veliko fkerbeti, in v’ refnizi Bogu flu- sbiti, de obljubljeno plazhilo vsliivam veko¬ maj. Amen. n fl k d o fl o t j J 3l5 XXX. dan maliga travna* t Sveta Katarina Jšijenzharika , deviza. j^veta Katarina je Bila rojena v’ Tofhkani r’ medu t Sijeni, v’ letu i 347 oc l katolfhkih kar- fhev, kteri fo f’ trudam shivili febe in otro¬ ke. Sh'e v’ majhni karoki je bila fofebno mo¬ dra; tudi je bila pokorna, pokreshna, in je obetala vfe dobro. Od Jesufa rasfvetljena fposna vrednok devifhtva, in mu ga je terdno obljubila; tudi je slo zhakila mogozhno ma¬ ter in zhiko devizo Marijo; Jesufa in Marijo je vedno v’ ferzu nolila. De bi zhika okala, Jesufu in Marii dopadla; je rada molila, v’ famoti shivela, fe pogoko pokila , radovidnofl: premagovala, in fe ponishno nolila. Nje kar- fhi fo bili lizer dobri, vender fhe premalo rasfvetljeni; nifo jim dopadle njena ponishna nofha in njene dolge molitve, nadleshevali fo jo oni in fhe veliko bolj drugi pofvetni ljudje. Doki je perterpela od vlih krani, od domazhih in od drusih, in nikoli ji ni bilo udrii. Dekliza Katarina je imela fekro, kte- ro je perferzhno ljubila. Ta ji je rekla; Lju- lia moja fekra! sakaj shalifh karfhe f’ fvojo peeponishno nofho? fej oni nozhejo, de bi h rasujsdana bila, temuzh de bi fe le nolila, ko fe nofijo druge dekleta: ubogaj jih.“ De¬ kle Katarina fe je nekaj vdala, pa bcrsh fpos- nala nevarno fkufhnjavo, in fpet nofi ponish- si ne oblazhila. 4 Starfhi vidibi njeno ftanovitnoll, b fo fposnali, de je to od Boga, in fo jenjali ji b nadleshni biti. Is Mlada deldiza Katarina je zhedalje bolj 1 fposnavala sapeljivoft in nevarnoft fhumezhi- v ga fveta; sato je shelela iti v’ klofhter, de bi b pokojno Bogu flushila. Perpravljala fe je do- t ma h’ klofhterfkimu shivljenju s’ vlimi dobri- r mi deli. 4 Silno ojftro je shivela, na golih r tleh leshala, dolgo molila, malo kruha in j frove seli v’ shivesh imela. De bi v’ dobrim 1 ftanovitna ollala, je pogofto k’ fpovedi hodi- 1 la, vfe fkrivnofti fvojiga ferza fpovedniku ra- ] sodevala, in ga rada v’ vfih rezheh ubogala. Tudi je na befede fvojiga modriga fpovedni- ka fvoje flabo telo mezhji pokorila, de bi ga ob sdravje ne perpravila. t Skerbela je v’ vlim fvojo voljo boshji volji podvrezhi, kar je nar potrebnifhi pokorjenje. Potlej je fhla v’ klofh¬ ter, kjer je vlim drugim bila rasgled v/iga do- briga, fofebno pak velike pokorfliine in po- terpeshljivofti. Njeni zhifti duflii nar huji te- sbava fo bile nadleshne fkufhnjave hudizhe- ve; v’ tih je s’ mozhnim ferzhnim vpitjem kli- zala v’ Jesufa in v’ Marijo, in je vfelej preje¬ la mogozhno pomozh. De bi je hude fkufhnja¬ ve ne premogle, je f’ fvetam fvojiga fpoved- | nika pogofto perftopala k’ fvetimu obhajilu, ( ktero je mozh, hramba in vefelje bogaboje- zbih dufh. Njeno vojfkovanje soper nadlesh¬ ne fkufhnjave je bilo veliko zhafa ; pa njena sh- A i ; °! i li¬ hi lo¬ m¬ ili in m i- i. i- a i p — 217 — srelloba je od uTmiljeniga Boga dofegla lju- besnjiv mir. Ako ravno je mir vshivala, je bila vender vTelej slo ponishna, ker je vedi- la, de ponishnoil fproli pomozh soper Tku- fhnjave, in ohrani sadobljeni mir. Bila je v’ vlih rezheh ponishna: Tvoje nenavadne do¬ bre dela je pred drugimi fkrivala; kar je ozhi- tno dobriga Ilorila, je shelela, de bi viim nes- nano bilo ; tudi nehvaleshnim je llanovitno po¬ magala, ker je hotla le Bogu dopafti. Bog je dal letej Tvoji svefti ponishni flushabnfei fo- febne zhesnatorne darove, sa ktere je bila hvaleshna Bogu; nikdar pa Te savoljo njih ni povifhevala ali hvalila, ali do Tebe dopade- nja imela. Njena refnizhna Tvetoll je bila fposnana od vlih, tudi od papeshev, kteri To ji fofebne opravke narozhali, ker To upali v’ njeno veliko modroll. Ta fveta, modra in zhudodelna deviza je umerla v’ Rimu le tri in tridefet let dara, devet in dvajfeti dan ma- liga travna, v’ letu i3o8. Nje fveto truplo je bilo zhaftito pokopano, in Bog je njeno To- Tebno Tvetoll s’ velikimi zhudeshi rasosnanil. Nauk. kteri je bil krishan, je sdaj na defnizi ozhe- tovi, in bo prifhel na oblakih vlih ljudi f°' dit.“ Nekaj Judov je verovalo v’ njegove he- fede, in fo savpili: ,,Hvala bodi Davidovi- mu linu! Duhovfhina pa in fariseji fo bih j lilno rasferdeni; popadli fo ga, in doli vergh- Ker ni prezej umeri, je fhe pokleknil, in klezhe profil sa fvoje fovrashnike. Veliki du¬ hoven Ana je napravil ljuditvo, de ga sdaj 225 kamnjajo: eden smed njih ga je neufmiljeno udaril v’ glavo, de per tej prizhi ugafne. Sra- ven tempeljna fo ga pokopali* 4 Sveti Jakop je bil Jerusalemfki fhkof devet ih dvajfet let, fheft in devetdefet let ftar je umeri. Od tiga fvetiga apoftelna je lift pifan vlim vernim? poln potrebnih naukov. N a n k. Od fposnanja Jesujoviga. Jesufa fposnati ni lahko. Jesufa fposnati fe pravi ne le va-nj verovati, ampak ga tu¬ di is vliga ferza ljubiti, in v’ njegovi flushbi ftanovitno shiveti. Vti apoftelni fo Verovali? kar je Peter fposnal: „Ti ti Kriftuf, t Sin shivi- ga Boga.“ Vti fo va-nj verovali, vender jim je per sadnji vezherji rekel: ..udko bi mene posnali , bi tudi mojiga Ozheta posnaln Toliko zhafa jun per vaj , in me fbe ne po- snale?“ Jan. i4? 7* 9* Zhudno je to! Sakaj fo bili apoftelni fvarjeni, ker fo vender prav verovali od njega ? Pravizhno fo bili fvarjeni, ker fo fhe premalo fposhali njegovo heisre- zheno ljubesen, in premalo bili ftanovitni v’ njegovi flushbi. De je bilo to ref, fe je kma- 1° potlej vidilo, ker fo ga sapuftili, fe framo- v 'ali njegovi uzhenzi biti, ako ravno fo vedili? de je t Sin boshji in odrefhnik fveta. Veliko je tazih, kteri vedo in ne vedo, posnanjo in ne posnajo. . Nehvaleshnimu olro- II. j 6 226 ku pravimo: „Ne fposnafh, koliko fi fvojim ftarfhem dolshen, ki jih nehvaleshno slialifh.“ Vender ve: de je veliko dobriga od njih pre¬ jel. Terdovratni grefhnik ve, de je dufha edina in neumerjozha, de je vezhno svelizha- nje nar vezhi frezha, in vezhno pogubljenje nar huji nefrezlia; vender je flep, ker ljubi greh: hoji fe pekla, vender lili radovoljno v’ pekel. Ravno tako je fposnanje Jesufovo per nekterih kriftjanih. Verujejo lizer va-nj, vedo, de je vfe ljubesni in fluslibe vreden; vender ga ne ljubijo, in mu ne flushijo, ga shalijo, sanizhujejo, in teptajo njegovo freto kri. Neverniki Jesufa zelo nizh ne posnajo, flabi kriltjani ga posnajo s’ nerodovitno vero, le bogabojezhi kriftjani ga v’ refnizi fposnajo s’ vfo ljubesnijo in pokorfhino. Kteri v’ fveti veri flabo shive, fo vredni fvarezhih befedi fvetiga Pavla: „Govore , de Boga posnajo', ali j’ deli laje , Iter Jo nagnjujni , in h' nobenimu dobrimu dela nifo perpravni“ Tit. i , 16. . Ljubi krilljan; ne le po imenu, ampak v’ refnizi fposnaj Boga in Jesufa. Ti vefh, de je Jesuf rojen, je shivel in umeri is ljube¬ sni do vfiga zhlovefhtva; vefh de je vfe lju¬ besni , hvale in flushbe vreden: ljubi ga te¬ daj , in flushi mu is vfiga ferza. 4 Sveti Av- gufhtin pravi: „Malokteri sanizhuje sdaj Je¬ sufa s’ befedo, dofti pa jih je, ki ga sanizhuje¬ jo f’ flabim shivljenjem.“ Le v’ fvetim Puhu ali s’ rasfvetljenjem gnade fvetiga Duha fpo' snafh Jesufa prav. Prdii L res nehanja gnati o , de Jesufove dobrote omezhe tvoje terdovratnO ferze, in ga s’ ljuhesnijo napolnijo. Zhe 110- zhefh Jesufa f’ popolno pokorfhino fposnati, bofh saflifhal od njega: „Te ne posnam, poj¬ di od mene v’ vezhni ogenj!“ Naj bo tvoje sliivljenje Jesufovimu slav¬ ljenju podobno; le tabo bofh pokasal, de Je¬ sufa fposnafh. Premifhljuj njegovo neisrezhe- no ljubesen do tebe, de ga ljubifh is vliga ferza; premifhljuj njegove fvete rane, de hoje grefhno telo pohorifh ; premifhljuj nje¬ govo fveto prelito kri, de fe greha bojifh, in ga obshalujefh; premifhljuj njegovo sa- framovavno fmert na . krishi, de fe ne bojifh sanizhevanja savoljo njegoviga prefvetiga ime¬ na, premifhljuj njegovo krotkrolt in ufmilje- no profhnjo na krishi, de Ji blishnimu ufmi- Ijen, in fovrashiiikam odpufliafh! premifhljuj njegove fvete sglede in zhifte nauke j de po njih shivifh. Tako pokashefh, de ga fpo¬ snafh, in bofh svelizhan. Zhe febi in fvetit flushifh, zhe Ji fushen fvojiga gerdiga poshe- lenja, zhe fe framujefh po njem shiveli, zhe sanizhujefh njegovo prijatelAvo j kako fmefh rezhi: j^Sposnam Jesufa Premifli befede h etiga Janesa: ,,Kdor pravit, de Boga Jpo- s na , njegovih sapoved pa ne fpolnnje; je iashnik , in ref nize ni n’ njem.“ I. Jan. 2 . 4- Ravno to je tebi rezheno, ako Ji v’ fveti 'eri Jesufovi, pa Jesufu pokorno ne shivifh. 228 Molite v. O moj Jesuf! vfe verujem , kar me zer- kev uzhi od tvoje boshje natore, od tvojiga rojftva, tvojiga shivljenja, tvoje fmerti, tvo¬ jiga vftajenja in vfiga ; vender te ne fposnam, ker je moje ferze merslo do tebe, moje shiv- ljenje ni po tvojih naukih, in ne ifhem tebi dopafti. S’ jesikam le fim te Iposnal in hva¬ lil, moje shivljenje pa te je sanizhevalo. Ka- kofhno saflushenje je bilo to, ker fim le ime¬ noval Gofpoda ? Veroval lizer in imenoval fim te Gofpoda? moje ferze pa je bilo'delezh od tebe; drusim gofpodam fim flufhil, kteri mi vofhijo pogubljenje. Tim fim dal fvoje ferze, tebi prašno zhefhenje; tim fim flushil, tebi prasne obljube delal. Odpulli mi, o Je¬ suf ! odpri moje ozhi, de vidijo tvojo vred- noft; ushgi moje ferze, de hvaleshno fposna tvoje dobrote; napolni me s’ ljubesnijo , de po sgledu tvojih fvetih apoftelnov Filipa in Jakopa tebi shivim, tebi flushim, sa tvoje zhafl fkerbim, savoljo tvojiga imena terpim* in v’ tem oftanem ftanoviten, de tudi po fmer- ti ne bodem od tebe odlozhen. Amen. II. dan veliziga travna. ^veti Atanasi, fhkof in zerkveni nzhenik. ^reti Atanasi, fteber katolfhke vere, je bil rojen v’ Alekfandrii v’ velizim medu Egiptov- fke deshele. t Sveti Alekfander, fhkof tiftiga mefta, ga je fhe mladiga k’ febi vsel, ga sre- dil v’ boshjim ftrahu, in poftavil med zerkve- ne flushabnike. t Sveti Atanasi je bil filno uzhen in nepremaglive ferzhnofti v’ savrazhe- vanji hudobnih krivoverzov, kteri fo tajili boshjo natoro Jesufovo. Sa tega voljo fo ga krivoverzi slo fovrashili, sheleli umoriti, in preganjali do fmerli. Njih hudobno ferze je bilo fhe huje rasferdeno, kader fo vidili, de je po fmerti fvetiga fhkofa Alekfandra od du- bovfhine in verniga ljudftva fhkof tifliga po- glavitniga mefta in tifte fhkofije bil ivsoljen. ,Sveti Atanasi fe je preftrafliil te vifoke flush- be, in fe je fkril; pa nafhli fo ga, vefelo peljali v’ mefto, in sa fhkofa poshegnali po na- v »cii katolfhke zerkve. 4 Sveti Atanasi, akorav- 11 o fhkof perve fhkofije sa Rimfko , je bil vef i ponishen v’ fvoji veliki oblafti; njegova do¬ bra dufha fe mu je vidila na prijasnim obra- su ; vfim potrebnim je po fvoji mozbi poma- gel, fofebno pa bolnim dufham. Vedno je esnanoval boshjo befedo, molil gorezhe sa grefluiike, f’ fvetjm sgledam dajal ferzhnoft pravizhno shiveti. Molitev, poft, ufmiljenje, modroft, praviza, refniza, ponishnoft, fer- zhnoft, ftanovitnoft in vfe druge zhednofti fo bile v’ njem. Krivoverzi fo ga is nevofhljivo- fti in fovrafhtva satoshili per zefarji Konfhtan- tinu , kteri, defiravno dober, jim je verjel, in ga v’ fhtrafnigo poflal na Franzofko filno delezh od njegove fhkofije, Krivoverzi fo bili te fhtrafnige grosno vefeli, pravoverniki pa lilno shaloftni. Zefar je v’ bolesni fposnal krivizo, ktero mu je ftoril, in je sapovedal ga zhaftito poflati nafaj v’ Alekfandrijo. Nje¬ gove ovzhize fo bile s’ velikim vefeljem na¬ polnjene ob njegovim prihodu; njegovi fo- vrashniki pa fo bili oframoteni, vender ne pololasheni. Hudo fo ga satoshili per pape- shi in tudi per zefarji Konfhanzju , de bi ga pogubili. ^Sveti Atanasi je fhol v’ Rim, kjer je bila njegova nedolshnoft in fvetoft fposna- na. Tudi zefar jo je fposnal; veuder fo ga potlej fpet nadrasbili soper njega. t Sveti Ata¬ nasi je bil v’ fmertni nevarnofti; pobegnil j® torej v’ pufhavo, ondi dolgo prebival, in fp 1 ' fal veliko uzhenih bukev sa katolfhko vero soper krivoverftvo. Pod zefarjem Julijanam je fpet nasaj fhel v’ fvojo fhkofijo, in njego¬ ve ovzhize fo ga zhaftito fprejele. t Sveti Grego- ri Nazjartzhan prizhuje: ,,Noben zefar, prema¬ ga viz vfth fovrashnikov, ni bil tako zhaftito od podloshnikov fprejet, kakor fveti fhkof Atanasi od fvojib. 44 V/im fvojim krivizbnin 1 fovrashnikam je is ferza odpuftil. in vlim je bd 2>3l dober, de bi vfe svelizhal. Pa fpet ni bil dolgo v’ miru pufhen: budo fo ga preganja¬ li, in tudi umoriti ifkali. ^Skrival fe je pred fovrashniki, in Bog ga je obvaroval. Na sad- nje je fhel nasaj v’ Alekfandrijo, in doma mirno umeri v’ letu 373 . 4 Sveti Atanasi je bil fhkof fheft in fhtiridefet let, vedno v’ ve- lizih brilkoftik, smiraj fovrashen in preganjan od krivoverzov, pa nikdar premagan; salo je od ufmiljeniga in pravizhniga Boga veliko plazhilo prejel. Nauk. 4 prej flabi, maloverni in neflariovitni, fo po mogozhni gnadi fvetiga Duha bili terdni, modli in ftanovitni. t Slabi zhlovek vfe samo- r e, ako je Bog s’ njim. Salo je fveti Pavel djal: „VJe samorem v' njem , kteri mi moz/i Filip. 4, i3. To je tebi rezheno, de u pafh v’ gnado fvetiga Duha, in gorezhe pro¬ fil jo sadobiti. Sato fe perpravljaj prav fkerh- 202 no k’ binkufhtnim prasnikam, de obilnoft gna- de prejmefh, in tudi potlej ftanovitno proli, de zhedalje vezh gnade dobivafh. De loshej fposnafh potrebo gnade fveti- ga Duha, premifli flaboft apoftelnov pred pri- hodam fvetiga Duha. Bili fo per Jesufu ko otrozi per dobrim ozhetu, poflufhali fo nje¬ gove fvete nauke, vidili njegove velike zhu- deshe, prej jim je bilo rezheno od njegove fmerti in njegoviga vftajenja: vender fo le malo umeli, fe pohujfhali nad njegovo fmert- jo, in komaj fvojim ozhem verjeli, de je od fmerti vftal. Kader fo pa fvetiga Duha bi¬ li prejeli, fo bili prerojeni; modri, fer- zhni in ftanovitni fo bili, nepreftrafheno ho¬ dili pred oblaftnike, in vefelo umerli sa nau¬ ke Jesufove. Kai menifh, fo bili li uzhenzi fofebno flabi ljudje? Ne, temuzh njih flaboft je flaboft vfiga zhlovefhlva,. in njih flaboft uzhi, kakofhen je zhlovek bres gnade fvetiga Duha. Jesuf bi jim bil lahko prej dal obilnoft gnade, pa ni hotel, de bi v’ shivo zhutili fvojo veliko flaboft, in potlej fposnali zhudno mozh gnade fvetiga Duha. Salo je prej fhel od njih, de bi bili farni febi prepufheni, do bi v’ velikim ftrahu premifhljevali fvojo flaboft, in potlej bolje fposnali mozh gnade fvetiga * Duha. t Sveti Pavel pravi: ,, Upamo v ’ Boga po Jesufu Krijiufu , ne kakor de bi mi pre¬ mogli Jami is febe kaj mi/liti, temuzh najba premoshnoft je is Boga,“ IT. Kor. 3, 4, 5, [Ja¬ fi, ti- ri¬ to e. li¬ re le t. d i t t Ponishnoll, ktera isvira is refnizhniga fposnanja fvoje velike flabolli, je potrebna perprava gnado fvetiga Duha prejeti. Pre- mifli fvoje sapeljivo nagnjenje v’ greh, fvoje svijazhno ferze, fvoje smole, fvojo nevednoft in neftanovrtnoll, de fe refnizhno ponishujefh, le v’ mozh gnade boshje upafh, in jo profifh, Nar lepfhi nauki, tudi veliki zhudeshi ti ne pomagajo bres zhesnatorne pomozbi gnade koshje. Hudo poshelenje, sapeljivofl: flabili, pohujfhanje hudobnih, pozhutne dobrote in druge mnoge fkufhnjave te filno lahko sape- ljejo, odvernejo od Boga, in pogube. Poni- shuj fe, in proli sa gnado, ker je sapifano: »Mo¬ litev ponislmiga bo oblake prederla.“ Sirah. -35, 2i. Proli gnade fvetiga Duha. Ako refni- zlino fposnafh fvojo veliko flaboft, fpazhenofi: >a nevarnoft, ne hofh jenjal klizati v’ fvetiga Buha, de naj ti po Jesufu Krihufu T fvojo gnado pomaga, ker brcs nje ni svelizhanja. I fak zhaf proli, fofebno pa sdaj , ko fe bli¬ skajo binkufhlni prašniki. Glej, Jesuf je bil hojim apoftelnam fvetiga Duha obljubil, ven- ‘ler fo bili shrani v’ molitvis’ gorezho mo¬ litvijo fo fe perpravljali prejeti she obljublje¬ na fvetiga Duha. Proli tudi ti, pa gorezhe in ftanovitno. Pofnemaj Davida, kteri od fe- ke prizhuje : tebi, o Bog! Jtegajem Jvo- B roke; moja dujha je ko Juha semlja P r ed teboj. “ Pf. 142, 6’. Proli saupno in ftanovitno, ker Jesuf obljubi: „ Ozke ncbefh- — 2 34 — hi jim bo dobriga Daha dal , kleri ga pro- P Luk. 11, i 3 . P Perpravljaj fe k’ binkufhtnim prasnikam P po sgledu apoftelnov. Oni fo fe odlozhili od )' fhumezhiga fveta, fo bili v’ famoti do priho- 0 da fvetiga Duha, fo gorezhe molili, in ozhi- fhevali fvoje ferze, de bi obilnifhi gnado pre¬ jeli. Tako tudi ti ftori. Vem , fam fveti Duh j' te bres tvojiga persadevanja samore perpra- viti; pa tudi ti delaj s’ vfo mozhjo, kolikor * samorefh. Menim, nifi od Boga sapufhen, de bi nobene zhesnatorne pomozhi ne imel: tedaj lozhi fe od vfiga nepotrebniga nepoko- jaj sbivi, kolikor samorefh, v’ famoti; pre¬ maguj fvoje flabohi; klizhi v’ fvetiga Duha, de obilnofi: njegove gnade prejmefh. Molitev. O fveti Duh! pridi, pridi v’ me; ras- fvetli, oshivi, rasvefeli mojo temno ubogo dufho. Bres tebe nizh dobriga iloriti ne sa- morem, temuzh le grefhiti , in fe pogubiti- Naj flifhim lepe nauke, naj vidim fvete sgle- de, ali kar koli li bodi dobriga, mi ne more pomagati, zhe li ne omezhifh mojiga ferza. Zhe ti pridefh f’ fvojo mogozhno gnado v me, bom rasfvetljen, moder, priden, bogabo- jezh , llanovilen in poln vfiga dobriga. Pridi, pridi, fveti Duh! f’ fvojimi darmi, in nikoli me ne sapulti. Moja dufha' je nezhedno pi' c ' bivalifhe tvojiga velizhaftva, pa ti jo ozliifti in 235 perpravi; tudi jeli li bom f’ tvojo pomozhjo persadeval jo perpraviti, de ti bo prijetno prebivalifhe. Kar koli sadershuje, ali sanizhu- je, ali flabi tvojo gnado, hozhem fkerbno opuftiti; kar mi loshej nakloni tvojo miloft, bom ftoril; kar te preganja is mojiga ferza, tiftiga fe hozhem varovati, de pridefh, in ofta- nefli v’ meni. t Sveli apokelni! pomagajte mi 1’ Tvojimi profhnjami; fveti Atanasi! perftopi mi k’ pomozhi, de bodo moje profhnje ufli- fliane. Amen. III. dan veliziga travna. Snajdenje fvetiga krisha. (Sveti krisb, na kterim je Jesuf umeri, je bil snajden v’ Jerusalemu od fvete zefarize He¬ lene, ktera je bila mati Konfhtantina, pervi- ga verniga zefarja. t Sveta zerkev je bila oko¬ li tri Jlo let preganjana od nevernih zefarjev, P a pod mogozhnim zefarjam Konfhtantinam je dofegla mir. Zefar Konfhtantin je is hva- leshnofli do Boga, kteri mu je v’ hudi vojfkni bi' pomagal, pravo Jesufovo vero fprejel, njo in njegove nameftnike zhaftil, in fofebno ipofhtoval tudi kraje od Jesufove prizhijozho- 11* pofvezhene. Sapovedal je na hribu rr.er- 1'afhkih glav, kjer je bil Jesuf krishan in 236 pokopan, veliko zerkev fosidali, in to fveto delo narozhil fvetimu Makarju, Jerusalemfki- niu fhkofu. t Sveta Helena, njegova mati, ako ravno she bliso ofemdefet let ftara, je fhla v’ Jerusalem, de bi bilo svello dopolnjeno, kar je zefar, njen lin, sapovedal. Kader je bila prifhla v’ Jerusalem, fo fe v’ nji mozhne shelje obudovala, in bolj in bolj rallle fve- ti Jesufov krish najti. Neisrezheno veliko fi je persadela, in vfe kraje okoli Jerusalema je preifkala, kjer je bilo upanje fveti krish najti; pa vfa njena fkerb je bila sallonj. 0- prafhevala je kriftjane, ki fo v’ Jerusalemu prebivali; pa oni ji nifo vedili povedati, ker je bilo po Jesufovi fmerti slie trilto let, sra- ven tiga dolsiga zhafa fo neverniki in Judje fkrivali in rasdjali like kraje is fovrafhtva do Jesufa. Judje fo bili krish Jesufov sraven njegoviga groba sakopali; grob pa fo bili ne¬ verniki f’ perltjo napolnili, in verhi njega fo¬ sidali tempelj lashnjivih bogov. Tudi na ver- hu hriba, kjer je Jesuf umeri, fo poftavili ma¬ lika, de bi verni kriftjani na-nj ne hodili mo¬ lit. t Svela Helena je ukasala oba malika po¬ dreti, in ondi globoko kopati. Kopali fo glo¬ boko in fhiroko, in fre.zhno nafhli grob Je' sufov. Ni mogozhe sapopafti, koliko fo bili tiga vefeli, slalti poboshna zefariza. Sdaj uka- she okoli fvetiga groba globoko kopati, in tri krishe najdejo, Jesufoviga namrezh m obeh rasbojnikov. Napif in fheblji fo bik odlozheni od krisha Jesufoviga, in nifo redi¬ li, M sh ze vi P 1 P f vi IV zl ti k k i t i j 'eto fki- iko 'hi« no, i e ine Ve¬ li ma ish 0- nu ier ra- en e- o- a- )- )■ )- l]e tlo — 237 — ]i, kteri smecl njih je Jesufov. t Sveti Thkof Makari je gorezhe profil Boga, de naj poka- she f’ zhudeshem Treti krish savoljo poboshne zcfarize in vfih vernih kriftjanov. Ukasal je vfe tri krishe. neki v’ mefto v’ hifho slo bolne gofpe. 4 S’ pervim in s’ drusim kinsham Te je pertaknejo, pa nizh ji ni bolje; ko To Te je pa P tretjim pertaknili, je osdravljena, in sdra- va bersh vkane. Osdravljena goTpa, Treti ThkoT Makari, Treta zeTariza Helena in rfi prizhijo- zhi To pokleknili, hvalili JesuTa, in molili Tre¬ ti krish, na klerirn je umeri. t Sreta zeTariza Helena je bila neisrezheno vefela Tvetiga krisha; bolj ga je bila vefela, kakor ko bi bil veT Tret v’ njeni oblaki. Vse- la je sa-Te nekoliko Tvetiga krisha, de ga je nefla finu KonThtantinu; drugo je pukila Tre- fimu ThkoTu Makarju. BerTh To Te napravili, •n zhakito zerkev v’ Jerusalemu sidali, ktera je bila* P poTebno zhakjo poTvezhena v’ letu 335. Va -njo To T-hranili Tveti krish, kteriga fo krikjani T’ poTebno zhakjo molili, to je, JesuTa, kteri je is velike ljubesni do vfiga zhlo- vefhtva hotel na Tvetim krishi umreti, in vTe °tlreThiti od hudizheve Tushnoki. Nauk. Od fpofktovanja in mozhi J. krisha. t Sveta zerkev je vTelej zhakila orodja Je- sufoviga terpljenja, ToTebno pa Tveti krish, — a58 — na kterim je umeri v’ odrefhenje vfiga zlilo- vefhtva. Zerkev ima navado per pofvezhe- vanji fleherne rezhi, per fveti malhi, per deljenji fvetih sakramentov in per drusih fve- tih opravilih krish delati. To dela is fpofh- tovanja do fvetiga krisha Jesufoviga in v’ nauk, de imajo vfe molitve in tudi fveti sakramenti le od fmerti Jesufove fvojo mozh. Ravno sa- to, de verni verujejo v’ saflushenje Jesufove fmerti na krishi, ga zerkev moli ali zhafti in je sapovedala fpomin obhajati snajdenja fve¬ tiga krisha. Sakaj zhafti zerkev fveti krish? Zhafti ga is ljubesni in fpofhtevanja do Jesufa, kteri je hotel na njem umreti. t Sveti Ambrosi pravi: „ t Sveta Helena zefariza je molila fveti krish; ni molila lefa, ampak Jesufa, nebefhkiga kra¬ lja in odrefhenika fveta, kteri je na njem vi- fel.“ To uzhi, kako morejo verni fveti krish moliti, moliti namrezh morejo Jesufa, kteri je umeri na njem. Ravno tako zhaftimo po¬ dobe fvetnikov: ne kakor de bi bile one farne na febi zhafti vredne, temuzh ker fo podohe boshjih prijatlov. Zhefhenje, ki fe fkashe fvetimu krishu, gre Jesufu odrefheniku ; zbali, ki fe fkashe podobam fvetnikov, gre njim, boshjim prijatlam. Verni kriftjani imajo navado fveti krish delati na zhelu, na uftih in na perfih rekozh: „V’ imenu Ozheta, c Sina in fvetiga Duha?’ To je fposnanje in prizhevanje fvete Troji* e in Jesufove fmerti na krishi. To je vfe kmalo, i — 23q — I in rada umerjem. Pokoplji truplo fvoje ma¬ tere, in moli sa mojo dufho. '°' bu ranziga Petra, kteri je bil she pred tremi 1 263 leti umeri. Per grobu je dolgo molil; potlej je vftal, ukasal perft odkopali do truge, tu¬ di trugo odpreti, in je savpil: „Peter! v’ imenu Ozheta, t Sina in fvetiga Duha vdani, in podj s’ rrienoj pred kralja, de refnizo go- vorifh! u Bog je uflifhal fvojiga flushabnika, in obudil Petra. Ta gre sa fhkofam pred kra¬ lja. t Silno veliko ljudi je bilo sraven; vli fo oftermeli, Boga hvalili, in fpremljali oba pred fodbo. Obujeni Peter je pred kraljem in dru- simi glafno prizheval rekozh : ,,Jeft fim pro¬ dal fhkofu t Staniflavu semljo, in plazhilo lim prejel ; moji nafledniki fo mu krivizhno nad- leshni. 1 * Kralj in fodnilti fo fposnali Petra; vfi prizhijozhi fo oftermeli, Boga hvalili, in fpremili Petra do groba, kjer je fpet v’ Go- fpodu safpal. Ta velik zhudeshi je kralja preftrafhil, pa ne fpreobernil; ko drugi Faraon je ter- dovraten oftal: shivel je tudi potlej lilno fla- bo in pohujfhljivo. 4 Sveti fhkof t Staniflav je vedno Boga profil sa njegovo fpreobernjenje; tudi ga je ljubesnjivo fvaril, pa saftonj. Ker ' fe to nizh ni pomagalo, ga je odlozhil od drushbe vernih. Kralj je bil vef rasferden, je fklenil fvojiga ufmiljeniga sdravnika umo¬ riti. ( Shkof je po prijatlih to svedil, in fhel ] s mefta v’ neko ne daljno zerkev fvetiga Mi¬ haela mafhevat sa fpreobernjenje terdovrat- n ’ga kralja, Neufmiljeni kralj hiti bersh sa n jitn, in pofhlje fvoje foldate, ga ravno ko mafhuje umorit. t Soldalje ftopijo v’ zerkev , — 264 — pa od boshje mozhi sadershani nifo samogli fpolniti krivizhniga povelja. Kralj gre fam v’ zerkev, In je fvetiga fhkofa s’ mezhem po glavi mahnil in umoril. Neufmiljenimu kra¬ lju to fhe ni bilo sadoki; na kofze sapove nje¬ govo fveto truplo rasfekati, in po polji ras- metati. Poboshni verni fo te kofze pobrali, in ravno v’ tiki zerkvi fvetiga Mihaela poko¬ pali. Tako je bil fveti fhkof ^Staniflar sa pra- vize voljo umorjen ofmi dan veliziga travna v’ lelu 1079, Veliko zhudeshev je bilo po njim od Boga korjenih, med kterimi je bilo tudi fpreobernjenje terdovratniga in neufmi- ljeniga kralja Boleflava. Nauk. Molitev je mozhna. kar profim. Amen. 267 VIII. dan veliziga travna* t Sveti Hilari fhkof. veli Hilari je bil rojen na Franžofkim r’ letu 401 otl bogatih ilarfhev, kleri fo ga sre- dili po obilnofti in vifokofti fvojiga llanu. Bil je uzhen; pa rfa njegova uzhenoft je bila po¬ li etna, sato nevredna per Bogu. t Sam je po¬ tlej fposnal: „Vifoki ftan in pofvetna modroft ne povifhujeta zhloveka; nar vezhi zhall je, zhe je kdo prav flushabnik boshji/ 4 Dofe- gel je vifoko fluslibo; te je bil vefel, salub- Ijen je bil v’ dobrote fveta, in le po imenu je kil kriftjan. t Sveli Honorat mu je bil v’ shlahti, ga je slo ljubil, in ga shelel fpreo- berniti: pa Hilari fe ni vdal ljubesnjimu opo- minjevanju ti ga perferzhniga prijatla. 4 Sve* ti Honorat vsame Ilovo od njega rekozh: ,,Do- fegel bom od Boga, kar od tebe ne morem/ 4 ( Shel je od njega, in llanovitno profil Boga sa njegovo fpreobernjenje. Ufmiljeni Bog je nllilhal profhnje fvojiga sveftiga flusbabnika, m je pofvetnimu Hilarju gnado dal. Grosno vojfkovanje je zhutil v’ ferzu; vender je s’ gnado boshjo premagal ljubesen do fveta, in le vdal Bogu. s Sam ponisbno fposna : ,,Ho¬ norat, moj dobri prijatel , ni omezhil mojiga terdovratniga ferza;* jokal je pred menoj, m We profil, de naj fvojo dufho svelizham, pa fim fe ubranil, in nefrezhno premagal: gnada boshja, ktero mi je on fprolil, je pod- vergla mojo puntarfko dufho, de hozhe Bogu svedo flushiti.“ Kader je bil Hilari popolnama fpreober- njeij, je fhel k’- Tvetimu Ilonoralu na mali otok. Lerins , in je per njem odal. Hilari je ozhitno pokasal, kakofhna je dufha od gna- de boslije fpreobernjena. Bil je vef ponishen, pokoren, bogabojezh; le ponishevanje in po- korjenje je ljubil, de bi bil Jesufu podoben. She v’ sazhetku je po vfih sapovedih shivel; nikdar ni od dobriga oddopil, temuzb zhe- dalje bolj je v’ vfim dobrim raftel. t Sveti Ho- norat je bil permoran fhkofiftvo meda Arela- te vseli. c Svetiga Hilarja je vsel sa pomagavza s’ Teboj. Kader je fveti Honoral umeri, je fve- ti Hilari hitel is meda v’ Tvojo ljubo Tamoto; pa mednani To tekli sa njim, ga dofhli, in ga nasaj peljali v’ medo, kjer je bil sa Thkofa po- Tvezhen v’ letu 4 2 9- Ni mogozhe popifati nje¬ gove fofebne Tvetodi, velike Tkerbi, nepre- drafhene Terzhnodi, neisrezhene ljubesni m drusih dobrih del tiga Tvetiga Thkofa. Bil j e ponishen, Terzhen, molzhezh, sgovoren, pn- jasen, ojder, kakor To ga ljudje potrebovali, ker je le boshje zhadi in svelizhanja dufh ved¬ no ifkal. Ako ravno je bil v’ obladi in v’ fker- bi pravi naflednik apodelnov, ga vender nifo vfi ljubili; satoshili zelo To ga per papeshi, Tvetim Leonu, de bi ga odvernili od Tvele ojdrodi, ktera grefhnikam ni dopadla: p a — 269 — oflal je v’ dobrim flanovitcn. Bil je poln gna- de fveliga Duha, in je befedo boshjo gorezhe osnanoval; pa flabi kriftjani ga nifo radi po- flufhali. Eno nedeljo po branji fvetiga evan- gelja fe je nekaj mlazbnih kriiljanov /previja¬ lo is zerkve, de bi pridige ne poflufhali; glafno jim je rekel: ,,Le pojdite is zerkve, pa povem vam, de is pekla ne boke mogli!"' Ta fveti fhkof je hotel rezhi, de sanizhevavzi befede bosbje v’ pekel pridejo na vekomaj. Nad tim refnizhnim govorjenjem fo fe pre- ftrafhili, nasaj fe vernili, in oliali per pridigi. Ravno to je rezhi vlim mlazhnim kriftjanam, kteri doma oftanejo, de bi boshje befede ne poflufhali, ali Roje okoli zerkve, ali fe med pridigo pogovarjajo , ali fe kako drugazhi fka- shejo sanizhevavze svelizhavnih naukov. t Sve- ti Hilari, od veliziga pokorjenja in vedniga terplenja oflabljen, je mirno umeri peli dan veliziga travna v’ letu 449* Nauk. Ne posabiti befede boshje. ( Sveti Hilari je prej sanizheval fvete nau- fvojiga bogabojezhiga prijatla Honorata, potlej pa jih je premifhljeval, in fe jim vdal. Kdor nozhe befede boshje poflufhati, je nar hudobnifhi, je is hudizha, pravi Kriftuf. Kaj P* ti pomaga poflufhati, ako posabifh? Ohra- ni in premifhljuj befedo boshjo, de ti bo bram- — 270 —— ba pred greham. Ne bodi v’ Thtevilu tiftih, Ji od kterih govori Tveli Pavel: „Eni fe smiraj ]< nzhe , vender A’ fposnanju refnize ne pri- fj de/o.“ II. Tiru. 3, 7. t SoTebno v’ TkuThnjavi L in v’ budi perloshnofti ne posabi befede bo- z shje, ker ii takrat njene pomozhi slo potre- ( ben. Ta nauk je Jesuf dal Tvojim uzhenzam 1 in vfim rekozh : „To fini vam povedal, de fe 1 fpomnite, kader bo ura (TkuThnjave) prifhla.“ t Jan. 16, 4> O, de bi tiga potrelmiga nauka ( nikdar ne posabil! 1 PremiTli nedolshniga Josliefa, zhifto 4 Su- ] sano in druge svetle dufhe, ktere fo Te gre- < ha Terzhno ubranile, ker To Boga in njegovo i beTedo pred Teboj imele. Glej Petra! malo 1 prej je terdno obljubil Jesufu sveTt biti: pa v’ TkuThnjavi Te ni Tpomnil ne beTed JesuTovih, ne Tvoje obljube, in je greThil; le po grehu Te je Tpomnil, in Tvojo nesveflobo milo ob- shaloval. Tudi ti TliTbiTh beTedo boshjo, per njenim poTluTbanji Te tvoje Terze vnema, ob- ljubiTh sveft biti; pa v’ nevarni perloshnolh posabiTh, in greThiTh. Le po grehu Te sh a ' loftno TpomniTh beTede boshje; pa v’ TkuTh- njavali Tpet posabiTh, in ponavljaTh grehe. O, de bi te vTaj tvoje neTrezhe smodrile, de bi flanoviten oftal! Marfiktera neumniza v hudi perloshnofti posabi Boga in njegove s a ' povedi; le potlej verjame, kader je she vfi Tari k’ pohujThanju in Tramoti. Ne bodi enak Tlepim in malovernim grefb' nikam, kteri sanizhujejo Tveto opominjevanje 271 in saflusheno kvarjenje, dokler fo sdravi, in le v’ nevarni bolesni Tvojo grefhno nevarno/l fposnajo. Ti pridno poflufhaj, terdno veruj boshji befedi, in neutrudama delaj po nji; zh.e ne, fe hofh kefal, morebiti preposno. Ohrani v’ ferzu fvete nauke, in bodi jim po¬ koren; ako ne, bofh od njih obfojen. Ni ma¬ lo grefhnikov, kteri fe ne pulte preprizhati, de je njih shivljenje flabo: nozhejo verjeti, de fo vafovanje, plef, norolt, nezhiltoft, meh¬ ko shivlenje in druge take rezhi greh; pa bodo v’ nevarni bolesni radi verjeli. Sdaj odganja hudo poshelenje vfo mozh befede bo- shje; potlej jih bo ravno ta befeda boshja, hi fo jo prej posabili ali sanizhevali, lilno pobijala. Veliko je pogubljenih, ker fo na- lafh pofabili ali sanizhevali fvete nauke; sdaj jih ravno sato veli hudo pezhe, in ti poma¬ gati ne morejo. Varuj fe te velike nefrezhe in ubogaj fveliga Jakopa: „Ohrani vfajeno befedo , ktera saniore tvojo dujho svelizhati .‘ 4 Jak. 1, 21. Molitev . O ljubi Jesuf! ki fi nebefhke nauke do¬ brotljivo pernefel, in jih fkerbno uzhil, de bi vli vedili pot svelizhanja; odpulti mi grefh- n p lenobo, is ktere lim mlazhno poflufbal, bitro posabil, in nerad fpolnoval tvoje fvete pauke. O Gofpod! duhovni nameltniki tvo- ) e velike milolti fo me f’ folsami profili, de — 272 — naj fe hudih perloshnofl: varujem, hude na¬ vade opuftim, refnizhno fe fpokorirn, tebi svefto flushim, in fe svelizham; pa nifim jih poflufhal. Kaj hode s’ mojo nehvaleshno in terdovratno dufho? Obljubim po sgledu poboljfhaniga fvetiga Hilarja tvoj e fvete nau¬ ke obraniti, premifhljevati, in po njih shive- ti, de ti dopadem. Vem, de me bofh po befedi, ktero fi govoril, pravizhno fodil; te¬ daj bom po nji fkerbno shivel, de ne hom savershen, ampak v’ nebefa vset. Amen. IX* dan veliziga travna* t Sveti Gregori Nazjanzhan, flikof in zerkvent uzhenik. t Sveti Gregori je bil rojen v’ tergu Arjanzu bliso melta Nazjanza. Vfa hifha je bila fvetai Gregori, njegov ozhe, Nona, njegova mati, Zesari, njegov brat, in Gorgonija, njegova feftra, fo fvetniki od zerkve fposnani in zhe- fheni. t Se lahko ve, kako fkerbno in boga- bojezhe je bil srejen od fvojih fvetih ftarfheV. Bersh, ko je snal brati, fo mu dali v’ robe fvete bukve, de bi vedil kako Bogu flushih* Ko je bil fhe mlad, je imel lepo perkasen, ktero fam popifuje rekozh: ,,Sim vidil dve mlade deklize enake flarofte, filno lepe, v’ be- : ]'im, pa ponishnim oblazhilu, kakor fe ker- fhanfkim deklizhem fpodobi; gledale fte le v’ tla. Objemale ile me, kakor dobra mati objema fvojiga nedolshniga otroka. Vprafhal jim: Kdo fte? t Ste mi odgovorile: „Zhiftoft in sdershnoft, tovarfhize Jesufove in prijat- lize vlih zhiftih dufh.“ Tega ni mogel nikdar posabiti, saljubljen je bil v’ lepo zhiftoft, in prijatel zhiftih dufh, varoval fe je drushbe tlrusiga fpola, in vefelo je Bogu flushil. Snii- raj je v’ fpominu imel dve devizi ponishno oblezheni, de bi tudi on poriishne oblazhila nolil; nikoli ni posabil, de fte v’ snamnje fra- moshljivofti v’ tla gledale, in on je ravno ta¬ ko delal, de bi ozhi ne vidile, kar nezhifto poshelenje obuduje; smiraj je vedil, de je sdershnoft viiga nepotrebniga tovarfhiza zbi- ftofti, ker bres sdershnoiti ni zbiftofti. De- liravno fhe mlad fant, fe je vender ne le v ti¬ mu flabimu, ampak tudi vfimu nepotrebni- mu odpovedal. Pozhutniga nepotrebniga vefe- lja fe je ko fmertniga Hrupa varoval ; jjerter- goval ji je per jedi, pijazhi, fpanji in vfim; beshal je pred flabo drushbo in nevarno per- loshnoftjo; kar koli mladi ljudje kratkozhaf- ni ga ifhejo , je njemu bilo tesha duha; njego¬ vo vefelje je bilo le Bogu flushiti. Njegov ozhe ga je pofhiljal v’ imenitne niefta v’ fholo, in na sadnje v’ Aten. Povfod J e bil ne le priden uzheniz, ampak tudi boga- hojezh mladenizh in gorezh kriftjan. Dvanajft je bil v’ Atenu, pa smiraj nedolshen, de¬ li. 18 — 274 — firavno je bilo v’ mellu veliko pohujfhanja. Kader je prifhel k’ fvojimu fvetimu ozhetu v’ inefto Nazjanz, je shivel ko pufhavnik, in je skelel le v’ famoti Bogu flushiti. t Shel bi bil v’ famoto; pa okati je mogel per ozhetu in materi, ktera tla bila njegove pomozhi po¬ trebna. Ko ni mogel v’ famoto, je doma ko pufhavnik shivel; in prav savoljo fvojiga fre- tiga shivljenja je bil permoran mafhnikova pofvezhenje prejeti. Te velike zhatli fe je to¬ likanj preftrafhil, de je pobegnil v’ pufhavo, in le f’ filo fo ga nasaj perpravili v’ Nazjanz, kjer je neisrezheno fkerbel sa zhaft boshjo in sa svelizhanje blishniga. Kader fo mu bili ftarfhi pomerli, je fpet fhel v’ pufhavo; on¬ di je fheti let vshival fladkoili famotniga in mirniga shivljenja. Veliko metlo Konfhtanti- nopol je bilo takrat kres katolfhkiga fhkofa. Kar je bilo pravovernih v’ mellu, vfi fveti fhkofje, slaili fveti Melezi in fveti Basili, tu¬ di drugi fo ga tilno nadleshevali, de naj v Konfhtantinopol gre. V’ tem rneflu je bik velika smotnjava savoljo hudobnih krirover- zov, kteri fo sapeljevali priprotle, preganja¬ li dobre, in fmertno fovrashili katolfhke du¬ hovne. c Sveti Gregori je previdil terpljenje in preganjanje, vender je fhel v’ Konfhtan¬ tinopol dufham pomagat v’ nebefa. INizh m nad feboj imel, kar bi fvetu dopadlo; pa nje¬ gova perljudna uzhenotl, shiva vera, ferzbn« llanovitnofl: in obilnoft gnade, to je bilo bolje od vtiga. Ljubesnjivo in uzheno je osnano- — — val zhifte katolfhke nauke; shivel je v’ ved- liim pokorjenjl in v’ molitvi; Lil je smiraj perpravljen potrebnim pomagati, in nobena rezh ga ni od dobriga odvernila, Njegovo fve- to shivljenje je dobrim filno dopadlo; pa ter- dovratni grefhniki ga nifo ljubili, slalti flepi krivoverzi fo ga fovrashili, in tudi zelo umo¬ riti skeleli. Eniga dne fo fe fpuntali, in ga ftrafhno kamnjali, pa Bog ga ie obvaroval. Vfim je odpuftil, in je bil le sato shaloden, de ni bil savoljo refnize umorjen. Krivover¬ zi fo tudi poflali nekiga hudobnesba, de bi ga bil umoril; pa na potu fe je fkefal, in kle- zhe profil fvetiga fhkofa odpufbenje, ktero je labko dofegel; t She drugo preganjanje je vdalo soper tiga fvetiga padirja. Pudil torej je fhkofijo, in fhel v’ ljubo famoto Bogu mir¬ no flushit. Vfi dobri fo po njim s bal o vali; vfi hudobni pa fo bili njegoviga odhoda vefe- li, kakor je bila in bo navada na fvetu. Prej in potlej je veliko bukev fpifal sa katolfhke nefnize soper krivoverze, ker je smiraj ljubil lepoto nevede Jesufove, katolfhke zerkve. Ka¬ hn je shivel v’ famoti, fam prizhuje: ,,V’ fka- lovji i n p 0 jamah shivim med sverinami; smi- ra j fim fam, le eno obleko premorem; ni¬ mam zhevljev, in fim bres ognja; leshim na h eh, in tudi ponozlii obilno jokam. 44 V’ po- horjenji in dobrih delih je ta fveli fhkof Tvo¬ je shivljenje fklenil, in fhel v’ vezhni mir v’ letu 590. 18 * Nauk. Bres vojfkovanj a ne pride nihzhe e’ nelefa. t Sveti Gregori Nazjanzhan je smiraj Bogu flushil, in smiraj fkerbel sa svelizhanje blish- niga; vender je veliko hudiga od nehvaleshni- ga fveta prejemal, in vedno fe vojfkoval so- per hudobijo, de bi Bogu svelt oftal, in ga ne rasshalil. Ne le on, tudi drugi Loshji pri- jatli fo veliko terpeli sa nebefhko kraljeltvo. Telo, fvet in hudizh salesujejo zhloveka, in ga lahko pogube, ako ne zhuje, in fe ne vfla- vlja f’ terdno vero. Vfim je rezheno: ,,Ne¬ befhko kraljeilvo filo terpi, in filni ga sgra- bijo.“ Mak 11, 12. O kriftjan, ne prellrafhi fe ! Ref, pot sre- lizbanja je ojltra, vender samorefh hoditi po nji; vrata v’ nebefa fo voske, vender fo vrata, fkosi ktere samorefh iti v’ vezimo shivljenje; fovrashniki fo mogozhni, in tvoja flabolt je ve¬ lika, vender s’ gnado boshjo vfe samorefb. Ne obupaj rekozh: „Neinogozhe mi je v ’ nebela priti.“ Ne upaj predersno rekozh: „Bres terpljenja v’ nebefa pridem.“ Mogozhe je v’ nebefa priti, pa ne pridefh bres terplje¬ nja in vojfkovanja; vli morejo terpeti sa ne¬ befhko kraljeltvo, ker ima. vfak fkufhnjave, vidne in nevidne fovrashnike. OdgovoriHu ,,Eni lahko v’ nebefa pridejo, ker fo dobre natore , mirniga ferza, in pokojno vshivajo fvoje premoshenje; jeli pa lim poln fkufh' — 277 — njav, sanizhevan, ubog, in obdan od veliko teshav.“ Prijatel! morebiti fe motifh. Kar natoro sadene, ni le tvoja, ampak vfih je fpa- zhena, ker fveti Jakop prizhuje: ,,Vfak je fkufhan/ 4 Jak. 1, i 4 - Tudi Jeremija: „Vfih ferze je hudobno .“ 17, 9. Kar pofvetno pre- moshenje sadene, je ravno to. Bogatin v’ v(i fvoji obilnofti more nohti fvoje krishe in teshave; morebiti jih vezh ima, kakor ti, ki fe morefh f’ trudam shiviti. Nekteri per majh¬ nim premoshenji manj terpe, ko bogatini , kteri veliko premorejo. Ti shelifh bres fkufh- njav in bres nadlog biti, de bi ti treba ne bilo fe vojfkovati in terpeti sa fvoje svelizha- nje; pa to ni mogozhe. 4 Svelo pifmo pri- zhtije, de tla Pavel in Barnaba, kakor tudi drugi apoftelni, uzhila, de moremo po veli¬ ko nadlogah v’ kraljeftvo boshje priti. Djan. «p. 14, 2 1. Zhe fi slo shaloften savoljo dufhnih nad¬ log, in menifh, de fo drugi bolji od tebe, je prav; vender nikar ne obupaj, ali f’ tem ne isgovarjaj fvojih grehov. Premifli: Eni fo poterpeshljivi v’ sanizhevanji in preganjanji ; pa morebiti fo ravno taki, kader je Bog ras- shaljen, filno teshko premaguje fvojo boje- z koft, in ne fvare hudobnih. Drugi fo mir- ln ga ferza v’ nadlogah; pa morebiti is leno- l )e , is neobzhutne natore, ktera jim rasdeva premoshenje, in domazhe bres pomozhi pu- fha. Tretji fo vedno nadleshevani od gerdih ^kufhnjav; pa morebiti fo bolji od drusih, — 2 7 8 — kterih narora je bol ji vidili. Kdor je ozhitno fkufhan, vfaj loshej fposna fvoje poshelenje, fe loshej ponishuje, in is ferza prod, de bi fkufhnjave premagal ; kdor nima ozhitnih fkufhnjav, je lahko len in nefkerben, ker fe sanafha na fvojo pravizo, ktera je bleso le natorna. Odkrito povem: Ljubih! mi je krift- jan hudo fkufhan, ako fe ponishuje, moli, in fe vojfkuje, kakor pa zhlovek, kteri ne ve sa kaj fe ponishevati, in soper kaj fe voj- fkovati. Od perviga fe lahko pravizhno fo- di, ker fkufhnjave in vojfkovanje rasodeva njegovo fefze 5 od drusiga fe ne more lahka vediti, ker je febi in fpovedniku nesnan. Ka¬ kor fo morju mozhni vetrovi potrebni, de fe ne ufmradi, ravno tako fo fkufhnjave zhlove- ku potrebne, de fe ne uleni. Morebiti je treba vez h persadevanja in gnade premagati in fpreoberniti natorno do- briga, ko nadleshno fkufhaniga zhloveka: pervi fe ne zbuti , in ne fkerbi ; drugi vitli fvojo nevarnoft, in fe boji. Zhlovek pre¬ nagle in hude natore je enak gofpodarju hu- diga konja: veliko terpi, smiraj more nad njim zhuti; pa veliko opravi s’ njim, ako ga omore, ukroti, in pokorniga flori, Zhlovek mlazhne in neobzhutne natore je enak gofpo¬ darju leniga konja: tiga fe lizer ne boji, P a smiraj ga more perganjati; vender le malo s’ njim opravi. Oba gofpodarja terpita; p er ' vi more zhuti, in ftrahovati fvojiga, drogi ga more perganjati. Ne godernjaj tedaj nad r — 3 79 — fvojo hudo natoro. in ne verjemi fvoji pokoj¬ ni natori, temuzh profi Boga gnade, ktera je flehernimu potrebna, ker bres terpljenja, vojfkovanja in premaganja nihzhe v’ nebefa ne pride. Molitev. 0 Bog! rem, de bres terpljenja nihzhe ne pride v’ tvoje kraljeftvo ; sato profim, po¬ magaj mi f’ fvojo gnado; de s’ njo premagu¬ jem fvoje flabofti, ktere me v’ greh napelju¬ jejo , in mi v’ nebefa branijo. Tvoje kralje- ftvo, sa ktero fi vfe ljudi ftvaril, bom vedno pred ozhmi imel, de fi ferzhnoft dajem, de voljno terpim, de fe pridno vojfkujem, de ne opefham, in ne odftopim od tvojih sapo- ved. t Sveti Gregori! ti fi veliko vezh terpel, ho jeli terpim, vender fi bil vfelej fvojimu ftvarniku sveft ; fprofi mi mogozhno gnado, delavno voljo, veliko poterpeshljivoft, nepre¬ magljivo ferzhnoft, de fe ferzhno vojfkujem, frezhno premagam, in pridem v’ vezhni mir. Amen. 280 + X. dan veliziga travna* t Sveli Isidor hmet. t Sveti Isidor je bil rojen na ( Shpanfkim bliso veliziga melta Madrida. Nedolshno je shivel po vlih evangelfkih naukih; je bil poboshen, ufmiljen, poterpeshljiv, ponishen, zbili. ,S’ poljfkim delam fe je sliivil, pa velel je bil fvojiga vedniga terpljenja, ker telefno terplje- nje pomaga k’ nedolshnoili. Kader je bil od- rallel, fe je savesal P kerfhanfko bogabojezho deklizo. Oba fta bila eniga ferza, polerpe- shljiviga, ufmiljeniga, bogabojezhiga oba fta fkerbela eden drusiga zbedalje bolj po- fvezhevati, in eden drusimu pomagati v’ ne- befa. ( Sveti Isidor je rad molil. in pridno delal; vfak dan je prav sgodaj vltal, in hitel v’ mefto k’ fveti mafhi; vzhafi je bil per vezh fvetih mafhah; potlej je fhel na delo, posne- je kakor drugi kmetje, pa je tolikanj prid- nifhi delal, in vezli boril ko drugi, kteri fo bili zeli dan na polji, Tudi per delu je Bo¬ ga molil in hvalil, mu daroval fvoje terplje- nje, in ga vedno v’/ferzu nolil, de bi bil v vfem po njegovi fveti volji, Vfih rezbi fe j e poflushil k’ bosbji hvališ seli, shito, drevefa, sliivina, vrozhina, desh in vfe ga je oponu* njalo Boga hvaliti, in ga je vedno hvalil, ke f je is rrtiloki tolikanj rezhi sa zhloveka flvarib 281 Ni imel latlnine, temuzh nekoliko polja je ob¬ deloval nekimu gofpodu is melta s’ saveso mu rfe perdelke svetlo odpraviti sa obljubljeno pla- zho. Njegovi fofedje , kakor je per flabih na¬ vada, fo mu bili nevofhljivi, in fo ga per gofpodarji satoshili, de vfak dan sjutraj v’zer- kvi dolgo tizhi , de preposno pride na delo , in rekli de bo malo dobizhka imel od fvojiga polja, ki ga je Isidorju srozhil. Gofpod je bil na fvetiga Isidorja nevoljen; vender je hotel, preden bi ga fvaril ali odtlavil, fam vidi ti, zhe je temu ref tako ali ne, kar fo mu fofedje pra¬ vili. t Sliel je ogledovat srozhenih njiv, in je vidil, de je vfe na tanko obdelano, in de ni¬ kjer ni bilo taziga lepiga shita ko na njegovih. Gofpod je bil ne le potolashen , temuzh tudi ljubil je Isidorja bolj ko vfe druge fvoje kmete ui najemnike. Tudi je fposnal, de fe ni ni¬ koli bati bogabojezhiga delavza, kteri, zhe je ravno nekaj zhafa v’ molitvi, potlej perdobiva zhaf f’ pridnoftjo in s’svetlobo, in Bog sbeg- uuje njegove dela. 4 Sveti Isidor je bil frezhen . m vefel per fvojim majhnim premoshenji, je tudi ubogim pomagal, je mirno shivel, in Bo¬ ga hvalil do fmerli, ktera je bila v’letu n3o. Nauk. Od vjakdanjiga telejhiga dela. t Sveti Isidor je vfim delavzam , slafti kme- tam, sgled bogabojezhnotli in pridnotli. Sem- 282 ljo obdelovati je pofhteno, nedolshno in po¬ trebno delo. Zhe fi len v’ Tvojih delih, bo ubofhtvo tvoje plazhilo; zhe II priden, bofh pofhteno shivel. Rad moli, pridno delaj, in pravizhno shivi, in bofh frezhen sdaj in po fmerti. Ako bi le delal, pa ne molil, bi po- fnemal delavno shivino; ako bi le molil, pa ne delal, bi opufhal dolshnofti svojiga ftanu. Ubogaj modriga : ,,Ne fovrashi truda polnih opravil in poljfkiga dela, ktero je od Narvi- fhiga sapovedano.“ t Sirah 7. 16. ,,Ne boj Te, temuzh ifhi bogabojezhe drushine, in ne od- vrazhaj je od kerfhanfkih dolshnoll: zhaf mo- litvejni savershen; bogabojezha drushina bo prid¬ na savoljo veki, Jbo svefta v’ v lir n, in Bog bo posliegnal njene dela, kakor je poshegnal hi- fho nekdanjiga Egipzhana savoljo nedolshniga Joshefa."'* I. Mojs. 3 g, 5 . Ne le moliti, Te poftiti, ubogajme dajati To dobre dela , tudi opravljati dolshnofti fvo- jiga ftanu je dobro in potrebno. Bog je raslo- zliil ftanove in dela, in flehernimu sapovedal fpolnovali dolshnofti fvojiga pofhteniga fta¬ nu. Vli udje nafhiga telefa nimajo enaziga opravila, pa vfak flushi vlim, in vli vfa- kimu; vli To potrebni, in sato od Boga livarjem. Piavno taki To ljudje na fvetu: eni delajo to, eni uno; pa vfe je prav, de je le v’ prid in bres greha. Moli rad, delaj prid¬ no, in shivi bogabojezhe. Ne morefh biti do¬ ber kriftjan, ako v’ lenobi shivifh ; pa tudi ni d dober, zhe le delafli: delaj Bogu v’ zhaft, de — 283 — fe pokorifh , tle fe pofhteno shivifh, in sliivi, de Bogu flushifh. Glej Marijo, prezhifto de- vizo , ii njeniga zhiiliga shenina, fvetiga Jo- shela, v’ nju revni hifhizi, kako fta per Bogu smiraj ferze imela, ga hvalila, mirno shivela, in pridno delala ! Ti ravno tako delaj, in bofli per .Bogu veliko saflushil, ne le s’ mo¬ litvijo , tudi s’ delam. Ne posabi nikoli, kar je bilo sgoraj rezheno : „Rad moli, pridno de¬ laj, bogabojezhe sliivi.“ Kakofhne morejo hiti tvoje dela, de bi Lile Bogu prijetne? Tvoje dela morejo hiti po volji boshji; ne le tvoje dela , ampak tudi ti. Kmetje in drugi rokodeli veliko terpe; pa nikar ne mi Tli, de le terplenje per Bogu sa- ilushi. Tvoje dela morejo hiti pofhtene in v’ prid; sakaj kar je nizhemerniga, nevredniga, nevarniga , grefhniga, kako ho to Bogu vfhezh? Delaj poterpeshljivo; zhe fe per delu hudobno togotifh, ali kolnefh, ali preklinjafh, kaj ti Lo tvoje terplenje pomagalo ? Delaj Bogu v’ zbaft, de njegovo fveto voljo fpolnujefh, fe pokorifh, in fe pofhteno shivifh, de hi Bogu Bushih Nikar prehitro ne verjemi, de vfe do- polnujefh, kar je bilo sdaj rezheniga. Kdo }e bres vtiga dela? pa veliko je flabo pridnih ijudi, kteri delajo, kar ni v’ prid: pridni fo, vender lenim perfhteti. Taki fo enaki majh- »ini otrokam , kteri f’ fofebno fkcrbjo delajo nevredne rezhi. Jesufovi uzhenzi fo shaloft- no djali: ,,Gofpod! vfo nozh fmo lovili, pa nizh nifmo vjeli.“ Kader fo pa na befedo Jesufovo mresho t>’ morje vergli , J t veliko trumo rib sajeli.“ Luk. 5,5.6. Prej fo fa¬ rni delali , sato saftonj ; potlej fo delali v’ Go- fpodovim imenu, sato frezhno. Ravno tako fe tebi lahko godi. Zhe delafh fam, le sa- voljo fvojiga dobizhka, ali is flabiga konza; delafh saftonj, delafh bres saflushenja. Zhe delafh is lakomnofti, de hi namnoshil fvoje premoshenje ; zhe delafh is poshrefhnofti, de hi fvoje grefhno telo nalitoval; zhe delafh is napuha, de hi fe vifoko nofil, in fe hvalil P fvojim hlagam; zhe delafh pridno, pa shi- vifh hudobno: ne delafh v’ Gofpodovim ime¬ nu, in nimafh dohriga saflushenja. Dolshen ii Bogu darovati fvoje terplenje ; p>a to tvoje darovanje bi mu bilo gnufoba, ako hi hu¬ dobno shivel: kdor radovolnjo shivi flabo, fehi shivi, ne Bogu; sa-fe dela, ne njemu v’ zhaft. Ko bi ti nefel gofpodu v’ dar gnjilo fadje, bi mu li poftregel ? Ravno tako fo tvo¬ je dela, zhe fo ognufhene od gerdiga konza. Ni sadofti rezhi: ,,To moje delo hodi Bogu v’ zhafttemuzh ti tudi mu morefh v’ zhaft sliiveti. 4 Spet povsamem poprejfhnji nauk : „Ge- laj pridno, pofhteno, dobro, fveto, in shivi bogabojezhe.“ Ne pofnemaj flabih kriftjanov. kteri fo pridni v’ fvojih delih , pa fhe bolj v’ hudobijah. Eni fe vef dan trudijo, p°' nozlii hodijo v’ flahe perloshnofti; vef teden 285 delajo, v’ nedeljo vfe sapravijo; flushijo prid¬ no, pa saflkshik obrazhajo v’ boshje rassha- lenje Kaj jooinaga lazim pridnoft, delo in terpljenje ? Med delam povsdiguj fvoje ferze k’Bogu, govori dobro, fveto, ali vfaj nedol- shno. Ne poflufhaj in »e govori, bar fe ne fpodobi. Zhe Bog poshegna tvoje dela, mu bodi hvaleshen, in kar ti Bog da, vshivaj sdershno; ne sapravljaj boshjih darov v’ po- shrefhnofli, pijanofli , napuhu , nezhiilofti. Zhe nili frezhen per fvojih delih, zhe ti tozha, fufha ali kaka druga nefrezha shivesh pcrkra- ti; ne godernjaj, lemuzh voljno preterpi, in fposnaj boshje ohifkanje k’ vezhnimu pofvezhc- nju pravizhnih in k’ fvarjenju grefhnikov. Ne de bi fe jesil ali godernja!, fposnaj in oh- shaluj raji fvoje grehe, savoljo klei ih te Bog tepe. Premifli, njive, fenosheti, hifiie in vii kraji fo polni tvojih in drusih grehov: ne- framnoft, klafanje, zukanje, vafovapje, no¬ reli, opravljanje, kletev in dolli drusiga hu- diga klizhe v’ Boga na mafhevanje. O ne- bvaleshni krilljan ! nozhefh Bogu pokoren hi- h, pa fe zhudifh, de hudo prejemafh ? Ti hozhefh vetrove, desh, fonze in vfe kvari po¬ korne imeti; pa fam nozhefh Narvifhiga ubo¬ gati. Ponishuj fe, in rezi : Molitev. 0 moj Bog! dofihmal nilim imel praviga Mpopadka ne od kerfhanfkiga shivljenja, ne od vfakdanjiga sapovedaniga dela; flifhal llm fizer nauke od tiga, pa nitim pomiflil. Sde- lo fe mi je, de fo fvetniki kaj fofebniga in veliziga delali, in de fe bom jek v’ niških de¬ lili fvojiga kanu teshko svelizhal; pa lahko Iti bil per tebi veliko Sivflushil, ako bi bil shivel in delal tebi v’ zhak. Ilozhem in obljubim 1’ pomozhjo tvoje gnade drugazhi shiveti, pra- vizhno, pridno, poterpeshljivo, fveto , 'de bo moje 'shivljenje in terpljenje tebe hvalilo. 0 fveti Isidor! ti bofh sgled mojiga prihodni- ga shivljenja: fproli. mi gnado le Bogu shive- ti, le s’ njim in savoljo njega delati, terpeti in fe fpokoriti. Moja dufha, moje telo in vfe bo polihmal Bogu flusbilo, de sadobim na¬ men fvojiga kvarjenja, vezhno svelizhanje. Amen, IX. dan veliziga travna. L Sveli Anlonin J~hkoJ'. t Sveti Anton, pa imenovan Antonin savoljo majhne poftave, je bil rojen v’ imenitnim me¬ hu Florenzi v’ letu i38g. Njegovi harfhn I kteri fo bili sveki flushabniki boshji, fo pie- jetiga otroka Bogu v’ dar dali, in vedno pro- lili, de bi ga v’ sadobljeni pravizhnofti fvett- ga kerfta ohranili. t Skerbno fo ga potlej uzbi- i im le- in !e- lii el r a- )0 O e- ti e — 287 — ]i, in mu neprenehama perporozhevali, de naj fe varuje greha, kteri je lamo hudo; v’ Gofpodovim imenu fo ga f’ folsami profili , de naj bogabojezhe shivi , noroR fvela sani- 1 , huje, pred flabo drushbo in nevarno per- loshnofljo beshi. Mladenizh Antonin je bil rad v’ vlim pokoren, je obilno molil, zerkve obifkoval, fvete sakramente pogoflo prejemal; vfe kerfhanfke dolshnoRi je sveRo fpolno- val, ker je bil slo lkerben sa fvoje svelizha- nje, vef saljubljen v’ Boga. Dobri ftarfhi fo ga bili slo vefeli, in fo vedno Boga hvalili sa gnado, f’ ktero je napolnil njih ljubiga lina. Rad fe je tudi uzhil, pa le sato, de bi bo- shjo voljo loshej fposnal, in fe loshej sveli- zhal. Dolgo je molil in premifhljeval, de bi svedil Ran, kteri mu je od Boga namenjen. Njegove shelje fo bile v’ klofhter fvetiga Do¬ minika iti; pa ni bil bersh va-nj vset, ker je bil le petnajft let ftar, in sraven ne terdniga sdravja. Vendcr savoljo tiga ni odftopil od fvo- )'ga fklepa; vedno je minihe nadlesheval, in savoljo njegove ponishne nadleshnolli fo ga poflednizh, v’ fvojo drushbo vseli. 4 Se lahko Ve > de je mladenizh, kteri je bil she prej med fvetam nedolshen, sdaj she fofebno lve- i° shivel, ko je bil od fvela odlozhen. De- firavno mlad, je bil vender vlim miniham sgled vliga dobriga. Tudi je s’ vednim bra- n l em , premifhljevanjem in s’ molitvijo fofebno modroR dofegel. Vli fo ga imenovali „do- b r iga fvetovavza.“ Od vfih je bil zhefhen ravno sato, ker je vfo zhaft fovrashil; poni- shen je bil smiraj, defiravno je bil poftavljen veliko klofhtram ofkerbnik. V’ letu 1446 je umeri veliki fhkof v’ Flo- renzi, in papesh Evgeni IV. je Antonina svo- lil sa njegoviga nameftnika. Vfi fo ga bili ve¬ leli , pa on je bil slo shaloften, je tudi fku- fhal v’ t Sizilijo sbeshati, pa fo ga dofhli, na¬ ša j perpeljali, in papesh ga je permoral v’ to veliko oblaft. Bil je ref fhkof po volji bo- shji : fkerbno je preifkoval dufhne in telefne uboge, de bi vfim pomagal, pogotlo fe poftil, dolgo molil, ponozhi vftajal Boga hvalit, vla¬ ko nedeljo in vfak prašnik osnanoval befedo hoshjo, bil krotek in ufmiljen s’ vfimi. Vfak dan je prav sgodaj vftal, do devete ure mo¬ lil, ali bral, ali pifal ; potlej je pufi.il pred fe vfaziga, in vfim pomagal, ako je bilo mo- gozhe. t Sofebno je fkerbel sa framoshljive uboge, ker fo taki refnizhno potrebnifhi in vrednifhi od nadieshnih berazhev. Pifarji nje¬ goviga shivlenja prizhujejo od zhudne per- godbe. Eno nedeljo je fveti fhkof fhel nie-- mo revne hifhize, kar vidi nad njo angele hoshje v’ velikim vefelji. Zhudil fe je , in fhel v’ lifto hifhizo svedit urshah prezhudne pe r ' kasni. Nafhel je vdovo in tri njene hzhere uboge, flabo oblezhene, v’ pomankanji vfiga- Ufmiljeni fhkof fe sjoka nad njimi, jih p 1 ' 1 ' jasno tolashi, de naj voljno terpe vfe nad¬ loge, in jim obljubi veliko pomozh , ktero fo tudi svefto prejemale. Zhes nekaj mcfsov — 289 — gre fpet memo njih hifhe, in vidi nad njo namelti lepih angelov gerde hudizhe. To vi- diti je oftermel, pravizhne fofede oprafheval po njih Tedanjim shivljenji in svedil, de vdo¬ va in njene tri hzhere s’ njegovo obilno po- mozlijo mehko, nizhemerno in flabo shive. To je fvetiga fhkofa suzhilo, de je ubofhtvo varh nedolshnoki, obilnok nje pogublavka; sa- to je potlej bil varnifhi, in dobro premiflil ali isprafhal, komu in koliko pomagati. Vfe dni fvojiga shivljenja je fveti Antenin slo fker- bel sa boshjo zhak in sa svelizhanje blishniga; ni bilo per njem prasniga dneva, ali prasne ure, temuzh vef zhaf je bil poln dobrih del. Ko je nevarno sbolel, je bil popolnama poter- pershljiv in boshji volji ^dan, is pokorfhine do fvojiga kvarnika. Prijatli fo mu rekli: „U- pama, de bofh fpet osdravil. 44 Pa odgovoril jim je: „Ne shilim ne sdravja, ne fmerti, ampak le boshjo voljo koriti. 44 Njegove sad- nje befede fo bile: „Gofpod! hiti mi poma¬ gati.^ t Sedemdefet let kar je mirno umeri, drugi dan veliziga travna v’ letu i45g. Nauk. Koj je bolji ali Jlabji, bogajivo ali ubofhtvo? t Sveti Antonin je fkulil in fposnal, de je °bilnok fhkodov.nla vdovi in njenim hzheram. ^ ubofhtvu fo bile nedolshne, v’ obilnoki n. iq — 2 9 0 — flabe. Sato je bil potlej v’ ufmiljenji varen, de bi telefna pomozh dufhe ne pogubila. Is tiga ne Jfodi, de je ubofhtvo dobro, ali obil- noft grefhna. Prav govori fveli Avgufhtin: „Bogallvo je vzhali dano dobrim v’ snamnje, de ni hudo; vzhafi, je dano hudim v’ snam¬ nje, de ni dobro.“ Eni fo dobri in bogati, eni dobri in ubogi; eni fo hudi in ubogi, eni hudi in bogati, Bogaftvo farno na febi ni ne dobro, ne hudo, ubofhtvo ravno tako; temuzh je dobro ali hudo po dobroti ali hudobi tvo- jiga ferza. Kaj je vender bolji ali flabji, bogaftvo ali ubofhtvo ? Odgovorim , kar prej: „Je do¬ bro ali hudo po dobroti ali hudobi fleherniga zhloveka.“ Ako bi bogaftvo ali ubofhtvo fa¬ rno na febi bilo hudo, bi ne bilo od Boga, kteri je bogate in uboge ftvaril. Vdovi in nje¬ nim hzheram je bila pomozh fvetiga fhkofa fhkodljiva; trem ubogim deklizbem, kterim je fveti Miklavsh obilno pomagal, pa je bila v’ prid. Lazar je bil ubog, in fe je svelizhal, in je fhel v’ narozhje Abrahamovo; lilno bo¬ gati mosh pa v’ p.ekel. Branje ravno letih bukev ti bo prizhevalo, de fo bogati in ubo¬ gi svelizhani. Bogaftvo, ako je pravizhno, ne pogubljuje; ubofhtvo bres poterpeshljivo- fti ne pomaga. Bogaftvo in ubofhtvo naprav¬ ljate fkufhnjave, ktere nifo fhkodljive p ra ' vizhnimu kriftjanu. Veliko bogaftvo lahko obroduje napuh, bahanje, mehko slavljenje in dofti hudiga; veliko ubofhtvo lahko obro- — 2gi — duje nepoterpeshljivok, svijazhe, golufije, tat¬ vino ia doki flabiga. Kaj je tedaj Jjolji ali flabji ? Vsemi, kar ti Bog da, in bodi mu sveflj v’ bogakvu ponishen in ufmiljen, v’ ubofhtvu poterpeshljiv in pravizhen; tako ti ne bo fhko- dovalo ne eno ne drugo, in bofh svelizhan. Bog je bogate in uboge kvaril, ker ,je bogatih in ubogih treba. Ti hrepenifh po bo¬ gakvu, drugi tudi; pa vfi nO morejo bogati biti. Ako bi bili vli bogati v’ premoshenji, bi bili vli refnizhno llrotni; sakaj ne hotli bi eden drusimu ne pomagati, ne flushiti , ne pokorni biti. Ako bi ljudje eden drusiga ne- bili potrebni, bi ne bilo med njimi nižh sa- vese, pokorfhine, miru, edinoki. Premifli i Kakofhna bi bila hifba, kjer bi vfi gofpodarji bili? Ti bi pametno Odgovoril: „Gorje taki bifhi , ker bi dolgo ne*obkala!“ Kaj pa, ko bi bili v’ nji le pofli in otrozi bres gofpodar- ja? Bi ravno tako odgovoril: „Gorje taki hi- fki ! £{ Tako mifli tudi od fleherne fofefke iri deshele. Oblakniki zhujejo nad podloshnimi f podlosbni fo pokorni oblaknikam; bogati da¬ jejo saflushiti ubosim , ubogi fe s’ delam shi- v e. V’ hifhi, v’ fofefki, v’ desheli, k jer eden drusimu pomaga, eden sa drusiga fkerbl, eden s ’ drusim je sdrushen, fe vfe prav godi, in ravno to Bog hozhe od tebe in od vfaziga. (She enkrat rezbem: Bog je kvaril bogate in »boge, de fo eden drusiga potrebni, de je oiir in edinok med njimi. ^ 292 M o l i t e v. O Bog! dofihmal fini bil poln krivih fod- ba, ker praviga sapopadka tvoje modre pre- vidnofti ni bilo v’ meni. Vidil fini ene povi- fhane, druge ponishane; ene v’ oblafli, v’ obilnofti, drug-e v’ llrahu, v’ ftifkah, in Tim fe pohujfhal , ter rekel: Nifmo le vfi ljudje? kako more to biti od pravizhniga Boga? Pa sdaj fposnam nekoliko tvojo dobrotljivo mifel, in fe rad podvershem tvoji modri previdnofti r’ vfim, ako ravno vfiga ne urnem. Pofihmal ne bom drusih fkerbi imel, ko febe pofvezhe- vati v’ flanu, kteriga fi mi odlozhil. Vern, de pravizhniga ne sapuftifh, in de tudi ubo- sim dajefh potrebne perpomozhke, dufhne in telefne. Bom premagoval nevofhljivoft sa- voljo frezhe drusih in lakomnih shelj, de v’ hudizhevo sadergo ne padem. O Gofpod ! daj mi sdershno vshivati Tvoje pravizhno premo- shenje, de mi ne bo fhkodovalo ne liogaflvo, ne ubofhtvo. Daj mi duThno bogaftvo, va¬ ruj me dufhniga ubofhtva, de bom po sgle- du fvetiga Antonina bogat tvoje gnade, in de pridem v’ obilnofl tvoje hifhe, v’ nebefa. Amen. 2 9 3 XII. dan veliziga travna* t Ss. Nerej in Ahilej marternika, Domitila in lovarfhize devize, marternize. ( Sreli Nerej in Ahilej, brata, lla bila flushab- nika imenitne Rimfke gofpe Domitile. Ti fo bili kerfheni od IVetiga Petra apobelna. Po prijetim kerbu fo bili banovitni v’ veri in v’ vfim dobrim. Domitila je bila obljubljena v’ sakon mogozhnimu in bogatimu mladenzhu Avrelijanu, pa na lepo puduzhenje fvetih flu- shabnikov Nereja in Abileja fe je fpremiflila. Ta dva bogabojezha flushabnika ba ji djala: „Sakon je preteshek jarm, veliko teshav in fkerbi nakopava; nesavesan veliko loshej Bo¬ gu flushi, in fe svelizha.“ Bila je bogaboje¬ če dufhe, sato je rada verjela timu refni- zhnimu govorjenju; je Bogu obljubila deviza obali, in fe je sheninu Avrelijanu odpoveda¬ la. Avrelijan je bil filno rasferden, in je vfe tri hudo satoshil per zafarji Domizijanu. Ker- fhanfka deviza in njeni fveti flushabniki nifo niogli dopabi nevernimu in nezhibimu zefar- ju; ne le kerfhanfkiga imena, ampak tudi lepe zhibobi in vfiga dobriga je bil fovrasbnik. Deviza Domitila mu je bila blishna shlahta, aender ji ni persanefel, temuzb je ukasal njo J u njene flushabnike gnati na Pbnzijo otoh. Tb fo yefelo lerpeli savoljo prefveliga imena Jesufa; v’ nesnanim meltu in mecl nesnanimi ljudmi fo v’ revnih hifhah uboshno shiveli, pa Jesuf je bil med njimi, in s’ njegovo gna- do fo vfe tesbave radi preterpeli. V’ letu 98 pod zefarjem Trajanam fo bili poklizani pred neverniga fodnika, in od njega fkufhani: pa ferzhno fo prizbali praviga Boga, in Jesufa vfiga fvela odrefhenika, Ne le ozhitno pri- zhali, ampak tudi oftali fo ttanovitni v’ fveti veri. Njih dolshna ftanovitnoft je fodnika slo rasshalila, in vti fo bili obfojeni v’ fmerl, Do- mitila namrezb, njena flushabnika Nerej in Abilej, tudi njene dekli Teodora in Evfro- sina. Tri fto let fhe po njih smerti, prizhu- je fveti Hieronim, fo bile na Ponzii otoku hi- fbize, kjer fo ti fveti flushabniki bosbji veliko zbafa savoljo vere saperti bili. t Spomin letih fvetih marternikov je zbaftit v’ katolfhki zer- kvi. Verni, kjer fo bile njih fvete trupla po¬ kopane, fo veliko zerkev fosidali, jo obifko- vali, in tim fvetim marternikam fe gorezbe perporozhevali, kakor pifhe fveti Gregor pa? pesh, IS/ a 11 k. \ Ne prenaglo ali Jlepo fe v’ sakon savesati- t Sveti Nerej in Ahilej, fveta flushabnika gofpe Domitile, tla ji veliko govorila od dc- vifhtva lepote in od sakona tesbav. Ona, dobra kriftjana in lepa dufha, je rada verje- — 2g5 — la, in Bogu obljubila deviza otla ti. Ref, ne- savesan zhlovek loshej Bogu flushi, ker ima manj fkerbi in smol ko sakonfki, kteriga fer- ze je rasdeljeno med Bogam in fvetam. Ta fvet je apotlelna fvetiga Pavla v’ I. Kor. 7, 32 — 54 . Porezhefh: „Kaj pa bi bilo, ko bi vli otlali devize ?“ Ne boj fe te nefrezhe, na- tora flaba poflufha raji fvoje posheljenje ko napeljevanje v’ lepo zhitlott. Kritiuf prizhuje : „Fji ne umejo te bejede, ampak le tijti , kte- rim je dano.“ Mat. 19, 11. Zhe fmefh, in fe hozhefh osheniti ali omosbiti, prej vfaj dobro pi'emifli, de ti ne bo preposno shal. Nagliza ni dobra, fofeb- no pa buda ali vfaj nevarna v’ veliki rezhi fe prehiteti. Na fvetu ni mozhnejfhi savese, ko je sakonfka, ker ta obvelja do fmerli. No¬ bena britkoft, mozh, oblaft ali drugo je ne more rasvesali; naj bo dobro ali hudo v’ sa- konu, le fmert ga rasdere. Kaj, zb e fi mosh m shena nitla dobra, zhe fe savidita, zhe fe prepirata? Gorje njima in otrokam! O- trozi, dokler fo majhni, fo litni in nepokoj- ni ; kader fo veliki, fo tlarfhem tudi velika butara na dufhi. Otrozi fo malo kedaj Vli dobri: ako bi bili vli dobri in sdravi, veliko Iherbi nakopavajo; kaj pa, zhe fo nepokorni, flabi, bolni, hudobni? Navada je, de otrozi ne le dotli fkerbi, ampak tudi fols tlarfhem napravijo. Te nadloge le nekaj zhafa terpe, potlej bo pravizhna fodba, in ftarfhi bodo °dgovor dali pravizhnimu fodniku sa dufhe, — 296 — ki fo jim bile srozhene. Premifli dobro, zhe bofh samogel vfe dolshnoki sakona fpolnova- ti, in vfe nadloge preterpeti, ktere ta kan feboj pernefe. Sdaj tl veliko obelafh, ali nizh ne pomiflifh, ali flepo filifh v’ ta kan; bofh bleso fpregledal, obnemagal, in fe togotil, ko veliko drusih prenaglo ali flepo savesa- nili. Slaki ti ne morem nizh dobriga obetati, ako s’ okudno dufho, v’ gerdib navadah, bres refnizhne pokore ta sakrament prejmefh, Sdaj slo hrepeniih po savesi, dobriga fveta ne po- flufhafh, in li ne dafh dopovedati; potlej bofh shelel rasvesan biti, kar ne bo mogo- zhe. Pred sakonam ne fkerbifh dufbe per- pravljati, potlej bo veliko nepoterpeshljivoki, shaloki, nepokoja, fkerbi. Navadno je to, pa ti nikar po navadi flepih ne delaj; lizer ti bo shal, morebiti vekomaj. Dobro premifli, f’ kakofhnim zhlove- kam fe bofh savesal. Modri pravi: „Dar memo vjih darov je jveia in jramoshljiva shena.“ t Sirah 26, 19. Ravno tako je fveti in framoshljivi mosh. Zhe je obeh ferze bo- gabojezhe, vshivata mir, in ga boka tudi lah¬ ko vshivala vekomaj; zhe fta flaba, nesveha, prepirljiva, boka shivela v’ britkokih, otro¬ ke pohujfhala, in bleso tudi po fmerti boka nefrezhna. Tedaj dobro premifli, P kakofh¬ nim zhlovekam fe saveshefh. Pravifh: Ktero bom vsel, je dobra; kteriga bom vsela, j e dobpr.“ Odgovorim: Nikar prehitro ne ver¬ jemi, de ne pridefh v’ sadergo. Shenini i* 1 — 297 — nevede fploh le na oko fodijo, in fe lahko golufajo. Pred poroko fla li eden drusimu dobra, prijasna, morebiti prevezh; pa po¬ tlej fe flehern fkashe , kar je v’ refnizi. Prej ne vidijo nobene flabolti, nozhejo nobeniga modriga, zelo ftarfhev nifo hotli poflufhati; potlej fo grenke folse plazhilo njih flepote. Ni malo porozhenih, kteri fo prej lilno hre¬ peneli po savesi, sdaj lilno hrepene po ras- vesi, ker ni miru. Te in druge nadloge li fantje in dekli- zhi nakopavajo, ker fe bres premiflika, bres fveta in bres perprave flepo porozhujejo. Ve¬ do lizer, de je sakon vedna savesa, savesa polna teshav in dolshnofi:, tudi sakrament v’ katolfhki zerkvi; pa Boga is ferza presheno, framoshljivofl: sgube, gnado sapravijo, v’ gro¬ bih, v’ hudobijah se faveshejo; kako samorejo irezhni biti ? Prava frezha je od Boga, pa per njem je ne ifhejo. Molitev. O frezhna fveta Domitila, ktera je do¬ bre fvetovavze imela, in jih rada pofhlufhala! Blagor zhloveku, kteri nesavesan oftane sa- voljo Boga. Zhifta dufha v’ zbiftim telefu je Bogu prijeten dar; zhifti zhlovek je nebefh- bimu kralju vfhezh; nesavesan lahko mifli, kar je Gofpodoviga, in njemu lahko flushi, ker nima rasdeljeniga ferza, in je prod od nadleshnih sakonfkih fkerbi. Devize fo nar — 29B — prijetnifhi del Jesufovih ovzhiz, ker dale v’ dar premagovanje fvojiga c Sakon je vedna savesa, savesa polna dolshnoft in fkerbi, vender potrebna, de fe fhtevilo bosbjih flushabnikov namnoshi; pa kdo fe sa- veshe, in sbivi po volji boshji ? Svetloba, po- terpeshljivoll, edinotl, nrirnotl polajfba tesh- ki jarm sakona; pa malokedaj je tako. Sa- konfkih je malo frezhnih, ker fe bres boshji- ga fveta in bres fvete perprave v’ sakon po- dado. O Bog! dajaj vtirn llanovam fvoj sbe- gen, de vti tebi flushijo, tebe hvalijo, in pri¬ dejo v’ tvoje kraljeftvo. Amen. XIII. dan veliziga travna. t Sveti Pakomi pujhavnik. t Sveti Pakomi je bil rojen v’Tebajdi naEgip- tovfkim v’ letu okoli 292 , od nevernih ttar- fhev, kteri fo ga sredili v’ fvoji flepi veri. Bil je natorno moder , in tudi uzhen v’ fvoji vrasbni veri. Kader je bil dvajfet let tiar, je bil s’ drusimi mladenzhi na vojfko poflan; pa ravno ob tej perloshnotli mu je Bog ozhi I odperl, in perzhel njegovo fpreobernenje. Prifhel je s’ drusimi vojfbaki v’ metlo DiofpoE in ondi prenozhil. Kritljani titliga metla, vi¬ di ti te mlade vojfhake trudne in sdelane, 1° • fo njemu poshelenja. 1U a. >lt lo a- o- b- a- — 299 — pertekli h’ njim, in jim P ToTebno perljudno- (tjo v’ vfim pomagali. Pakomi fe je nad njih dobrim ferzam zfiudil, in je Tvoje nesnane dobrotnike , prijasno vprafhal : ,,Kdo lle vi ?“ Lepo To odgovorili: ,,Mi Trno kridjani , in po sapovedi ufmiljeniga JesuTa snanim in nesna- nim, tudi Tovrashnikam s’ vfo mozlijo radi pomagamo.“ To je mladenzhu Pakomju gro- sno dopadlo, in je bersh obzhutil veTelje do ljubesnjive Jesufove vere. Ko To ga verni vi- dili perpravljeniga pofluThati, To ga ob krat- l(im od nje uzhili. Od gnade boshje rasTvet- Ijen, je Terze in roke v’ nebo povsdignil in rekel: „0 Bog, ftvarnik nebef in semlje! daj mi pravo vero, in pomagaj mi vfe dni fvojiga shivlenja tebi Tlushiti. £< Defiravno je bil v’ vojfki , je vender mozhne shelje pravimu Bo¬ gu flushiti smiraj ohranil, in po Tvoji vedno- ki in mozbi dobro shivel. Pakomi je bil domu poTlan, ker je voj- fka hitro minula. Bersh je hitel k’ ThkoTu, ga ponishno profil katolThkiga nauka in Tve- tiga kerlta. Pridno Te je uzhil, Tveto shivel , in o veliki nozhi leta 3i4 je bil kerThen. Od gnade Tvetiga kerlta rasTvetljen, ozbiThen in vnet, ni drusiga shelel ko bres madeslia slii- veti, Bogu popolnama Tlushiti, in Tvojo du- Tho svelizhati. Ko je svedil, de Tveti Pale- mon po angelTko v’ puThavi shivi, in tudi druge vodi v’ nebeTa; je Thel k’ njemu, in ga ponishno profil, de naj per njem oftane. £ Sve- h Palemon mu je rekel: ,,Ljubi moj! Tamofc. 3oo I no shivljenje ni lahko, ampak teshko , in fe v ne bofh tukaj pervadil : po letu le enkrat na k dan jemo, po simi enkrat na dva dni; nafha 0 jed je malo kruha, foli in vode ; i do polnozhi j' molimo, ali pfalme pojemo, vzhali vfo nozh. n Bolje ffcorifh, ako drugam grefh fe vadit mo- ® litve in pofta, in potlej pridi, in te bom v’ 0 fvojo drushbo vsel.“ Pakomi fe je vef trefel, g vender je le shelel v’ pokorjenji Bogu flushi- r ti 5 sato je djal: ,,Upam v’ Jesufa in v’ njego- vo pomozh vfe to ftoriti. 411 t Sveli Palemon ga z je per febi obdershal, in ga uzhil rejmzh: k ,,V aru j fe lenobe, in ne daj proltora hudizhu 1 , r moli ali delaj neprenehama, imej Boga smi- 1 raj pred ozhmi, premaguj fvoje flabe shelje, ® bodi v’ vfim pokoren. ££ t Sveti Pakomi je sve- * Ito shivel po vfih naukih in sgledih fvojiga fve- tiga uzhenika, ker ni drusiga shelel , ko s’ 1 vfo dufho Bogu flushiti. Kader* je bil v’ vlim 1 dobrim uterjen pod pokorfhino fvojiga ras- 1 fvetljeniga vodnika, je drugam fhel. Nafhel 1 je v’ pufhavi nekaj rasdertih hifh, ondi je oftal. Ljudje fo hitro sa-nj svedili. Veliko pokore sheljnih fe mu je perdrushevalo, in klofhter fo fosidali. t Sveti Pakomi je fvojim •uzhenzam sapovedoval pokorfhino, ponishnoft, molitev, delo, ker is letih zhednoft vfe dobre 1 dela isvirajo. ^Skerbnifhi jim je perporo- \ zhal fvojo voljo pod pokorfhino devati, ko ojllro pokoriti fvoje telo, in prav. Kaj po- j magajo prehudi polti, ako fe clufha ne osdra- vi? Telefno pokorjenje je fizer potrebno, p a — 3oi — veliko bolj pokorjenje Tvojiga napuha, Tvoje hudobne volje, Tvojih Tlabih shelj. Ni jim ojftrih pobav dajal, temuzh perporozhal jim je Te pokoriti po Tvoji mozhi, zhe je pa nad njimi vidil nar manji snamnje kake prevsetno- lli ali nevoThljivofli, je grosno Tkerbel jih osdraviti. Eden njegovih minihov je bil ojTtri- ga shivljenja; pa je rad hvale drusih iTkal, in ravno sato je bil per delu pridniThi od vlih. (Sveti Pakomi je bil tiga slo shaloben, in vpri- zho vlili rekel: ,,Glejte pridniga puThavnika! kteri zeli dan terpi sa zhab hudizhevo ; poko¬ ri Tvoje telo bres duThniga dobizhka. u ReT- nizo je govoril, ker pobi, pridnob, molitev, ali kar li bodi dobriga, malo pomaga bres po¬ korjen j a Tvojiga duha. (Sveti Pakomi je velike zhudeshe delal, vender je smiraj obal ponishen. Kader je bil uTHThan, je Boga hvalil; zhe ni bil uTliThan, ga je tudi hvalil, ker ni drusiga shelel, ko njega moliti, in Tebe ponishevati. Tudi je froje puThavnike uzhil: ,,Ne iThite ToTebnih darov, ampak ponovljenja in poTvezhevanja no- tranjiga zhloveka. Dar zhudeshev, jesikov, prerokovanja, ali kaj drusiga ToTebniga, kaj ki vam to pomagalo bres notranje pravizh- nobi ?“ PriThel je zhaT vczhniga plazhila sa hga svebiga boshjiga Thushabnika. V’ letu 348 je nevarno sbolel, in ta nevarna bolesen mu J e napovedovala blishno Tmert. Bil je ne k-' poterpeshljiv, ampak tudi ve Tel v’ Tvojih kudih bolezhinah; tudi je Tvojim puThav- 3o2 ! nikam rekel: „lVToji ljubi otrozhkhi! Bog me klizhe k’febi, in grem rad, ker upam v’nje¬ govo nefkonzhno miloft in v’ neisrezheno ter- plenje Gofpoda Jesufa. Ne posabile mojih naukov 5 bodite ftanovitni v’ molitvi in go- rezhi v’ bosbji flushbi.<‘ Kmalo potlej je mir¬ no umeri, in fhel v’ nebefa vekomaj vshivat, kar jim je usmiljeni Bog obljubil; kteri ga lju¬ bijo. N a u k. ‘Sveti Duh nzhi pravo pot v' nebefa. bojezhi, maVnemi; kako bi bilo mifliti, de fo fveliga Duha prejeli? Ravno tako rezi od febe. JNjih mifli, hefede, dela, ferzlinoft h 1 3i3 llanovilnoll fo prizhevale oil prejete gnade; ravno to prizhuje od tvojiga fpreobernjenja. Kakor luzh in tema, shivljenje in fmert ne morete vkupaj biti; ravno tako ne fpreober- njenje jn greh , ljubesen in merslota, volja ne vezh grefhiti in ljubesen do greha, flano- vitnoil v’ dobrim in ponavljanje grehov. Bog govori tako le po Ezehjelu: „Novo ferze vam bom dal, in noviga duha bom med vaf pojlal: vsel bom od vafhiga Jerza kamnito ferze. fvo/iga Duha boni med vaf pojlal , in Jtoril , de bojte po mojih sapovedih s/u- veli.“ Ez. 36 , 26. 27. Premifli in premifh- ljuj le nauke, de fe fposnafh, in fi pomagafh. Al o l i t e v. 0 fveti Duh! trofhtar, rasfvetlovaviz in sdravnik bolnih dufh! ljubesvjivo poglej mojo fpazhenoll, in ufmili fe me. Moje telo je polno fmertniga Hrupa; moja dufha je polna napuha, kteri isgovarja, kar is hudiga po- sbelenja flabiga delam. Vfe je v’ meni po- kasheno; shelim dobro, pa delam hudo: hre¬ penim po frezhi, pa hitim v’ vezhno nefre- z bo; fe bojim obfojenja, pa fe ne poboljfham; bozbem grehe , opuftiti, pa jih ponavljam; hozhem in nozhem , shelim in ne llorim , ker tebe malo in merslo profim, de mi pomagaj, * n to, ker jeli, nefrezhni bolnik, ljubim fvo- J e fmertne bolesni. O ti rasfvetlovaviz moje dufbe in sazhetnik ' figa dobriga! pomagaj — 3i 4 — meni nevrednimu grefhniku, kakor fi ufmi- Ijeno pomagal fpazhenimu Bonifazju, kteri- ga fi is hudobniga grefhnika idoril mnrterni- ka. Obilno gnado po Jesufu Kriftufu mi daj, in jo v’ meni ohrani, de fposnam Tvoje gre¬ he, jih fovrashim, opuftim, in ofianem v’ do¬ brim Ttanoviten, Amen. XV. dan veliziga travna. t Ss. Peter, Andrej in Pavel marterniki, in Dionisija deviza, marterniza. Ob zhafu budiga preganjanja neverniga ze- farja Dežja fo ti fveti kriftjani terpeli in umer- li sa vero ne delezh od fedanjiga veliziga me- fia KonThtantinopola. c Sveti Peter je bil nar pervi satoshen, in pred neverniga oblaftnika peljan. Bil je mlad, lep in uzhen fant; sra- ven tih natornih laftnoft je tudi imel shivo ve¬ ro, zhiflo ferze, nepremakljivo ferzhnoft. Ok- laftnik mu rezke: „Vefh sapoved nafhiga mogozhniga zefarja, tedaj moli nafho velike boginjo \ encro.“ Mladenizh Peter mu od¬ govori: „Zhudim Te, de me filifh to nefranano in nezhifto shenfko moliti, vafhe bukve pri' zhujejo od njeniga gerdiga shivljenja; raji bom molil praviga shiviga Boga, Jesufa Kri' 3i5 ii- ftufa, kralja nebef in scmlje. 44 c Sodnik od ■i- hude togote ni vedil, kaj pozheli: ukashe ga ii- djati v’ lefeno tesavnizo, in vfe kolti mu ras- j, drobiti, Mladenzh Peter je v’ tih hudih bo- e- lezhinah djal: „0 Jesuf! sahvalim te, de mi d- 1 dajefh mozh fovrashnika premagati. 44 t Sodnik ga ni mogel vezh poflufhati, in je ukasal mu glavo odfekati. Kmalo po fmerti fveliga mladenzha Petra fo bili pred fodnika trije drugi perpeljani, Andrej, Pavel in Nikomak. Vprafhani fo bi¬ li: „ t Ste li krilljani? 44 Nikomak je ferzhno 1 dgovoril: „Jeft lim kriftjan. 44 Una dva tla ravno tako odgovorila. 4 Sodnik rezhe Nikoma- l' ku: „Moli nafhe bogove/ 4 Nikomak pravi: I ,,Kriftjan ne bo hudizhev molil. 44 ( Sodnik sa- t pove bersh Nikomaka hudo rasmefariti. Ta revesh je bil poln kervi, in she bliso fmerti, pa ni bil do konza flanoviten. V’ hudih bole¬ činah je njegova dufha opefhala, savpil je: I jjNikoli nifim bil kritijan, bom molil bogo¬ ve/ 4 ( Sodnik je ukasal ga bersh odvesati; pa budizh je fhel v’ nesvefliga Nikomaka, metal i le je po tlih , jesik ti odgrisnil, in nefrezhno umeri. Dionisija, okoli fhetinajft let kara dekli- j ®a, je bila sraven, kader je Nikomak tako . uefrezhno umeri; obshalovala je njegovo ve- 7 'hno nefrezho, in savpila: „0 ti revesh ne- trezhni! Sakaj niti fhe eno uro preterpel ? j ^ !er niti hotel fhe nekaj zhafa preterpeti, fi thel v’ vezhno terpljenje. 44 Te befede fo ra- t -— 3i6 sodele, de je kerfhanfke vere. t Sodnik jo po- klizhe , in v]5rafha: „ t Si ti kridjana?“ Od¬ govori mu: ,,Kridjana fim , in ravno sa lo fim tako govorila.“ t Sodnik pravi : „Nikoma- ka neobshaluj; on je molil nafhe bogove, in je mir nafhe!. Mogozhna Dijana in boginja Venera fte ga k’ febi vsele. t She ti po njego¬ vim sgledu moli bogove ; zhe ne , bofh safra- movana in shiva foshgana.“ Dionisija odgovo¬ ri : „Moj Bog je mozhneji od tebe ; on me bo mozhno ftoril, de tvoje sbuganje in bole- zhine premagam .“ t Sodnik jo je dvema hu¬ dobnima mladenzhama v’ oblaft dal; pa nje - angel v arh fe jima je v’ veliki fvetlobi perka- sal, gerda mladenzha da fe predrafhila in sbe- shala. Drugi dan je neufmiljeno neverno ljud- dvo priflilo pred hodnika, in savpilo: „Da| nam v’ roke Petra in Andreja, de delama s njima, kar hozhemo.“ ( Sodnik ukashe fvetiga Petra in Andreja pred fe perpeljati in rasme- fariti, potlej ji je dal v’ roke neufmiljeniniu ljuddvu, Neverniki fo jima noge svesali, j’} 1 vlazhili po medu, in sunaj meda kamnjah. Ravno takrat je dekliza D t vviisija, kako, fe * ie ve, is jezhe ufhla, hiti k’ dvema kridjanama, in jima rezhe: ,,De bi vekomaj v’ rajni dru- fbini shivela v’ nebelih, sheliin s’ vama um¬ reti na semlji.“ t Sodnik je to svedil, in jo j e ukasal s’ mezhern umoriti. — 317 — Nauk. Kaj delati pred fkajhnjavo , v' fkuj kujavi in po jkufhnjavi. t Ss. Peter, Andrej, Pavel in Dionisija fo irezh.no fvoj tek dokonzhali; njih tovarfh Ni- liomak pa je odftopil, in bil nefrezhen. Bil je she bliso nebef, pa je padel v’ pekel. Pi¬ larji njegoviga stavljenja pravijo, de je pre- vezh upal v’ fvojo mozh, in jde je ravno sato itrafhno padel. Predersno upati v’ fvojo mozh ni drusiga, ko napuh, kteri saflushi sapufhe- nje. ,,Kdor Je povij'huje , pravi Kriftuf, ho pojiishan Luk. 14 , n. Tudi fveti Peter: „Bog fe prevsetnim vflavlja, ponishnim pa daje fvojo miloft.“ I. 5, 5. Ljubi kriltjan! ti li flab, fkufhnjav je veliko; ne upaj v’ fvo¬ jo mozh. Upaj v’ gnado boshjo, hodi poni- shen, varuj fe nevarnih perloshnoft, f’ po- mozhjo gnade fe ferzhno vojfkuj, in po pre¬ laganji Boga hvali. Perpravljaj fvojo dufho k’ fkufhnjavam, de ne hofh od njih premagan. Ti fi flab, drugi tudi, in ravno salo ne morefh hiti bres fkufhnjav. Vfe hude sunanje fkufhnjave bi h nizh ne mogle, ko bi ti flab ne bil; tvoja notranja flaboft je kriva vlili padzov. Per- pravljaj fe tedaj k’ fkufhnjavam: pogofto mo- h in premifhljuj, de te Urah boshji dela mo- *kniga; ponavljaj profhnje in shelje raji um- 3i8 reti, ko Boga rasshalili. Vender shivi smiraj v v’ boshjim ftrahu in v’ veliki ponishnolti: I beshi, kolikor je mozh, pred vfako nevarno 1 perloshnoftjo, in ne perdrushi fe hudizhu so- | I per fvojo dufho; bodi framoshljivih mifel in 1 oziri, de ne dafh prollora hudizhu v’ Tvoje { ferze ; flabe drushbe fe bolj boj ko hudizha, ' i ker je nevarnifhi. „ 7 he nevarnojt ljubifh, boj k v\ nevarnojti konez vsel.“ c Sirah 3. 27. 1 Kaj morefh iloriti v’ fkufhnjavi? Zhe li j ravno varen , bofh dofti fkufhnjav povfod na- fhel, ker vef fvet v’ hudim tizhi; vfe je fku- fhnjava, saderga ali naftava. Zhe fe fkufh¬ njav ne bojifh, ali zhe jih ifhefh; jih bofh fhe veliko vezh nafhel, in bofh ponavljal gre¬ he, ker li boshje pomozhi nevreden. Zhe fe fkufhnjav bojifh, in fe jih varujefh; ne bofh lizer bers fkufhnjav, pa ufmiljeni Bog ti jih ho pomagal premagovati. „GoJ'pod, pravi fve- ti Peter, bo pobos/me od Jkujhnjav rejhil.“ II. Petr, 2, 9. Zhe ne morefh pred fkufh- njavo beshati, ker li fkufhan od fvoje flabe natore; ali zhe savoljo potrehniga dela mo- refh biti joer flabih; ali zhe jo tvoja flush- ba nanefe; ali zhe neprevidama hudo per- loshnoft dobifh, in fe ti kako drugazhi fku- fknjava nakljuzhi: terdno, le ubogaj me, fe vdavljaj v’ sazhetku fkufhnjave s’ shivo vero; v’ Boga klizhi, in Urah boshji obudi, de hu- diz.hu prollora ne dafh. Ako nozhefh ubo¬ gati , ho flmfhnjava ali fkufhnjaviz mozhne- ji; ti pa bofh flabji, in premagan. Tebi m i — 5ig — nj vfim vernim je snana nefrezha perve matere- Eve ravno salo, ker fe je pomudila v’ fkufh- o njavi. Perzhetik fkufhnjave ferzhno in urno ). 1 premagaj 5 lahko jo omorefh, ker je le maj- n ; hna ifkra: pa is majhne ifkre bo velik o- e genj, ako me ne ubogafh. Zhe fi od fvoje f flabolti fkufhan: sbeshi od Tebe f’ fvojimi mif- } limi; hiti v’ nebefa, v’ pekel, v’ Jesufove ra¬ ne; premifhljuj , kar koli ti samore pomagati , | in ne verni Je nasaj, dokler zhutifh fovrashni- ka v’ ferzu. Zhe Ji fkufhan od vidnih fovrash- . i nikov: boj fe bolj Boga ko ljudi; bersh obu¬ di in fkashi shaloft; ne dovoli v’ njih flabo govorjenje ali djanje , ne v’ ferzu ne f’ fme- kam, ne s’ befedo, ne s’ ozhmi, ne druga- ; zhi; beshi, ako samorefh; ako ne morefh, ferzhno fe vojfkuj sa fvojo dufho. Pofnemaj nedolshniga Joshefa in zhifto 4 Susana, in bla¬ gor ti bo. Ako bi ravno pravizhnifhi bil od Davida, ne sanafhaj fe; sakaj v’ fkufhnjavi samorefh grefhiti. Kaj koriti po fkufhnjavi? Po fkufhnjavi °kudi lirah, zhe ravno niJi va-njo dovolil. Ako bi bilo tvojo telo v’ nevarnoili nagle fmer- f h) bi fe prekrafhil, zhe tudi nizh fhkode ni; rarn o tako obudi lirah savoljo nevarne fku- fknjave, Zhe Ji jo ravno premagal, Ji bil y ender v’ nevarnolii: ponishnifhi bodi, fkerb- ndhi moli, in varnifhi shivi, de loshej pri- 'odne premagujefh. Zhe niJi v’ fkufhnjavo dovolil, bodi hvaleshen ufmiljenimu Bugu, 111 oliani ponishen; ker Ji jo ne f’ fvojo, am- 4 320 pak s’ njegovo mozhjo premagal, gre ne teki, ampak njemn hvala, ,,Hvali Boga , hitri U je dal premagali po Jesiiju Krijiiifa.“ J. Kor. i5, 57 . Zhe ti veli o/,hita, de ii more¬ biti ali refnizhno grefhil ; shaluj, ponishuj fe, profi, fpokori le, in bolj fkerbno fe varuj greha perloshnolli. Po fkufhnjavi fkerbno pre- mifli, od kod ali is zhefa je fkufhnjava pri- fhla, de fe tihiga prav fkerbno varujefh, in fe poflushifh vfih perpomozhkov, kteri le bo¬ do obvarovali greha. , M o l i t e v. O moj Bog! ti 11 ref ljubesnjivi ozhe, jeli pa ref hudobni flushabnik. Tvoja befeda j moje flabofti in moji grehi mi prizhujejo, de fim vef fpazhen, neftanoviten in hudoben; vender fposnam le malo fvoje nevarnofti, i n v’ meni ni ponishnolli. Pred fkufhnjavo ni- lim verjel, v’ fkufhnjavi fim grefhil, in po fkufhnjavi fim sanizheval. Zlo moji grehi me nifo smodrili, moji veliki jvadzi me nifo p°' nishali, moje pogollne nefrezhe me nifo vor- nifhiga naredile. Sahvalim te sa fvellobo, ktero mi sdaj dajefh, in vedno bom tvojo nu- loft hvalil. Zhefhen in moljen bodi, o Go- fpod! ker moje dufhe nifi sapullil in pogubil. Ponishno profim, de mi zhe dalje bolj poma¬ gaj, in f’ pomozhjo tvoje gnade terdno oblju¬ bim fe fkufhnjav fkerbno varovati, fe jim le*" zhno vftavljati, de v’ ta ne grefhim. G ' fveti marterniki! fprolite mi od ufmiljeniga * Boga obilno gnado , duha molitve , fofebno po- ^ nishnoft, veliko ferzhnoft, nepremakljivo Hano- vitnoft, de ferzhno premagujem vidne in ne- ’ vidne fovrashnike, in v’ vafhi fveti drushbi fe 1 vekomaj vefelim. Amen. XVI. dan veliziga travna. { Sveti Janes Nepomuzhan majhnih, mar, lernik. ’ .Sveti Janes je bil rojen na Pemfkim v’ ter- gu Nepomuku, in sato imenovan Nepomu- 5 zhan. Njegovi dobri in she perletni ftarfhi 1 k> ga bili slo veseli, in fo is njega kaj fofeb- niga upali, ker fe je ob njegovim rojftvu nad ’ njih hifho zhuden ogenj perkasal. Bog je bil ! s’ njim , in she otrok ni nizh otrofhkiga nad feboj imel; le molitev, pokorjenje , boshja flushba, in kar je boslijiga, ga je vefelile. V’ ’ fholi in doma fe je rad uzhil, in je vifoko uzbenoffc dofegel. Velika uzaenoft, globoka po- nishnoft, fofebna nedolshnoft in vfe njegove shednofti fo fe ozhitno rasodevale,. kader fo ga sa mafhnika poshegnali, in korarjo poliavili. Hefedo boshjo je vedno, ognjeno in ljubesnji- ] Vo osnanoval s’ velikim fadam vernih poflu- fhavzov. Venzeflav, IV. Pemfki kralj, ga je tu¬ li. 2 1 322 j di rad poflufhal, in po njegovih naukih veli¬ ko rezhi delal. Hraljiza ga je isvolila fvojiga fpovednika, njena velika frezha, ker hi fve- tejiga Jesufoviga nameltnika ne Lila naflila. Kralji Venzeflav je safhel, hudobno shivel, in ljudi poliujfheval. Kraljiza ga je prijasno fva- rila, fveti Janes tudi; pa kralj ni rad po- flufhal, je bil ljubesnjiviga fvarjenja nevoljen, in fe ni dal pobolfhati. ( She huji fkufhnja- va ga je omogla. Svediti je hotel , kaj fe kra¬ ljiza pred fvetim Janesam fpoveduje. Ta ki¬ no grefbno radovednoft je zhe dalje huje kra¬ lja pekla; k’ febi je fveliga Janesa poklizal, in mu sapovedal rasodeti, kar fe je kraljiza pred njim spovedovala. t Svet Janes je kralja uzhil in fvaril, in na sadnje mu rezhe: Ti- ga ne povem , ne finem povedati.“ Kralj je le iilil, de naj mu pove , kar fe je kraljiza fpovedovala; pa fveti Janes smiraj eno odgo¬ varja: „Tiga ne povem , ne frnem. povedati/ Hudobni kralj fe rasjesi , in ukashe ga v’ je- zho vrezhi, tudi ga hudo terpinzhiti. Vezh mefzov je bil v’ jezili, potlej ispufhen. Ta hudizheva fkufhnjava je kralja smiraj nadlc- shevala, in ta hudobna radovednoft ga je zbe- dalje bolj pekla, ker flrahu bjoshjiga ni bilo v’ njem. Pred prasnikam v’ nebohoda Jesufo¬ viga je kralj fkosi okno gledal, in vgledal fveliga Janesa domu iti. Foklizal ga je , ip mu ojftro rekel: „Ako mi ne povefh od kraljizln- ne fpovedi, bofh v’ vodo vershen.“ Svefti flushabnik boshji je bil perpravljen raji irnifC' 320 ti, ko grefhiti, sato je kralju fpet odgovoril: „Tiga ne povem, ne Imeni povedati.“ Kralj vef od togote smoten , ga je v’ reko Moldavo, ktera fkOsi metlo tezhe, ukasal rrezhi. To fe je bilo na tihim ponožhi sgodilo; pa Bog je kraljevo hudobijo in Janesovo fveloft bersh rasglalil. Lepe luzhize fo fem ter tje letale okoli njegoviga fvetiga trupla j iri ravno šato ima fvetiga Janesa podoba majhne švesdize okoli glave. Nekteri fo te žhudne luzhize vi- dili, fo od njih drusim pravili j po vliril ine- ftu fe je hitro rasvedilo , trfe je hitelo k’ vodi, in fo nafhli truplo fvetiga mafhnika Janesa. Korarji fo fhli po fveto truplo, iri ga zhaflito pokopali v’ poglavitni meltni zerkvi. To je Lilo v’ letu okoli i 3 gd. Bog je po njem veli¬ ko zhudeshov ftoriil. Zhes trillo let po teni fo nafhli njegov jesik slo tak j ko je shiviga zhloveka. Benedikt XIII. papesh v’ letu 1729, dvanajfti dan fufhza, je sapovedal njegov.fpb- hiin obhajati. Nauk. Od molzhdnja in govorjenja. 4 Sveli Janes je vedil molzhati in govori- kader je bilo treba , ker je prava ljubes- "pva modroft bila v’ njem. Njegova podoba J e na molteh , v’ fpomin lizer, de je bil is mo- v ’ vodo vershen, pa tudi v’ nauk, de bi Wje, ga vidili f’ perllam na ultih, od njega modrofli fe nauzliili, to je, de M molzhali in govorili, kader, kar, kolikor, komur je prav. Modri uzhi : „Molz7iaii ima fvoj zhaf, govoriti Jvoj z/iaj'. (i Prid. 3, 7 . To .vli ve¬ do, pa vli nimajo te modrofli. Kaj te bo uzlii- lo molzhati ali govorili po potrebi ? Ljubesen ti bo dala to potrebno modroft. Zhe ljubifh Boga in blishniga, 11 moder. Le ljubesen bo raspodila vfe zvible, in rasfodila vfe okolifhi- ne-; ona te bo nauzhila, kaj, koliko, kedaj, ! komu molzhati, in ravno tako, kaj, koliko, kedaj, komu govoriti, de ne grefhifh, ne s’ molzhanjem, ne s’ govorjenjem. Zhe je vezh fbkode is govorjenja ko is molzhanja , molzbi. Ne molzla in ne govori is jese, ampak is lju- besni do Boga in do blishniga. Varuj fe famolaflne ljubesni, klera te ne bo nizh do- briga uzbila. S’ molzhanjem lahko grefhifh. Grefhifh s’ molzhanjem pred fpovednikam , zhe ne ra- sodenefh, kar li rasodeti dolshen; zhe is jese ne odgovorifh o zhe tu, gofpodarju ali koniu drusinm; zhe ne ogovorifh fovrashnika, ah ; mu ne odgovorifh; zhe per gofpofki ne go- vorifh refnize, deliravno fi dolshen; zhe ob- i laftnikant ne rasodenefh fklepa hudobnih so- per vero ali mir deshele. Tako grefhifh s molzhanjem in fhe drugazhi, kakor bo sdaj rezheno. Vem, duhovni, oblallniki , flarfln, gofpodarji fo fofebno dolshni v’ potrebi govo¬ riti , opominjati, uzhiti , fvariti , pa tudi dru¬ gi lahko s’ molzhanjem greflie. t Slifhifh g°' 3a5 — 1 voriti zhes pofhtenje fvojiga nedolshniga bli- shniga; vidifh nesveftobo fvojiga ravn flushab- nika; vefh ali vidifh grefhno vedenje doma- zhih otrok ali drushine; vprizho tebe nefram- no govore; ali kaj drusiga hudiga flifhifh, vidifh, vefh, pa is prasniga Itrahu molzhifh, kako samorefh nedolshen biti? Pravifh: „Kaj je meni mar?“ Ne govoi'i tako, sakaj te fo hefede neufmiljeniga Kajna. Modri pravi : ,,Ne molzhi, kader tvoja befeda samore osdraviti ( Sirah 4 ? 28. Ako bi ti fvaril pregrefhni- ke; ako bi povedal ozbetu, kako gerdo fe vede njegov otrok; ako bi povedal gofpo- darju, kaj hudiga govori, ali dela drushina, slafti po nozhi; ako bi ne molzhal , kader je treba govoriti: bi veliko hudiga odvernil. Prej pofvari blishniga; zhe terdovraten oftane, po¬ vej , komer gre, ne is jese, ampak is lju- hesni do njegove dufhe. Joshef hi molzhal, temuzh je rasodel ozhetu veliko pregreho fvo- jdi bratov , de bi bili pofvarjeni. Mojs. 52 , 2. Mardohej ni molzhal, temuzh je povedal kra¬ lju Afveru, kar fta dva shivotna varha budi¬ li® mu hotla. Eft. 6, 2. Tudi ti tako delaj, kader samorefh fhkodo ali krivizo ubraniti. Pravifh : ,,Zhe bom govoril , bodo uni na-me }esni.“ Ne boj fe tiga , kader ne morefh dru- gazhi ubraniti hudobije. Zhe fe bojifh jese drusih savoljo dolshniga fvarjenja ali potreb- n, ga rasodenja; sakaj pa prevezh govorifh , bog hozhem umreti. a Lepe hefede hogabo- lezhe dufhe! Te naj bodo tebi v’ nauk, de ti sadovoljen fvojiga nifkiga ftanu, in povifha- n ) a ne ifhefh. Bolje ti je v’ pokorfhini, ko v oblafti shi ve ti 5 poterpeshljivo in pravizhno sliivi v’ fvojim ubofhtvu, fkerbi dtifho sveli- ?bali, in tako bofh vekomaj fr^zhen. 33a Molitev. O Bog! koliko li je persadjal fveti Pa- fkal sa svelizhanje fvoje dufhe, kako malo pa 11 jed persadenem. Tvoj svedi flushabnik je vedno fkerbel zhedalje bolj tvojo voljo fpos- navati, meni ni fkoraj mar vediti, kaj delati, in kaj le varovati; on je bil slo vefel v’ Tvo¬ jim revnim llanu, jeli hrepenim po vifokofti; on je fvet sanizheval, jed ga neumno ljubim; on je fkerbel druge boljfhati in svelizhati, jed sa fvojo dufho malo fkerbim; on je tebi smiraj sveft bil, jed bres drabu grebe ponav¬ ljam ; on, defiravno nedolshen, je shivel v’ vednim pokorjenji, jed, velik grefhnik, le fladnodi ifhem. Kaj bo sa mojo revno du¬ fho? Pomagaj mi, o Gofpod! po profhnjah tiga fvetiga flushabnika, in daj mi fposnati fvoje grehe, de jih is ljubesni do tebe fovra- shim, opudim, in tebi ftanovitno flushim. Amen. XVIII. dan veliziga travna. jSveti Teodot, ofhtir, marlernik. 4 ^veti Teodot je shivel v’ velikim medu An- ziri ob zhafu neverniga zefai'ja Dioklezijana. I Bil je v’ sakonu in ofhtir, vender velik prija- tel boshji. Od mladott fe je Boga bal, sdersh- no in fveto shivel: pogotto fe je poftil, slo fkerbno fe varoval vliga, ne le grefhniga, tudi nepotrebniga vefelja; fovrashil je vfe hude mifli, fofebno nezhifte; ubosim je obil¬ no pomagal. Bil je ofhtir, pa delezh od fe- danjiti lakomnih ofhtirjev; njegova ofhtarija je bila perbeshalifhe ubogih in fhola brumno- fti. Ni mogozhe praviti, koliko flabih ljudi je Teodot preuzhil in fpreobernil; veliko pi- janzov in nezhiftnikov fe je na njegove gore- «he opominjevanja fpreobernilo. Slo je fker- bel sa fpreobernjenje flabih kritijanov, ter- dovratnih Judov in flepih nevernikov ; tih ve¬ liko ga je ubogalo, in tudi kri prelilo sa ve¬ ro. Bog mu je dal zhudeshe delati, kteri fo flie bolj vterdovali njegove fvete nauke, in pomagali grefhnike fpreobrazhafi. Tak je bil fveti Teodot, vef vnet sa fveto y ero, sa vfe dobro, in perpravljen fvjoe slav¬ ljenje dati savoljo Boga, kteriga je zhes vfe ljubil. Ravno takrat je hudo preganjanje vfta- lo soper v r erne Jesufove; pa Teodot fe ga ni uuh bal, ker je terdno upal v’ mogozhno po. niozh gnade boshje. V’ deshelo Galizijo je pnfhel neverni oblaftnik Teotekni; lilno hu¬ doben mosh je bil, neufmiljeniga ferza, poln 1 f°gote soper boshjo 'zerkev. Ta je zefarju fevdno obljubil vfe k rihjane v’ desheli pokon- z kali, ako malikov ne bodo molili. Maliko- 'avzi vfe deshele fo bili tiga preganjanja slo vefeli; hudo fo krikjanam shugali in ropali njih premoshenje. Verni vfe deshele, fofeb- no mefta Anzire, fo bili v’ velikim krahu, hi¬ teli fo v’ pufhavo ali drugam le pofkrit; pa fveti Teodot je doma oftal, de bi vernim jet- nikam pomagal, in merlizhe pokopaval. Bo¬ ga je vedno profil sa fvoje preganjane brate in fekre, in jih vterdoval v’ veri, slaki kader fo bili v’ jezhi ali v’ marlrah. Neverniki fo ga dolgo pukili v’ miru, ker nifo verjeli, de bi ofhtir kriftjan bil; pa fposnali fo ga, ker je pokopaval trupla obfojenih kriiljanov, kar je bilo' ojkro prepovedano, in ga sgrabili. Sveti Teodot, kader je kal pred fodnikam, je dolgo, modro in ferzhno govoril soper o kuti¬ ne malike, in fkasal refnizhno vifokok odre- fhenika Jesufa. Neverniki, to flifhati, fo s’ sobmi fhkripali, in tudi fe jesili nad oblakni- kam, kteri ga je dolgo poflufhal. Oblaknik Teotekni ni bil nizh manj rasferden; rabelj- nam sapo ve fvetiga Teodota raspeti in rasme- fari ti. V’ hudih bolezbinah je fvet mosh le Je¬ sufa krishaniga pred ozhmi imel, va-nj s’ sa- upanjem klizal, in vefelo terpel. Kader je bil sbe poln ran in kervi, fo ga shgali s’ go- rezhimi baklami, v’ rane jefih vlivali, in med tem ga saframovali. ^Sodnik mu je saframo- vavno rekel: Sdaj vefh in zhutifh, kaj fi J’ fvojo terdovratno nepokorfhino fi nakopal- t Sveli Teodot mu je odgovoril: „Ako bi jek to terpel savoljo kake pregrehe, bi fe bal; »ii j>- ! li¬ ja st- 0- te 0r fo le er ar li. i e 1- e- s’ ‘ ik 1 j- e- i- ie )■ d ker pa terpim savoljo pravize, vefelo terpim, le fhe huje me sajiovej marlrati, moj Jcsuf mi bo dal mozh to premagati.“ Oblaftnik ga ni mogel poflufhati, in je sapovedal ga v’ temno jezho vrezlii. Peti dan je bil fveti Teo- dot fpet flrafhno martran; pa hude bolezhi- ne ga nifo premogle, temuzh zhedalje ferzh- nifhi je bil. t Sodnik je obupal njegovo flano- vitnofl: premagali: ukashe ga s’ mezhem umo¬ riti, in v’ ogenj vrezhi, de hi fe fpepelil, in de bi ga kriitjani ne pokopali. Bliso fmerti je tako le molil: „Gofpod Jesuf! te sahvalim, de me nifi sapuftil, in sdaj vsemi v’ nebela mojo dufho. Te sahvalim , de li mi dobrot¬ ljivo dal hudizha premagati. Daj mir fvoji zerkvi, in refhi jo od mozhi hudizheve. A- men,“ Potlej je prizhijozhim vernim rekel: »Ne obshalujte moje fmerti temuzh Jesufa hvalite, kteri me bo premagavza vsel v’ nebe- [ a ; per njem bom profil sa vaf.“ Kader je to isgovoril , mu glavo odfekajo, in njegovo tru¬ plo na germado vershejo; de bi ga foshgali; P« velika fvetlobo je bila okoli njega, in vfe pvizbijozhe nevernike je preftrafhila. Pullili ondi nekaj foldatov, de fo ga varovali; ve nder je bil od poboshniga duhovna poko* pan. Njegova frezhna fmert je bila v’ letu 3o3. — 336 — Nauk. Ofhtirfka Jlushba je nevarna. morejo biti ofhtirji? I 1 1 Kakojhni \ 1 t Sveti Teodot je bil ofhtir, pa ni bil nizh podoben Tedanjim ofhtirjem. Bil je ofhtir, de bi ubogim pomagal, grefhnike uzhil, in poboshne vterdoval v’ dobrim. Ta flushha mu je bila prav perloshna dobro delati, in vlim pomagati v’ nebefa. V’ njegovi hifhi ni bilo neframne befede, ni bilo opravljanja, ali kaj drusiga napazhniga, ampak lirah bosh- ji, fveti pogovori, in kar je dobriga. Sdaj je ofhtarija perloshnoll grehov, ker jih je is sgoli lakomnolli neisrezheno veliko; lakoril- noll pa nizh dobriga ne uzhi. Ta flushba m Tama na Tebi greh, pa je nevarna savoljo mnogih fkerbi, smot in nedleshnoft, Ofhtarije To sdaj potrebne, ker je malo bratovfke ljubesni do popotnikov, in ker lju¬ dje slo okolij hodijo po kupzhii. Ofhtarija je ko zella vlim ljudem odperta; dobrim, flabim, pravizhnim in krivizhnim; sato je ofhterfka nevarno. Ofhter je radovoljen flushabnik vlih: teshko pofvezhuje sapovedane prašnike, ker ima ob njih nar vezh fkerbi ljudem Itrezhi; njegovi otrozi fo nar loshej pohujfhani, ker fiifhijo od pijanzov in od drusih malopridnih veliko flabiga; malo samore moliti; ali fvoje otroke uzhiti, ker nima pokoja, nima zhafa. i i ( 1 i c 1 1 \ j i 1 1 1 i 1 1 1 1 t 1 ) I t Na kmetih je veliko ofhterjev rasdjalo fvoje lepo premoshenje in lahnine, vender drugi ni- fo pametnifhi. De hi dohro jedli, pili, v’ lenobi shiveli, in dobizhUe na kup fpravljali, fi ismifhljujejo ofhtarijo; ne ljubi fe jim de¬ lati, poljfko delo jim ne difhi, pofedajo do¬ ma per pijanzih poflufhat prašnih, in rfe fe uleni v’ njih; oni, shena , otrozi in drushina obilnifhi in mehkejfhe shive, pa malo zhafa, ker permorano ubofhtvo vfe pokori. Na sad- nje je njih dobizhik ubofhtvo, prasne pofo- de, ubiti kosarzi, hudi terjavzi, flabi dolshni- ki, dohi ptujih grehov na dufhi. Na kmetih fe ref tako godi; vender neumneshi nozhejo verjeti, dokler farni ne fkulijo. Ofhtir naj bo pravizben in ferzhen ; zhe ne, bo fvojo dufho sapravil. Ne fme fpride- niga vina tozhiti, temuzh more raji fhkodo terpeti. Kdor pokasheno vino tozhi, hrup prodaja, je ubijaviz fvojiga blishniga* Ne fme preveliziga dobizhka ifkati ne per meri, ne per tehtnizi, ne per kaki drugi rezili. Ne fme nobeniga Uliti, slahi poshrefhnikov ali pijanzov ne, jehi ali piti. Je le prav, de ne* kteri sapravljajo v’ ofhtarii, kterih otrozi vfi- ga hudiga doma konez jemljejo? Oni bi bili krivizhni, ofhtir pa tudi. Ne fme jehi ali piti Kftiga, kar drugi plazhajo, kakor zhe je is fo- [ebne prijasnohi permoran, Ofhtir ne fme jemati shita ali drusiga od tazih, nad kterih pravizo pametno zvibla. Veliko huje je uzhi- kako naj mu nofijo ali pernefo, kar do- K> 2 2 338 ma ali drugej krivizhno vsamejo. Ne fme ne¬ potrebnim dajati, ker bi bil grehov poshrefh- nikov in pijanzov deleshen. Ni mu perpufhe- no od zerkve prepovedanih jedi kriftjanam dajati na miso. Ne ofhtir, ne poshrefhnik, ne nobeden nima oblafti soper sapoved. Ne fme ob nedeljah in sapovedanih prašnikih med boshjo flushbo dajati jefti in piti, slafti doma- zhim. Ne fme Itrezhi fantam in dekletam, kteri fe nalafh f-hajajo is grefhne ljubesni. Tudi ne fme perpufliti, kar koli h bodi hudi- ga, v 5 lahni hifhi. Kdo ravna po tih naukih? 4 Skoraj nobe¬ den ne. Ti nauki fo po dobri vehi; vender fo sanizhevani, ker lakomno!!: veh premaguje. Refnizhno je, kar modri .pravi: Lakomnik ima iudi dufko na prodaji 4 Sirah 10, 10. Ni malo ofhtirjev, kteri li ismifhljujejo ali perpufhajo vfe norofti savoljo fvojiga dobizb- ka, nobenimu ne rezhejo: „Prijatel, sadolh ti je, ga ne fmem vezh dati;“ ni ure, de bi ne bili perpravljeni pijanzam in polepuhatn vina dati; hvalijo, perganjajo in perdersbu- jejo fhe zelo neumne, de bi vezh sapravih; uzhe pijanze , kako sheno ftrahovati , rekozh: „Ti h pravi gofpodar, ki li pultifh od babe v sobe pljuniti, otolzi jo!“ Eni nalafh jemljejo pofvetne in fpridene dekle, de poltopazhi raji hodijo v’ njih ofhtarijo, de fo peklenfke vra¬ ta. Ofhtirji fe isgovarjajo: „Zhe ne ftreshe- mo ljudem, kako bomo shiveli?“ Kdor i« 1 * to fitno flushbo, naj ftreshe ljudem ; pa nikar - 33.9 " ioper sapovedi. Pravijo: „Zhe mi pijanzam vi¬ na ne damo, gredo drugam * in ga lahko do- be.“ Refnizhno fe je zbuditi ofhtirjem ! Oni fo od vlih nar bolj ufmiljeni, kar raji farni gredo v’ pekel, kakor de bi perpuftili drusim iti. Ljubi moj! premifli dobro fvoje sader- shanje, de fe ne motifh, in ptujih grehov ne vdeleshifh. Molitev, 0 Bog! kaj in koliko li zhlovek persade- va savoljo dobizhka? Naj bo flushba nevarna^ teshka, nadleshna; vfe mu je dobro in pri¬ jetno, de mu le pernefe kak dobizhik. Jeli fim tudi tak; lahko bi Bogu mirno flushil; pa fi nakopavam nepotrebne fkerbi in fhkodljive ®ote, ktere me odvrazhujejo od prave boshje kushbe, vender nilim bogateji. Kaj! vezh- krat namelti sasheljeniga dobizhka pa zelo dikodo terpim. Lakomnoft v’ meni nikoli ne pozhiva, in mi pokoja ne daje; sato prašnike sametujem, hm v’ molitvi rasmifhljen, per hoshji flushbi mersel, in smiraj flab, ker mi (Vet vedno po glavi fhumi. O fveti Teodot! P r o(i Boga sa me ubogiga grefhnika, de mi dobrotljivo pomaga is smot, de fe nizh ne- v arniga ne lotim ; de med fvojimi pofhteniini opravki fvoje dufhe ne posabim, temuzh jo s 'elizham. Amen. « 22 3io T XIX. dan veliziga travna* t Sveti IvoYi fajmajhter, bejednik ubogih. t Sveti Ivon je bil rojen na Franzofkim bliso metla Tregiera v’ letu 12 53. Njegovi tlarfhi fo bili lilno bogati, pa tudi slo bogabojezhi: s’ lepimi nauki in fvetimi sgledi fo ga po Jesufu ravnali, in rad jih je poflufhal in ubogal, ra¬ fte! je v’ vtim dobrim. Kader je bil Jfhtiri- najti let tiar, je bil poflan v’ veliko metlo Pa¬ riš v’ fholo, V’ velikim metlu, v’ Predi veli¬ ko flabih fouzhenzov je smiraj nedolshno shi- vel , ker je Boga vedno noiil v’ ferzu, in v’ fpominu ohranil lepe nauke Pvojih fvetih ilar- fhev, kteri fo ga neprenehama opominjali re- kozb: „Ljubi fin! boj fe Boga, in svetlo mu flushi s’ vfo dufho, varuj fe flabe drushbe; moli rad, ne posabi obljub fveliga kertla, bodi fvet, de bofh fvetnik.“ Ako ravno fhe mlad, je modrotl tlarih imel, nad nobenim fe ni pohujfhal, flabe fouzhenze je fvaril, tu¬ di jih je vezh napravil, de fo bogabojezhe shiveli. Mladenizh Ivon je dobro vedil, de uzbenotl bres tlrahu boshjiga je norotl; sato je rad fe uzliil, molil in premifhljeval, nje¬ gov kratik zhaf je bil po zerkvah moliti; bolnike obifkovati, in jih uzhiti. 4 Sofebno rad je bral shivljenje fvetnikov, de je febi ferzh- noti dajal fveto shiveti in v’ njih drushbo p rl ' — 34i — ti. V’ fvoji nar lepfhi ftarofti je Bogu oblju¬ bil devifhtvo, ker je vedil, de je to nebe- fhkimu kralju nar prijetnifhi dar; tudi je pa vedno sliivel v’ molitvi in v’ pokorjenji, de bi fvoje obljube nikdar ne prelomil. Nar raji bi bil fhel v’ klofhter, pa ljubesen do sveli- zhanja blishniga ga je napravila v’ duhovfki ftan. Ni mogozhe praviti, kako fkerbno fe je v’ to perpravljal. Mafhnikovo pofvezhenje in obilnoft gnade je prejel, ker ga je Bog is- volil in namenil v’ to vifoko flushbo. Njegov fhkof Alan ga je poftavil fajmafhtra, ker je vedil njegovo modroft, gorezholt in uzhenoft. ,Sveti Ivon fe je slo branil te vifoke in teshke flushbe, ne savoljo terpljenja, ampak savoljo nevarnodi fvoje dufhe: vedil je, de bo veli¬ kimi pallirju Jesufu sa srozbene dufhe odgo- v °r dal, in is ponishnofti fe je nevredniga fhtel; sato fe je bal in branil. Pa prav savo¬ ljo tiga je bil fare vreden, prav savoljo tiga ) e bil dober paftir, ker je f’ trepetam to dushbo naftopil, in jo opravljal. 4 Sveti Ivon je bil slo ufmiljen do ubosih lr > do vfih potrebnih. Hifho sa sapufhene u- lioge je fosidal, kjer fo vfo poftreshbo ime- in fam, kader je samogel, jim je ftregel. Sa-fe je malo potreboval, vfe drugo je ubo- sim rasdelil. Zhe fo bili reveshi od mogozh- uih krivizhno flifkani, jim je f’ fvetam in Jiuetnoshenjem pomagal; zhe je bil prepir, je ul frednik med blishnim; tudi je fam na-fe jemal toshbe ubosih, in hitro dognal, pa bres vfiga plazhila, Reveshem in preganjanim je v’ v/im, kolikor je premogel, pomagal, in ravno sato je kil imenovan „befednik ubosih, ozhe reveshev. £f Njegovo shivljenje je bilo vfe fveto. She od mladofti je v’ velikim po- /iu, v’ adventu in ob drusih odlozhenih dneh ob fuhim kruhu bil, in vina ni pil; malo je fpal, de bi vezh zhafa imel molitipremifh- ijevati ali brati. V’ v/im /i je persadeval kri- shanimu Jesufu podoben bili , kleriga je s’ vfo dufho ljubil. Kader je mafheval, je bil vef samaknjen, in prizhijozhi verni fo bik fkoraj permorani s’ vlim fpofhtovanjem per /Veti mafhi biti. Bil je smiraj perpravljen fvojim ovzhizam pomagati, sakramente deli¬ ti, befedo boshjo osnanovati. Tako Ijubesnji- vo je govoril od refniz fvetp vere, de fo tudi terdovratni grefhniki obzhutili mozb njegovih ognjenih befedi; vfe ga je rado poflufhalo in ubogalo, ker je pervi delal, kar je drugim osnanoval. Kader je zhutil telo pefhati, j e ojftreje shivel, ako ravno je bil smiraj p er ' pravljen frezhno umreti. 4 She sadnje dni fvo- jiga shivljenja je hotel fvojim ovzhizam ft re ' zhi; tri dni pred fmertjo je fpovedoval, nia- fheval in pridigoval, deliravno vef flab. f 0 fveti mafhi fe je vlegel, in v’ nedeljo po * nebohodu Jesufovim, devetnajlli dan veh' žiga travna leta i3o3, je mirno umeri, in fhel k’ Bogu, kterimu je vfe dni fvojiga skiv- Jjenja svefto flushil. S ’ dobrimi deli fe perpravljati v' vezhnoji. ( Sveti Ivon je smiraj fkerbel ti frezhno vezhnoft saflusliiti, ktero je dofegel, in> bo vshival vekomaj. Blagor flehernimu, kteri vedno fkerbi fvojo dufho svelizliati. Kaj po¬ maga veliko vediti, dobrote vshivati, grefh- no fe vefeliti, vfe fvoje shelje fpolnovati ? Kaj imajo kralji, mogozhni, bogatini po lozhenji od fveta ? Od vfe pofvetne imenitnolti nima¬ jo nizh, temuzh kar fo dobriga delali, bo¬ do vshivali, in kar fo hudiga delali, bodo ter- peli vekomaj. »Bog bo vfakimu po njegovih delih povernil.“ Rimi. 2 , 6. Ljubi moj! hifha, v’ kteri sdaj prehi- vafh, ni tvoja prava hifha: zhe ti ravno go- fpodar fvoje hifhe, ti vender popotnik in go- llazh; ob kratkim te bo fmert prefelila v’ vezh¬ noft. Tvoja dufha pojde pred fodbo boshjo, po kteri gre, kamor li je saflushila; tvoje telo pa bo nefeno v’ globoko jamo, kjer bo do po- flednje fodbe, in tudi ono fe bo prefelilo v’ vezhnoft, de bovshivalo ali terpelo vekomaj. »Vfah gre v ’ hifho fvoje vezhnojii.“ Prid. 12, 5. Bodi mogozhen ko ( Samfon, ali moder ko ^Salomon, ali frezhen ko Alekfander, poj- defh le vender is fvoje hifhe v’ vezhnoft; rad •di nerad, morefh tje iti, in nikoli te ne bo nasaj. Drugi bodo na tvoje laftnine ali tvojo oblaft naftopili, pa tudi ti pojdejo ob kratkim ■» — 344 — v’ vezhnoft. Tako pojile zhlovek sa zhlove- kam in rod sa rodam tje, ravno ko derezha voda v’ neismerjeno morje. Blagor zhloveku, kteri fe s’ dobrimi deli perpravlja v’ vezh* noft; go r je zhloveku, kteriga fmert neperprav- ljeniga najde. ,, Tedaj fe per vfih fvoj ih de¬ lih fpomni pojlednjih rezhi, in ne bofh nik¬ dar gr e f/til.“ c Sirah 7, 4o. V’ vezhnoft fte dve hifhi, pa velik ras- lozhik je med njima: ena je filno lepa, nam- rezh nebefa ; druga filno ftrafhna, namrezh pekel. O frezhna tvoja dufha, ako pride v’ Gofpodovo hifho, ker bo nafitena s’ vfimi do¬ brotami , in f’ potokam vezhniga vefelja na¬ pajana! Ljubesnjivo je boshje prebivalifhe, in frezhen zhlovek, kteri bo v’ Golpodovi ve- slii vezhno prebival. Zhe pridefh v’ nebefa, fe bofh fvetil ko fonze, nikdar fe ne bofh nizh hudiga bal, Boga bofh vekomaj ljubil, vshival in hvalil v’ drushbi Marije , angelev in fvetnikav. Zhe bo tvoja dufha prifhla v’ hifho vezhne shalofti, v’ pekel, gorje ji. Od- lozhena in prekleta od Boga, bo vekomaj ter- pela per oftudnih hudizhih in saverfhenih du- fhah. „Ondi ho grefhnik vedno plazheval sa vfe (grehe) , pravi Job; kolikor je hudi- ga pozhel, toliko ba tudi terpel , vender ga ne bo konez.“ Job 20, 18. V’ ktero hifho shelifh iti? Odgovorifh: ,,V’ hifho vezhniga vefelja.“ Vem, vfak she- li v’ nebefa; pa vfak ne pride v’ nebefa, ker fo nebefa le plazhilo fvetiga shivljenja. „Va- r ' ' — 345 — ruj fe hudiga, in delaj dobro, in bofh vezh- . no prebivalifhe C v’ nebelih) imel.“ Pf. 36 , 37. Zhe flabo shivifh, ne pridefh v’ nebefa. Sberi li sdaj, kar hozhefh, ali vezhno do¬ bro, ali vezhno hudo. Tako Gofpod govori po Jeremijatu: ,,< Glejte ! pojtavim vam pred ozhi pot shivljenja in pot Jmerti Jer. 21, 8. Sberefh li dobro ali hudo, frezho ali ne- frezho, shivljenje ali fmert, nebefa ali pekel P fvojim dobrim ali grefhnim stavljenjem. Te¬ daj hiti fvoje shivljenje pobolfhati, fe fpoko- riti, in Bogu shiveti, de v’ nebefa pridefh. Hiti fvoje rajtnige s’ Bogam poravnati, ker ne vefh ure fvoje fmerti, in potlej ni pokore k’ svelizhanju. Po fmerti ne bofh mogel nizh dobriga koriti, temuzh bofh vshival, kar li pred fmertjo saflushil; po fmerti fe ne bofh^mo- gel fpokoriti, temuzh bofh terpel vekomaj. ,)Delaj tedaj , kar je dopadljivo in dobro pred ozhmi Gojpodovimi , de ti bo dobrot V. Mojs. 6, 18. „Delaj po mo zlu, kar koli samorejh ( dobriga ), sakaj po Jmerti ne bofh mo gel.^ Prid. g, 10. Zhe ne ubogafh, fe bofh veko¬ maj kefal: zhe ubogafh, te bo vekomaj ve- felilo. Molitev. O moj Bog! ako bi toliko delal sa nebe- j kolikor delam sa fvet; ako bi fe bal gre¬ ha , kakor fe bojim zliafne nefrezhe: bi bil tr °j nar bolji prijatel, tvoj nar syekeji flu- — 346 —■ shabnik, in bi prifhel v’ tvoje kraljellvo te vekomaj hvalit. Ali moja neumnolt in nemar- nok je neisrezheno velika, ker fi tako malo persadevam Tvojo dufho svelizhati. Shelim v’ nebeTa, in fkerbim le sa fvet; Te bojim pek¬ la , pa Te nozhem fpokoriti; shelim v’ tvoje prebivalifbe, pa ne delam, kar ga saflushi; fe bojim pekla, in nozhem opukiti, kar me fili v’ pekel. O Jesuf, daj mi fvetlobo, de vi¬ dim ; daj mi mozh, de delam, kar tebi do- pade. Ti li nebefa f’ krishem odperl; hodil bom po poti tvojiga fvetiga krisha, f’ pokor- jenjem, satajevanjem, poterpefhljivokjo in dru- simi dobrimi deli bom sa teboj ferzhno in kanovitno hodil, de pridem v’ Trezhno vezh- nok. t Sveli Ivon! proti Boga, sa-me nevred- niga grefhnika, de fe refnizhno fpokorim, pridno delam sa Tvoje svelizhanje, in pridem v’ nebefhko kraljellvo, sa ktero me je ufmiljeni Bog kvaril. Amen. XX. dan veliziga travna. t Sveli Bernardin i Sijenzhan. t Sveti Bernardin je bil rojen v’ t Sijeni n a Lafhkim v’ letu i38o. Njegov ozhe je bil poglavar mefta, in filno bogat. Bernardin j e bil komaj fheft let kar, kader To mu kar- — 347 — fhi pomerli. Po njih fmerti je Dijana, ranze matere feftra, bogabojezha gofpa, ga k’ febi vsela, in slo fkerbno redila v’ v/ih kerfhan- fkih dolshno/tih; fofebno ga je uzhila Boga moliti f’ zhiftim shivljenjem, vfe upanje ime¬ ti v’ Jesufa, in zha/liti njegovo prezhifto ma¬ ter Marijo Njene /Vete nauke je vefelo po- flufhal , in fkerbno fpolnoval , ker je nje¬ gova dufha bila vliga dobriga lazbna. Ta dobri otrok je rad molil; ob fabotih fe po- flil, v’ zerkev pogo/lo hodil. Ob nedeljah in prašnikih je boshjo befedo fkerbno poflufhal: kader je domu prifhel, je vkup fpravil ve¬ liko otrok, in jim ravno to pravil, kar je v’ zerkvi flifhal, pa tako ferzhno in ljubes- njivo, de fo ne le otrozi, ampak tudi od- rafheni is ferza jokali, in potlej djali : „Kaj bo is tiga otroka/ 4 Uzhil fe je slo pridno, in prehitel vfe fouzhenze; vfi in tudi njego¬ vi uzheniki fo fe nad njim zhudili. Nizh otrofhkiga ni nad feboj imel, temuzh sgoli mo- droft, framoshljivoft in bogabojezbolt ga je bi¬ la. Perljuden, dober, ufmiljen in nedolshen je bil. Le kader je kako pohujfhljivo befedo saflifhal, ali hudo rezh svedil, je bil shaloften m prepaden; ravno savoljo tiga je gorezhe fva- f d, kader koli je bilo treba fvariti. Nar bolj vasujsdani uzhenzi fo ga fpofhtovali, in fe ga bali; zhe fo fe med feboj od flabiga po¬ govarjali, fo bersh, de fo ga le vidili, eden drusimu rekli: „Bernardin pride, le mol¬ skim o !“ Ob njegovim zhafu je llrafhna kuga bila v’ meftu 4 Sijeni in fhiroko po deslieli. Veliko je bilo mertvih , veliko bolnih , in vli sdravi fo bili v’ grosnim llrahu. s Svetimu Bernardi- nu fe je ferze vnelo od gorezhe ljubesni do blishniga, in bolnikam je svefto llregel; dru¬ gi fo fe branili, tudi sa veliko plazhilo , bol¬ nikam ftrezhi, on je le savoljo Boga llregel. Gofpofk otrok, le dvajfet let flar, je neutru- dama kushnim bolnikam llregel s’ nevarnoftjo fvojiga shivljenja, vfe nezhednolli in nefnage odnafhal, jih perpravljal fvete sakramente pre¬ jemali, in jim v’ sadnji uri pomagal, le is gorezhe ljubesni do Boga. Eni fo mu djali: Varuj fe, ker fe kuga raji prijemle mladih. Odgovoril je : „Naj fe sgodi po volji boshji; lim perpravljen sa fvoje bolne brate umreti, kakor je Jesuf sa naf grefhnike umeri.'“ Ka¬ der je bil Bog refhil defhelo od llrafhne ku¬ ge, je Bernardin fhel v’klofhter fvetiga Fran- zifhka. Ondi fe je uzhil, molil, premifhlje- val fveto pifmo, in shivel v’ ojltrim pokorje- nji. Njegovi oblaftniki fo mu sapovedali be- fedo boshjo osnanovati, ker fo ga vidili pol- niga boshjiga Duha. Obhodil je vfo Lafhko deshelo, gorezhe osnanoval pokoro in vosko pot v’ nebefhko kraljeftvo ; vli fo ga radi po- fhlufhali, in grefhniki fe fpreobrazhali f’ p°' mozhjo gnade, ktero jim je Bog dajal po fvo- ji milolli in tudi savoljo saflushenja tiga fvo¬ jiga svelliga flushabnika. Pred podobo kri- shaniga Jesufa le fe je perpravljal boshjo be- 1 — 3 / t g — fedo osnanovati; po pridigi je fpet k’ njemu pertekel, ga sahvalil savoljo fpreobernjenja grefhnikov, ga profil gnade fpreobernjenja in svelizhanja vfiga zhlovefhtva. Njegove be- fede fo neisrezheno mozh imele, ker je nje¬ gova dufha bila polna • gorezhe ljubesni do Boga in do blishniga. Kader je govoril od hudobije greha, od fodbe, od pekla, vfe je trepetalo ; kader je govoril od ljubesni in terp- ljenja Jesufoviga, fo bili vfi v’ folsah. Na Napolitanfkim v’ meftu Akvili je fkle-« nil fvoj tek. V’ tiftim meftu je osnonoval be- fedo boshjo, in veliko grefhnikov fpreobernil k’ Bogu 3 pa huda holesen ga je poderla, in mu osnanovala blishno fmert. Sadnje dni fvojiga shivljenja je hotel fkleniti v’ pokorje- nji, ktero je smiraj ljubil. Na golih tleh je holan leshal, ondi prejel sakramente katolfhke zerkve, in v’ Gofpodu mirno safpal. Njegova , beta fmert je bila dvajfeti dan veliziga travna v’ letu 1444. Bil je zhajftito pokopan; vfe je po njem shalovalo, in Bog je s’ velikimi zhudeshi rasglafoval fvetoft fvojiga sveftiga flu- shabnika JV a u h. SakaJ befeda boshja ne rodi Jadu ? t Sveti Bernardin je rad poflufhal in rad osnanoval befedo boshjo, de bi on in drugi shiveli po nji. Kdor poflufha fvete nauke, 35o in shivi po njih, je dober poflufhaviz, Kdor rad poflufha, pa shivi po fpazheni natori, je flab poflufhaviz. Kdor nozhe poflufhati, ker sanizhuje befedo svelizhanja, je nar hu- dohnifhi. Jesuf je pergliho povedal od fe- javza, kteriga femena je le zheterti del v’ dobro semljo padlo, in fad rodilo. De je feme rodovitno, je troje potrebno, senilja, mokrota, fonze. Zhilto feme boshje befede je Jesuf fejal in feje, pa versheno v’ fuho ali merslo semljo, oltane nerodovitno. Poflu¬ fhaviz pulte in mersle dufhe oltane bres vli- ga dobriga fadu. Ako ravno je to ref, bo¬ do le vender maloverni in flabi poflufhavzi fojeni po boshji befedi. „MoJa befeda , pra¬ vi Gojpod , Je ne bo prašna A’ meni verni- la.“ ls. 55, 11 . Boshja befeda oltane nerodovitna , ker fo nekteri ko nepokojna in terda pot; hudizh vsame is njih ferza saflifhane nauke, in deli- ravno verujejo, ne bodo svelizhani. Terda in nepokojna pot pomeni mersle, terdovrat- ne, nepokojne, v’ fvet saljubljene kriltjane. Po poti hodijo pofhteni, nepofhteni, shivi- na, je fhum in nepokoj; ravno taki fo nekte¬ ri, polni nepotrebnih in fhkodljivih fkerbi, radovedni nepotrebniga, nepokojni in smo- teni. Hudizh, flabi ljudje obfujejo malo- ferzhniga kriftjana, s’ saframovavnimi befeda- mi mu vsamejo is ferza feme boshje befede, de fadu ne rodi. Ti ne bodi rasmifhljen, dre¬ moten ali maloveren per poflufhanji boshje befede; ne nakopavaj fi nepotrebnih fkerbi; ne poflushaj hudizha ali hudobnih, ampak poflufhaj svefto, in shivi Jftanovitno po boshji befedi, de bofh svelizhan. Boshja befeda oltane nerodovitna, ker je veliko poflufhavzov ko malo perfti med kam- njern; feme versheno v’ take kraje hitro osele- ni, pa ob vrozhini ufahne, in ne pernefe fa- du. To pomeni kriftjane k’ vlaki dobri rezhi hitre, pa v’ nobeni ftanovitne. Nifo ftanovitni, ker nifo ponishni; bres korenine shive vere in globoke llanovitnolti ni dobriga fadu. Mo¬ rebiti ta nauk rayno tebe sadene. Boshja be- feda te vefeli, hodifh delezh flovezhih pridi¬ garjev poflufhat, shelifh shiveti po boshji be¬ fedi, tudi nekaj delafh po nji, vender nili llanoviten, ker Tvoje hude volje nozhefh po- polnama premagati, Te flabih bojifh, li per- Hsnjeniga ferza, vififli med Bogam in fvetam: fe li potlej zhudifh, de te fkufhnjava omore? Prod, jokaj in sdihuj pred Bogam, de naj ti da ferzhno ftanovitnoft. C S’ krakam poflufhaj fvetiga Petra: „Tebi bi bilo bolje poti pra- v >ze ne fposnati, kakor po fposnanji refnize °d nje odftopiti.“ II. Kor. 2, 21. Boshja befeda ne rodi fadu, ker pade med ternje; bodezhe ternje sadufhi dobro shi- 1° i in ne pernefe fadu. Ternjfe pomeni flad- n °ft shivljenja ali mehko shivljenje, in kaEi koli flabo natoro grefhno vefeli. Shelje po ^ogaftvu, nepotrebne fkerbi, mehkoba, ve- ^ e lje, in kar je taziga, je bodezhe ternje. 35s in ti ubrani po boshji befedi shiveti. t Aveti Pavel pravi: „Shiva je bejeda boshja , mozh■ na in ojjireji ho na obe Jtrani reshejozh mezh, in Jeshe do lozhenja dufhe in duha, jklepov in musga.“ Hebr, k, 12. Zhe le veleli le fmeh, petje, lepa podoba, natorno vefeljo, bo- gaftvo, fladnoft, in kaj taziga ; ljubifh Hrup, odganjafh mozh boshje befede , in ne bolh svelizhan. c Stori, kar ti rezhem: Beslii pred vfim, kar tvoje flabo telo grefhno veleli, ali kar obudi poshelenje soper sapovedi. M o l i t e v. 0 Jesuf! odpulli mi mojo grefhno nemar- noft v’ poflufhanji in dopolnovanji fvetih nau¬ kov, ktere li ti is nebel pernefel. Daj mi gnado ne le s’ vefeljam poflufhati, ampak tudi ohraniti tvoje fvete nauke, in shiveti po njih. Duhovni, tvoji nameltniki, osnanujejo zhifto refnizo, pa njih beleda je prasni glaf, ako ti f’ fvojo gnado ne pomagafh; oni fejejo, pa le ti dajelh rafti. Pomagaj meni in vfim po tvoji fveti befedi shiveti. t Sveti Bernardin! ti fi rad poflufhal svelizhavne nauke , fi po njih fkerbno shivel, in jih ognjeno osnanoval; fprofi meni in vfifh gnado f’ fpofhtovanjam poflufhati, in na tanko fpolnovati nauke nebefhkiga uzhenika Jesufa, de, kader bomo po njih fojeni, miloH sadobimo. Amen. wji7: * — 353 — XXI. dan veliziga travna. ,Sveti Felikf kapnzinan I. Sv jSveti Felikf je bil rojen na Napolitahfkirii v’ letu i5i3. Njegovi itarfhi fo bili slo ubo¬ gi na fvetu, pa slo bogati per Bogu, ker fd bili fvetiga shivljenja. Sgodaj fo fvojiga otro¬ ka Felikfa uzhili Boga fposnati, in mu flushi- ti; njih fveti nauki in sgledje fo mu prijet¬ no lilo delali s’ vfo dufho Bogti flushiti. Ka¬ der je bil Felikf dvanajft let kar, fo ga ftar- fki premosbnimu kmetu v’ flushbo dali** ker ga savoljo veliziga ubofhtva nifo mogli doma imeti. Pafel je neumno shivino* in delal na polji. Ta nedolshna flushba ga je vefelila ; smi- raj je Boga pred ozhmi imel, in smiraj ga je nofil v’ ferzu; vedno ga je hvalil, mu daroval hoje terpljenje, in v’ vfim savoljo njega po- lerpeshljiv bil. Gorezlie molitve je k’ Bogu pofhiljal, de bi od njega gnado prejemal, ne- dolshnoft ohranil, in žhedalje poboshnifhi shi- y el. Njegove gorezhe profhnje fo bile ufli- Ikane, in do fmerti je ohranil riedolshnoft. Timu fvetimu mladertzhu ni bilo perloshno fd krati uzhiti, ker ga ubogi ftarfhi nifo pre¬ dlogi! v’ fholo dati. Tiga je bil Smiraj sha- kften , pa pei*sadeval fi je vfaj poflufhati fve- nauke ; kader kolj je samogel , je poflu- ^®1 branje fvetih bukev* in hodil v’ žerkev H. 2 3 boshje befede poflufhat, jo premifhljeval, in Boga profil po nji shiveti. ( Sofebno rad je poflufhal od shivljenja fvetnikov , ne is prasne radovednolti, kakor jih veliko dela, temuzh de bi po njih sgledih shivel v’ molitvi, ponishnofti, poterpefhljivoft, zhiftofti, pokor- jenji. Njegova dufha fe je vnemala Bogu smiraj popolnifhi fldshiti, de bi fhel v’ lepe nebefa ga vshivat vekomaj. Nevarnoft nagle J fmerti, is ktere ga je Bog refhil, ga je na¬ pravila fhe veliko poboshnifhi shiveti. t Shel je h’ kapuzinarjem, in jih ponishno profil, de naj ga v’ fvojo drushbo vsamejo. Odrekli fo mu to od konza; pa s’ nadleshnimi profh- njami je dofegel, kar je is ferza shelel. Pred¬ nik klofhtra ga je peljal v’ zerkev pred po¬ dobo krishaniga Jesufa, in mu rezhe: „GIej tiftiga, po kterim morefh shiveti! Premini dobro, zhe bofh samogel vfe dni fvojiga shiv- ljenja sraven njega na krishi vifeti. u Po¬ nishno ;je odgovoril: „Upam P pomozhjo gna- de.“ Minihi fo nekaj zhafa fkufhali njego¬ vo llanovitnoft; ali ker je bil k’ vfimu dobri- mu perpravljen, fo ga v’ fvoji drushbi vefelo obdershali. t Sveti Felikf je Boga smiraj hvalil savo- ljo lepe perloshnofti v’ famotnim miru mu flu- shiti. Ne le sapovedi boshje, ampak tudi od ^ fveliga Franzifhka perftavljene je svefto fpol' ; noval : bilo mu je vfe to fhe premalo, veliko rezh dobriga je delal, in ojftreje je shivel, kakor je bilo sapovedano. V’ dobrim ni nik- di j* in na da P c to ti. v’ sn dc Ih ra d« ka kt zb M ,S’ lel l e in g a de fn j ® 1 ija fto da sal T, go al, rad is ‘Ja, ;vi, or- >g« 5pe g!e na- hel de fo fh- ed- 'JO- lej Tli iv- ’o- la- r°- ri- :lo o- u- 3 d ri¬ to h k- dar pefhal, temuzh zhedalje gorkejfhi priha¬ jal. Njegova pokorfhina je hila hitra, voljna in popolnama v’ majhnih in v’ velizih rezheh ; nad fedoj je smiraj zhul, de bi hudizhu ne dal proftora v’ ferze; malo je govoril, pa rad poflufhal svelizhavne nauke ; molitev ga je tolikaj vefelila, de fe nikdar ni utrudil moli¬ ti. Brati ni snal,. vender je bil slo uzhen v’ boshjih rezheh. Bil je navajen rezhi: „Ne snam brati, le fheft zherk posnam, pet ru- dezhih, eno Lelo; pa te fe mi sadofti k’ sve- lkhanju. ££ Pet rudezhih zherk fo bile petere rane Jesufove, ktere je smiraj premifhljeval, (le bi zhedalje bolj Jesufa ljubil; bela zher- ka je bila zhiftoft Jesufove matere Marije, ktero je s’ vfo dufbo in f’ zhiftim sbivljenjem zhaftil. De bi lepo zhiftoft ohranil, Jesufu in Marii dopadel , je vedno shivel v’ pokorjenji. ^voje telo je fovrasbil in pokoril, de bi bilo leto dufhi pokorno, dufha pa Bogu. Tako je Felikf, ako ravno neuzhen , veliko modroft >n fofebno fvetoft dofegel. Bog je tiga fvoji- 8 a sveftiga flushabijika povifbal, mu dal zliu- desbe delati , in fkrivne rezhi fposnati. Bliso fmerti she je bil, pa smiraj v’ ojftrim pokor¬ jeni, Tako fe je fkerbno k’ fmerti perprav- IjM, kakor de bi ne bil nikoli nizh dobriga d°ril. 4 Shtiri in fedemdefet let ftar , ofemnajfti dan veliziga travna v’ letu i58y , je f’ fvetimi Sa kramenti ofkerbljen mirno v’ Gofpodu safpal. ,u di p 0 fmerti fo fe veliki zhudeshi po njem godili. 356 Nauk. Nekteri nauki od prave bogaflushnofti. t Sveli Felikf je bil rojen v’ ubofhtvu, v’ fholo ni hodil, je pafel shivino, ali delal na polji, v’ klofhtru je bil namelti hlapza; ven- der je uzhenoft fvetih dofegel, ker fi je f’ po- mozhjo gnade boshje slo persadeval sa fvoje svelizhanje. Tako daje potrebni nauk kme- tam in rokodelam, de tudi oni per fvojim tesbkim delu uzheni in modri samorejo biti Tvojo dufho svelizhati. Vfak je uzben, zhe le Boga ljubi. Njega ljubiti, in is njegove ljubesni po sapovedih shiveti, je prava mo- droft, in v’ tem je prava bogaflushnoft sapo- padena. t Sveti Pavel uzhi : ,, Ljubite bres hi- navfhine; Jovrashite hudo , dershile Je do- briga.“ Rimi. 12, 9. To je prava poboshnoft. Zhe ljubifh Boga is vfiga ferza, in blishnig* kakor Tebe savoljo Boga, fi bogabojezh. Pr»* va bogabojezhoft ni hinavfka, ni zhudna, m famovoljna, ni prepirljiva , ni le obetna ; »Al¬ pak ljubesnjiva, modra, mirna, refnizhna, | delavna. Kaj pomaga verovati vfe, per tem pa kup neumnih vrasli imeti? Kakofhno upa¬ nje je tvoje, zhe malopridno shivifh ? Kftb® ljubifh Boga, zhe delafh po Tvoji fpazhen* volji ? Ljubi Boga is vfiga ferza: kteri je v®* ljubesnjiv, ufmiljen , pravizhen , sveft. Lj u ' besen do njega je korenina in konez vfiga br ufi ne te Ut ke P r pr nu bo su ib oc b< dt 89 is be hi fk bc va B< zb h «e bt «1 ,8 v’ v’ na ?n- i ao- i d je ne- im »iti ,lie ►ve 10- 10 - hi- do¬ ti. Iga ra¬ ni m- ia, pa- ko ;ni ref ju-' do- — 35 7 — briga. Ljubi ljubesnjiviga Boga, in ljubi ufnliljeniga Jesufa is vfe dufhe. Jesuf je per- nefel ogenj zhifle ljubesni na semljo , in od te morefh goreti. Zhe ne ljubifh, bofh pre- klet; zhe ljubifh, bofh svelizhan. Premifhljuj krvave rane Jesufove: te naj bodo smiraj pred tvojimi vernimi ozhmi, kakor fo bile pred vernimi ozhmi fvetiga Felikfa; te osna- nujejo ljubesen Jesufovo, ki ji ni bilo in ne bo enake ; te preprizhajo , de je ljubesen Je- sufova do tebe in do vliga zhlovefhtva neisre- diena, ker je on vfo fvojo nedolshno kri sa odrefhenje vfih prelil. Boj fe Boga is ljubesni do njega. De fe hojifh vfigamogozhniga Boga, kader fo tvoje dela hude, je lahko in potrebno: pa to ni sadofti, ker fe bojifh is ljubesni do febe, ne is ljubesni do njega; boj fe Boga is zhifte lju- hesni do njega, beshi pred greham , fovrashi hudobijo, obshaluj grehe, ker je Bog, ne- fhonzhna fvetoft in dobrota, sanizhevan, 4 Strah hoshji naj bo tvoj svefti tovarfh, naj bo ''arh tvoje dufhe, uzhenik v’ vlim. Boj fe Boga is ljubesni, in le to je prava bogaboje¬ čnih ^Salomon uzhi. »Boj fe Boga, in fpolnuj njegove sapovedi; sakaj to je vef zhlo- vek.“ Prid. 12, i 3 . Ta je Urah fvetih, in hres njega ni fvetofti r kakor t Sirah prizhuje : "Bdor je bres ftrahu, ne more pravizhen biti.f 4 i^irah 1 , 28. 5 Hvali Boga vfak zhaf, v’ ferzu , v’ djanji, v vfim, per vlih. Kakofhna bi bila tvoja bo- 358 I gabojezhoft, ako bi v’ fredi tolikaj nesaflu- shenih darov boshjih nehvaleshen oftal ? Kar fi, kar imafh , kar dobriga prejmefh, kar upafh dobriga, ni li vfe od Boga? Bodi mu tedaj hvaleshen , ne le v’ befedah , ampak v’ djanji in v’ refnizi. Premifli lepe nebefa, kte- re fo li namenjene, ako mu flushifh, in hva¬ li njegovo miloft. Premifli fvete rane Jesufo- ve, fvete sakramente, darove fvetiga Duha, vfe dobrote, ktere vshivafh v’ katolfhki zerkvi, in hvali Ozheta, t Sina in fvetiga Duha. Lju¬ bi Boga, boj fe ga is ljubesni, in livali ga, f’ fvetim shivljenjem; to je prava bogaflush- noft. 4 Sveti Pavel sapove : Hvalite Boga sa vfe rezki, sakaj to je volja boshja v' Krifiuju Jesufu. (i Tef. 5 , 18 . Bodi Bogu pokoren. Popolnama pokorfhina do boshje volje prizhuje od. tvoje bogaflush- nofti. Podversi Bogu fvojo voljo v’ vllm; ne grefhi, in brani grefhiti; delaj dobro, in po¬ magaj blishnimu delati dobro ; v’ fvojim ferzu sadufhi sazhetik boshjiga rasshalenje, de nizh hudiga proftovoljno ne miflifh ; bodi raji od vfiga fveta sanizhevan in preganjan, kakor de bi Boga sapuftil; v’ terplenji bodi poterpesh- ljiv, v’ preganjanji ftanoviten ; ljubi in dela) dobro, zhe ravno hudo prejemafh ; vedno pi -0 ^ 1 gnade fvetiga Duha po Jesufu Kriftufu, in p ra ' fkerbno jo hrani. Iu- lar ila doma * potlej je bila prodana v’ fushnoft, in meil neverniki je shiveti mog^ la. Vfe te perloshnofti ji nifo bile proftovolj- ne, ampak perfiljene in permorane; toraj ni Lilo grefhno v’ njih biti, ker li ni drugazhi pomagati mogla ko f’ .ferzhnim vojfkovanjem$ s’ vedno molitvijo j f’ ftanovitno sveftobo: vfe to je bilo p er nji. Perliljena perloshnoft fe tifta imenuje < pred ktero fe slo teshko samore beshali ali pa zelo ne. Egiptovfki Joshef je mogel flu- shiti v’ bifhi nezhille gofpodinje, ker je bil v fushnoft prodam Otrok ima lahko nevar¬ no perloshnoft doma savoljo zhloveka, kteri- wu ne more flovefa dati. Te in druge take fo perfiljene hude perloshnofti, in te ne ftore zhloveka kriviga, ako v’ dobrim oftane ftano- yften; zhe ne oftane ftanoviten, in grefhi # ni Ogovorjen per Bogu. „Kako, vprafhafh, morem ravnati v’ per¬ loshnofti , pred ktero beshati ne morem ?“ Zhe f e ti perloshnoft tako nakljuzhi, morefh s Jo varen biti, in nikoli v’ fkufhnjavo dovo¬ lili" Zhe ravno nifi perloshnofti ifkal, zhe niorefh ravno biti per sapovedanim delu, v’ hishbi, ali kjer fi bodi; ne fmefh v’ greh pervoliti, temuzh fe morefh ferzhno ftaviti j in ubraniti ko nedolshni Joshef ali zhika Ru¬ šana , ali ravno kakor leta fveta deviza Julita in doki drusih. „Kaj mi je koriti, fpet vprafbafh, ako morem biti v’ nevarni perloshnoki soper zhi- kok?“ Zhe morefh biti v’ taki nevarni fkufh- njavi, boj fe slo, ker fo nezhifle fkufhnjave nar sapeljivfhi. Prijasno oko, perlisnjen fmeh, fladke befede>, lepa podoba in druge okoli- fhine lahko poshelenje vnamejo, in veliko fhkodo narede. De po dolshnoki okanefh kanoviten , ni sadofti le moliti, premifhlje- vati, in Boga imeti vedno pred ozhmi, temuzh delaj tudi, kar ti bom sdaj le povedal. Ne poprafhuj, ne govori, in ne poflufhaj ne- potrebniga: zhe pa morefh is potrebe po- prafhati ali poflufhati sapeljiviga zhloveka, kori to le nerad, merslo in malo, de uni ali una lahko ve, kaj miflifh. Kader boka farna savoljo potrebniga dela, bodi ko fovrashnik per' fovrashniku, ta befeda vfe pove; zhe m potreba, varuj fe drushbe sapeljiviga zhlo¬ veka. Zhe drugi ne vedo hudobije tikiga zhlo¬ veka, bodi do njega vprizho drusih, kakor fe bogabojezhi krikjani sadershe v’ drushbi drusiga fpola, Zhe sapeljiviz fam rasodeno fvojo hudobijo, bersh fvari ali s’ jesnim ob- lizhjem, ali s’ ojkro befedo, ali kakor previ- difh dobro ; kar pa govorifh , naj bo malo, ojkro, in tvoj obras naj prizhuje, de je tro¬ je ferze na tvojim jesiku. Ne prepiraj fe P hudobnim; zhe fe prepirafh, mu bofh lh' e ' — 3 7 i — gel, in na sadnje bo morebiti imeli ali po- hujfhanje. Zhe vfe tvoje persadevanje ne pomaga te obvarovati greha , ii dolsban , tudi F fvojo veliko fhkodo, nevarno perloshnofl: opuftiti. Poflufhaj Kriftufa: „Ako te tvoje oko pohuj- fha, isderi ga, in ver si ga od Jebe.“ Mat. 18, 9. Zhe ti je kaka rezh ali kak zhlovek ljub ali potreben ko defno oko, nimafh isgo- vora, ako le ne lozhifh od tiftiga, kar te po- hujfha. Zhe imafh pridniga, pa hudobniga blapza, pridno, pa nefranmo deklo; daj jih od febe, koliko hitro samorefh. Tudi. zhe liushifh per hudobnih, pojdi od njih, koli¬ kor hitro fmefh. Bolji je tvoja dufha od vii- ga dobizhka. Ako je 1 ’lushabnik, flushabni- za, domazhi otrok tvoj fkufhnjaviz , fvari ga; zhe ne pomaga, povej gofpodarju ali ozhetu, de fe nevarnoit odverne. Molitev. O fvete deviza Julita, kak lep sgled mi dajefh Bogu svefto flushitil Ti ii bila, ko ib v fi drugi, otrok grefhnika Adama, ii v’ fvoji ro jftni desheli med ipazhenim fvetam shivela, potlej fi bila odpeljana med fpridene never- oike; vender nikdar ni fi. odftopila od flushb.e ^oshje, smiraj ii bila Bogu svefta, in raji ii Onierla, ko ga sapuftila. O Bog! daj mi gna- shiveti po sgledu lete tvoje svefle flushab- »ize, in raji vfe tcrpeti, ko tebe ras skal iti; — 372 — daj mi mozhno voljo vfe fkuflmjave prema¬ govati, de pridem'v’ tvoje kral jeftvo, kjer 110- kene fkufhnjave ne ko. Amen. XXIV. dan veliziga travna* t Ss. Donazjan in Rogazjan brata , marter- nika , c Sveta Donazjan in Rogazjan fta kila brata, rojena na Franzofkim v’ meftu Nantu (Nantes) ok zhafu neverniga zefarja Dioklezijana. Do¬ nazjan je kil mlajfki, vender je pred kil fpre- okernjen in kerfhen. Deliravno The inlad fant, je kil vender zhiftiga shivljenja, je vedno mo¬ lil, in fe pokoril. Njegova modroft je kila fo- fekna, ker je Boga vedno nolil v’ ferzu. Nje¬ govo nedolshno shivljenje je dopadlo bratu Rogazjanu; sato je tudi on ljubil kerfhanfko vero, in shelel kerft prejeti. Skelel je bersh kerfhen kiti. ker je preganjanje soper zerket she bilo napovedano; pa fhkofa ni kilo do- ma. Bog mu je gnado dal f’ fvojo kervJJ 0 kerfheniniu kiti, kakor ko rezheno. Oklaftnik deshele je prifhel v’ mefto Nant kjer tla bila ta dva fveta brata doma, i' 1 bila bersh satoshena od nekiga flepiga never¬ nika, kteri je nevernimu ohlaflniku tako I' govoril: „Mene slo vefeli, de fi v’ nafhe > llf ' f 1 J i I P ti n n t< b h k iii bi vi bi n) .-8' g ( m sh ra vr It ga go g« g» ]ki ve je fto prifhel, ker jih bofh P fvojo oblabjo k’ flushbi nafhih mogozhnih bogov nasaj per- pravil, kteri fo od njih hudobno oclftopili, in nesnaniga Kriftufa molijo. She vefh, de Donazjan sanizhuje nafhe bogove; tiga nar prej ukroti, slabi pa, ker je tudi fvojiga bra¬ ta Rogazjana sapeljal. Zhe meni ne verja- niefh, ti boba farna povedala.“ To govorje¬ nje ni fodniku dopadlo, ker Ita satoshena bra¬ ta bila imenitne radovine ; vender je k’ febi be-rsh poklizai Donazjana,. in mu rekel: ,. t Sla- bo flifhim od tebe , db bogove sanizhujefh, kteri fo nam dali shivljenje:; tudi tim flifhal, de druge sapeljujefh in odvrazhujefh od flush- be mogozhnih bogov.“ Donazjan mu odgo¬ vori: ,jNe« sapeljujem nobeniga, temuzh fker- bim jih refhiti is teme v de bi fposnali in molili praviga Boga, klerimti vfa hvala gre.“ iSodnik mu ferdito rezhe: „Jenjaj prašno govoriti; zhe ne, bofh umorjen, 44 -, Donazjan mu ferzhno odgovori: ,,Ne bojim fe tvojiga sbuganja; boj fe ti, ki ljubifh temo, in fov- rashifh luzh.“ c Sodnik ga je ukasal v’ jezho 'rezhi. Sa tim je bil poklizan Rogazjan, bterinm fodnik prijasno rezhe: „Zhe ti eni- 8 a famiga Boga molifh, bodo vti bo¬ govi na-te jesni;- ker- fhe niti kerfhen, ubo- g n j i in zefar in bogovi te bodo 1 j ubili .“ Ro- 8* z jan mu odgovori: „Ti li prej zefarja, potlej bogove imenoval, in prav, ker je zafar vonder kaj, bogovi pa njzli, 44 To govorjenje ) e slo rasshalilo oblabnika, rekel je fvojim flushabnikapn: „Versite ga v’ jezho, bogo- r vam ftorjeno nezhaft bo f’ Tvojo kervijo po- r vernil.“ Rogazjan je bil slo sbalollen, ker p je bil pred kerftam vjet, pa brat Donazjan j ga je prijasno tolashil, in potlej molil tako t le: „0 Gofpod, Jesuf Kriftuf! tebi je mozhna volja sadolti, kader drusiga ni mogozhe; to- j ( rej dobrotljivo vsemi terdno vero in reTnizh- j- ne shelje Tvojiga flushabnika, mojiga brata, 1 jj in zhe bo jutri s’ mezbem umorjen, flori, de y bo f’ kervijo opran, ker s’ vodo fvetiga ker- s fta biti ni mogel.“ VTo nozh fta molila, in l profila Boga, de naj jima po ljubesnjivim Je- sufu gnado ferzhne flanovitnofti da. Drugi j- dan je fodnik ukasal oba pred Te perpeljati, y in vprizho veliko nevernikov jima je ozhitai r terdobo nju ferza v’ sanizhevanji mogozhnik s bogov. Odgovorila fla inu: „Savoljo Jesufa j fva perpravljena vfe terpeti; pravizhno je da¬ ti shivljenje tiftimu, od kteriga fva ga preje¬ la.“ t Sodnik ukasbe bersh oba hudo rasmefa- rili , in obema glavo odfekati. Nju lepa fnrert je bila v’ letu 3o3. Nauk. Od Jirahu in Jile. 4 Ss. Donazjan in Rogazjan, brata in nia* - ' ternika, ravno tako drugi fveti marterniki i° veliko terpeli, in umerii Sa fveto vero in na¬ povedi boshje, ker To vedili, de je dolshnoft j — 3y5 ■— raji umreti, ko grefhiti, t Strah in lila sarao- re kterikrat zhloveka isgovarjati; pa ne tako pogolto, kakor nekteri mehki kriftjani meni¬ jo. De fe ne motijo, je poduzhenje slo po¬ trebno. ( Strah ne isgovarja zhloveka, ako kori, kar je farno na febi hudo. Nikoli ni perpu- fheno od praviga Boga odftopiti, tudi ne s’ befedo, ali malike moliti k’ videsu; lash, kri- viza, kriva perfega, nezhiftolt, ali kaj dru- siga taziga nima isgovora. Pilat je bil krivi- zhen, akoravno je is veliziga Itrahu pred Ju¬ di odftopil od pravize. Zerkvene in deshel- fke sapovedi fploh ne .saveshejo s’ veliko ne- varnoftjo ali fhkodo, pa tudi te vzhali. Dolsh- nolt je raji vfe terpeti in tudi umreti, ko is sanizhevanja soper zerkev polt prelomiti; fol- dat more s’ nevarnolljo fvojiga shivljenja ubo¬ gati v’ prid deshele. Naj bo nar manji sapoved, nikoli riifi is- govoren, ako is prasniga Itrahu, is flabofti , framoshljivofti soper sapoved ftorifh. Zhe 18 flabofti ne fvarifh; zhe is Itrahu pervolifh 1 majhno krivizo; zhe savoljo prijatla lash- njivo govorifh; zhe fe framujefh pofta, ker k drugi ne poftijo; zhe fe fmejafh majhnimu S ,- ehu, de bi ne bil od flabih sanizhevan : kako bofh isgovarjan? ^Svetniki fo nepreftra- fheno shiveli po boshjih in zerkvenih sapove- dih vprizho nevernikov; kako bofh ti isgo- Var jen, zhe fe kriltjanov framujefh ? - 3 7 6 - ( Sila, ako je popolnama ali nepremagljiva, isgovarja, zhe dufha greh refnizhno fovrashi. Neverniki fo kriltjane s’ mozhjo peljali pred malike , ali jim v’ ufta tlazhali jedi m ali kam darovane; nedolshni fo oltali, ker fo vfe lo fovrashili. Sgoraj imenovani fve.ti Rogazjan j ni mogel kerfhen hiti, ker fo ga neverniki i prej v’ jezho vergh', salo je hil lsgovorjen, ' ker je smiraj imel mozhne shelje po fvelim kerltu, Jetnik je tudi isgovprjen, de ne more biti per fveli mafhi, ako is ferza hiti skeli* V tih in v’ drusih enazih ekolifhmah je dobra volja sadofti. Pa ti more.hi i fe prenaglo is- govarjafh,: „Nifirn mogel drngazhi, ni kilo mozh,“ Morebiti je bila le kaka nadleshnoft, ali fitna profhnja, ali prašen Urah j vender pravifh: Nifirn mogel drugazhi, Popolna lila te le takrat isgovarja, kader greh v’ ferzu fo- vrashifh ; zhe ti takrat ali potlej greh dopade, niti nedolshen. Zhe savoljlo nadleshnolli ah prasniga flrahu prelomil’h sapoved, fi hudo¬ ben, ako ravno fi v’ ferzu shaloften, ker tvo¬ ja volja ni sadofti Bogu sVefta. ‘Ni malo pa- gubljenih, kteri fo Savoljo nadldshnofti dre¬ sih grefhili. Zhe iterad grefhifh , hofh nerad fhol v’ pekel 5 vender Bofh fliel, ako fd nizhno ne fpokorifh: r nfiTSusiriBS ii? 1; »l do liti on ni f Molite v. O Bog! ufmili fe me, in odpiliti mi g re ' ‘flipo flabolt. Vem, moje volje ne more noke- — 3 77 “ den premagali, de bi hotel, bar nozhern, ali ne hotel, kar hozhem; vender vfaka rezil mo¬ jo voljo premaga, ker je flaha in nekanovitna. Ponishno te prolim , daj mi gnado ferzhne ka- novitnoki, odsheni mojo flabok, kori mozhno mojo voljo, de me ne odverne 1 ne krah, ne fila, lie oblah, ali kaj drusiga od tebe temuzh (le po sgledu tvojih fvetih flushabnikov Dona- zjana in Rogazjana, preden bi tebe rasshalil, raji vfe terpim, in vfe sgubim. Amen, XXV* dan veliziga travna* ftveti Urban papesh , marlerhik. iSveti Urban je bil od imenitnih harfhev v’ kirtiu rojbn. She v’ mladnki je bil gorezh hriftjan, in je poklizan pred fodnika , ozbil- no prizhal, de je le katolfhka vera edina sve- bzbavna. Ko je fveti Urban papesh bil , je Almahi krihjane neufmiljeno preganjal in mo- r, b Almalijev flushabnik najde' fvetiga Ur¬ bana, s’ njim dva malhnika in tri dijakone P ei ' grobih marlernibov fUrite; hiti, in pove kojirnn gofpodu. Almahi poklizhe bersh pred- v tih fhek. Ko fveti Urban pred-nj kopi, J? a Almahi hudo pogleda , in fe sadere nad n jim rekozh: „Je li ta tiki Urban, ki je she vdrugizh pred fodbo perpeljan, in ljudi - 3 7 8 - sapeljuje? t Sveti Urban odgovori: „Jeft fim, tep in sapeljujem ljudi od hudobije na pot refni- ft* ze.“ „Pazh lepa pot, sakrizhi fodnik, ko jih pel je savoljo tebe she tolikanj umorjenih na njej, ker ne molijo malikov!“ 4 Sveti Urban rezhe: Ka „Tudi jeft jih ne bom molil ; flori s’ menoj, ]e ie o- ia i a* n \ ‘j I ie tepfti, in v’ jezho k’ Urbanu vrezhi, Boga Da sa to hvalila, in savoljo Jesufa voljno ter- Ob mraku pridejo trije kotniki, Flavjan , Kalili in Amoni, k’ njim v’ jezho , in prolijo klezhe fveliga Urbana: „Sveli ozke ! proli Boga sa naf, hudo preganjanje bo soper naf.“ ,Sveti Urban jim rezhe: „Savoljo tega nikdar ne jokajte, vefelita fe fhe le raji; po velizim terplenji fe pride v’ nebefa.“ Vfo nozh fo Boga hvalo prepevali, ga molili, in miloki profili. To viditi in flifhati poklekne varh Antolin pred papesha, pravi, de tudi on v’ Kriftufa veruje, in proli, de naj ga kerlli. (Sveti Urban ga je kerltil, po tem tudi bir¬ mal , in ker je ravno prašnik bil, je tudi ma- fheval, ter njega in tovarfhe obhajal. Ko je oblaftnik svedil, de je jezhni varh krilljan, ga pred-fe ukashe pergnati, in ga lili , de naj malikam daruje. Pa Antolin tega ni ho¬ tel koriti, raji li je dal glavo odfekati. Po tem perpeljejo fvetiga Urbana in njegove to¬ varfhe is jezhe pred oblaknika. t Spet jih pre- govorja, de naj malikam darujejo; pa vfe je sallonj. V’ tempelj veliziga malika jih rezhe peljati, brizhi jih lilijo mu darovati, in ga goliti 5 pa fveti Urban je na glas djal: „Bosh- ja mozh fe fkashi nad tem malikam!“ Per tej Prizhi je malik padel, in fe na kofze rasdro- b >li tudi vezh flushabnikov tega malika je mert- '•h na tla popadalo. Oblaknik, vef prekra¬ sen , sheshi v’ fvojo hifho. Pa ne, de bi f — 38o' — bil is tega Boga fposilal, in fvojo vraslino ve¬ ro sapuftil, je fhe le, komaj ko je Urah mi¬ nil, bolj zhertil fvele moshe, in ukasal neu- fmiljeno pretepati, nar bolj pa fvetiga Urba¬ na, ker je unim ferze dajali Eden njih je umeri od prevelizih bolezhin, drugi fo vno. vizh v’ jezhcf vtaknjeni. Tri dni potlej jih obl a finih is jezhe v’ tempelj boginje Dijane rezhe peljali, in sapo- ve brizham, de naj jih ali permorajo malike moliti, ali pa. zhe terdovratni oftanejo, de¬ nejo ob glavo. jSveti Urban opominja fvoje tovarfhe, de naj llariovitni oflanejo. ,,Glejte, jim po poti pr'avi, sdaj naf Bog klizhe re- kozh : pridite k ! meni, kteri fe trudite j rasve- felil vaf bom! Do sdaj frrlo Boga le kakor v’ oblaku in serka! u gledali, f kora j pa ga bomo ■vidili in gledali od oblizhja v’ oblizhje.“ Ko fo pred tempelj perfhli, rezhe fveti Urban bri¬ zham: „Kar dofihmal nifmo ftorili, tudi sdaj ne bomo; ftorite s’ nami, kar vam je ukasa- nlga.“ In glave fo jim bile odfekane. To fe je sgodilo v’ letu 25 oi ; ‘lojeju mh o adib-.m i*n b , Um-■ : Nauk. Od dobrlga in Jlabiga konza ali namena. 4 Sveti Urban je nevernike fkerbno fp re ' obrazhal v’ katolfhko zerkev, de bi svelizba- nje dofegli . sato fo bili fovrasheni in umop jeni. t Sodnik je fvetinni Urbanu ozhital: 1 fi ri n P' bi ol b g 1 le zl b b n fl n zl P d b b V e b f t r f j f ve- mi- eu- ba- i e 110 . v’ 30 - ike le- ije fe, re- 'e- :v’ 10 fo •i- »j a- fe li kriv njih fmerti. a ( Sodnik ni prav govo¬ ril, ker ne fveti papesh, ampak on je bil kriv njih fmerti. O, kako rad fpridi zlilovek sa- popadik. dobriga in hudiga, de bi nedolshen bil! Naj bo tvoje oko vedno v’ Oofpod Boga obernjeno , njegove hvale ifhi v’ vlim, in mu bolh dopadel. Bog, pravi fveti Avgufhtin, bolj gleda , sakaj delafh, kakor pa kaj delafh; on le v’ ferze gleda, in po njegovim konzu vra- zhuje. Zhe hinavfko govorifh , kaj medene befede pomagajo? Zhe govorifh refnizo is do¬ briga lerza, ti bo dobro povem jeno, ako rav¬ no utegne to soperno biti blishnimu. Okoli- fhine le prezhudno premenjujejo, pa konez more smiraj le eden biti, praviza , refniza, diall boshja. Kajn in Abel brata fta Bogu darovala; pa Bog je dopadljivo pogledal Abelnov dar, do Kajnoviga daru pa ni imel dopadenja. I. Mojs. 4 , 4 — 5. Sakaj? Sato ker je Abel bil nedolshen, Kajn pa hudoben. Ravno ta¬ bo fe sdaj godi. Enako sunanje zliefhenje ni enako per Bogu, temuzh kakor je ferze, is hteriga pride. Zhe Boga molifh is dobriga lerza, mu to dopade; zhe ga molifh le sa fvoj lelefni dobizhik, mu ne dopadefh. Mojsef je po boshjim povelji naredil in povifhal brona- d° kazilo v’ pufhavi, de bi upizheni od kazh 1° pogledali, in osdravljeni bili. IV. Mojs. 28 , b- Ta kazha je pomenila Jesufa povifhaniga na krish, de bi osdravil od peklenfke kazhe u pizhene. Jan. 3, i4< i5. Ezekija, Jerusa- 38a lemfki kralj, je tifto kazho rasbil, ker fo jo Israelzi molili. IV. Mojs. i8, 4* Mojsef, ki je kazho naredil, in Ezekija, ki jo je rasdro- bil, fta prav delala, savoljo dobriga konza, Tedaj enako delo ali govorjenje samore Liti enimu nedolshno , drusimu pa grefhno, kakor je Han, zhaf, oblaft, potreba, nepotreba, ali po drusih okolifhinah. Veliko vezb tazih sgledov je v’ fvetim pif- mu, kteri fo ti v’ nauk, de dobro premifii fvoje ferze. Okolifhine le zhudno premenju- jejo, in ravno is tiga dobivafh isgovore fe pra- vizhniga delati; pa zhuj nad feboj , de te na¬ puh, nevofhljivoft, lakomnoft, jesa ali kako drugo hudo poshelenje ne oflepi. • Ifhi boshje zhafti v’ vfim , in le tako bo tvoje ferze zhifto. Delaj, kar sapove fveti Pavel , in bofh fre- zhen: „/ye o’ ljubesni Jtorite. u I. Kor. 16, 14. Molitev. 0 Bog! sakaj lim vedno nefkerben, > n fe sanafham na fvojo pravizhnoft? To je > s sgoli napuha. ^Svetniki fo fe slo bali svij a *b- niga napuha , in ako bi jim ravno veli ne bila ozhitala hudiga , fe nifo sanafbali, temuzh i° v’ ponishnofti in ftrahu shiveli; jeli pa fi nl poln flaboft, in vender bres fkerbi. Moja p°' hoshnofl: je bleso le farisejfka, ker je moje g°' vorjenje, djanje, molitev, ufmiljenje, fvarjen- je in vfe drugo le is laftne ljubesni. Dofihmal J lim de trel kal pro bar not fti. par JS let val ni ) e na bo ne li g« vf, na k’ P» 16 r 383 'o jo limfe tolikanj na fvojo pravizhnolt sanafhal, , {,] de lim nauke od snotranje fvetofti fhtel nepo- rl ro . trebne; nifim poflufhal, in nifim premiflil, , nza kakofhen fim bil pred teboj. 0 Gofpod! po biti profhnjah fvetiga papesha in marternika Ur- abor bana odpri moje dufhne ozhi; daj mi ponish- ( ali' noft in ilrah, de fe fposnam, ifhem tvoje zha- fti, miflim, govorim in delam, kar tebi do- pif. pade. Amen. lifli n ju- - pra¬ na- XXVI. dan veliziga travna* a ko ’bj e Sveti Filip Neri. fto. fre- CJ [or. ("veti Filip Neri je bil rojen v’ Florenzi v’ letu j5i 5. She njegove perve leta fo prizhe- 'ale od fofebne prejete gnade, ker nikdar j 11 bilo nad njim kaj flabiga. Tako na tanko ) e bil fvojim ftarfhem pokoren, de ga je volj- in na befeda lahko napravila, kamor fo tlarfhi is botli • bil je vfim dober, in s’ vtimi miren; r,h- ne le otrozi, tudi odrafheni fo mu fploh rek- ila „Dobri Filip .“ Molitev in boshja flushba fo 8 a je slo veselila, in ravno salo je fovrashil im nizhemernofti fveta. Kader je bil ofem- io- l J 1 ”JU let ftar, ga je bogat kupez, njegov ftriz, jo- * * febi vsel, in mu namenil vfe fvoje veliko n- prernoshenje; pa bogaftvo ga ni nizh vefeli- ial f °> temuzh le tifto, kar pomaga v’ nebefa. Vedil je; de kupzhija napravlja smole; salo kat je od ondod fhel v’ Rim , de ki ondi duhov* n je fke fhole opravil. Pridno fe je uzhil, in v’j j> as j kogakojezhodi je kolj in kolj radel; skivel je k’ ; v’ Rimu, ko v’ pufhavi, v’ molitvah, poftih, j« j dobrih delih. Tudi v’ Rimu, kakor prej v' v*' Florenzi , fo mu fploh rekli: „Dpkri Filip .' 1 in De bi svcdil. v’ kteri dan ga je Bog namenil, ni je dolgo molil, fe podil, premi flil je val. Nje* v’ i govo vefelje je bilo dufham klishniga v’ ne- befa pomagati; pa ravno v’ to ga je Bog na* dat menil in pofvetil, de ki kilo veliko clufh po sha njem svelizhanih. Vezh let je v’ fatnoti shi- tak vel; potlej je doma in ozhitno uzhil, pa tako ]»ila prijasno in ljubesnjivo , de je vfaziga napravil koz bolje shiveti. Tudi je pogodo hodil kolnikov : dru obifkovat, de ki jim pomagal fvoje grehe lov- 1 ni rashiti, voljno terpeli, in frezhno umreti. Nje ' nje gov fpovednik, ki je vidil njegovo gorezhoftsa ga svelizhanje klishniga, mu je fvet dal mafhnikovo tig£ pofvezhenje prejeti, de ki dufham loshej p°" ved magal. Bil je fvojimu fpovedniku pokoren. mu Potlej je ferzhnifhi uzhil; pravizline in kn* san vizhne, bogate in uboge je ljubesnjivo fpreje- prc mal, in fkerbno uzhil Bogu flushiti, kar, dar je tudi dofegel. Mozhne slielje fo fe v’ njen' fa, ohudovale iti v’ nesnane deshele nevernikai" vef osnanovat fveliga evangelja, pa odfvetovali fo odi mu; odal je v’ Rimu, in ondi fkerbel SJ r, l .fpreobernjenje flepih krivoverzov in terd°' kol vratnih Judov, kterih ni kilo malo v’ med"; goi Bog mu je dal tih slo veliko fpreoherniti ' •7 O & — doo — »to katolfhko zerkev. Njegovo fveto smvljenje iii ov* njegovi ljubesnjivi nauki fo po vlim medu v’ rasfloveli; tudi veliki grefhniki fo radi hodili je k’ njemu , 'in ga ubogali. Vežh duhovnov fe Ih, jek’ njemu perdrushevalo, in mu pomagalo v’ v’ velizim opravilu svelizhanja grefhnikov. Oit n.“ in njegovi pomagavži fo bili smiraj perpravlje- il) I ni uzhiti , fpovedovati, iil dufham pomagati je- v’ nebefa. ne- Sdaj je potrebno nekaj fofebniga pove j na- dati od fvetofti letiga svetliga boshiga Hu¬ po shabnika^ Ljubesen do Boga je bila v’ njeni hi- tako neisrezheno velika; in njegova dufha je ‘ko kila tolikanj vneta, de je tudi telo tako re- vil kozli, gorelo od nje. Tudi v’ opravkih iii v’ ion drusbbi je Boga pred feboj imel , nikdar ga ne- m mogel posabiti, vfe njegove mifli fo le k’ je- njemu lilile ; ljubesnjiviga, modriga, fvetigšt 51 ga je najdel v’ vfim. Do sakramenta prefve- tiga Jesufoviga telefa je nepremagljivo lakoto l0 ‘ v eilno zbutil; nizh vefelifhiga in prijetnifhiga en ' ni bilo ko Jesufa prejeti. Kader koli je n- samogel, je po vezh ur vef samaknjen molil je- pred fvetim refhnjim Telefam s’ velizim pri- {ar ham fvoje dufhe; kader kolj je miflil v* Jesti- ’ n ' ha, ali ga imenoval, fo fe mit folse vderle, u" vef j e galjubljeti v’ njega, miloftljiviga fo odrefhenika; kader je premifhljeval ali govo- 5,1 r| h od njegoviga grenkiga terpljenja, mu je le- hotlo ferze pozhiti; ne malokrat fe mti je per- 1"; godilo , t | e j e govore od terpljenja Jesufoviga * ' 0t *^ velike mile shalofti permoran, obnehati 386 mogel. Prefladko ime Jesuf mu je bilo nel- srezheno prijetno, ognjeno in mozhno; ka¬ der ga je imenoval, je vfe gorelo po njem, in njeg-ova gorezha dufha le je vidila na obrasu. Prezliillo devizo Marijo je fofebno zhaftil, in jo fkerbno pofnemal. Tudi je zhaftil vfe fvet- nike , rad bral popifovanje njih shivljenja, in ga premifhljeval , de bi fe zhedalje bolj vne¬ mal v’ ljubesni do Boga, Njegova velika Iju- besen do Boga je bila perganjik k’ gorezhi ljubesni do blishniga. Sato je ljubesnjivo fpre- jel vfaziga vpliziga grefhnika , ljubesnjivo, pa tudi pravizhno vfaziga uzhil. Eniga dne pri¬ de k’ njemu rasujsdan mladenizh, in ga profi, de naj mu pove, kako bi fe fpokoril. 4 Sveti Filip je bleso vedil, de fo mladenzhove shel;e do pokore fhe flabe , torej mu ni drusiga sa- povedal, ko to, „Vfak dan fedemkrat moli v’ zhaft Marije, de sato Boga proli, potlej tla kufhni, in rezi: Morebiti bom jutri mertev.“ Mladenizh je to svetlo opravljal, zhedalje bol) ga je fkerbelo, in djal je : „Kaj bi bilo sa mojo dufbo, ako bi ref jutri mertev bil?" Vezhkrat je fhel k’ fvetimu Filipu, ga poflu- fhal, ubogal, fe fpreobernil, in v’ ojftri p<>' kori shivel. 4 Shteririajft let potlej je umeri, in v? fvoji bolesni je neprenehama govoril: »0 frezhna ura, ob kteri fim patra Filipa p°' snal!“ Grefhnikam je bil ufmiljen, pa ne de bi jim pregledoval, temuzh de bi jih s k' po perpravil k’ pokori, fpreobernil in 'sveb' zbal; to ravno je pravo ufmiljenje. t Sveti Fr lip je Lil od vfili zhefhenvender je Lil smi- raj ponishen. Is ponishnofti fe je odpovedal imenitnim flushbam, ktere fo mu papeshi ra- dovoljno ponujali; zhafti in bogaflva ni hotel, de hi v’ ponishnolli loshej Bogu flushil ; v’ shi- vo je bil shaloften, kader koli je Lil zhefhen, in velikokrat je djal: „Ako bi od Tebe miflil, de fim kaj, bi bil pogubljen.^ Ker je bil ref- nizhno ponishen, je bil tudi poterpeshljiv v’ nadlogah , v’ kolesni in v’ vfim. Le volje bosh- jo delati fo bile njegove shelje; sato je veliko¬ krat uzhil: ,,Ljubi moji! vfa fvetoft obftoji v’ premagovanji fvoje hude volje.“ Ta velik flu- shahnik boshji je vef flab od Itarofti, od ved- niga terpljenja in pokorjenja, ofemdefet let kar vefel umeri v’ letu i5g5. Nauk. Ljubesen je delavna. (Sveti Filip Neri je Boga is vfiga fersa ljubil, in njegova refnizhna ljubesen do Boga ,n do blishniga je bila rodovitna dobrih del. kratko popifovanje njegoviga shivljenja obil- I 10 prizhuje, koliko je Itoril sa boshjo zhn* J " sa blishniga svelizhanje. Ljubi moj kri- kj a n! premifli, ali ref Boga ljubifh. More- .di vzhafi zhutifh nekaj dopadenja do Boga , ln vanj klizhefh; pa to ni sadofti. Ljubesen . , B °ga more biti delavna; zhe ni delavna, n * ljubesen ; lashnjiva ali premajhna ljubesen 2 5 * r< ni je, zhe is nje ne delafh vfiga, kar ti Bog sa- pove, ali zhe fe ne varujefh vfiga, kar ti Bog prepove. Kriftuf pravi: „Kdor me ljubi, fpol- nuje moje bejede .“ Jan. 14 , 24. t Sleherna ljubesen je delavna. Lakomnik kaj ne dela in ne terpi is ljubesni do blaga? t Starfhi veliko fkerbe sa fvoje ljube otroke, in vfak fkasuje s’ deli Tvojo ljubesen do zhlo- veka ali do ftvari, ktero ljubi. Ti bi tudi rad in neutrudama delal sa zbali bosbjo, sa fvoje in blishniga svelizhanje, ako bi Boga ljubil. Zhe Boga ljubifh; te vfe veleli, in vfe delafh, kar mu dopade, vfiga pa fe varujefh, kar ga shali. Zhe s’ vfo dufho ljubifh Boga, mu ne pravifh le: „Gofpod“ temuzh vfo nje¬ govo voljo fpolnujefh. Ravno to sapove fveti Janes rekozh : »Otrozhizhi rnojil ne ljubimo le s ’ bejedo , ampak v ’ djanji in v' rejnini' I. Jan. 3 , 18. 4 Skufhnja in prizhevanje ljubesni je pre- magovanje fvoje hude volje v’ vfim. Zhe bo¬ jo voljo Bogu popolnoma podvershefh, ga ref- nizhno ljubifh. Jesuf, nar fveleji Gofpod jo rekel : »jim is nebej prijhel , ne de Jvojo voljo , ampak tijtiga voljo delam , kleri n" 1 j°, poflal.“ Jan. 6, 38 . Salo je sapovedal moliti: „Sgodi fe tvoja volja, kakor v’ ne¬ belih , tako na semlji.“ Zhe ljubifh in de¬ lafh dobro; zhe fovrashifh hudo, in fe varu¬ jefh hudiga is ljubesni do Boga; je to fkufh' nja in -prizhevanje ljubesni. Zhe pa lahke rezhi delafh, teshkih nozhefh; kerfhanfko g°' V‘ l e la sk dc vi' sa te kr hi de he re nc fir ki n< v’ rc nj Ar _ 38 9 ~ sa " vorifh, pa neframno shivifh; molifh, pa blish- °o nimu ne odpuftifh ; delafh , kar fe tebi ljubi, pa ne vfiga, kar Bog sapove : le verjemi, ile je tvoja ljubesen do Boga flaba, hinavfka, 'b lashnjiva, ni prava ljubesen. Ne posabi nikoli 1 ? slatlh befed fvetiga Filipa, ker v’ febi sapopa- :e > dejo vfe potrebne nauke: „Otrozhizhi moji! 1°' vfa fvetoll je v’ premagovanji fvoje hude volje ‘d* sapopadena,“ sa f? a M o l i t e v. de O Bog! kako lini samogel mersel biti do ! a ’ tebe, ki li sgoli ljubesen in dobrota? Veliko¬ nj brat fim s’ jesikam djal : O Bog moj! te lju- bim,“ pa moje befede fo bile lashnjive befe- n0 de, ker fim te s’ deli shalil. Tebe, vfe Iju- 1 besni vredniga, nifim ljubil, nevrednim liva¬ rni fim fvoje ferze dal. O Gofpod! shalolt- n ° fposnam fvojo hudobijo, in ponishno pro- ,0 bm, de mi jo odpufti. Daj mi po fvoji veli- e bi milofti pravo delavno ljubesen , de od tiga j® dadbjga ognja gorim, nikoli ne pefham, in ’J° v vfim dobrim raftem po sgledu tvojiga go- ^ fezhiga flushabnika fvetiga Filipa, de te v’ njegovi drushbi hvalim vekomaj v’ nebelih. ' e ' Amen 3e- ru- ’ rh- l fft- 8» •ej 10 - ?tr m 5i' u- ■i- ,11 a- jila napolnuje duPho s’ vfimi dobrotami. Du- fha, ktera fovrashi nar manji grehe, je febi odmerla, Jesufu shivi, in is ljubesni ga sheli prejeti, prejme fofebno gnado per flehernim obhajilu. , Tazim dobrim dufham fo pogoltne obhajila popotniza v’ frezhno vezhnoft. c Sveto refhnje Telo Jesufovo je nar Pve- teji sakrament, per kterim fe prejme Jesuf po hoshji in zhlovefhki natori, tudi njegova gna- da, ako je dufha perpravljena. Ta fveti sa- krament je bil od Jesufa poltavljen v’ fpomin njegove velike ljubesni in grenke fmerti. Ob¬ ljubil je, de bo per fvoji zerkvi ne le P Tvo¬ jim duham, ampak tudi P fvojo prizhnoftjo do konza Pveta; ravno sato je poltavil ta pre¬ peti sakrament, Ta je bolji od Padu shivlje¬ nja, kteriga je Bog llvaril v’ Predi raja, ker bi bil Pad shivljenja. obvaroval le telo pred telePno fmertijo, ta Pveti sakrament pa obvaruje duPho pred vezhno Pmertijo, in ji daje saltavo vezh- niga shivljenja v’ nebelih. t Sam KriftuP je go- voril: „Kdor od liga kruha je, bo vekomaj shivel, (( Jan. 6 , 62 . Ne more biti nepotrebno ali nepridno, kar je JesuP is gorezhe ljubesni poltavil. Ta prePveti sakrament daje mozh du- PP, de Prezhno pride v’ obljubljeno deshelo, v nebefa-, je bramba pred Pmertnim in majh- «im greham; pomnoslii vero, upanje, ljube- se n; odjemlje mozh hudimu poshelenju; Pkle- ne duPho s’ JesuPam, in pomaga v’ vfim. To P Uzhi in perganja pogolto picrltopati k’ bo- ' 1 'ji miši, zhe li le perpravljen, Porezhefh: „Jeft shelim ta prefveti sakra meni pogofto prejemati, pa pofvetni opravili in moje flabofti mi ubranijo.“ Zhe ti pofve tni opravbi branijo fe perpravljati k’ boshji miši, kedaj pa bofh fhel, ker ne bofh nikoli proft pofvetnih fkerbi. Ne le vezhkrat v’ le¬ tu, temuzh komaj ob velikonozhi perftopifh k’ fvetimu obhajilu, ker prevezh sa fvet, pre¬ malo sa dufho fkerbifh. Glej , de ne bofh enak pofvetnim povabljenim moshim, od kte- rih je Gofped rekel: Nobeden lijtih mosh, literi fo bili povabljeni , ne bo moje vezherje okuJil.“ Luk. 1 4, 2 4* Ravno tako je rezhi od flaboft, ktere , pravifh , ti ubranijo k’ fve¬ timu obhajilu. Ti fe s’ njimi isgovarjafh, pa komaj sadnje dni velikonozhne fpovedi grefh pred Jesufoviga namellnika, de bi ozhitne fra- mote ne preftal; to shaloftno obletnizo vfako , leto ponovifh, poboljfhati fe nozhefh, in po¬ tlej fe isgovarjafh rekozh: Moja nevrednoft mi ubrani ?“ Ta tvoj isgovor je poln lenobe in hinavfhine. Hodi vezhkrat k’ fpovedi, u ' bogaj fpovednika, sbivi kerfhanfko in gore- zhe, de bofh po boshji milofti pogoftniga ob¬ hajila vreden. Drugi porezbe : ,.Shelim pogofto preje¬ mati fveto obhajilo, tudi vezhkrat v’ letu g reI ’I k' fpovedi; pa fpovednik mi ne perpufte k boshji misi.“ Kaj je le volja in sbelja do f' e ' tiga obhajila sadoflna perprava ? Me ni f h, d® | je vfa tvoja fveloft ali pravizhnoft pogofto ob- ha; shi ko i e De in do 1)0 pri Pa /e/ ob ve fo, ja,< zb is ne pr ob tk lo p. ol fe tii ) e fe ni P> in viti fve ih i; (oli le- ifh re- jfh ;te- ,h > rje shi re- pa fh ra- ho >o- oJl be u- ■e- b- e- j : e- '6 — 3 g5 — hajan biti ? Vem , ta fveti sakrament pomno* shi fvetob, pa bres snotranje pravizhnobi ba¬ bo ga bofh vredno prejel? Ta nebefbba jed je jed sdravih, ne radovoljno bolnih dufh. Delaj prej vreden fad pobore, opubi grehe in grehov perloshnobi, fovrashi in opubi hu¬ dobijo, bodi gorezh v’ duhu, in fpovednib le bo rad pufhal k’ fvetimu obhajilu. De fe ne prenaglifh, dobro premifli, baj pravi fveti Pavel: ,,Kdor nevredno je, ali pije, bo kriv kleja , in kervi GoJpodoveJ 1 . Kor. 11, 27. Pravifh: „Upam vredno opravljati fvoje obhajila, ber po njih zhutim fofebno dufhno vefelje. Ljubi moj! nikar febe prehitro ne Podi. - Vzhafi Bog is milobi rasodeva fvoje pri¬ javno oblizhje, in daje fvojim prijallam ob- diutno vefelje; vzhafi ga fbriva is milobi ali 's pravize. Prezhudna je boshja modrob, in »eisvedljive fo boshje poli. Ravno ta fvetniza prizhuje od tiga. Perve leta je po flehernim obhajilu zhutila velibo snotranje vefelje; po- *^ e j je bila avezh let v’ grenbobi. Oboje je bi¬ lo od ufmiljeniga Boga,- in oboje ji je bilo v’ pi'id. Vzhafi fo bogabojezhe dufhe po fvetim obhajilu v’ velikim brahu; flepi grefhnibi ve- ^olo hvalijo Boga, ker fo bili fpufheni b’ fve- !"nu obhajilu, defiravno fo febi hujfhi obfo- l Cn je nakopali. To rasfoditi do zhibiga pre- f«be mojo pamet; pa lepo te profim, pre- mifhljuj fvoje shivljenje, saka j to ho loshej Phzhevalo od tvojih vrednih ali nevrednih ob- — 3g6 — hajil, defiravno tudi to ni bres vfe teme, ker brani enim flepota, enim ponishnoft fe prav Tposnati. Proti Boga rasTvetljenja, fkerbno pre- miThljuj Tvoje shivljenje, ponishno rasgrinjaj Tpovedniku Tvojo veti, in delaj kakor te bo on uzhil. Molitev. O ljubesnjivi JesuT! odpufti mi moje gre- Thno lenobo, i ; s ktere tim Te Tlabo, in pored¬ ko perpravljal k’ tvoji boshji miši. O Tveli Duh, shivljenje moje duThe! napolni jo s’go- rezho ljubesnijo in T’ Tveto lakoto do tiga pre- Tvetiga sakramenta, de ga vredno prejemam. O Tveta Marija Magdalena! Tproli mi gnado Tvoje shivljenje poboljThati, de nikdar Jesufa nevredno ne prejmem. t Sproli mi gnado Ba- novitne pravizhnolti, de, zhe me nagla kole¬ sen pollazhi, JesuTa vredno prejmem , in p° Tmerti vekomaj vshivam. Amen. XXVIII. dan veliziga travna. ‘Sveti Juli marlernik. Ob zhafu neverniga in neuTmiljeniga zeTarja Dioklezijana je bilo veliko Terzhnih marterni- ker rav ire- 'J a J to re- ;d- eli j°' re- rn. do ifa ta- e- 10 a — 397 — kov, mofhkih in shenfkih, mladih in ftarih, bogatih in ubosih, vojfhakov in drusih. Med' temi je bil tudi fveti Juli. Bil je ferzhen in sveft vojfhak v’ desheli, kleri le sdaj pravi Bulgarija. Per Maklimu, deshelnimu oblaft- niku, je bil kerfhanfke vere satoshen. Mak- fim ga poklizhe, in mu rezhe : ,,Je li ref, kar mi je bilo rezheno od tebe, de li kriftjan, in de bogove fovrashifh ? t Sveli Juli mu od¬ govori: ,;Ref, jeft fim kriftjan, ne fmem le¬ gat; kar fim, to povem.“ Makfim mu prijasno rezhe: „Ali ne vefh sapovedi nafhih zefarjev, klere sapovedo bogove moliti ? %i t Sveti Juli od¬ govori: „Vem sapoved, pa ne fmem, kar oni sapovedo, ker ni perpufheno fe odpovedati pravirnu shivimu Bogu . 44 Makfim: ,,Kaj je to kaj hudiga, malo kadila nafbim bogovam da¬ rovati ? 44 t Sveti Juli: ,,Ne fmem rasshaliti Bo¬ ga, in fvoje dufhe v’ pekel obfoditi. She ve¬ liko let fim vojfhak, pa nikdar nifo nafhli pregrehe nad menoj ; v’ vojfki fim bil poko- ren ' n pcrpravljen umreti sa fvoje zefarje, Ipodobi fe tudi, in dolshnoft je, Boga ubo¬ gati; svefto fim flushil zefarju, pa tudi Bogu kin fkerbel svefto flushiti . 44 Makfim mu pra- Vl: „Vidim, de fi moder mosh, tedaj moli Hafhe bogove . 44 „Ne fmem, odgovori fveti ? Boga rasshaliti / 4 Makfim mu sapeljivo re die: „Zhe je bogove moliti greh, ga jeft n a-fe vsamem ; ti ne grefhifh, ker jih le od '•lene perfiljen molifh: moli bogove in potlej giefh v’ miru / 4 t Sveli Juli mu ferzhno od- govori: „Nikdar ne Lom fvojiga Boga sapu- ftil; zhe je moja fveta vera greh pred tvojimi ozhmi, umori me,“ Makfim rasferden mu re- zhe: „Kratko, ubogaj, ali umerjefh/ 4 ^ve¬ ti Juli : „ t Smerti lim vefel j naj pogine moje telo, de bo dufha svelizhana. Maklim savpi- je: „Ti neumnesh, ki molifh krishaniga zhlo- veka, in hozhefh sa-nj umreti! 44 t Sveti Juli mu odgovori: ,,Jesuf je umeri naf refhiti od grehov. On je Bog, in kdor fe njega framu- je, bo vershen v’ vezhni ogenj/ 4 Maklim: „Tedaj hozhefh raji umreti ko shiveti ?' ( ,,Raji umerjem , pravi fveti Juli, de vezhno shivim.“ Oblallnik Makfim ga je obfodil v’ fmert re- kozh: ,,Juli bodi umorjen, ker je nafhim ze- farjem nepokoren/ 4 Kader fo ga na fodifhe peljali, fo ga kriftani fpremljali in objemali. Neki bogabojezh vojfhak je k’ njemi perilo- pil, in mu rekel: ,,Ljubi moj Juli, prolim te, ftanoviten ollani, de vezhno plazhilo prej- mefh, in proli sa-me, ker ob kratkim pri¬ dem sa teboj/ 4 ( Sveti Juli ga je ljubesnjivo objel rekozh: „Hiti sa menoj priti v’ nebe- fhko kraljeftvo. 44 Potlej je profil Jesufa re¬ kozh: „0 Jesuf! v’ kteriga imenu terpim, v- | šemi mojo dufho, in poftavi jo med fvoje Ne¬ te. 44 Bil je sa vero umorjen v’ letu okoli 3o5. | 8 “ ) e JN tei ke jai ve ti. JU Li¬ ga zh< nu Bo sap j« na vil bo: ma val — 3 99 ~ Nauk. Ne pomagali, ne pervoliti v' greh. Oblaftnik Makfim je slo nagovarjal fveti- ga Julija molili malike, in je perftavil: „Zhe je bogove moliti greh, ga jeli na-fe vsamem.‘ £ ,Sveli Juli ga ni hotel poflufliati, je ftanovi- len okal, in raji umeri, ko odftopil od Boga. ,Se ni zhuditi, de je Makfim tako govoril, ker je bil flep nevernik; pa zhuditi fe je krift- janain, kteri, akoravno fo na fvellobi fvele vere, isgovarjajo greh, in pomagajo grefhi- ti- „77 nimajo isgovora, in grefhe ne le ti¬ ld, kteri hudo delajo , iemuzh Uidi lijii, kie- ri takim pervoljo .“ Rimi. 1. 32. Nikdar blishnimu ne pomagaj grefhiti. Ljubesen do blishniga ti sapove s’ vfo mozhjo ga obvarovati greha; kako bofh isgovorjen die mu P flabiin fvetam ali drugazhi perpo- "lorefh v’ greh? Ti bi bil fovrashnik Gofpod ®°ga, fvoje dufhe in fvojiga blishniga, bi bil zapeljivi fatan in neufmiljen ubijaviz. Gor¬ ja ti, ako bi govoril ko neverni Makfim: ,.Jeft n *-fe vsamem ta greh, de bi blishniga napra¬ vi grefhili.“ Od kod imafh oblah sapo vedi koshje in zerkvene prevrazhati? Imafh ti pre- nialo fvojih grehov, de fi radovoljno nakopa- 'efh grehe drusili? Sa plazhilo fvoje hudo- bl J® bofh prejel vezhno pogubljenje, huji bo |'°je obfojenje, in od tebe sapeljane dufhe te ‘od° klele vfe vezhne zhafe. - /|00 —- Nikoli ne poTlufhaj sapeljirih beTed hu¬ dobnih. Nifi isgovorjen, ako super sapovedi ali Trojo veft ftdrifh na beTedo drusiii. De verjameTh uzhenikam katolfbke zerkve, de refnizhni nauki raspode trojo temo in troje smote, je pravizhno; pa Tpet rezkem, de nifi isgovorjen, ako hudobne poflufhafh. 4 Sreti Pavel pravi: „1 Ako bi angel is nebef prifhel, vam kaj osnunovat snnaj liga , kar fmo vam mi osnanovali , naj bo preklet Gal 1, 8. c Sam hozhefh sapeljan biti, in lam li kriv frojiga pogubljenja, ako hudobnim verjamefli. Oblaftnik Pilat je redil, de To mu Judje Jeste Ta is nevoThljivofti v’ roke dali; pa is prebo- jezhiga Terza je perrolil v’ njegovo Tmert. Re¬ kel je fizer: ,. 4 Sim nedolshen nad kervijo le- tiga pravizhnigapa ni bilo reT, Pilat in Judje To greThili. Ravno tako je sdaj. Hu¬ dobni nagovarjavzi in proTtoroljno sapeljani io krivi; ti in uni bodo pravizhno porrazhilo prejeli. Le meni verjemi: nezhiltriik te na¬ govarja v’ oRudno djanje in pravi: To ni greh, ker gerdiga poshelenja tako sbeli. D e|, ‘ shi Te rasodetih reTniz in osnanjenih sapoved. in varuj Te sapeljivzov, de boTh vekomaj Trezhen. Molitev. O Bog! pred teboj ponishno Tposna 111 Tvojo neftanovitnoTt in hudobijo. Vezbkrat d "j naTveloval ali odTvetoval, pa tudi poTluln ' 1 in n i m nc ni, tvi g" fu ofi na fk. nn tre na tu« 01 od nil le in di mi 4oi — IU* Bdi De de ije lifi eti e/, in ubogal po Tvoji Tiepoli in Tvojim poshele- nji. Ali o GoTpod! odpulli mi grehe, daj mi modroft tvojo Tveto voljo Tposnati; daj mi fta- noritnoll po tvojih sapovedih shiveti, de nobe- niga ne pohujfham, in ne pofluTham soper tvojo Tveto voljo. O Tveti Juli! fproli mi to gnado od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriftu- fu,,de po tvojim sgledu sveft in nepremakljiv ollanem v’ dobrim. Amen. •iv 'h. XXIX. dan veliziga travna. 0 - ; i Sf. Mak [im in Ziril otrok, marternika. in -«-r ad ljudmi vTaziga flanu in vTake ftaroili D nam je hoshja previdnoft lepe sglede kerThan- Ike ftanovitnofti perhranila. Tak lep sglcd bo- a ' n io v’ terpljenji Maklima delavza in Zirila o- 11 boka sdaj vidili. Ob zhali zeTarja Dežja, kteri je krilljane 1; naj huje preganjal, martral in moril, je bil ’J tudi Makfim pred oblaftnika Optima perpeljan. Oblaltnik ga vprafha: „Kdo li?“ Makfim °dgovori: „ t Sim Tvojak in kriftjan.“ Oblalt- ni k rezhe : „KakoThniga opravila fi, T’ zhim l f e shivifh?“ Makfim pravi: „Delavez fim, " J, j s’ delam Tvojih rok Te shivim.“ Ali fi tu- J (1 briftjan ?“ ga na dalje vpraTha. Ponishno 11111 pove: „GreThnik fim, vender pa krilljan.“ II. 26 - 402 — Obladnik rezhe: „Vefh, kaj poftave nafhign j ( zefarja ukasujejo, de naj kridjani ne zhafle ]j bogove naj g n sato dojim Sl rezhe: „Da- n ruj tedaj malikam! 44 t Serzhno odgovori Mak- v fim: „Nikoli ne bom drusim daroval, kakor b fvojimu pravimu shivimu Bogu, in v’ nar ve- p zhi frezho li fhtejem, de lim mu s’ mladiga b smiram flushil. 44 ,,Sapovem ti, rezbe fodnik, d daruj s’ lepo, ako hozhefh shivljenje ohrani- d ti; fizer bofh mnoge martre okufil, in na sa- dnje umorjen. 44 „Ravno tega, mu odgovori, j\ tim slie sdavnaj shelel, de bi Tvoje revno men- 2 Ijivo shivljenje sa vezhno samenil. 44 f Sdaj ga fodnik ukasbe f ; palizami prete- j b pati, in med pretepanjem ga pregovarja, de V naj moli malike. Pa Makfim prayi: „Vfe ter- r pljenje savoljo Jesufa ni nefrezha sa-me, am- r pak velik dar boshje milodi. Ko bi jed sapo- ti ved fvojiga Gofpoda ne fpolnoval, kterib lim 1 Te is fvetiga evangelja nauzhil, bi prifhel b v’ vezhno terpljenje. 44 Ukashe ga obladnik ras- r peti na tesavnizo, s’ shelesnimi grebeni shivot r mu rastergati, in pezhi na sherjavzi; in re- il zhe mu fpet: „Daruj malikam ! 44 t Sveti mar- s ternik mu vef voljen odgovori: „Zhe ne da- s rujem, refhim Tvojo dufho; zhe pa darujem, p jo sgubim. 44 t Sej ne zbutim ne tepeshev, i )C 1 tesavnize, ne grebenov, ne ogenja, ker je J e ' v sufova gnada v’ meni, in po njej in po profl'" f njah Tvetnikov, ki de jih ravno tako neufmd' l fvojiga Boga, temuzh zefarjeve molijo. 44 Makfim pravi: „Yem, : sdaj tukaj pred teboj. 44 Obladnik — /|o3 — jeno terpinzhili, kakor sdaj mene, Lom sve- I lizhanje dofegel.“ t Serzhnofl tega kerfhanfki- ! ga vojfhaka je oframotila krivizhniga fodnika; sapove ga f’ kamnjem do fmerti pohiti, ker nozhe malikam darovati. c Slushabniki to kri- vizhno sapoved komaj saflifhijo, kar ga sgra- bijo; vef rastepen, satekel, rasmefarjen in o- pezhen je Lil. Is melta ga peljejo, in fo ga kamnjali. Med tem Makfim, dokler je bila diifha v’ njem, ni jenjal Boga hvaliti sa gna- do take frezhne fmerti. Zerkev obhaja danafhni dan tudi fpomin fvetiga Zirila otroka in marternika. Bil je v’ Zesareji rojen od bogatih, pa nevernih ftar- fhev. Kar fe je s’ njim godilo, vemo is lifla j bleso fvetiga Firmilijana, fhkofa v’ Zesareji. V’ tem pifhe tako le: „Ljubi bratje! ne mo-, rem vam aamolzhati, kar fe je f’ fantam Zi- rilam godilo, kako je namrezh martre pre¬ trpel. Vezhi mozh, ko je zhlovefhka, kaj! Log fam fe je v’ njem vojfkoval. Mozh vere fe je bojevala f’ krivizhnimi fodniki v’ Zesa¬ reji. Vfi fo fe savseli nad mladoftjo fvetiga Zi- r '1a, in fe nifo mogli nazhuditi nad fantovo danovitnoftjo v’ veri. Vef ognjen je bil sa Je- su fa, i n vedno je imenoval fladko ime ,.Je- !u f.“ Saviden, preklinjan in pretepan je bil; pa sa vfe to fe ni smenil, voljno in vefelo je ,er pel, in perpravljeniga fe kasal fhe veliko 'ezh terpeti. Veliko vernih ga je vifoko zha- ^bo, nekteri njegove ftarolti fo sheleii tudi biti; njegov ozhe pa ga je od hifhe fpo- ■ — 4o4 — dil, in mu ni hotel nizh dati. Nekteri ib o- zhetu prav dajali. Ziril pa sa vfe to nizh ni maral, rekel je, de, kar fo mu ozhe odvseli, je le malo memo tiiliga, kar mu bo vera v’ Jesufa Kriitufa povernila.“ Oblaftnik meda Zesareje je svedil, kako fe otrok vede, Ukashe ga pred - fe perpelja- ti, de bi ga s’ ojftroftjo oplafhil. Pa kmalo fe je preprizhal, de otroka ni tako lahko o- llrafhiti, ker je vef ferzhen pred njim ital, Oblciftnik mu pravi: „Ljubi moj otrok! odpu- Ilim ti tvoje sadolshenje, in tudi tvoj ozhe ti ga bodo odpuftili; vseli v’ fvojo hifbo te ko¬ do fpet, zhe ubogafh, in Jesufa sapuftifh.^ Otrok Ziril je prav modro in ferzhno odgovo- vil rekozh: „Mene vefeli sa pravizo terpeti; Bog me bo dobrotljivo ofkerbel, in mi dal lepfhi hifho, kakor je liifha mojiga ozheta. Odpovem fe viimu pofvetnimu premoshenju, de bom bogateji v’ nebelih. Ne bojim fe fmer- ti, ker bom po fmerti sadobil vezhno shivlje- nje.“ Modro in ferzhno govorjenje tiga Ive- tiga otroka je prizhalo, de je fveti Duh is nje¬ ga govoril, kakor David pravi: „Is uji majh¬ nih Ji ti C o Bog!') savoljo fvojih Jovrash- nikov hvalo napravljafh.“ Pf. 8, 3. o ci¬ nik je otroka Zirila fhe f’ ftraham pofkufhal- 4 Svojim flushabnikam ga je sapovedal svesatij in peljati k’ fmerti; pa na fkrivnim jim J e J kel: ,, 4 Strafhite ga, pa nikar ga ne umorite.' Peljali fo ga do veliziga ognja, in mu rekjj; „Ako bogov ne molifh, le vershemo v’ ogenj« I i r n T n b n zl k : k; ki P' sh i e li lic nii en An vfe ni] xhi po: Pil — 4o5 — o- Nizh fe ni ognja bal, shelel je zelo v’ njem ni umreti. Peljali fo ga fpet pred fodnika, kte- i, ri mu rezhe: „Moj otrok! li vidil ogenj in v’ mezh; bodi tedaj moder, ubogaj, de pojdefh v’ hifho fvojiga ozheta.“ Otrok Ziril je fod- <0 niku rekel : „Sakaj li me nasaj poklizal ? ne a- bojim fe ne ognja, ne mezha, ker shelim v’ lo nebefa priti, kjer bo Bog moje vezhno pla- o- zhilo. Le hiti me umoriti, de grem is fveta d, k’ fvojimu Bogu,“ Vli sraven dojezhi fo fe u- slo zhudili nad njegovo ferzhnodjo, in milo jo¬ ti kali. t Sveti Ziril pa jim je rekel: „Sakaj jo- o- kate nad menoj ? vi ne vede , kam pojdem; pultite, naj umerjem , de vekomaj v’ nebelih o- shivim. u ^Sodnik ga je ukasal umoriti. Umeri ij je pod nevernim zefarjem Dežjem v’ letu oko- al li 25o, enajd let dar. a. h N a u h. r- e- Od predersniga upanja, e- e' 4 Sveta marternika da bila polna upanja r’ h- ^°ga, sato tudi polna ferzhnodifpred never- h- mm fodnikam. Defiravno je fveti Ziril le J- enajd let dar bil, fe ni bal ne shuganja, ne 1. naerti. Upanje v’ Boga daje veliko ferzhnod i> terpeti in premagati, tudi hude fovrash- e- »i] {e j n p mer ^ Kdor fe vojfkuje sa boshjo ; ?la d, naj le upa v’ Boga, in ho dobil obilno l’°oiozh. Mladenizh David je mogozhnimu ■ 1 ifhzhanu ferzhno rekel : ,, Ti pridejh nad — 4o6 — me s' mezhem, f fulizo in f' fhkitam , jejl pa nad-te o’ imenu Gofpoda vojfknih trum , ktere Ji saframoval; on mi te bo roke dal , in bom trupla Ftlifhkih vojfhakov danf dal ptizam in sverinam v’ jed, de vej f o el ve, de je Bog v' Israelu.“ I. Kralj. 17, 45 . 46« To je pravo upanje v’ boshjo po- mozh, kader je vojfkovanje f’ fovrashniki v’ imenu Gofpoda in sa njegovo zhaft. Zhe shi- vifh, de Bogu flushifh; zhe profifh pomozh gnade, de bi mu sveft oftal, ali de bi fe fpre- obernil: prav upafh, in bofh dofegel, kar upafh. Zhe li tak, le upno rezi sa Davidam: „Gofpod je moja luzh in moja pomozh, koga fe bom bal? Gofpod je var h mojiga slavljenja , pred kom fe bom trefel ?“ Pf. 26, 1. Varuj fe predersniga upanja , ker je to grosno fhkodljivo. Zhe v’ fvojo mozh upafh) flabo upafh; zhe upafh v’ nefkonzhno miloft boshjo , de bi is tiga upanja v’ grehih shivel, ali de bi pokoro odlafhal, je tvoje upanje predersno in pogubno. Pa pravifh: „Bom fhe nekaj zhafa fvet vshival, potlej fe boni fpreobernil ; sdaj imam preveliko fkufhnja') ■ potlej fe bom loshej ; eni fo bili tudi velik* grefhniki, vender fo fe fpreobernili ; drug* fo hudobnifhi od mene, vender fhe shive, * n fe lahko fpokore ; Bog je nefkonzhno dobe* - ) . me ne bo savergelV Nikar tako ne miflj ,n ne govori, sakaj to je refnizhno prizhevanjf predersniga upanja. c Svetniki fo fe bali, 111 fe boje; ti pa, velik grefhnik, fi bres — 4«7 — 'I ftrahu ? Poflufhaj fvetiga Pavla: „ Delajte J? ftraham in trepetam delo Jvojiga svelizha- nja.“ Filip. 2, 12. Ljubi moj! sakaj povifhujefh boshjo mi- loft k’ fvojimu pogubljenju? Bog je ufmiljen ozhe, pa ravno sato ga morefb is vfiga ferza ljubiti. Zhe sanizhujefli bogakvo boshje mi- 1 lofti; fi jeso nakopavafh , ker je Bog poter- peshljiv, pa tudi pravizhen fodnik. Zhe ne jenjafh hudiga delati, bofh ko fhkodljiva ljulj- ka vershen v’ vezhni ogenj. Zhe fo nekteri s’ grehi preoblosheni na sadnje dofegli milok; je veliko vezh drusih, kteri fo prejeli po fvoji hudi nehvaleshnoki in lerdovratnoki. Kaj fe sanafhafh na gnado, ktero sdaj sanizhujefli ? Sakaj odkladafh pokoro v’ prihodni zhaf, ker pokora in zhaf ni v’ tvoji oblaki? Boshja mi- lok je velika, vender je pogubljenih veliko; tudi ti bofh lahko med nje prifhel, ako ufmiljeniga Boga predersno sanizhujefh, in v grehih terdovratno shivifh. Modri prizhuje: »Ufmiljenje in Jerd je per Gojpodu ; Je d« fprofiti, pa tudi jeso rasliva.“ c Si rali 4 Sveti Peter pravi: ,,V" > dneh Noe¬ tovih Jo maloverni v' vodi konez vseli, her /° Je na boshjo r - Pet. 3 , 20. M o l i t e v. 0 Gofpod ! blagor tim tvojim flushabni- fvelimu Maklimu in Zirilu, kteri fo v’ poterpeshljivo fi sanajhalu il 4o8 te upali, in f’ tvojo pomozhjo vfe Tovrashni- ke premagali. Pa oni fo prav upali v’ tvojo pomozh,.ker fo fkerbeli in Te vojTkovali sa tvojo zhaft: jeli pa lim do sdaj upal v’ te, in delal soper tebe; iim upal plazhilo Tvetnikov prejeti, in lim shivljenje hudobneshev pofne- mal; ker li me dobrotljivo obranil, km te hudobno sanizheval. O velika je moja hudo¬ ba! t Sovrashim jo, poboljfhati fe hozhem. Po¬ magaj mi P Tvojo gnado, de ne obupant, in de predersno ne upam; pred ftolam tvoje milolti te klezhe p rotim , ne saversi me; mo¬ ja hudobija ni vredna milolti, pa tvoja ini- loft je vezhi od moje hudobije; upam v’ te, in persadeval li bom tvoje milolti Te vdeleshi- ti. Amen. r o ti F b b b j< F d P j' P sl zl p 1] p XXX. dan veliziea travna* s p n ^Sveli Ferdinand, Shpanfhi kralj. t Sveti Ferdinand III. kralj tiga imena, je bil i rojen na t Shpanfkim v’ letu 1197. Njegoš ozhe je bil imenovan Alfons VIII. in njegov* materi je bilo ime Berengarija. Bil je v’ ka- tolfhki veri in v’ Tvojim vifokim Ttanu p' Tkerbno srejen. Bog mu je dal ToTebno gna* do bogabojezhe shiveti; tudi mu je dal vek ko Terzhnolt vTe krivizhne Tovrashnike p re ' £ P d r i 1 b v b — 4og — magati. Bog je povifhal tiga fvetiga kralja k’ odrefhenju fvojiga verniga c Shpanfkiga ljud- Itva, in k’ rasfliirjenju katolfhke vere. c Sveti Ferdinand je bil drugi Juda Makabej, boga- bojezh in frezhen soper hude fovrashnike boshjiga imena. Le devetnajft let fhe le je bil ftar, ko je kralj bil poftavljen. Defiravno je bil kralj, je vender fpofhtoval in ubogal fvojo ljubo mater, tudi fpofhtoval in ubogal duhovne; tudi je ljubil ko fvoje otroke fvoje podloshne, in jim s’ vfo mozhjo pomagal. Bil je bogabojezh, pravizhen , ufmiljen, ferzhen, poterpeshljiv, ponishen. Sato fo mu vli, fhe shivimu: „Sveti kralji rekli. Ob njegovim zhafu je bilo vezh delov 4 Shpanfke deshele pod oblalljo hudih fovrashnikov Jesufoviga imena, kteri fo bili filno mogozF-i; vender je fveti Ferdinand s’ boshjo p jozhjo vfe premagal. Premagaviz je bil, ker fo ga nje¬ govi vojfhaki ljubili in ubogali; premagaviz je bil, ker je upal v’ Boga, in njemu flushil. fa fveti kralj fe je fkerbno perpravljal na v ojfko, vedno Boga profil, de naj mu poma¬ ga? in slo fkerbel, de bi njegovi vojfhaki pravizhno shiveli. Po premaganji ni febe nik- dar hvalil, ampak Boga vojfknih trum, kte- •'•mu vfa hvala gre. Kader fi je s’ vojfko J*®"O meflo ali deshelo podvergel, kjer fo 'rivizhni fovrashniki gofpodovali; je fkerbel atolfhko vero, fhkofe in zerkve fpel pofta- ' ll L de bi bil Bog moljen. Kar tiga fvetiga ' u alja nar bolj povifhuje, je to, de je bil f — 4x0 — med velizimi opravlii smiraj mirniga Tem, smiraj bogabojezhe dufhe. Nikdar ni posabil Boga, dolgo je molil, Tvojim vojfhakam ravno to perporozheval. Deliravno ufmiljen, je ven- der hudobne Urah o val, ker je vedil, de je ufmiljenje bres pravize krivizhno uTmiljenje, Zhe krivizhniki nifo ftrahovani, je Bog huje rasshaljen, in To nedolshni nadleshovani, kar ni prav. Dobri pravizhni in ferzhni kralj Ferdi¬ nand je nevarno sbolel; pa kakor je vfelej bil Bogu pokoren, tako tudi v’ bolesni. Huda bolesen mu je napovedovala blishno fmert; sato je poklizal k’ Tebi fvojiga pervorojenza, Alfonsa, in mu ljubesnjivo rekel: „Moj lin! fkerbi vfelej sa katolfhko vero , fpofhtuj lvojo mater, bodi namelti ozheta Tvojim mlajfhim bratam, pravizhno gofpoduj, Boga Te boj, njemu fiusbi, in ne bofh nikdar sapufhen/ Potlej je hotel previden biti f’ fvetimi sakra- menti. Pa preden jih je prejel, je hotel f pomozhjo drusih is pollelje oftati; klezhe je molil Jesufa v’ sakramentu, in je ozhitno po - vedal vfe poglavitne refnize katolfhke zerkve. Kader je bil bliso fmerti, je tako le molih „0 Gofpod Jesuf! nizh nitim pernefel, in nizi 1 ne bom odnefel; vsemi mojo dufho, in p®' ilavi jo med Tvoje fvetnike savoljo saflushenja Tvoje grenke fmerti,“ t Shkofje in drugi To m°' lili okoli njegove polielje, de bi mu od B<>' ga fprofili frezhno fmert; kralj jih je p r0 ^ The perflaviti sahvalno pefem v’ sahvalo vid 1 P 1 d< g 1 ki vi li VI 0 ; sl h fl h j' k V d v k k r f, v a prejetih gnad. Vfo je jokalo po fmerti tiga dobriga kralja. Umeri je tridefeti dan velizi- ga travna leta 1286. Nauk. Bogabojezhojt bogatinov in vojfhakov je nar prijetnifhi. t Sveti kralj Ferdinand je fkerbel sa fvoje kraljeftvo, fe je mogel vojfkovati f’ hudimi fo- vrashniki; vender je Bogu flushil, in fe sve- lizhal. On uzhi, de fe vfak, ! ako ravno je v’ velizih fkerbeh, samore svelizhali. Zhlovek, obdan od pofvetnih fkerbi, teshko Bogu flu- sbi; pa ravno salo je njegova fvetoft fofebne hvale vredna. De je ubogi ponishen, ga she ubofhtvo fkoraj permora fe ponishati; de fe revesh ne hvali in ne povikfhuje, je lahko, ker ima fvo- jo revfhino pred ozlimi; de je njegovo telo loshej dufhi pokorno, ga she teshke dela in vedno terpljenje pomagajo pod pokorfhino •levati. Sato fo bogatini in mogozhni fveta vezhi hvale vredni, ako bogabojezhe shive, ker hogaltvo, mogozhnoft, oblaft, veliko nepo- kojnih fkerbi nakopava, in fladnofti fveta po- r,ll ja. Zefarji, kralji, mogozhni in bogatini fofebne hvale vredni, zhe fo ponishni v’ 'eliki oblafti; zhe neumno fveta ne ljubijo, ako ravno bi lahko vfe njegove dobrote vshi- va '*5 zhe shive v’ pokorjenji, ako ravno fo v’ - 412 — obilnofti. Bogaftvo, in oblaft pravizhniga je vfim v’ prid, ker je pomozh revnih, podpo¬ ra flabih, hramba preganjanih; dober sgled njegoviga bogabojezhiga shivljenja filno fhi- roko fega, in k’ veliko dobrimu perpomore. Modri pravi: „ Blagor zhloveku , kleri ni o’ denar in v’ saloge Jvojiga upanja poJiavil“ i t Sirah 3i, 8. Ref, blagor mogozhnim in bo¬ gatim, kleri imajo vfiga obilno, vender le v’ ! Boga upajo, le po nebefhkim kraljeftvu hre- peVie; ravno sato fo fofebne hvale in plazhi- la vredni. Bogabojezhoft vojfhaka je Bogu in ljudem nal - prijetnifhi. Vojfhak poln vere v’ pravi- ga Boga, sveftobe do fvojih oblaftnikov in pra- vize v’ vfim ne more nikdar prehvaljen biti. Bogabojezh, sveft, pravizhen, ufmiljen, poni- shen vojfhak je Bogu in ljudem ljub. Kako lepo in savsetno je viditi vojfhaka ponishno moliti, framoshljivo fe vefti, braniti nepre- moshniga pred krivizo ? Zhaftita flushba ja ta, fofebno zhe je sraven dolshne sveftobe do oblaftnikov tudi bogabojezhofl. Blagor desheli, v’ kteri bogabojezh p°' glavar gofpoduje. c Sveto pifmo prizhuje , de fo hogabojezhi kralji fvojim podloshnim vel 1 ' | ko perpomogli v’ boshjo flushbo, de fo oni in deshelani bili frezhni. Tedaj savoljo boshje sapovedi in frezhe vfih je dolshnoft Boga p r0 ' liti, de naj modre in pravizhne oblaftnike da¬ je, de bi pod njih oblaftjo mirno, praviahno in bogabojezhe shiveli. 4i3 Molitev. O Bog! ponishno te profim, vodi pogla¬ varje deshele, njih vojfhake in mogozhne fve¬ ta P Tvojim duham,, de po ohladi, ktero To od tebe prejeli, bogabojezhe, modro, ufmilje- no, pravizhno gofpodujejo. Sahvalim te, ko nam dajeTh katolfhke oblaftnike, pod kterih oblaftjo bres vliga drahu lahko Bogu flushi- mo, in kteri nam tudi farni v’ boshjo flushbo pomagajo, ker To hramba zerkve in vliga do- briga. Koliko To pervi verni pod obladjo ne¬ vernih obladnikov terpeli! Hvala ti hodi, o ufmiljeni Gofpod! ker je sdaj fveta katolfhka vera v’ zhadi tudi per mozhnih fveta. Ne le tvoje in tvoje zerkve sapovedi, tudi sapovedi nafhih deshelfkih obladnikov prepovedujejo hudo, in sapovedujejo dobro. Vfigamogozhni hralj nebef in semlje! ohrani naf, /obvaruj na f file fovrashnikov, daj nam tebi mirno flu- ®hiti, Amen. XXXI. dan veliziga travna. t Sveti Kanzjan in iovarfhi marterniki. i^pveti Kanzi, Kanzjan in Kanzjanila fo bili v Rimu rojeni od imenitnih in filno bogatih r — 414 — ftarfhev, v’ shlahti zefarju Karlnu fo bili. V’ mladodi fo fe fvete katolfhke vere uzhili od fvetiga Prota, in vfi vneti fo sa^-njo bili. Ze- far v’ Rimu da povelje kridjane martrati in moriti, ako ne bodo malikov molili. ( Sveti uzhenik Prot jim je fvetoval is Rima pobegni¬ ti, de bi revnim in ubosim samogli fhe vezh zhafa pomagati. Ubogajo ga. Prodali fo bo¬ je hifhe in drugo blago, kar fo ga v’ Rimu po- fedli, in denarje rasdelili med uboge 5 tudi flushne, ki fo jih veliko imeli, in ki fo jih bili is nevernikov v’ kriftjane fpreobernili, fo vfe fpudili, preden fo is Rima fhli. Prebiva¬ li nekoliko zhafa fo bliso Rima na fvojih prh davah, potlej pa prifhli do meje Kranjfke de- shele, in obdali v’ medu Akvileji, ki fe mu po nafhim jesiku Aglar pravi. Tudi tukaj fo veliko pridav in ladnin imeli. Ali fhe Ruji preganjanje ko v’ Rimu je bilo \ vfe jezbe fo bile polne poklerijenih kridjanov, kteri fo vli- ga hudiga konez jemali. Med temi je fvetj Krisogon savoljo pofebne kerfhanfke modrofti in popolnamadi nar bolj flovel. Njega najti in vidi ti fo vfi gorezhe shelje imeli, in ifkut ga gredo f’ fvojim fvetim uzhenikam. Pono- zhi pridejo do jezhe, kjer fo kridjani sdihova- [j li po uri, ktera jih bo od fveta lozhila, in f ' Jesufam vezhno fklenila; s’ denarji podkupi' jo varha per jezili, de jih va-njo pudi ve f' nih uterdovat v’ veri. Ko fo v’ jezho prifhbi vprafhajo po Krisogonu; pa kridani jim ) e P £ P ri T P £ v od 'e- in eti ii- sh o- 0 - di ih fo r a- ri- le* iu fo *)' fo fl- iti at o- >i- d- — 41 5 — govore: „Krisogon je she pred fheft in tride- fet dnemi savoljo fvete vere s’ mezhem umor¬ jen, in mafhnik Zojil je njegovo truplo poko¬ pal/ 4 Hvalili fo vfo nozh Boga, de je fvoji- ga prijatla in flushabnika tako ferzhniga llo- ril, in mu perloshnoft dal sa vero umreti. Tudi saperti kriftjani fo s’ njimi Bogu hvalo peli; eden drusiga fo v’ veri uterdovali, in fi ferzhnoft dajali raji umreti, kakor pa vero satajiti. Ko sjutraj is jezhe pridejo, osnanu- jejo Jesufa po vfim medu, in v’ njegovim imenu osdravljajo bolnike. Veliko nevernikov je vidilo njih zhudeshe, jih poflufhalo, in fe fpreobernilo. Oblaftnik je, fe ve, to kmalo svedil. Bri- diev pofhlje do njih, in jim po njih sapove malikam darovati. Milo fo proti nebefam po¬ gledali, in jim odgovorili: „Mi ne darujemo malikam , sakaj pifano je : Vli maliki never¬ nikov fo vragi, in le on je Gofpod, kteri je nebo in semljo in vfe ftvaril. In vli, ki ma¬ like delajo, in ki va-nje saupajo, fo jim ena¬ ki- Le pojdite, od koder lle prifhli, in po- v ejte oblallniku, de raji umerjemo , kakor de ki Jesufa sapuftili, kterimu od mladih dni flu- shinio.“ Dulzi, meflni poglavar, fe ne pre- dersne jih umoriti, ker fo bili vifoziga rodu; do ze farja pifhe v’ Rim, in ga vprafha, kaj je ftoriti. Zefar mu odgovori, de, zhe ^'kakor malikam darovati nozhejo, naj jih le u kashe umoriti. — /ji6 — Eniga dne fe peljejo vfi fhtirje is mella k’ grobu fvetiga Krisogona molit, in ga pro¬ fit, de naj jim od Boga fprofi mozh blishne martre ftanovitno preterpeti; sakaj bilo jim je v’ perkasni rasodeto, de bodo ravno na tiftim meftu marternikov krono dofegli, kjer jo je fveti Krisogon. Prezej je svedil meftni ob- laftnik, de fo fe odpeljali. Menil je, de Ib sbeshali, in naglo pofhlje t Sifinja s’ brizhi sa njimi. t Serzhni prizhevavzi Jesufove vere pokleknejo na grob fvetiga marternika, in molijo tako le: „Gofpod Jesuf Kriftuf, vfiga- mogozhni Bog! pofhlji nam fvojiga angelja na pomozh, de bodo vfi malikovavzi oframo- teni. K’ tebi klizhemo, o Gofpod! ohrani naf, de bomo ftanovitno prizhali k’ zhafti tvojig* fvetiga imena in v’ poterjenje vfih, kteri v’ te verujejo, de bodo tudi malikovavzi prepri- zhani, de fi le ti fam pravi Bog, kterimu tu¬ di angeli flushijo.“ t She fo klezhali in molib na grobu, kar brizhi do njih pridejo, in jun ferdito veljevajo malike moliti. Odgovorili fo jim: „Tega ne bomo nikoli ftorili; le pr*' viga Boga bomo vedno molili, kteri je nebo in semljo in vfe, kar je, ftvaril.“ Tudi fo ferzhno rekli, de bodo vfi malikovavzi v’ vezh- ni ogenj versheni. Na ta odgovor fe je ni ftogotil, in ferdito brizhem sapovedal, ^ naj jim glave odfekajo. To flifhati sashen« vefelo hvalo Bogu, pokleknejo in molijo [ povsdignjenimi rokami: „Gofpod Jesuf K r, ‘ ftuf! ti li rekel, de fvoje svefte flushabnil* 6 t r 31 b I) a is b » b j ( N zl n Zl te sa bi b, fe lj' Ij- h g' [ta 0- ne ) e m . I J e 1- fo hi* re in ;a- j* o- 3 a i D , te ri- u- ili m ili ■a- 36 fo h- fr Je ao r ri¬ be — 417 — tako ljuhifh ko ozheta in mater, tebe prod- mo, ki fi sa zhafno vezhno, sa menljivo ne- menljivo, sa posemeljfke dobrote vezhno ne- befhko sliivljenje obljubil, poglej sdaj v’ tej uri is Trojih lepih nebef na naf, vsemi nafhe dufhe k’ Tebi in perdrushi jih fhtevilu Tvojih isvoljenih Tvetnikov. Ti li pravi edini Bog, te¬ bi bodi zhaft na vTe vezhne zliaTe Kader To „amen“ isrekli, To Te po bratovTko objeli in kuThnili, in h veTeli glave odTekati dali, Pre-- jeli fo krono vezhniga shivljenja v’ letu 3oi. Njih Tvete trupla je poboshni maThnik Zenon zhaftito pokopal sraven groba T. Krisogona su- naj meda unkraj reke 4 Sozhe, kjer To posneje zerkev Tvetimu Kanzju k’ zhalti Tosidali. Nauk. Od Jlabe, ljubesni do febe « t Sveti Kanzjan in njegovi tovarThi mar- terniki To Tebe le Tveto ljubili, sato fo lahko sapuflili premoshenje, fo bili ferzhni v’ pre¬ ganjanji, in fo tudi raji umerli, kakor de bi bili od Boga odllopili. t Sveta ljubesen do Te¬ be je isvir vliga dobriga, flaba ljubesen do jeke je isvir vfiga hudiga. Kdor febe Tveto J u ki, Tkerbi le dufho svelizhati, je perprav- Jjen vf e ? tudi shivljenje dati, sa nebefhko 'faljeftvo; kdor febe flabo ljubi, ne mara sa gnado fvetiga Duha, in ne Tkerbi sa svelizha- n ) e ? de le pozhutkam flreshe, mu je sadofli, II. 2 7 — 418 Varuj fe prav fkerbno flabe Ijubesnl do feke; zhe ta v’ tebi gofpoduie, bofb vekomaj nefre- zhen, t Sebe flabo ljubiti je nar huji fovrafh- tvo. Modri uzhi: ,,Nikar po Ji oj im poshe- lenji ne shivi, in odverni Je od Je oj e volje.‘ ( t Sirah. 18 , 3o. t Slaba ljubesen do febe je sazhetik vliga hudiga. „ t Sebe pregrefhno flabo ljubifh, pravi fveti Avgufhtin, zbe Boga ne ljubil h.“ Zhe Boga ne ljubifh, ne morefh febe* savoljo njega ljubiti; zhe febe ne ljubifh savoljo Bo¬ ga, ljubifh febe flabo, ker fvojimu hudiniu poshelenju flushifh, in fi vezhno pogubljenje nakopavafh. Ako febe flabo ljubifh; le po- zhutki gofpodujejo, fkufhnjave te gonijo, ka¬ mor hozhejo, in vfe Itvari fo ti fhkodljive. Nezhiltolt te lahko omaga, l;er bolj ljubifh telo ko dufho; poshrefhnolt ti je ljuba, ker febe mefeno ljubifh; pravizo in krivizo okra- zhafh po fvoji lakomnolli, ker fvet ko malik® molifh. Molifh le, de bi Bog pomnoshil tvo¬ je premosbenje; zhaftifli fvetnike, de ki tj zhafno frezho fprofili. Nobena rezil ni tolik*) fveta in dobra, de bi ne bila fpridena od lak' ne mefene ljubesni. Zhe febe fveto ne l) u ' bifh, tudi blishniga me morefh prav ljubiti• ga ljubifh is nezhiltofti, ker je drusiga fp°l a ; ali is lakomnolli savoljo fvoji ga dobizbka, 1,1 natorno, ker ti je vfbezh, ali is drusih n |,v lovrednih namenov. t Slaba ljubesen do jok c uzhi prekanjene svijazhe. gerdo hinavfh) n0 > krivizhne dela in neisrezheno veliko liudig* j ( j j ] h- e- ! a h u o )- u e )- i- b r a ) i — 419 — Nikoli ne bofh ftanoviten v’ pravizi, v* refni- zi, v’ dobrim, abo ne premagafh mefene lju- besni, ber bofh vfe rezbi obrazhal po fvojini laftnim telefnim dobizhbu, ali po Tvojim fpri- denim ferzu; bofh prijatel ali fovrashnib, hud ali dober, ufmiljen ali neufmiljen, ne po vo¬ lji boshji, ampab po Tvoji hudobni volji. t SLe sdavnaj prej je fveti Pavel pravil, de bo is flabe ljubesni do Tebe velibo hudiga. „f / " > po- Jlednjih dneh bodo nevarni zhajti; sakaj bo¬ do ljudje, Meri bodo febe (neumno) ljubili, lakomni, bahazhi, prevsetni, hudobni .‘ 4 II, Tim. 3, Tj 2 . Kaj ti samore pomagali iaTtno mefeno lju* besen premagovati? To le ti samore poma¬ gali. Pogofto premifhljuj rasodete reTnize, proli gnado, ponishen bodi, in zhuj nad Te¬ boj. Premifhljevanje rasodetih refniz le bo napravilo, de bofh Tvoje Tlabo telo poberi!, m mu niboli ne ftregel soper sapovedi; zhe is ferza profifh gnado, jo bofh dofegel, in s’ njeno pomozhjo shivel po duhu; zhe li poni¬ shen, f e ne bofh neumno sanafhal na Tvojo mefeno modroft, temuzh bofh dobro premi¬ nil, btera je dopadljiva volja boshja; zhe bofh zhul nad Teboj, Tvoje mifli in dela do¬ bro premiflil, bofh loshej fposnal refnizO, ^ ojfkuj fe soper laftno ljubesen, de prav shi- Vl bh, in Bogu sveft oftanefh. *7 # 420 Molitev. 0 Gofpod Jesuf! ti ti me uzhil, in mi sgled dal febi odmreti, in de bi te raji ubo¬ gal, ti mi obljubil vezhno svelizhanje; ven- der tim hodil po gladki in fhiroki poti laltni- ga dopadenja, po kteri fo neverniki hodili. Moje hudobno nagnjenje mi brani fe pokori¬ ti, fe vftavlja tvojim fvetim sapovedam, sani- zliuje tvoje fvete sglede, me svijazhniga dela, in vfe popazili. O ljubi Gofpod! prolim te, daj mi fvojo gnado, de s’ njeno pomozhjo tebi odmerjem, in tebi shivim. c Sveti Kanzjan in tovarfhi marterniki! fprofite mi fveto ljubesen do febe, de fe ljubim savoljo Boga, in dufho svelizham. Amen. Roshni zvet. I. dan roshniga zveta. JSveti Rupert minih. c Sveti Rupert ali Robert je bil rojen v’ Flan- dru od bogatih ftarfhev, kteri fo ga sredi ! 1 po fvojim vifokim tlanu. Ko je bil odraftcl, je pofhteno shivel, vender premalo bogab 0 ' jezhe; mirno je fvoje premoshenje per h°' I ] i c j i e c r t z tl 8 h P ri ■v. d j' S8 sl ti m n tv P' M ta fe 421 jih ftarfhih vsiliva!, in mu ni bilo mar sa dru¬ go. ( Slabiga shivljenja pred fvetam fizer ni bil, vender ni bil dober kriftjan, ker Boga ni ljubil is vfiga ferza. Bil je, kakor veliko drusih, pofhten niladenizh, pa mlazhen krift- jan. 4 Sveti Bernard je ob njegovim zhafu sa- voljo fofebnih opravkov prifhel v’ mefto Bru- ges, kjer je bil niladenizh Rupert doma. Ru¬ pert ga je hodil s’ drusimi mladenzhi poflu- fliat; pa v’ sazhetku bres vfiga dobriga kon- za. t Sveti Bernard je bil poln gorezhobi, in tudi mlazhni fo mogli obzhutiti mozh njegovi- ga govorjenja. Nauki tiga fofebniga uzheni- ka To mladenzhu Rupertu zhedalje bolj do- padli, fo mu dajali fposnanje, fkerb in go- rezliob. Ti fo ga popolnama preprizhali , de 'la vifokob, zhab, oblab, bogabvo in vfe drugo nizh ni vredno, ako ni refnizhne bosh- je flushbe. 4 Sposnal je, de je, akoravno fe samore med fvetam svelizhati, to vender te¬ sta j ko v’ famoti; torej je fklenil vfe sap ubi¬ li s in v’ klofhter iti, de bi loshej prifhel v’ flebefhko kraljebvo. 4 Slovo je dal fvoji ime- 111 loi shlahti in fvojim mogozhnim prijatlam, sapuftij fvoje veliko premoshenje, in fhel f’ ftetim Bernardam v’ klofhter, njemu fe je P°polnama podvergel, in ga ubogal v’ vfim. gnade boshje fe je ozhitno vidila nad n )'ni. Defiravno je bil mehek gofpofki mla- ' enizh, je vender lahko in vefelo shivel v’ amoti, v’ pokorjenji, v’ ponishnobi. Ne ve e °d njega, de bi bil poprej rasujsdano shi- 422 vel; vender je vedno jokal, in fe ojftro pc koril, ker je v’ pretezhenih letih Rogu pre¬ malo flushil , in dragi zhaf sapravljal v’ ni- zhemernih opravkih. Jesuf Kriftuf, is gore- zhe ljubesni do grefhnikov k,rishan, je bil ved¬ no pred njegovimi vernimi oahmi: premifh- ljeval je njegovo neisrezheno ljubesen, de bi fe zhedalje bolj vnemal v’ ljubesni do njega; premifhljeval je njegove fmertne bolezhine, de bi shivel v’ velizim pokorjenji; premifhlje¬ val je njegovo sanizhljivo 1’mert, de bi bil ve- fel v’ sanizhevanji. V’ kratkim zhafu je bil velik flushabnik boshji in sgled vfiga dobriga- Po fmerti fvetiga Bernarda je permoran od v(ih v’ njegovo oblaft naftopil; pa defiravno v’ veliki oblafti, je bil nar ponishnifhi, Pr av savoljo fofebne ponishnofti je bil smiraj do¬ brih del lazhen, ravno kakor de bi ne bil nikdar nizh dobriga delal. V’ tej refnizhm fvetofti je bil ftanoviten do fmerti, ktera je bila v’ letu 1167, Nauk. Bogu Jlushiti je dolshno in vefelo. t Sveti Rupert je bil frezhen, ker je P®' flufhal in ubogal sveftiga boshjiga flushabnj' ka fvetiga Bernarda; refnizhno fe je poboj)' fhal, v’ boshjo flushbo fe popolnama poda ■ v’ nji ftanovilno in vefelo shivel. Bil je nob 1 in bogat, lahko bi bil vfe dobrote fveta r ^ l ‘ — 423 — val; vender je bres vfiga isgovora jarm r Je- sufov na-fe vsel, ga nofil do fmerti, in fyoji dufhi pokoj nafhel. Ljubi moj ! ne more ti fkrito ali nesna- no biti, de ti boshja Hvar, fvojiga Itvarnika ljubiti, in mu is ljubesni flusbiti morefh. On je to sapovedal , in ‘de bi ga raji ubogal, ti vedno daje dobro, te ohrani, varuje, ti po¬ maga, in obljubi fvoje kraljeltvo. Zhe ho- zbefh ali nozhefh, fi in bofh pod njegovo ob- laftjo; bodi shiv ali mertev, dober ali flab , mogozhen ali ubog, fi pod Bogam. Tebi in fiehernimu je rezheno: „Jeft fim Gofpod tvoj Bog.“ Njemu flushi is dobriga ferza, in ti bo vekomaj dobro ; ako fe pa branifh, in shi- vifh po fvoji volji, ti bo vekomaj hudo. Du- fho, telo, premoshenje in *vfe fi od Boga pre¬ jel; daj njemu vfe. shivi njemu v’ zhaft, fpol- nuj njegove sapovedi. Boshja flushba je lobka in vefela. t Sam Jesuf od tiga prizhuje rekozh: „Vsemite moj jarm na-fe; sakaj moj jarm je fladak, in mo¬ ja butara lohka.“ Mat. 11, 29. 3 o. Vfa bo¬ shja flushba je sapopadena v 1 ljubesni, lju- besen pa daje mozh in vefelje do vfiga dobri¬ ka. Premagovati fvoje poshelenje; odpufha- fi fovrashnikam, sbiveti v’ nadlogah, je flabi natori teshko, pa pravimu boshjimu flushab- n, ku lahko , ker ima mozlme shelje ljubesnivi- ^au Bogu dopafti. ( Sveti Peter uzhi: ,,Gofpod J e Jladah. li L Pet. 2, 3 . Tudi njegove fve- ,e sapovedi fo fladke, in njih dopolnjenje s’ — 424 — velikim vefeljem napolnuje, savoljo upanja v’ prihodno vezhno plazhilo. Dobra veft, mir- no ferze in notranje vefelje je bolji od vfih flrupenih pofvetnih fladnoft. Apodelni, mar- terniki in drugi fvetniki fo veliko terpeli, ven- der fo lahko in vefelo shiveli, kakor je Jesuf pravil: „ Kafke ferze Je bo vefelilo , in va¬ ji ii. g a vefelja vam ne bo nihzhe vsel.“ Jan. 16, 22. Nikar fe ne ftrafhi rekozh : „Teshko in fkorej nemogozhe je Bogu flushiti/ 4 Zhe ta¬ ko miflifh, je snamnje, de mu nifi nikoli flu- shil, in de nifi nikoli fkufil, koliko je on fla- dak. In ko bi tudi kako tesho nafhel , kaj menifh , de je nebefhko kraljeftvo tako malo vredno? Jesuf ga je f’ krishem odperl ; ti pa bi hotel bres vfiga terpljenja va-nj priti? Mi' flifh, de je pot pogubljenja bres vfih teshav? Ali lahko shivifh v’ lakomnih fkerbeh, v’ jesi, v’ prepiru, v’ drusih grehih? Terpifh vzhafi veliko savoljo fvojiga poshelenja, fi nepokoj- niga ferza, in fi od drusih nadlog obdan na poti pogubljenja; morebiti vezh terpifh sa pekel, ko bi bilo treba sa nebefa terpeti: ter¬ pifh k’ fvoji vezhni nefrezhi, in nozhefh ter¬ peti sa vezhno frezho? ^Sposnaj fvojo grefhno lenobo in moli ; Molitev, O Jesuf Krilluf, moj Gofpod, vodnik i” uzhenik! ti fi f’ krishem obloshen pred menoj — 4a5 — hodil, in sa feboj pufhal kervave bopinje, de bi jeb sa teboj velelo hodil, pa nilim hotel; mojimu hudimu posheljenju, moji fprideni volji je bilo vfe preteshko, in kakor malopri¬ den flushnik fim vedno godernjal zlies pravizh- no butaro tvojih sapoved. Po grefhnim vefelji fim hrepenil, in to mi je hudo veli napravilo. She na fvetu lim prejemal hudo plazhilo gre¬ ha; kaj bo pa po fmerti ? O ljubi Odrefhenik! le tebi bom v’ prihodno flushil, napolni mojo dufho s’ lubesnjo do tebe, in vle mi bo lah- ko, vle velelo. Amen. II. dan roshniga z veta. i Sf. t Sanfit , Matur , Hlandina , Potin in dru¬ gi marterniki o’ Lionu. P * od nevernim Rimfkim zefarjem Markavrel- )e«i je bila zerkev hudo preganjana. Od le- 174 do 177 je bilo nekaj miru; pa neu¬ smiljeni neverniki fo fe, huji ko prej, vsdigo- 'ali z hes verne, slabi v’ meltu Lionu na Fran- z onutn. Vle mefto je bilo v’ smefhnjavi; verni mio lineli ozhitno hoditi, bili fo ropani od ne- 'ernihov, in vli fo bili v’ velikim brahu. Ne- 11 (miljeni neverniki fo hifhe preifkovali, in gnali verne v’ jezho do oblaftnikoviga priho- '*• Kader je oblaltnik v’ mebo prifhel, je — 426 — tako neufmiljeno delal s’ nedolshniml kriftja- ni, de je neki shlahtni deshelni bogabojezh gofpod, Veti Epipat imenovan, ftopil pred Todnika , in mu rekel: „Jeft flm perpravljen te preprizhati, de fo kriftjani nedolsbni, in de jib vi malikovavzi is sgoli fovrafhtva pre- ganjate . 44 t Sodnik ga je vprafhal: ,,Kdo fi ti? Je odgovoril: „Jeft fim kriftjan . 44 t Sod- nik je Tvojim flushabnikam ukasal: ,,Tiga kriftjana in befednika kriftjanov mi versite v’ jezho . 44 Med nar huje martranimi vernimi jetniki To bili nar TerzhnejThi tiftiga meda, Blandina dekla, ( Sankt, Matur, Atal in Potin fhkof. Blandina dekla je bila flabiga shivota in bolehna. Drugi kriftjani, odlozheni marke terpeti, To Te mozhno sa-njo bali, de bi ne omagala v’ terplenji, in Kriftufa ne satajila : pofebno pa Te je tega bala njena gofpodinja; literi To bile dekline flabofti nar bolj snane. Ali Bog je ravno per njej, flabi ftvari, Tvoj 0 mozh rasodel. Od jutra do vezhera To )° martrali hudo; kakor koli To mogli; ko fe j® eden nad njo upehal, jo je drugi marka 11 sazhel. To je posno v’ nozh terpelo tabk de To Te vil neufmiljeni flushabniki utrudil'' Vef rasmefarjen je bil njen shivot, in bil 0 ", 1 ne sdraviga uda, ne sdrave koshe na n ) e )' Pa ftanovitna je bila, in vfe ve Telo preftal' 1, ker je, kolikorkrat je prizhala: ,,Krift]a nJ Tim J-‘ tolikokrat tudi vezh mozhi sadobil® - Vfi fo Te zhudili* kako je mogla toliko J ire — 427 — ferpeti, ker je tako Tlahiga shivota. O Tiepola nevernikov, ki jim je ozhi satifnila, de nifo vidili in fposnali mozhi boshje! 4 Sankta, dijakona v’ Lijonu, To The Itrafh- neje martrali, ker je njegova danovitnoft slo rasferdila nevernike; sakaj ni jim hotel po¬ vedati ne fvojiga imena, ne fvojiga ftanu, ne kaj drusiga, kar To ga vprafhali, na fleherno vprafhanje je le odgovoril: ,,Kridjan fim“ Ne¬ verniki To ga tepli, potlej po nar obzhutni- iliih krajih na shivotu s’ rasbeljenim shele- sam shgali. Bil je v’ ranah po vfim shivotu, poln satekUn, in zhloveku she Tkoraj ni bil podoben; vender je bil smiraj ftanoviten. t S’ hojo llanovitnolljo je dal lep sgled Tvojim to- varfhem, de, kdor Boga ljubi, tudi The ta¬ ko hudo terpljenje preterpi. V’ jezho To ga vergli, in nekaj dni potlej ga The huje terpin- zhijo. MiTlili To neuTmiljefhi neverniki, de I sdaj, ko To Te mu ftorjene rane she perTadi- le, in mu, le dotaknil naj Te ga je kdo, lilne kolezhine delale, Te bo vTaj vdal, in ho vero v ’ KriftuTa satajil. Ali zhudno je Bog Tvojo mozh rasodel. YTe rane, ko ga martrajo, ko Te mu sazelile, sdrav in mozhen je. Per 'Tim tem To neverniki vender le v’ Tvoji ter- dovratnofti o dali. Potina Thkofa popadejo. Bil je she zhes devetdeTet let dar, in od darodi in bolesni s ke tako oflabljen, de je komaj The dihai; 'ender To ga gorezhe shelje sa Jesufa terpeti kke podpirale. Ko To ga neverniki dolgo po I — 428 — tleh vlazhili, ga sheno pred oblaftnika; pa pov- fod je ftanovitno prizhal, de je kriftjan. Oblaft- nik ga vprafha: „Kdo je Bog kriftjanov?“ Ne- preftrafhen mu odgovori: „Ko hi ti vreden bil, hi ga fposnal.“ Na to fo ga fpet sgrabili, fo- vali, tepli, kamnjali, in potlej v’ jezho pahni¬ li, kjer je zhes dva dni umeri. Sdaj je verfta perfhla fpet na t Sankta, Matura, Blandino in Atala. t Sankta in Matu¬ ra fo pred divje sveri vergli, ktere fo po njih hodile, jih grisle, premetovale, in gerdo val¬ jale. Ko le fhe shivita, fo jih — groša je is- rezhi! — na shelesen flol pofadili, in pod njim sakurijo, de fe tako pezheta, in terpita ftrafh- ne bolezhine. Na sadnje fo jima glave odfekali. t Shla fta k’ Jesufu vshivat vezhniga plazhila, kjer fe s’ njim v’ nebelih vefelita. Blandina je mogla vfe to gledati. Ko fhe ftanovitno Kri- ftufa prizha, jo raspnejo na krish, in po tem vershejo med divje sveri, de hi jo posherle. Pa nohena fe je ni dotaknila, in v’ jezho fo jo fpet saperli. Bilo je fhe tudi veliko drusih kriftjanov po jezhah saperlih. Oblaftnik pifhe torej do zefarja, in ga vprafha, kaj de naj fhe ft ori f’ kriftjani, ki fhe po jezhah shive, ker jih je she grosno veliko pomoril. Dokler ni bilo odgovora od zefarja, fo kriftjani mir imeli. Saperti v’ jezhah fo fe jjubesnjivo uzhili, Bo¬ ga ftanovitnofti profili, in fi eden drusinm ferzhnoft dajali. Tudi vezh tazih, kteri f° od velizih marter premagani vero satajili ? ) e bi ti fc ki vi k s\ 0 p Jj p p II t s t j c 1 J I ( 1 1 bilo med temi ftanovitnimi marterniki saper- tih, viditi, kako ferzhni fo smiraj, deliravno | fo she tolikanj preterpeli, fo fvojo pregreho fposnali, jo obshalovali in objokovali. Odgo¬ vor oblaftnik dobi od zefarje, de naj tike, kteri fo vero satajili, ispufti, une pa naj da vfe pomoreli. Eniga dne fe je filno veliko Ijudfta sbra- lo gledat po ajdovfki fhegi, kako de divje sveri ljudi tergajo in shro. Perpeljati ukasbe oblaftnik vfe kriftjane pred ljudftvo, in jih is- prafhuje, kakofhne vere de je flehern. Rim- Ijanam fo glave odfekali, druge pa sverinam pometali, de fo jih rastergale; kteri fo bili pa pred Jesufovo vero satajili, jih rezhe ispu- ftiti. Pa vli ferzhni mu rezhejo : „Mi fmo tudi kriftani.“ To flifbali fe neisrezheno sav- same in rasferdi, da jih neufmiljeno martra- bj in sverinam pometati in rastergati. Atala je djal na sbelesen ftol, in sakuril pod njim , de fe je vef fpekel in foshgal, in tako umeri. V’ sadnji dan fta bila fhe Blandina in mlade- fiizh Pantik per petnajftih letih perhranjena. Ko fo mladenzha gerdo martrali, ga Blandina °pominja, de naj bo ftanoviten v’ Kriftufovi Ver i, in naj nikar ne daruje malikam. Kar Koli hudiga fo li samogli ismifliti, fo pozheli s’ n ftm in ga ne nehajo terpinzhiti, de je umeri. to sazhnejo Blandino martrati. Tepejo jo lle ufmiljeno, in vershejo med sverine, ktere ° gerdo s’ njo delale; potlej jo denejo na ra- s beljen shelesen ftol, de fe fpezbe; na sadnje ! — 43o — jo v’ mresho savesano fpet vershejo med s ve¬ ri, in jo konzhajo. Blandina pa je do konza danovitna in vefela odala, de jo je nebefhki shinin Jesuf Kriduf k’ febi v’ nebefa vsel. t She veliko drusih kridjanov je bilo ta¬ krat martranih, kterih imena fizer nifo snane, pa vender sapifane v’ bukvah vezhniga shivlje- nja v’ nebelih. Blagor jim, ki fo she prejeli krono : kaj bo pa s’ nami, ki le mehko shi- vljenje ljubimo: 4 Slepi in neufmiljeni never¬ niki fe nad njih danovitnodjo nifo mogli pre- zhuditi; ali s’ njih fmertjo fhe nifo bili polola- sheni, njih mertve trupla fo foshgali, in pepel vergli v’ vodo. Nauk . Bog daje is s goli milojii jo oj o gnado. Ti in veliko fvetih marternikov fo grosne martre ferzhno preterpeli, eni fo od vere od- dopili. Pervi fo f’ pomozhjo mogozhne g na ; de boslije vefelo umerli, drugi fo is ljubesni do shivljenja vero satajili. Bog bi bil lahko vfe doril ferzhne in nepremagljive, pa on J® gofpodar fvojih darov. Modri pravi: iJ a '. kor je perji w’ lonzharjevih rokah, tako ) l zhlovek o’ rokah fvojiga Jivarnika, klen bo dodelil, kakor Je njemu dobro sdi.“ r 1 rah 33, x3. 14 . Nobeden ni gnade vreden, nihzlie j® 116 more saflushili; kdor jo prejme, je is boslp 6 m m n i p« vi U J j m sa. (K f h k lil g r sa' ni no fh dr sa Ti M ft ns fv U ni m k, Z b, e- n ki ta- ie, je- eli li- ;r- re- la- iel ne ,a- ia- ni ko i e 'a- ) l na Si¬ ne 'j* miloiti prejme. Zhlovek, preden gnado prej¬ me, nima nobeniga saflushenja, ker vfe sa- flushenje le is gnade boslije isbaja. t Sveti Pavel n z hi: „Bog naj je ne savoljo del pra¬ vde, klere J mo mi Jiorili, ampak po Jvojim ufmiljenji svelizhal. u Tit. 3, 5. Nihzhe ne more gnade saflushiti, ker gnada vfe nafhe saflushenje prefesbe. t Sveti Pavel pifhe: ,,Ako (naj je svelizhal) po milojti, naj ni po na- f fliih delih ; sakaj Jizer hi milojt ne bila mi- loJt. u Rimi. 11 , 6. Gnada je dana le po Jesufu Kriliufu. Ve¬ liko upanje imamo v’ Boga, de naf nevrednih grefhnikov ne sapulli, temuzh nam pomaga savoljo saflushenja Jesufove fmerti. Bog ni nikomur nizh dolshan , pa je miloftiv, fofeb- no nam kriftjanam, ker je Jesuf fprava sa na¬ fte grehe. Le Jesuf je nafhe upanje, in „ni drusiga imena ljudem daniga , n’ kterim bi samogli svelizhani bilir' Djan. ap. 4 , 12 * 1 udi fveti Janes prizhuje: „Pojiava je po Mojseju dana, in refniza po Jesufu Kri- ftufu .“ i , 17. Is tih refnizhnih naukov nikar ne fkleni uapazhno : „Jeft nifim kriv fvoje nepokore ali Bojih grehov, ako gnade nimam; sakaj le fe- l )e morefh kriviga delati , ne Boga. Nihzhe ,le samore naukov od gnade boshje popolna- j 11 * dognati, vender fe ve, de per Bogu ni knivize, in de fo vse njegove fodbe pravizhne. ^ke tiga ne verjamefh , kar je bilo rezheno , n°fh predersno rekel: „ 4 Sim vreden gnade — 432 — boshje; Bog mi je dolshan gnado dati; gna- da in fpreobernjenje je v’ moji ob!abi.“ Upaj , v’ milob boshjo savoljo ljubesnjiviga Jesufa, 1 proti gnado, bodi hvaleshen sa-njo, bodi ji sveb; smiraj pa ponishen, in shivi v’ sveli- zhavnim brahu. M o l i t e v. O Bog! vem in fposnam, de je vfe mo¬ je saflushenje le is tvoje gnade, ktere nifim vreden; tudi bar dobriga delam f’ pomozhjo tvoje gnade, je tvoje, in le tvojo milob po- vifhuje. Zbe mi pomagafh, mi is sgoli mi¬ lobi pomagafh savoljo saflushenja Jesufoviga. Defiravno nitim nobene gnade vreden, tim jib vender veliko prejel, in jih fhe prejemam, ker ti sgoli milob in dobrota. Odpobi mi mo¬ jo grefhno nehvaleshnob in nesvebobo; potih- mal bom fkerbel P pomozhjo tvoje gnade sve- bo ti flushiti. O Jesuf! moja fprava in upanje, ne sapubi me nevredniga grefhnika, na profhn- je tih fvetih marternikov, kterih fpomin danf obhajamo, bodi meni in vtim milobiv, de fe v’ tvoji prijasnobi od fveta lozhimo. Amen. 433 III. dan roshniga zveta. veta Klotilda kraljiza. ( Sveta Klotilda, hzhi kralja Kilperika, je Li¬ la srojena v’ hifhi krivoverzov; pa Bog jo je P fvojo mogozhno gnado njih sapeljivofii ob¬ varoval. Imela je vfe dufhne in telefne laft- nofti: bila je bogabojezha, modra, ponishna, lepa in prijasna. Klodovej, mogozhen, pa neveren Franzofki kralj, jo je sa fvojo she- no vsel. Ta kralj, defiravno malikovaviz, je lvatolfhko vero zhaftil, tudi bogabojezhe kri- ftjane ljubil. t Se ni zhuditi, de je bogabo- jezha Klotilda v’ ta sakon dovolila, ker je terdno upala fvojiga mosha fpreoberniti, kar je tudi od ufmiljeniga Boga dofegla, kakor l)o rezheno. IN ji fe je sgodilo, kar je fveti Pavel pravil: „Neveren mosh je pojvezhen po vetrni sireni. u I. Kor. 7, i 4 - Klotilda je tila slo ljubljena od fvojiga mosha, in ravno sato ji je bilo perloshno s’ njim vezhkrat go¬ voriti od fvetohi katolfhkc vere. "Velikokrat mu je djala: „0 kralj! kakofhno upanje sa- morefh v’ malike imeti, kteri fo delo zhlove- tovih rok. En fam je pravi Bog, ftvarnik ne- tef in semlje; le njemu gre vfa hvala.“ Kralj 1° je rad poflufhal, vender fe ni bersh fpre- °bernil. Bil jima je fmek rojen. Kraljiza je gorezhe profila Boga, de naj nagne kraljev® B. a 8 ferze, de bo perpuftil otroka po fhegi katolfh- ke zerkve kerftiti. Kralj, od nje profhen, je dovolil; pa otrok je kmalo po prejetim ker- llu umeri. Kralj je bil slo shaloften njegove fmerti, in je rekel kraljizi: „Ako bi bil otrok bogovam darovan, bi ne bil umeri; ker je bil pa kerfhen v’ imenu tvojiga Boga, je pa umeri . 44 Klotilda mu je prijasno odgovorila: „Ne bodi njegove fmerti shaloften, ker je fhel v’ nebela . 1 ' 4 Kraljiza je napravila kralja, de je perpuftil tudi drusiga otroka kerftiti. Pa tudi ta je kmalo po prejetim kerftu sbolel. Kralj ji pravi: „Tudi ta bo umeri, ker je bil kerfhen v’ imenu tvojiga Kriftufa . 44 Klotiklo je slo fkerhelo, in je is ferza Boga profila, de naj ga osdravi, de bi njegova fmert ne od- vernila kralja od vere. Ko ni bilo otroku vezh pomagati, in ni bilo vezh nobeniga upa¬ nja, ker je she umiral, ga je Bog naglo o- sdravil. Klodovej ni vedil kaj od veliziga ve- felja pozheti, in je bil zhedalje bolj nagnjen v’ praviga Boga verovati. Tudi je hotel kralji' zi veliko meft v’ laft dati v’ prizhevanje velike ljubesni do nje, pa odgovorila mu je: „Ljubi moj! tiga ne potrebujem; raji me, te proiini> poflufhaj in ubogaj, kader ti bom govoril« od fvete katolfbke vere . 44 Obljubil je, vender je fhe odlafhal fpreobernjenje. Zhaf bosbjiga obifkanja nad kraljem m njegoviga fpreobernjenja je bil v’ vojfkni fik' Nemzi s’ veliko vojfko fo botli njegove deske - le v’ laft vseli. Napravil fe je na vojfko, 111 — 435 —- je upal fovrashnike premagati, ker fe je sa- nafhal na (Vojo mozh. c Sveta Klotilda mu re¬ zke : „0 kralj ! napravljafh fe nad fovrashni- ke^ pa fkerbi jih premagati. Ako jih hozhefh premagati, klizhi na pomozh mojiga vligamo- gozhniga Boga P terdno vero; zhe me ubo- gafh, hofh premagaviz, ko bi tudi fovrash- niki slo mozhneji od tebe bili. Profim te, nikar tiga ne posabi.“ Klodovej je s’ mozli- no vojfko fhel nad Nemze; pa defiravno fer- zhen vojfhak, je bil fkoraj premagan. Nje¬ govi vojfhaki fo she beshali pred fovrashniki. V’ tej fiii fe je fpomnil befedi fvoje poboshnc kraljize. t S’ ferzam in s’ ozhmi je v’ nebo bli¬ žal : „0 Jesuf Kriftuf, pomagaj mi! tim bli¬ žal v’ fvoje bogove, pa ni pomozhi, zhe mi ti dafh fovrashnike premagati, fe bom dal v’ tvojim imenu ker hiti ; refhi me od hudih fov- rashnikov.“ Kader je to bil isgovoril, fo nje¬ govi foldatje ferzhnoft dobili; ferzhno lo fe v ojfkovali, fovrasbnika premagali, in fovrash- mga kralja umorili. Kralj Klodovej, vef hva- ksben Jesufu, je feboj vsel fvetiga duhovna, de bi ga v’ veri uzhil; je doma bil pod- Uz ben od fvetiga fbkofa Remigja, in potlej °d njega kerfhen. Ni mogozhe praviti, kol j- oo je bila vefela fveta kraljiza Klotilda, sla- ker fo tudi podloslini kerft prejemali po jgledu fpreobernjeniga kralja. 4 Se lahko ve, joliko je ta verna kraljiza bila fkerbna sa vfe 'obro. P a defiravno poboshna, je moglo po oaljevi fmerti render veliko nadlog preftati, 28 * — 436 — f’ kterimi je kila ozhifhena, ker je rfe voljno preterpeln. Slo fkerbno fe je perpravlj&la k’ fmerti, ktera je bila v’ letu okoli 545. Nauk. Zhlovek je Jlab , ako nima p omožili gnade. Popifovanje shivljenja fvete kraljize KIo- tilde prizhuje, de je fofebno gnado od Boga prejela. Kako bi bila samogla per krivover¬ nih ljudeh, in potlej per nevernim moshu Bo¬ gu sveha ollati, ako hi ne bila fofebne gnade prejela? Zhlovek fam is febe je flah, fpazhen in nesmoshen kaj dobriga ftoriti; duflia in te¬ lo ha fpazhena, in ta fpazhenoh je isvir veli¬ ko hudiga. „ Pozhutki in mijli zhlovekoviga Cer za jo h’’ hudimu nagnjene od njegove rtih- doJti. u I. Mojs. 8. 2 i. Adam je bil hvarjen v’ pravizhnofti? p a nevofhljivi hudizh ga je sapeljal. On je *’ dovoljenjem v’ greh fehi in vlim pravizbnoft sapravil; on grefhnik je grefhnike rodil; rti fmo v’ njem grefhili. Akoravno fmo po Ada¬ mu greh, fhtrafnige in hudo posheljenje p°' erbali, je vender fhe nekaj dobriga oflalo v naf, natorna framoshljivoh, sapopadik dobriga in hudiga, pravize in krivize; pa to je nes®°' shno naf greha obvarovati, ker je um temen* volja Plaha, in vfe pokasheno. Tudi never¬ niki fo fploh sapopadik imeli od dobriga > n hudiga, pa kaj jim je to pomagalo? Eni njih* 0 — 4^7 — Lili pofhteni in pravizhni viditi; pa fo bili le natorno ufmiljeni, natorno pravizhni, vfe njih dela fo bile bres dobriga konza in nizh vredne. Tedaj fo bili tudi nar bolj pofhteni neverniki slo fpazheni, in vfak hodi po njih poti, ako mu ufmiljeni Bog gnade ne daje. Sato fveti Pavel vernim perporozha: ,,Lepo vaj pro jim n’ Gojpoda , ne shivite, kakor neverniki shive n’ nizhemernojti Jvojih mi- Ef. 4 , 17 . Zhlovek je pravizhen le f’ pomozhjo gna¬ de. Jesuf, sdravnik vfiga zhlovefhtva, pri- zhuje od velike nafhe flaboki rekozh : ,,Ka¬ kor mladika ne more Jama od Jebe Jadu rodili, ako na terti ne o ftane, tako tudi vi ne, ako v ’ meni ne ojtanete. Bres me¬ ne ne samorete nizh jtoriti.“ Jan. 1 5, 4. 5- Odfekana mladika pomeni vfaziga zhlo- veha bres gnade. Odfekana mladika, zhe ni fuha, in na mokrim leshi, poganja, pa nima fadu: ravno tak je zhlovek bres gnade; sa- m ore kake dobre dela koriti, pa ne po volji hoshji, de bi bile vezhniga plazhila vredne. INafho veliko nesmoshnoft ob kratkim popifhe f' r eti Pavel rekozh: ,,Nihzhe ne more rezhi Gojpod Jesuj drugazhi , ko u’ Jvetim Du- hu '“ I. Kor. i3, 3. Ljubi moj ! dobro premifhljuj te nauke, , fe ponishujefh, gnado profifh, jo ohra- u, fh, i n fe nikoli ne sanafhafli na fvojo nator- n ° nvozh. Ti nauki fo tudi sato sapifani , de ne bofh tje v’ en dan ali na debelo lodil od — 438 — Tvojih dobrih del; ni vTe dobro, bar podobo dobriga ima, temuzh le zhe je po sapovedih in is gnade boshje. Fariseji fo bili pred Te¬ boj in pred drusimi Treti, pa hudobni per Bogu, kakor JesuT prizhuje. Tudi dobre de¬ la kriftjanov samorejo ravno take biti, dobre na vides, v’ reTnizi hude. Nauki od gnade boshje To Tlabim kriftjanam viditi mlazhni in Tkpraj nepotrebni; pa ti nauki To nar potreb- niThi. Molitev. O moj Bog! pred teboj ponishno Tpos- nam Tvojo veliko revThino in Tpazhenolt. Hva¬ la bodi tvojmu t Sinu in mojimu uzbeniku Je- suTu, kteri je na Tvet perneTel Tvetlobo ; pa luzb je na Tvet priThla, vender me je tema opadla, ker je moj greThni napuh bil sagri- njalo pred mojim Tpazhenim Terzam. Vedil Tim Tizer, de nizh niTim; vender Tim Te na Tvojo mozh sanaThal, in v’ Te predersno upal. VcT Tim Tpazhen , s’ dobrimi deli Tim Te hva¬ lil , majhne grehe Tim sanizbeval , velike Tim isgovarjal, in tudi veliki padzi me nJTo pom¬ ahali. O GoTpod! proTim te, daj mi po Je* suTu KriftuTu Tvetlobo in mozh Tposnati in de¬ lati, kar tebi dopade, de v’ Tlepoti in hudo- bii konza ne vsamem. Le f’ tvojo gnado k samorem dopadljivo Tlushili; torej pomaga) mi na proThnje tvoje svelle Tlushabnize, Tvetc Klotjlde, in ne saversi Tvoje, defiravno ne- — 4 3g — hvaleshne dvari. Podaj mi fvojo ufmiljeno ro¬ ko , in vodi me po poti refnize, de ne saj- dem, temuzh pridem v’ tvoje kraljedvo. Amen. IV. dan roshniga zveta. Sveti Kvirin flikof, marierniU. ,Sveti Kvirin je bil fhkof v’ meftu t Sifeku ob zhafu nevernih zefarjev Dioklezjana in Makfi- niijana. 4 Sifek je bilo veliko in mozhno me- ko, pa sdaj je majhno na Hrovafhkim , ravno kjer voda Kulpa v’ 4 Savo tezhe. Makfim , ob- lailnik sgorniga Ogerfkiga, je ukasal fvetiga fhkofa Kvirina popadi, ker je bil kerfhanfke vere satoshen. 4 Sveti Kvirin je to povelje po prijatlih svedil, in je hitel is meda; pa dofhli fo ga kmalo, in peljal pred obladnika Makli- nia, Obladnik ga je vprafhal : „Kam d hotel obeshati ?“ 4 Sveti Kvirin mu je odgovoril : »Jed tim ubogal fvojiga Gofpoda, kleri je sa¬ povedal : Zhe vaf bodo preganjali v’ enim vnedu, besliite v’ drugo.“ Makfim mu rezhe: »Kdo ti je sapovedal ?“ t Sveli Kvirin odgo- v °ri: ,,To mi je sapovedal Jesuf Kriduf.“ Mak- : „Kam hozhefh ubeshati? kaj ne vefh, ( ^ e te nafhi mogozhni zefarji povfod najdejo? (Sam vidifh, de te tvoj Bog ni mogel ubra- n *fi j de bi ne bil femkaj perpeljan.“ t Syeli — 44o — Kvirin: „Nafh Bog, kteriga molimo, je smi- raj per naf, in tudi sdaj je per meni; on mi bo pomagal , in me ferzhniga ftoril. 44 Mak¬ fim : „Ti prevezh govorifh; bolje je ubogati, bar zefarji sapovedo. 44 4 Sveti Kvirin : „V’ tim ne ubogam zefarja, ker ne fmem, in nozhem bogov moliti. Moj Bog mi to prepove; timu bom flushil, kteri je nebo in semljo ftvaril. 44 Makfim : „Ti fi preftar, salo vefh tolikaj praš¬ nih rezhi. Glej , tukaj le je kadilo , daruj ga nafhim bogovam v’ zhaft; ako ne ubogafh, bofh ftrafhno umorjen. 44 4 Sveti Kvirin: „Kar mi hudiga shugafh , bo moja zhaft, in mi bo saflushilo vezhno shivljenje; tako bom fvoji- mu Bogu pokoren: nikdar ne bom v’ lashnji- ve bogove veroval, ker oni nizh nifo. 44 Mak¬ fim: „Ti fi neumen, in tvoja neumnoft te bo umorila; daruj bogovam. 44 4 Sveti Kvirin: „Ne bom daroval hudizhem, ker je sapifano: Bo¬ govi narodov fo hudizhi, in kdor jih zhafti* bo konzhan. 44 Makfim ga ukashe hudo otlezhi, in potlej mu je rekel: „Sdaj fposnaj, kako fo nafhi bogovi mogozhni, ktere vfe Rimfko ze- farftvo moli. Ubogaj, in te bom povifhal; ako ne ubogafh, te bom dal velizimu oblaft- niku v’ roke, de bofh po saflushenji umor¬ jen. 44 n moja sveftoba bo premagala vfe bolezhine; tudi neufmiljene fmerti fe ne bojim.“ Ob- laftnik: „Sakaj shelifh umreti ? Hudodelniki perkrivajo fvoje hude dela, debi ne umerli, pa fe hvalifh f’ fvojo nepokorfhino , de bi Umeri ! ££ t Sveti Kviidn : ,,Hudodelniki fe boje Umreti, ker fo hudodelniki; jeft fe ne bojim — 442 — umreti, ker delam voljo fvojiga Boga.“ Ob- labnik viditi, de s’ njim nizh ne opravi, ga je ukasal hudo martrati, in potlej v’vodo vre- zhi. Tako je bilo borjeno; pa mlinfki ka¬ men , kteriga fo mu bili na vrat navesali, je verhi vode plaval. 4 Sveti Kvirin je ob vodi bojezhe verne in neverne ferzhno uzhil, de bi verni banovitni obali, in neverni is tiga zhudesha praviga Boga fposnali. Dolgo je go¬ voril, in potlej Boga profil, de naj ga is fve- ta vsame; takrat je utonil. Kribjani fo nje¬ govo truplo is vode vseli, in ga f’ zhalljo po¬ kopali. 4 Smert tiga fvetiga fhkofa je bila zhe- terti dan roshniga zveta v’ letu 3 og. Nauk. S ’ gnado bosTtjo je v Je mogozhe . t Sveli Kvirin je s’ mogozhno gnado bosh- jo nepremaknjen obal, vfe fovrashnike pr e ' magal, in ferzbno umeri is ljubesni do Boga- Ref, vfe je flabimu zhloveku mogozhe, »bo ima zhesnatorno pomozh gnade. Uzbenzi, bi fo poflufbali ojbre nauke Jesufove, fo p re ' brafheni savpili: ,,Kdo samore svelizhan biti?" Jesuf jim je odgovoril: „Ljudem je to ne¬ mogozhe, Bogu pa je vje mogozhe 19, 2 5 . Maloferzhni in neuzbeni apoftek 11 fo s’ gnado fvetiga Duha ferzhni in rasfvetlj e ' ni pobali; marterniki fo fvojo kri radi livSli sa nevidne zhesnatorne dobrote; velib 1 — 443 — grefhniki ib fofebni fvetniki poftali P pomozh- jo gnade. Ni zhloveka tolikaj flabiga, hudob- niga, terdovratniga, de bi ga gnada ne sa- mogla fpreoberniti; fpreoberne ga ne f’ filo, ampak f’ fladkoftjo. Gnada je vtigamogozhna, ker je od vfigamogozhniga Boga. Pavel, prej (Savel, je bil popolnama fpreobernjen, ko je Lil poln ferditoili soper vero. 4 Sam to prizhu- je rekozh: „NiJim vreden apojiel imenovan bili, ker Jim preganjal zerkev boshjo; v’ gna- do pa Jim, kar jim. u I. Kor. i 5 , 9. 10. Ino fpet: ,,F/e samorem v ’ Boga, kteri mi mozh daje. u Fil. k, r 3 . Gnada daje zhloveku vefelje do dobriga, in to vefelje do dobriga premaga vefelje do nudiga: on je na dufhi s’ veliko fvetlobo in nebefhko fladkoiljo napolnjen, de fe ne le proftovoljno, ampak tudi radovoljno Bogu v- da, vfe hudo fovrashi, vfe dobro ljubi; F pol¬ no voljo dela, kar mu Bog sapove, in fe va¬ ruje viiga, kar mu Bog prepove. Ne rezi: „Zhe me Bog lahko fpreober¬ ne, kader mi ni mar fe fpreoberniti, in kader fini nar hudobnifhi, sakaj bom fkerbel, in ii persadeval sa fvoje fpreobernjenje ?“ Nikar fla- fi° ne umevaj, kar ti je bilo rezheno. Ref , ®°g samore tvojo voljo fpreoberniti, kader je ,lfl r hudobnifhi, pa to je zhudesh njegove mi- ^°ki, in ravno sato fe zhudesh imenuje, ker io po redko sgodi. Bog navadno le toliko gnade grefhniku daje, de fe fposnava, de f’ prejeto pomozhjo proli, sdihuje, ti p.ersadeva, — 444 — fe vojfkuje, in f’ tim persadevanjem od sve- ftiga in ufmiljeniga Boga obilnifhi gnade pre¬ jema, fe popolnama fpreoberniti. Zhe ter- dovratno shivifh, Ji vreden saflifhati, kar je terdovratnim Judam, fveti 4 Shtefan rekel: „Vi, terdovratni in neobresani na Jerzih , Je vedno vjtavljate Jvetimu Duhu.“ Djan. ap. 7 , 5i. Kaj ti bo tvoja terdovratnoft saflusbila? Rav¬ no to, kar je Jesuf terdovratnimu Jerusaleniu rekel: „Bodo rasdjali tebe in tvoje otroke v' tebi , ker nifi Jposnal zhafa boshjiga obijka- nja.“ Luk, 29 , 44. Upaj v’ mozh gnade bosbje, zhe li ravno velik grefhnik, ona te samore fpreoberniti; pa tudi gorezhe moli, bodi sveft, delaj pridno s’ njo, de fe fpreo- bernefh. Molitev. O Bog! jeli fim predersna in lena livar, tvoje fofebne milofti potrebna, pa nevredna. Grosno fpazheno je moje ferze. 4 Spreoberni ga, o Gofpod! de hozhe, kar ti hozhefh, de nikdar ne odftopim od tvoje fvete volje. t Sto- ri me v’ dobrim llanovitniga, kakor li Boril fvojiga flushabnika, fvetiga Kverina, de me bofh, kader me pred fodbo poklizhefh, ' gnadi iri pravizhnofti nafhel. Amen. 445 V. dan roshniga zveta. Sveti Bonifazi fhkof, lizhenik Nemzov, mar- ternik. ( Sveti Bonifazi je bil rojen na Englendarfkim v’ letu okoli 680. t She otrok je rad poflu- fhal od Boga in od vfiga, kar pomaga v’ ne- befhko kraljeftvo. Boshja previdnoft je v’ hi- fho njegovih llarfhev poflala nektere bogabo- jezhe duhovne, od kterih je svedil, de pot v’ nebefa je premagovati fvoje hude shelje, po- ' koriti fvoje telo, fe odpovedati fvoji flabi vo¬ lji, nadloge voljno preterpeti, po Jesufu shi- veti. Ti dobri duhovni fo mu tudi rekli: »Nar varnifhi pot v’ nebefhko kraljeftvo je pofvetne fkerbi sapuftiti, in v’ klofhter iti. u kader je Bonifazi to saflifbal, je skelel po Uh naukih shiveti, in tudi shivel. Ob per- loshnim zhafu je ozheta ponishno profil, de naj mu perpufti v’ klofhter iti; pa ozhe, kte- n je njega memo vfih fvojih otrok nar bolj ljubil, mu je terdo branil, in ga tudi ftraho- Va l; de bi ga odvernil od tiga. Otrok Boni- la*i ,li ni premiflil, ker je njegova volja bila 0( 1 Boga. Na sadnje ga je ozhe fam v’ klo- l^hter poflal, de bi fe boshji volji ne ftavik l'° fo Bonifazju njegove mozhne shelje bile dopolnjene, je bil neisrezheno vefel; rad fe je u *hil, v ’ pokorfhini je popolnamgi shivel, in — 446 — vfim miniham Lil lep sgled kerfhanfke gore- zholli in uzhenolli. Savoljo njegoviga fvetiga shivljenja in njegove vifoke uzhenolli je bil mafhnik shegnan, cle bi druge uzhil, in jim v’ nebefa pomagal. Njegove shelje blishnimu v’ nebefa pomagati fo zhedalje gorkeji priha¬ jale ; savoljo tiga je fvoje oblaftnike ponishno profil, de naj mu dovolijo med nevernike iti, evangelja osnanovat. S’ njih perpufhen- jem je fhel v’ Rim pred papesba Gregorja II., in mu rasodel fvoje mozhne sbelje. Pa- peshu je to slo dopadlo, nekaj zhafa ga je per febi obdershal, potlej mu dal sasbeljeno oblati povfod evangeli osnanovati, fofebno pa Nemzam. t Sbel je nar prej v’ Emisijo, kjer je v’ drushbi fvetiga fhkofa Viliferorda v’ treh letih veliko nevernikov fpreobernil. Potlej je hodil po Nemfhkih deshelah do ( Sakfonije, in veliko flepih malikovavzov fpreobernil. t Silno vefel je bil vfiga tiga, ker je bil poln ljubes- ni do Boga in do Llisbniga ; eniga fvojih p°' magavzov je poflal v’ Rim papeshu Gregorju tega povedat. Papesh ga je poklizal v’ Rmn Ko je bil prifhel, ga je fhkofa pofvetil, m nasaj poflal na Nemfhko. Obhodil je fkoraj vfe Nemfhke deshele, neutrudama osnanoval evangeli, in fpreobernjene kerfbeval ; tudi ) e fhkofe in druge duhovne fpreobernjenim p°' ftavljal, in fkerbel, de bi bilo povfod vfe p° boshjih in zerkvenib sapovedih. t Sveti Bonifazi je bil she slo Itar, venfiei ga gorezhoil sa boshjo zhaft ni pufhala v’ p°' re¬ ga ril m 1U i’a- 10 ke n- ja 'a- i e 10 ia je ih i e n 10 s- )- — 447 — zhitku. t Shel je fpet v’ Brisijo, kjer^je Lilo fhe veliko malikovavzov, de bi tudi te fpreo- bernil. Ni mogozhe praviti, koliko je per ti¬ hih neufmiljenih ljudeh terpel, vender ne bres vliga fadu. Tihi, kteri fo terdovratni oftali, fo bili grosno rasferdeni, in fo fklenili ga u- moriti. Eniga dne, ob kterim je namenil sa- krament fvete birme novinzam deliti, fo neu- imiljeni malikovavzi s’ mezhmi v’ njegov fho- ter planili, in njega, vfe dohovne in flushab- nike pomorili. Umeri je, kakor je shelel in previdil, savoljo evangelja Jesufoviga, in fhel v’ veliko vezhno plazhilo. 4 Shtiridefet let je ierpel sa zhaft boshjo po Nemfhik deshelah; pet in fedemdefet let llar je umeri, peti dan %a mefza, v’ letu 755. Nauk. Grehi hrijtjanov Jo huji od grehov never¬ nikov. u i. Ob zhafu fvetiga Bonifazja fo bili Nemzi n fkoraj malikovavzi ali neverniki; slo ma- ij 1° kriftjanov' je med njimi bilo, in ti fo bili il ^ko nevedni in fpazheni, de fo Boga komaj e P° imenu posnali. 4 Sveti Bonifazi prizbuje, i- je loshej fpreobrazhal nevernike, ko fpri- o ^ e ne kriftjane. To je refnizhno, ker fo ne- 'erniki is nevednofti, kriftjani pa is hudobije r grefhili; njih grehi fo bili, in fo huji, ker prejeti fvetlobi nehvaleshni, in ravno po — 448 — tej grefhni nehvaleshnotli je tudi terdoba njih ferza. Kritljani fo prejeli in prejemajo veliho gnad in perpomozhkov k’ svelizhanju; sato fo njih grehi huji, in njih fpreobernjenje je teshe. David pravi: „skko bi me bil moj Jov- rashnik klel, bi bil poterpel; ali lo (Jto- rifh ti,) kteri Ji bil a’ menoj ene miflti i Pf. 34 , i 3 , 14. Jesuf fam od tiga prizhuje. Metlam, v’ kterih Te je nar vezh njegovih zhudeshev sgo- dilo, je ozshital rekozh: „Gorje tebi, Koro- zajn, gorje tebi, Betjajda; sakaj, ako bi Je bili v' Tiru in ( Sidonu taki zhudeshi go¬ dili, kakor Jo Je per vaj godili, bi bili nek¬ daj u’ ojjtrim oblazhilu in v' pepelu poko¬ ro delali. Torej vam povem: Tiru in J donu bo loshej T dan Jodbe, kakor vam' 1 Mat. 11, 20, 22. Tir in t Sidon tla bila never¬ na metla, Korozajn in Betfajda pa Judovfke, ktere tle prejele ozhitne sapovedi od Boga, m tle vidile velike zhudeshe Jesufove, vender fio terdovratne otlale, in ravno sato bo njima huji fodha, in po pravizi. Slo huji fodba ho kritljanam ko Judam, ako fo hudobni, l< er fo obilnifhi gnade prejeli. Kritluf pravi: „P er vjakim, kterimu je veliko daniga, Je bo vezh Jkalo.“ Luk. 12, 48. Ne hvali fe f’ prejeto vero, ako po veri ne shivifh; sakaj ravno ta fveta vera, ktero ti is fofebne milotli od Boga prejel, ti bo h«J l obfojenje saflushila. Jesuf je vfo fvojo f'' c, ° kri prelil k’ odrefhenju vtiga fveta, je f vete — 44g — nauke is nebef pcrnefel in uzhil, obilnoft gna- de saflushil in dajal; ti 11 vfiga liga deleshen, vender flabo sliivifh ? Vfa volja boshja ti je osnanjena, de bi grebu odmeri, in Bogu flu- sbil; sakaj /1 ne persadevafh po Tvojim pokli- zu shiveti? Ti Te po Kriftufu imenujeTh kri- ftjan, v’ njegovi fveti kervi li bil opran, per Cvetih sakramentih li gnado fvetiga Duha pre¬ jel; sdaj pa Jesufovo fveto kri in gnado fveti¬ ga Duha sanizhujefh ? Ne le fvete sahramen- te, tudi delivza gnade fvetili sakramentov li prejemal, vefelo li Bogu flushil; sdaj pa sa¬ nizhujefh zhesnatorne dobrote, in hodifh po poti rasujsdanih nevernikov. Kaj je ljubesnji- 'i Jesuf samogel vezh terpeti in koriti sa tvo¬ je svelizhanje ?• Ti sanizhujefh freto kri Jesu- Covo, f’ ktero li bil pofvezhen; sanizhujefh gnado fvetiga Duha, bres klere ne morefh svelizhan biti; šhe nad peklam vilifh savoljo bojih grehov, vender ne fposnafh, te ne fker- fe ne poholjfhafh, Glej, kako ftrafhno govori fveti Pavel: „Ako na prejeto snam- n je refnize radovoljno grefhimo , ni vezh sa grehe daru, ampak je JtraJhno zliakanje Jod- &*•“ Hebr. 10, 26. 27. Odpufhenje grehov ni fizer nemogozhe, vender fveti Pavel terdo govori, de fvojo veliko hudobijo fposnafh, in n dlo obshalujefh, ker li she rasfvetljen boshji °hok radovoljno od Boga odkopih Ponishaj in is ferza proli: II. 2 9 — 45o — Molitev. O moj JesuT! li Tam samorefli vediti in Tposnati veliko hudobijo mene nehvaleshniga in terdovratniga greThnika. Neverniki te fizer sanizhujejo, pa veliko manj ko jeli, ker oni is flepote, jeli pa is hudobije grcThim; ravno sato zhaka mene ojllreji fodba. O moj Go- fpod! nilim ufmiljenja vreden, vender te pro- hm po kervavih ranah, ktere 11 is ljubesni «0 mene prejel, ne sapufli in ne obTodi me; ftori me Tvoje nesaflushene milofti deleshniga, de ne bom vekomaj savershen. Kaj bom pozhel, hader pred tvojo fodbo pridem? Neverniki ne bodo isgovorjeni, kako pa bom jeli isgovor- jen! Sdaj naj bo konez mojih grehov, in sa- zhetik noviga sbivljenja po tvojih fvttih sapo- vedih. Tvoja velika ljubesen, tvoja Tveta kri bo vedno pred menoj, de Te moja duTha vne¬ ma v’ ljubesni do tebe, de grebe is Terza Tov rashim, in Terzbno opullim. Daj mi ogenj- ktcriga 11 na Tvet perneTel, napolni me s njim, de me sapeljiva Tladnoll greha nikdar ne premaga. O Tveti BoniTazi! profi Jesufa sa me nevredniga krilljana, de v’ prihodno ko otrok Tvetlobe shivim, in v’ vezhno luzh p rl ' dem. Amen. I N ti! Ul fv n iti i e Tl 1) b b n n J« z C j e j f 1 s 1 1 4ži + VI. dan roshniga zveta, t Sveii Norbert fhkoft ( !^veti Norbert je bil rojen v’ Vefifalii nit Nemfhkim v’ malim m e fin £ Santeni od boga¬ tih itarfhev v’ letu okoli 1080. Bil je lep j umen in obeten mladenizh, pa ljubesen do fveta je hitro fpazhila njegovo dufho. Ako favno je bil vef pofveten, je le vender ftopil med zerkvene flushabnike* peti shegen je pre¬ jel, Potlej je fhel k’ Fridriku, velizimu fhko- 1 fu, v’ melio Kolon jo j kjer je po fvojih she- Ijah mehko in flabo shivel. Norbert, lep ; bogat, prijasen, perlisnjen , je bil od vlih lju¬ bljen in hvaljen. ( Svet ima kalne in sadersha- ne ozhi, ne ve in ne fposna, kaj je, ali kaj ni po boshjim duhu; flepo hvali in povifhu- je, kar mu dopade. Norbert je fhel potlej k’ nefarju Henriku, kteriinu je bil v’ shlahti. Ondi ga je tudi vfe ljubilo in hvalilo; shivel je kakor fo drugi shiveli, vefel je bil kratko- ahafne drushbe, nobeniga ni pokvaril, vfim fe je perlisoval. Bil je vef saljubljen v’ fvet; r- njegova fkerb je bila vefelo shiveti, ravno kakor de bi dufhe ne bil imel. Zefar ga je s l° ljubil, in mu fhkofihvo ponujal; pa odre¬ kel je zefarju, ne is ponishnofti * temuzh de k‘ fi ne nakopaval fkerbi. — 45,2 — Bog je Norberta nekaj zhafa puftil po po- shelenji shiveti, potlej ga je po Tvoji veliki milolti f’ ftrafhno pergodbo in f’ Tvojo gnado fpreobernil. Eniga dne je v’ drufhini doma- zhiga flusbabnika ne delezh od mefta jesdaril, ftrafhno vreme Te je naglo napravilo, in me- mo njega trefhilo. Preftrafhen konj je pofko- zhil, in ga vergel na tla, kjer je ko mertev eno uro lesbal. Kader Te je prevedi!, vef v’ folsah savpije: „0 Gofpod! kaj mi je kori¬ ti ?“ Saflifhal je glaf: „Beshi pred budim, delaj dobro, ifhi miru, dokler ga ne najdefh,“ Obljubil je Bogu is ferza Tvoje shivljenje po- boljfhati, in mu flushiti. ReTnizhno je to ki¬ lo. Ako ravno je bil v’ zefarjevi hifbi, je vender Tamotno shivel, dolgo molil, neprene- bama jokal, in vedno Te pokoril. Potlej je fhel v’ klofhter bliso mefta Kolonje. V’ klo- fhtru je The bolj bogabojezhe shivel v’ folsah, v’ pokorfhini, v’ pokorjen ji. Vezh zhafa je ozhifheval fvojo dufho; kader je terdno upal, de fo mu grehi odpufheni, je mafhnikove po- fvezhenje prejel, in fpet fhel v’ klofhter le perpravljat tudi drugim pokoro osnanovati. Rasdal je fvoje premoshenje ubogim, flabo oblezben in bof fhel k’ papeshu Gelasju II-, pred njim fe vfiga shivljenja fpovedal, in p ot ' lej ga profil, de naj mu perpufti povfod osna¬ novati pokoro. Papesh viditi njegovo modjoll, ponishnoft in goi'ezhoft, je rad dovolil v’ nje' govo profhnjo. t Shel j<| is Rima, in po m e ' ftih in vafeh pokoro osnanoval. Veliko f lepih — 453 — krivoverzov in terdovratnih grefhnikov je Bog po njem fpreobernil. Njegove befede fo bile ognjene, fo bile pfhize terdovratnim grefhni- kam, ker fo ga vidili v’ vednih folsah in v’ llanovitnim pokorjenji. Vezh dobrih duhov¬ nov fe mu je kmalo perdrushevalo, pokoro osnanovalo, in grefhnike fpreobrazbalo. Vii ljudje fo filno radi poflufhali nauke tih fve- tih l)osbjih nameftnikov; od mefta do meda fo jih fpremljali, ali pred njimi hiteli njih pri¬ hoda napovedovat. t Sveti Norbert in njegovi tovarfhi fo, profheni od fhkofa mefta Laona ali Lavduna, fi sbrali nerodoviten kraj ali pufhavo, po imeni Premonftrat, in ondi klo- fhter fosidali, potlej tudi dofti drusih na Fran- zofkim in v’ Flandru. Ime fvetiga Norberta je delezh okrog rasflovelo; sato je bil isvoljen veliki fhkof imenitniga mefta Magdeburga. Vfi fo bili tiga vefeli, le on je bil shaloften ; pa fe ni mogel ubraniti, in fe je boshji volji podvergel. Kader je fhel v’ Magdeburg, ga je veliko ljudi fpremljalo; on flabo oblezlien, W in prepaden od ojftrih podov, je sad fhel. Tratar je menil, de je herazh, in mu branil no tn; pa drugi fo savpili rekozh: ,,Kaj de- lafh? ta je nafh veliki fhkof. “ Vratar fe je P r eftrafhil, pa fveti Norbert mu je prijasno re to: ,,Ljubi bratiz ! ne boj fe; ti me bolj posnafh , ko vfi drugi, de fim te velike flush- 1)6 nevreden.“ Ni mogozhe praviti, koliko je fveti fhkof terpel od flabih kriftjanov fvoje bkofije; pa f’ ftanovitno poterpeshljivoftjo je — 454 — vfe premagal. Godernjali fo soper njegovo fveto ojftroft; on je vfe preterpel, vlim odpu- ftil, vender nikdar odftopil od fvete ojftrofti evangelja Jesufoviga. Pi-ifhel je zhaf boshji- ga povrazhila, sbolel je, in frezhno umeri fhelti dan tiga mefza leta ix3o. Nauk, Ni prav shiveti, kakor ljudje fploli shive. t Sveti Norbert je' nekaj zhafa fvet ljubil, in njemu flushil; pa ufmiljeni Bog mu je dal fvoje nizhemerno shivljenje fposnati, in fe fpreoberniti. Ni bil sapopaden v’ velikih hu¬ dobijah ; pa shivel je mehko in kratkozhafno, ifkal fvoje hvale, sa fvoje telo slo fkerbel, sa dufho nizh. Dokler je shivel ko drugi, je bil od fveta ljubljen in hvaljen; kader je shn vel po fvetim evangelji, je bil od flabih sa- nizhevan. Ravno to je Jesuf govoril: bi vi Jvetovi bili , bi vaj Jvet ljubil ; ker p a nijte Jvetovi , s a tiga voljo vaf jvet Jovra- shi. i( Jan. i5, 19 . Befeda Jvet pomeni vfe ljudi, kteri vid¬ ne rezhi neumno ljubijo, sa fvoje telo prevezh fkerbe, vefelja, zhalli in kaj taziga is hudiga poshelenja ifhejo, fvojo dufho pa v’ nem * 1 pufhajo. Tudi sdaj je ref, kar je t Saloniae govoril: „NeJpametnih fhtevilo je nejkondi- no.“ Prid. 1 . i5. t Sveti Pavel od kriftj» n0V ' — 455 — shaloftno prizhuje: „ Veliko je tazili, kleri shive, ko fovrashniki kriška Krijtufoviga. £ ‘ Filip. 3, 18. Sdaj je hudobija obilnifhi, ka- lior je on previdil in pravil: „Bodo u’ po- Jlednjih dneh ljudje, kleri bodo Jebe ljubili, lakomniki, prevsetni, hudobni II. Tim. 3, i. 2. Te befede dajo fposnati, in obfodijo pofvetne ljudi, kteri neumno ljubijo fvet, fe velele soper sapovedi, mehko shive, fe ne po¬ kore, ne premagujejo fvojih flabih shelj, fo grefhno veleli, po flabofti drusih govore in delajo, po fpazhenih navadah fveta shive, fe bolj boje zhloveka ko Boga rasshaliti. Kriftjan moj! najdelh li kakiga fvetnika, kteri bi bil tako shivel? Ref . eni fo bili taki, tudi fvc- ti Norbert je nekaj zbala pofvetno shivel; pa on in drugi nifo po tej poti v’ nebela prifhli, temuzb fo fe fpokorili., in shiveli po fvetim evangelji: to jim je saflushilo nebe- Ihko kraljeftvo. Ako bi fe ne bili fpokorili, bi ne bili fvelniki, ampak saversheni; ravno ta¬ ko bo tebi hudo, zhe fe ne fpokorifb, kakor fveti Pavel prizhuje: „Kteri po mefu shive , ne morejo Bogu dopaJii“ Rimi. 8, 8. Shivi po fvetim evangelji, in le tako bofh svelizhan. Uzhenik Jesuf pravi: „Pol pogub¬ ljenja je projiorna, in veliko jih je, kleri P° nji hodijo; tefna je pot svelizhanja in naalo jih je, kteri jo najdejo .“ Mat. 7, i3. *4. t Spazbena natora farna od febe lili v’ pekel, ker prepovedaniga vefelja ifhe; fve- k evangeljfki nauki ti kashejo ojflro pot sve- — 456 — lizhanja : druge poti ni k’ svelizhanju, le po tej morefh hoditi, po poti pokorjenja, zbi- ftofti, ponishnotli, vojfkovanja, premagovanja, ( Svoje flabe shelje krishati; sapeljivo poshele- nje pod sapovedi devati, raji vfe sgubiti, ko grefhiti, ftanovitno dobro shiveti v’ fredi po- hujfhanja, hudim fovrashnikam odpuftiti, kri- vizo terpeti savoljo dobrih (del, in kaj laziga, je teshko, pa potrebno, in to je pot v’ nebe- fa, po kteri fo fvetniki hodili. Porezhefh: „Kdo shivi po vfih sapove- dih? Bo li Bog vfe obfodil v’ pekel? To ni mogozhe?‘ :£ t Slab sapopadik imafh od boshje fvetofti in pravize, zhe tako miflifh. Prev- setnih angelev je bilo veliko, pa vli fo bili versheni v’ pekel. Ob zhafu pravizhniga No¬ eta je bil vef fvet hudoben; pa vfi fo v’ vodi ko- nez vseli; le njega in njegovo drushino je Bog ohranil. V’ t Sodomi je bilo veliko ljudi; le Lot in njegovi fo bili po angelih refheni, drugi fo sgoreli. Tako sdaj, prej in potlej; vfi terdovratni grefhniki bodo pogubljeni , vli pravizhni bodo svelizhani. Naj bo malo ali veliko grefhnikov*, nobeden ne bo milofti do- fegel, zhe fe ne fpokori. Ne sanafhaj fe na veliko fhtevilo grefhnikov; ti ne bodo Vfi ga* mogozhniga lirah ovali, temuzh prejeli bodo po saflushenji: shivi po sgledu Kriliufa in nje¬ govih fvetnikov, in le tako bofh vekomaj frezhen. — 457 — ' M o l i t e v. O preljubi uzhenik Jesuf! jefi; tvoje fvete nauke premalo fposnam, premalo jih ljubim, in premalo fi persadevam po njih shiveti. O Gofpod! shaloftno fposnam fvoje grehe: v’pri- hodno hozhem po tvojim in tvojih fvetnikov sgledu shiveti; nozhem vezh hoditi po fhiro- ki poti fvojiga hudiga poshelenja, temuzh ferzhno ga bom premagal. Pomagaj mi P fvo jo mogozhno gnado, de bodo tvoje fvete sa- povedi, ki fo do sdaj bile teshke moji flabi natori, odfihmal moji dufhi prijetne in flad- ke. t Sveti Norbert! tebe fim v’ grehih, pa ne v’ pokori pofnemal; fproli mi gnado pravi- ga fposnanja in refnizhniga fpreobernjenja, de po tefni poti vfih Jesufovih naukov flano- vitno shivim, in frezhno, pridem v’ nebefhko kraljeftvo. Amen. VIL dan roshniga zveta* i Sveti Bonifazi fhhof , uzhenik Rufov, mar- ternik. i^veti Bonifazi je bil rojen v’ t Sakfonii v’ le- bi bliso 960. Njegovi ftarfhi fo bili vifoziga r °du, in fkoraj nar bogateji v’ deshelb; redi- ko ga po navadah fveta v’ vfih dobrotah in — 458 — fladkoftih nakvifhko ; vender fo tudi fkerbeli, de bi vifoko uzhenoft dofegel, Njegovo nar vezhi vefelje je bilo Te uzhiti, vedno je bral, premifhljeval in pifal ; in to veliko vefelje do uzhenofti mu je odvselo vefelje do fveta. ^to¬ pil je v’ duhovfki ftan , de bi fe loshej v’ mi¬ ru uzhil, in zhedalje bolj pofvezheval. Ze- far Oton III. je svedil njegovo poboshno shir- Ijenje in vifoko uzhenoft; vsel ga je k’ febi, de je bil veliki duhoven zefarjeve hifhe. Ze- far ga je slo ljubil, mu ozhitno fkasoval fvojo ljubesen, in ga vprizho vfih vifoko zbaftil. Bonifazi, je v’ veliki zhafti oftal ponisben, ker ga je gnada boshja obvarovala sapeljiviga napuha. Eniga dne je fhel molit v’ zerkev fvetiga fhkofa in marlernika Bonifazja, kteriga shivljenje je bilo popifano pod petim dnevain tiga mefza. Kader je v’ zerkvi molil, fo fe v’ njem mozhne shelje obudile kri preliti sa ve¬ ro , in fam per febi je djal: „Jeft lim Boni¬ fazi ko ta, kteriga tukaj zhaftimo; sakaj bi ne samogel tudi jeft martern.ik Jesufov biti ?“ 'l e shelje fo bile smiraj v’ njegovim ferzu, in Bo¬ ga je profil te gnade, ktero je tudi potlej do¬ fegel. t Sveti Romvald minili je savoljo foleb- nih opravkov k’ zefarju prifhel. c Sveti Boni¬ fazi ga je ponishno profil, de naj ga feboj vsame v’ klofhter, in je bil uflifhan. Zefar mu je branil, ker ga je hotel per febi imeli; vender mu je perpuftil, ko je njegovo ferzh- no voljo fposnal. t Sveti Bonifazi je bil v’ klo- fhtru nar ponishnifhi in pokornifhi ; vfi mi- — / f 5 9 — nihi fo fe nad njim zhudili, in eden drusimu djali: „Glejte ! Bonifazi fe vedno pofti, defi- ravno fe je per zefarjevi, miši drasih jedi na¬ vadil 1 ; noli revne oblazbila, defiravno je na¬ vajen mehke oblazhila nohti; neutrudama de¬ la, in f’ terdim delam h kruh saflushi, defi- ravno je prej mehko shivel.“ To je ref zbud- no, pa gnada hoshja vfe samore. Nekaj let je v’ tih in drusih dobrih de¬ lih bil , de bi fe zhedalje bolj pofvezbeval, in perpravljal shivljenje dati sa vero Jesufovo. Kader je upal f’ pomozbjo gnade sadofti per- pravljen biti, je fhel k’ papeshu Janesu XVIII. >n mu rasodene fvoje shelje med nevernike iti evangelja osnanovat; ponishno je papesha profil, de naj mu perpufti. Papesh je bil njegovih gorezhih shelj vefel; ne le sashelje- no perpufhenje mu je dal , tudi fhkofa ga je pofvetil sa neverne deshele. t Sveti Bonifazi je febe Bogu v’ dar dal, ga sahvalil sa vfe prejete gnade, in profil obilne pomozhi. t Shel je na Poljfko, kjer je bil od kralja Boleflava m njegovih ljudi zhaftito fprejel. Potlej je fhel na Prajfovfko, pa ondi fo bili tierdi in neufmiljeni malikovavzi. Slo fi je persadeval jih preuzbiti, pa bres vfiga fadu; nifo ;ga hot- b poflufhati, in fpodili fo ga is deshele. Od ondod . fe je na Rufovfko podal evangelja os¬ nanovat. Rufovfki neVerni kralj mu je re- bel : ,,Ti fi hinaviz in sapeljiviz; tebi ne ver¬ jamem, zhe me ne preprizhafh. Ukasal bom velik ogenj napraviti: zhe bres vfe fhkode L . . ’ - ' ;; ■ • • — 46o — Tkosi-nj greTh, ti bom verjel, kar mi od Tvo¬ je vere pravifh; zhe bofh pa ofhkodovan , bofh ravno v’ tilli ogenj vershen in Toshgan.“ c Sve- ti BoniTazi je upal v’ Boga, in ga profil«, de naj v’ prid vfiga neverniga kraljeftva P zliude- shem pokashe refnizo Tvoje Tvete rasodete vere. Kraljevi Tlushabniki To germado napravili, jo sashgali, in kader je nar huje gorelo, je Tveti BoniTazi Tkosi ogenj pozhafi Thel; po¬ tlej To ga naThli bres vTe Thkode, zelo lafje niTo bili oTmojeni. Vfi To oftermeli, in pra- viga Boga hvalili. Kralj in njegovi Tlushabni¬ ki To Te Tvetimu BoniTazju podvergli, To bili poduzheni, in potlej kerTheni. Brat fpreober- njeniga kralja je v’ neveri oftal, je nadrashil druge ravno tako terdovratne soper Tvetiga Bonifazja, To ga popadli, in mu glavo od- Tekali v’ letu okoli 1008. Veliko zhudeshev je bilo po njegovi Tmerti: ti To omezhili kraljevi, ga brata, in druge nevernike, de To Te Tpre- obernili, in praviga Boga hvalili. Tako je katolThka vera na RuTovTkim sazhetik imela, kakor piThe Tveti Peter Damjan. N a n h. ,_Se perpravljati Jrezhno umreti. jSveti BoniTazi Te je veliko zhaTa perprav- Ijal k’ Tmerti, in je Trezhno umeri, ker je nje¬ govo shivljenje bilo Tveto. t Smert je sveftn* 1 boshjim Tlushabnikam konez zhaTniga terplje- — 4 6 x —- nja in sazhetik vezhniga vefelja; hudobnim pa je konez grefhniga shivljenja in vrata v’ vezbno terpljenje. Sato je fmert bogabojezhim prijetna, hudobnim ftrafhna. David prizhuje od fmerti bogabojezhih: „Shlahtna je pred Gofpodam fmert njegovih fvetih. u Pf. 1 15, i5. Od fmerti hudobnih pa prizhuje : ,,fmert grefhnikov je huda Pf. 33, 22 . Potrebno je tedaj fe perpravljati k’ fmerti. Ti vefh, de bofh umeri, le enkrat umeri, in de bofh po fmerti ali svelizhan ali pogub¬ ljen vekomaj. Tudi vefh, de bo po fedanjim dobrim ali flabim shivljenji fmert in vezhnoft frezhna ali nefrezhna. Kaj menifh, je li to majhna rezh, frezhno ali nefrezhno umreti? Sakaj shivifh tedaj flabo, kakor de bi ti ne bilo umreti ? Kaj bi rekel foldatu, kteri bi fhel na vojfko bres oroshja ? Kaj bi rekel brodniku, kteri bi odlafhal ob viharji barko v’ varen kraj perpraviti? Neumnifhi bi bil ti, ako bi odlafhal do sadnje bolesni s’ dobrimi deli fvojo dufho ofkerbeti. Gofpod Jesuf je ime¬ noval trapalle tike devize, ktere fo do pri¬ hoda sheninoviga odlafhale fvoph fvetil napra¬ viti ; olja fo fhle kupovat, torej fo preposno prifhle, in saflifhale: ne posnam.“ Mat. 2 5. Ravno tako bo f’ teboj, zhe fe s’ °ljem sapovedanih dobrih del prej ne ofker- bifh. Vprafhafh: „Kako fe morem k’ fmerti perpravljati ?‘ 4 Ljubi moj! ftori, te profim, bar bo sdaj rezheno. Klezhe pred krishanim — 46,2 — Jesufam premifhljuj fvoje flabo sin’vi jen jo, in kako ii ho fmert ftraflma in fodba ojlh-a, ako fe s’ dobrimi deli fkerbno ne perprav- Ijafh. Salivaii ljubesnjiviga Jesufa, kteri te je toliko zhafa poterpeshljivo zhakal , sakaj bres te nesaflushene dobrote bi bil she sdav- naj pogubljen. Ponishno ga profi mogozhne gnade fvoje flabo shivljenje fposnati in po- boljfhati. Obljubi le njemu v’ zhaft slriveti, pa tako fkerbno in ftanovitno, de bi frezhno umeri, ako bi fmert ravno nagla bila. Ob perloshnim zbafu pogofto isprafiiuj fvoje pre- tezheno in fedanjo shivljenje : pa isprafhuj fe po Jesufovih naukih, po sgledu njegovih fvetnikov; tako pravizhno fe isprafhuj , ka¬ kor bofh od Jesufa pravizhno fojen ; tako fkerbno fe isprafhuj, de bofh, ako ti kak greh negnan oftane, pred pravizhnim fodm- kam isgovorjen. t Spravi is ferza vfo ljubesen do greha, vfo grefhno ljubesen do ftvari, od- pufti vfim fovrashnikam, poverni blishni- mu, perloshnolti greha opulli ; premaguj vfe, kar te bo peklo, in delaj vfe, kar te bo vefelilo ob sadnji uri. Jsvoli fi modnga fpovednika, in ubogaj ga ko Kriilufa. Bodi Ilanoviten v’ vlih dobrih delih, bolj in bolj fe pofvezhuj, vedno shaluj , smiraj upaj, in nikoli ne bodi bres fkerbi. Per vfih fvojib delih, slafti v’ hudi perloshnolti ali fkufhnja- vi, fe fpomni prihodne fmerti, in rezi: „K a l bi boril, ako bi danf mogel umreti ?“ Zhe f° tvoji grehi ravno veliki, fe samorefh pofve- 463 lili: upaj v’ prefveto kri Jesufovo , v’ pomozh Marije in fvetnikov , ferzimo in p op cinama fe vdaj Bogu, bodi ban o vi len v’ njegovi flush- hi, in bofh nafhel mir, kteriga fvet ne more dati, mir, kteri is-haja is bogabojezhiga shiv- Ijenja, kteriga fam Bog samore dati, kteriga ti nikoli nihzhe ne bo odvsel. Zhe to svebo delafh , bofh ob sadnji uri upal, bofh ufmi- ljeno fodbo od Jesufa saflifhal , in dobro ti bo vekomaj, kakor Jesuf govori: „Blagor hlapzu , kteriga Gospod , ko pride , zhujezhiga najdeš Mat. 24 , 46. Ne odlafhaj fe k’ fmerti perpravljat, ker ne vefh, kedaj bofh umeri. Morebiti bo tvo¬ ja fmert nagla, in ko bi tudi dolgo bolan bil, fe bofh tesbko v’ sadnji bolesni perpravljal; rfe fkerbi te bodo takrat obdale, bolezhine telefne, brala savoljo pretezheniga shivljenja | in prihodne vezhnobi, fkerb savoljo premo- j shenja, domazliih in vfiga. Morebiti fi she fkufil, koliko samorefh v’ bolesni moliti, ali drusiga dobriga delati; v’ hudih bolezhinali bofh komaj samogel Jesufa in Marijo na po- mozh klizati. Zhe tudi prejmefh fvete sakra- mente, kakofhna bo takrat tvoja perprava, »ko prej nili bil perpravljen? Le verjemi, de tudi pozhafna fmert je nagla fmert tibimu , kteri fe prej ni perpravljal frezhno umreti. Ubogaj modriga : ,,Pred fmert jo delaj pra- f«o.“ t §irah j ^ 1 7, 464 M O ljubesnjivi Gofpod! kakoThna bi bila moja Tmert, ako bi bil v’ nepokori uirierl? Po¬ gubljen bi bil na vekomaj. Hvalim in sahva- lim te, de me nifi v’ pekel vergel, in de li me do te ure poterpeshljivo zliakal. £)aj mi Tpos- nati Tvojo gerdo nehvaleshnoft , de jo obshalu- jem do fmerti. O Jesuf! ne saversi dufhe, sa ktero li vfo Tvojo kri dobrotljivo prelil; ne ver- si v’ pekel duTbe, ktera je v’ tvoji Tveti ker vi poTvezhena. Shal mi je, de fim te rasshalil; poboljThati Te hozhem , v’ grenkih Tolsah oblju¬ bim shiveti, de Trezhno umerjeni. Upam v’ tvojo neTkonzhno miloft, daj mi gnado v’vedni pokori shiveti, de, kader me boTh P Tmertjo pred Te poklizal, miloft sadobim. O Tveti Bo- niTazi! hi li tolihaj Tkerbel Trezhno Tmert saflu- shiti, in tudi druge Tkerbno perpravljal Trezh- no umreti, pomagaj mi T’Tvojimi proThnjami po JesuTu shiveti, de Te moja duThiza v’ gna- di boshji odložili od Tveta. Amen. VIII* dan roshniga zveta» .Sveli Medard Jhkof. c Sveti Medard je bil rojen na FranzoTkim bliso meta Najona od slilahtnih in bogatih — 465 — Harf h e v. Mladenizh fhe je Lil bogabojezh, framoshljiv, moder in poln vfiga dobriga. Njegovo nar vezhi vefelje je Lilo mifliti, bra¬ ti, govoriti in poflufhati, Lar je boshjiga. Nje¬ govo ufiniljenjc do ubosih je bilo filno veliko; febi je perlergoval, in ne malokrat slo lazhen bil, ker je ubosim delil, kar fo njemu v’ shi- vesh dajali. t Shkof sgoraj imenovaniga meda je nad mladenzhem Medardam snamnja vfiga ilobriga vidil ; k’ febi ga je vsel, fkerbno uzhil sa duhovfki Han, in potlej mu mafh- nikovo pofvezhenje podelil. 4 Sveti Medard, tako vifoko povifhan, je fveteji shivel, ojfireje fe pokoril , ponishnifhi bil , dalje molil. Nje¬ gova dobra dufha je bila pofebne hvale vred¬ na; Boga je neisrezheno ljubila, tudi blish- niga savoljo Boga, uboge in bogate, hude in dobre. Defiravno je bil vef dober, je ven- der nafprotnike imel ; pa on jim je rad od- pufhal, f’ krotkoftjo jih tolashil, s’ darova¬ njem jih permoral k’ ljubesni. t Se lahko ve, kako fkerbno in svefto je opravljal dolslmolli fvojiga ftanu k’ svelizhanju fvoje in drusih dufh. Njegovo fveto shivljenje je bilo , ko Velika luzh na vifoki gori, vfi fo mu fploh in ezhitno rekli: ,, t Sveti mafhnik Medard .“ Ka- der je njegov fhkof umeri, fo njega vfa du- bovfhina in verni s’ eno voljo fhkofa isvolili. Njegova velika ponishnofi;, is ktere fe je slo branil te zhafti, je bila vfim vfhezh; pa rav- 110 sato fo ga permorali fe podvrezhi. Pod¬ vrgel fe je boshji volji, in je bil pofvezhen II. 3o — 466 — v’ letu 53o. Dve leti potlej je papesh mu sa- povedal tudi fhkofijo Turnaj ofkerbeti in vo¬ diti , ker je v’ nji bilo dofti nevernikov, in pa¬ pesh ni vedil komu drusimu enako fkerbnimu paftirju tifte teshke fhkofije srozhiti. t Sveti Medard je poln upanja v’ Boga in ljubesni do ljudi tej perdjani teshki butari fvoje rame pod- vergel , in defiravno le od flepih nevernikov veliko hudiga terpel, ni oditopil, temuzh jo ljubesnjivo in ognjeno fkerbel sa njih fpreo- hernjenje, in oh kratkim zhafu je vfe perpra- vil v’ katolfhko zerkev. Tako je tudi fkerbel sa vfe grefhne kriftjane, de bi fe fpreober- nili, in fveto shiveli; tudi tih prav veliko ga je ubogalo. t Sveti fhkof Medard je sa vfe to Boga hvalil, kteri je is fofebne milobi njego- vimu opominjevanju rodovitnotl dal. Petnajft let je teshko butaro noiil savoljo Boga in sve- lizhanja blishniga; slo kar je umeri v’ letu 543, in fhel v’ vezhno plazhilo, po kterim je smiraj gorezhe hrepenel, in neutrudama delal* Pred in po njegovi fmerti je Bog po njem ve¬ liko zhudeshev korih Nauk. Po sgledu ufmiljeniga Boga vfe ljudi lju¬ biti. Kratko popifovanje shivljenja fvetiga fhko- fa Medarda prizhuje, de je vfe ljudi perferzh* no ljubil, pravizhne in grefhnike. Pravizhn® 467 — je fkerbel uterdili, grefhnike fpreoberniti, in vfe svelizhati.' To je po Bogu, kteri je vfim ufmiljen, de bi tudi mi bili, kar tudi Jesuf sapove : ,,. Bodite ufmiljeni, kakor je indi vafh Ozke ufmiljen. li Luk. 6, 36. Bog ljubi pravizhne, in ima do njih ve¬ liko dopadenje. Jesuf je Tvojim uzhenzam rekel: „Pofihmal vaj" ne bom vezli hlapzov, ampak prijatle imenoval. Sakaj hlapez ne ve, kaj njegov Gojpod dela. Prijatle vaj' bom imenoval, ker Jim vam vje , kar koli jim od Jvojiga Ozheia JliJhal, na snanje dal.“ Jan. i5, i5. Sakaj jim tako prijasno govori ? 4 Sam pove: „Ker Jie me ljubili.“ Jan. 16, 27. Tudi je Jesuf govoril : „Hdor mene ljubi, bo moje bejede fpolnoval ; moj Ozhe ga bo ljubil, in mi bomo Id njemu prifhli , in per njem prebivali Jan. 14, 23. Tudi ti ljubi pravizhne, in fi persadevaj pra- vizhen bili. Hvali Boga sa gnade, ktere je pravizhnim dal in daje, in fkerbi s’ gore- zhimi profhnjami fe enake gnade vdeleshiti, Bogabojezhoft pravizhnih naj te rasvefeluje, in tvoje ferze naj pofkakuje od veliziga vefel- ja, ker oni Boga hvalijo, in mu flushijo. iSkerbi ozhilliti fvojo dufho., de tudi ti Boga hvalifh, Bog ljubi fpreobernjene grefhnike. On ne ravna s’ nami po nafhih grehih, in nam vrazhuje po nafhih hudobijah, teinuzh is kdebne milofti pomaga k’ pokori, ker nozhe Bnerti grefhnikov, teinuzh njih pokore in 3o * — 468 — svelizhanja sheli. Ljubesnjivi Jesuf je djal: „Sdravi ne potrebujejo sdravnika, ampak bolni; jejt Jim prijliel gre ji mikov klizat k’ pokoril Mark, 3, 17. On prizhuje, de je veliko vefelje v’ nebelih savoljo fpreober- njenja eniga lamiga grefhnika. To prizhuje, de Bog ljubi fpreobernjene grefhnike, in jih jemlje v’ fvoje kraljeltvo, ako bodo fla- novitni. Bog ljubi grefhnike. To je zhudno ven- der refnizhno. Sapifano je lizer: --.Bog J^ 1 Jovrashi, kleri hudobijo delajoč Pf. 5, 7. Zhe fovrashi grefhnike kako jih ljubi? ( S. Avgufhtin to islaga rekozh : Bog ljubi zhlove- ka, kteriga je ftvaril, in fovrashi greh, kte- riga je zhlovek Boril. Ako bi Bog grefhnike fovrashil, bi jim ne pomagal fe fpokoriti, bi vfe vergel v’ pekel. Vef zhlovekov rod bi bil pogubljen, ako bi Bog grefhnike fovrafhil; pa jim je obljubil, in dal odrefhenika, de bi pogubljeni ne bili. t Sveti Pavel pravi: „Bog pokashe fvojo ljubesen do naj, ker je, do¬ kler Jmo fhe grejhniki bili, KriJtuJ sa naj umerl.“ Rimi. 5, 8. g. To je rezheno, de fe fpokorifh; sakaj deliravno je Bog is velil< e milofti poterpeshljiv, bo vender terdo,vratni' ga grefhnika obfodil v’ pekel, ker fe nozhe od greha odlozhiti. David prizhuje: ^B°g je poterpeshljiv in pravizhen jodnik Pf* 7> 12. Modri tako govori: „Kakor je Bog ve¬ lik, tako je velika njegova miloji: vendei' zhe Je ne bomo Jpreobernili, bomo v' Go- — 46g — fpodove roke padlih c Sirah 2, 22. 2 5 . Ta relika milofl boshja do grefhnikor te uzhi s’ grefhniki poterpljenje imeli, in jih ljubiti. Ljubi grefhuike , in poterpi njih flabofti 5 pa nikar njih hudobije deleshen ne bodi, temuzh pomagaj jim s’ molitvijo, f’ fvarjenjem, s’ do¬ brim sgledam fe fpokoriti. Molitev . O Bog, vezhna dobrota! sakaj lim te tako posno fpofnal ? Ti, nar vifhi oblaftnik, nobeniga ne potrebujefh, vender li neisre- abeno ufmiljen in poterpesbljiv f’ Tvojimi fla- bimi ftvarmi. Dobra mati ni tolikaj fvojimu edinimu dobrimu otroku ufmiljena, kakor li ti nam nevrednim grefhnikam ufmiljen. Zhe premiflim tvojo prezhudno ljubesen do vfih, pravim: Kaj je zhlovek, de fe ga ufmilifh, in sa njegovo svelizhanje fkerbifh ? Bres vfe fvo- je fhkode bi vfe ljudi v’ pekel ohfodil, ven¬ der hozhe tvoja ufmiljena volja svelizhanje 'fih. Ti li Ozhe vliga ufmiljenja , pa ravno sato me slo pezhe , de lim te rashalil in sani- dieval; ker li Ozhe vliga ufmiljenja, upam v ’ to nefkonzhno milofl:, in bom hitel fe ref- nizhno fpokoriti, de ti ne bom dalje nehvale¬ žen. Tvoji nesaflusheni milofti je perpifati, de nitim pogubljen, in vfe dni fvojiga shivlje- n ia te bom f’ fvetim shivljenjem hvalil. Pod- Pjraj mojo flaboft, pomagaj moji volji, in vo¬ di me po poti pokore f’ fvojo mogozhno gna- — 470 — do, de vfe dopolnujem , kar pred tvojim ve- lizhaftvam obljubim. To mi dodeli po Jesufu Kriftufu na profhnje fvojiga sveftiga flushab- nika, fvetiga fhkofa Medarda. Amen. IX, dan roshniga zveta, t Sf. Primash in Felizjan brata , martcrniku. t Sveta Primash in Felizjan brata fta bila Rini- fka meftnana; oba fta bila perletna, ko fta pod zefarftvam Dioklezjana in Makfiminjana sa vero umerla. Ta dva neverna zefarja fta hudo preganjala vero Jesufovo; tudi ta dva fveta brata fta bila satosbena, vjeta, in vkle¬ njena v’ jezho vershena. Angel boshji je po- nozhi prifhel k’ njima, shelesje je od nju od¬ padlo , in is jezhe fta ispeljana. Zhes nekaj zhafa fta bila fpet vjeta, in v’ jezho vershena, in potlej peljana pred meftniga oblaftnika. Ta jima ojftro pravi: ,,Molita nafhe bogov r e, b zer bofta hudo niartrana.“ t Sveta brata fta odgo¬ vorila: „Mi dva le eniga Boga moliva, 1® eden je pravi Bog. Vi ajdje fte neumni, ki r e r in kamen molite, in ga na pomozh klizhe- te, ker maliki ne morejo ne febi ne vam p°' magati.“ To refrjizhno govorjenje je flepig 3 oblaftnika bi no raskazhilo, in bersh je ukasal — 47i — oba rasgajshljati; pa ta dva fveta brata tla bila potlej ravno tako ftanovitna v’ veri. Ob- laftnik je miflil, de eden drusimu ferzhnob dajeta ; torej je ukasal fvetiga Primasba v’ je- zho peljati, in fvetiga Felizjana je per febi obdershal. Blefo je ta bil mlajfhi, in je upal ga loshej smotiti. Tiga je nar prej f’ perlis- njenim pregovarjanjem, potlej f’ hudim terp- Ijenjem fkufhal od vere odverniti ; pa vfe nje¬ govo persadevanje je bilo prašno. Kader vi¬ di, de nizh ne opravi, ga je ukasal k’ bebru perbili, in tako perbiliga ga je tri dni bres jedi in pijazhe pubih Tretji dan ukashe pred fe fvetiga Primasba perpeljati, in mu tako le govori: „Umnifhi od tebe je tvoj brat: on je zefarjevo voljo fpolnil, je bogove molil, in sdaj je v’ zhafti per njem. Bodi tudi ti pame¬ ten, in bori po njegovim sgledu, de'bofh tu¬ di ti zefarjev prijale!. ££ t Sveti Primafh mu odgovori; „Ti me ne bofh prefleparil, kako jc mojim bratu, lim po angeli svedil. Bog daj, de, kakor fim s’ njim ene volje, tudi s’ ojim umerjem sa vero. ££ Oblabnik vef togo¬ ten sapove fvetimu Primashu, vjorizho fvetiga Felizjana, raslopljen fviniz v’ uda vliti, de bi mu vfe oferzhje sgorelo; vender je per shiv- Ijenji obal. Po tem je fodnik oba brata le- v&m v’ jed obfodil. Bila ba peljana v’ gleda¬ li fhe, in dva ferdita leva ba va-nje ispufhe- Pa leva ba k’ njima perdirjala, in eden le je vlegel per fvetim Primasbi, eden pa per fretim Felizjanu; oba leva ba krotka ko dva — 47 2 — domazha perljudna pfizhka , noge jima 1 islio- ta, s’ glavo in s’ repam fe jima perlisnjeta, 4 Silno veliko nevernikov je vidilo ta velik zhu- desh; ne malo is njih je praviga Boga fpofna- lo, in fe fpreobernilo. Oblaftnik je hitel fve- tiga Primasha in Felizjana is poti fpraviti, in je ukasal obema glavo odfekati. fmert je bila v’ letu 3oo. N a n k. Po Jesufu mi/liti, govoriti, delati. c Sf. Primash in Felizjan brata, marter- nika, tla pomozhnika Kranjfke deshele, ker fte nju fveti trupli bile pred nekterimi fto- leli na Kranjfko pernefene v’ famotno zerkev eno uro nad Kamnikam, ktera fe do danafh- niga dneva fvetiga Primasha zerkev imenuje. Ob Turfhki vojfki fte bile od ondod prenele- ne v’ mello Kamnik k’ Franzhifhkanam, kjer fte fhe sdaj v’ veliki zhafti. Ta dva fveta brata in marternika fta miflila, govorila m delala po uzheniku Jesufu; kar fta v’ ferzu verovala, fta s’ jesikam prizhala. De jima je to bila refniza, fta v’ velizih bolezhinah po¬ kesala. Ljubi moj ! pofnemaj ta dva sveft* flushabnika Jesufova in pomozhnika fvoja, in le tako fi fvetiga kerfhanfkiga imena vre¬ den. Ljubi kriftjan! mifli po Jesufu Kriftufo- Tvoja dufha naj bo polna Jesufoviga ,duhai Nju frezlma — 4 73 — de vfelej miflifh po njegovih sgledih in nau¬ kih. Vem, verujefh, de je Jesuf 4 Sin hoshji, uzhenik in odrefhenik v(ih ; pa to je fhe pre¬ malo, zhe nifo vfe tvoje mifli po njem. Do¬ bro mifliti je slo potrebno; zhe nimafh pra- viga sapopadka od Jesufa in njegovih naukov, kako bofh pravizhno shivel? Jesuf fe je po- nishal; morefh tedaj vediti, de je tebi poni- shevanje potrebno, Jesuf je bil ubog, in je rekel: ,,Blagor ubogim v’ duhu!“ ne slieli te¬ daj ti vifokofti, bogativa ali drusiga, kar te raslozhi med drusimi. Jesuf je neisrezheno terpel; ne mifli ti nefrezhen biti savoljo zliaf- »iga terpljenja. Jesuf je bil preganjan savoljo pravize, in je uzhil: ,,Blagor jim, kteri pre¬ ganjanje terpe savoljo pravize!“ zhe ti dobro delafh, in hudo prejemafh, ne bodi nevoljen, m ne odtlopi od dobriga. Jesuf je uzhil fvet sanizhevati, in nebefhkiga kraljetlva ifkati; noj bo tedaj tebi fvet krishan, in ti fvetu, de fo tvoje shelje smiraj v’ nebefih. Jesuf je sa¬ voljo grehov umeri; fovrashi ti greh zhes vfe drugo hudo, ker je le greh edino hudo. Ta¬ ko mifli v’ vtim po Jesufu Kritlufu. Govori po Jesufu in od Jesufa. Bodi tvo¬ je ferze -polno Jesufove ljubesni, sgledov in naukov, in bofh lahko govoril, kakor fe kri- djanam fpodobi. Pravizhni , t Simeon in prero¬ kinja Ana fta Jesufa fposnala, pa tudi rada od n jega govorila vfim, kteri fo zhakali odrefhe- Israeloviga. Apollelni fo Jesufa osnanova- ker fo ga v’ ferzu imeli, Marterniki fo — 474 — ga v’ fmertnih bolezhinah ozhitno hvalili, ker ib ga is vliga ferza ljubili. To je potrebno: ,,Hdor bo mene , pravi Jesuf, vprizho ljudi salajil , bo tudi on sata/en vprizho angelev boshjih.“ Luk. 12, 9. Zhe te je fram grefh- nikov fvariti, zhe fe framujefh pred drusimi bogabojezhe govoriti, zhe hvalifh prevsetnoft ali druge grehe, zhe drugazhi napazhno go- vorifh; ne prizhafh Jesufa, ga le tajifh, in nifi pravi kriftjan. Velikokrat imafh lepe per- loshnofti od Jesufa in njegovih naukov govo¬ riti, s’ njegovo krotkoftjo togotne tolashiti, s’ njegovo grenko fmertjo nepoterpeshljiviga bol¬ nika uzhiti; s’ njegovim ubofhtvam trofhtati ubosiga. Tako naj ti bo per vfih in per vfim Jesuf na ferzu in na jesiku. Delaj po Jesufu. t Same mifli in befede, defivavno dobre, fhe ne Itore dobriga kriftja- na, tudi kerfhanfke dela morejo biti per njim. Dobre mifli fo korenina, dobre befede fo per¬ je, dobre dela fo fad fposnanja in prizhanja Jesufoviga. Kaj ti pomaga po veri miflili in govoriti, ako po sgledih in naukih Jesufovih ne shivifh? Vefh in pravifh: ,,Potrebno je sa dufho fkerheti, fe fpokoriti,“ in kaj drusi- ga taziga; kaj ti to pomaga, zhe tiga ne de- lafh ? Hvalifh poterpeshljivoft Jesufovo, bo¬ di tudi ti poterpeshljiv. Vefh, kako Ijubes- njivo je on fovrashnikam odpufhal; odpufhaj tudi ti fvojim fovrashnikam. Jesuf je fvojo voljo volji nebefhkiga Ozheta podvergel, raV ' no tako jo tudi ti. Hvalifh fvetnike, ki fo P° — 475 — Jesufu slu veli; pa boTh vidil nad njim fvoje obTojenje, ako ne shiviTh po njem, kakor fo oni shiveli, Kaj ti pomaga mu rezhi: „Go- fpod, GoTpod!“ ako ne delafh, kar sapove, in Te ne varujefh tiftiga, kar prepove? Lash- njivi krirtjan bi ti bil, in ti dim perfhtet, od klerik fveti Pavel govori: ,,Pravijo, de Bo¬ ga Jposnajo , ali v’ deli ga taje , ker fo na- gnjufni, in k 7 nobenima dobrima delu nifo perpravm'.‘ ( Tit. 1, 16. M o l i t e v. O Jesuf! ljubesnjivi Gofpod, odrefhenik in uzhenik, pred Teboj imafh nevredniga grefhnika in nehvaleshniga hlapza, kteri te vef zhaf fvojiga shivljenja posna in prizha, pa ne prav. Refnizhno je to od mene, in zhe mi boTh po saflushenji povernil, bom veko¬ maj savershen. t Sposnam Tvojo veliko hudo¬ bijo; vender pa upam v’ tvojo neTkonzhno mi- loft, upam de mi boTh dal vTe perpomozhke b’ svelizhanju. V’ prihodno bom le tebe pred Tvojimi vernimi ozhmi imel; ne bom ko do- Tdunal gledal, kako Tlabi sbive, de bi Te s’ n jimi isgovarjal, temuzh kako li ti shivel in Uz hil, de bi sa teboj svefto hodil. O ljubi GoTpod! ne sapurti me, temuzh pomagaj mi T’ Tvojo gnado. t ST. Primash in Felizjan! vi dva Ita v’ reTnizi JesuTa Tposnala in prizhala, Terzhno in ftanovitno po njem shivela; tudi P*ed nevernim oblaftnikam in v’ Tmertnih bo- — 4?6 lezhinah ga nifta sapuftila: fprofita mi rnogo- zhno gnado, de s’ njeno pomozhjo tudi jeft Je- sufa ljubim, in mu ftanovitno flushim. Amen. + X, dan roshniga zveta. JSveta Margareta hraljiza. ( Sveta Margareta, Idere ime je flovezhe per Bogu in ljudeh, je bila rojena na Nemfhkim v’ letu 1046. Njen Ozhe Edvard je bil hralje- viga rodu, njena mati Agata je bila zefarju Konradu v’ rodu. / ( She v’ mladolti je bila f’ pomozhjo gnade boshje vfa ponishna, modra, framoshljiva in bogobojezha; drusiga hi she- lela, ho Bogu dopafti, fvet, njegove dobro¬ te in nizhemernolli je ferzhno sanizhevala. Slo mlada je fhe bila, ho ji je ozhe umeri; sato je bila poflana na Anglifho h’ hralju Edvardu 111 ., hterimu je bila v’ rodu. VTe hraljeftvo je bilo hitro polno njeniga lepig a shivljenja; tudi v’ drusih deshelah fo od nj e veliho dobriga govorili. Malholm, hralj v 4 Shozii, je slo nadleshno profil hralja Edvar¬ da , de naj mu jo v’ sahon da; hralj mu j® ni odrehel, in taho je Margareta, she fhtirj in dvajfet tet dara, is sgoli pohorfhine Noj Han premenila. Kralj Malholm je bil delezh od fvetolli' Tvoje bogabojezhe shcne , bil pa ) e » perpravniga ferza dobre nauke poflufhati, Mar¬ gareta je vedita f’ zhiito ljubesnijo in f’ per- ljudno pvkorfhino fe kralju perkupiti; njego¬ vo ferze je bilo v’ njeni oblafti, in napravila ga je, kamor je hotla, pa le salo, de bi bil Bog moljen, in de bi bili podloshni frezhni. t Svela Margareta je v’ tej veliki frezhi, zliafti in oblafti smiraj ponishna ollala, fvetd ni ljubila, in vedno je bila perpravljena Bogu odgovor dati. Zhujezholl te fvete kraljize nad fvojimi otrusi obilno prizhuje, kako je bila fkerbne vefti. Ne v’ mehkobi ali nizhemer- nolli fveta, ampak v’ famoti , v’ pokorjenji, v’ boshjim lirahu jih je redila. S’ modrimi uzheniki lizer jih je ofkerbela; vender je pa tudi farna nad njimi zhula, in jih iszhila, sraven pa molila in jokala, de bi jim Bog dal nedolshno shiveti. Kaj! ne le nad otrozi, ampak tudi nad flushabniki je zhula, de bi nobeden kaj taziga ne govoril ali ne delal, kar bi otroke pohujfhalo. Njeno ufmiljenje do ubosih je bilo filno veliko; bila jim je u- kniljena mati. Ker je njeniga laftniga premo¬ ženja premalo bilo vfim pomagati, jim je tu¬ di is kraljeve denarnize obilno dajala, vender s ’ njegovim dovoljenjem. Kader je fhla v’ cerkev ali drugam, je bila vfelej obdana od velike mnoshize ubosih; vfak dan pred kofi- lam jih je veliko nafilila; dollikrat jim je fa- Kta llregla. Ravno tako je delal njen dobri ^osh. Tudi je obifkovala bolnike, jim llregla, J'k uzhila in tolashila, de bi ob enim njih — 478 — dufhi in telefu pomagala. Vfe te dobre dela ji nifo ubranile dolgo moliti, brati, premifh- ljevati; vfak dan je bila vfaj per eni fveti nia- fhi. Veliko dobriga je borila, ker je smiraj pridna bila, in ni nizh prasniga zhafa imela; fovrashila je vfe nizhemernobi, lifhpanje, pra¬ sne pogovore, in kar je nepridniga, in prav sato je njeno shivljenje bilo polno dobriga sa- flushenja. Per obilni miši je bila sdershna, fi je pertergovala, in nikoli fe ni do fitiga na¬ jedla, ker fe je jedi in pijazbe 'poflushila le, de bi shivela Bogu v’ zbali; sraven tiga fe je tudi pogofto oj Uro pobila. Njena veliko sdersh- nob per jedi in njeno ojbro shivljenje jo je slo oflabilo; vender nikoli ni hotla mezhej shiveti, defiravno fo jo sdravniki ponishno profili. Velika telefna flabob ji je napovedo¬ vala blishno fmert, h’ kteri fe je tako fkerbno prepravljala, kakor de bi bila vfiga dobriga prašna. Dobi zhafa je bila bolna, in fhtin dni pred fmertjo fhe ji je Bog poflal velik krish: kralj , njen mosh, in pervorojeniz Ha na vojfki umerla. Kader je to svedila, je povsdignila ferze, ozhi in roke v’ nebo re- kozh: ,,Bog! sahvalirn te, de fi mi sadnje ure mojiga sbivljenja ta velik krisb poflal moje dufhe ozhibit.“ Malo potlej je mirno umerla fhebnajb dan liboviga gnoja v’ letu iog3. Papesh Inozenzi XII. je sapovedal njen fpomin obhajati defeti dan tiga mefza. — 479 ~ iV a u Ti. Is njeniga shivljenja. c Sveta Margareta, kraljiza, je bila in je sgled vlih kerfhanfkih zhednoft is ljubesni do Boga. t Skerbela je sa mosha, otroke in dru- shino; bila je ufmiljena do ubosih; perter- govala li je per jedi, tudi ojftro fe je poftila; Bila je v’ nadlogah poterpeshljiva, in Bogu pokorna v’ vfim. £ Sveta Margareta je s’ ljubesnjivim opo- minjevanjem mosha napravila, de je delal, karkoli je hotla; pa ni drusiga hotla, kakor kar Bogu dopade, in blishnimu pomaga. Ako shena fvojiga mosha ljubi savoljo Boga, ga ipofhtuje, uboga, in f’ tem vfe per njem o- pravi; ravno tako mosh per fvoji tovarfhizi. 0 zhlovek! bodi poln ljubesni, is nje govori, Uj dii, fvari, molzhi, delaj, in bofh fvojiga klishniga lahko poboljfhal; zhe ga ne pobolj- khafh, vfaj hudobni f hi ne bo. Prija sna be- feda gre zhloveku v’ ferze, ga tolasbi, pre- pdzha in nagne; nafproti ga huda befeda, ozki tanje in kaj taziga rasdrasbi in pravi, de hudo f’ hudim premaguje. Kralj £ Savel je ls nevofhljivofti Davida fmertno fovrasbil; ven- der ga j e n j e gov fin Jonata f’ ponishnimi be¬ sedami potolashil, in ga napravil, de je re- ^: „Kakor Gofpod shivi, David ne bo llf norjen.“ I. Kralj 19. Le pokoren bodi ti- — 4<3o — mu nauku, in bofh vefel njegoviga dobriga fadu. t Svela Margareta je slo fk crkel a sa otro¬ ke, in jih je v 5 boshjim ftrahu redila; tudi je nad flushabniki zhula, de bi nizh hudiga ne govorili ali delali. Zhe ne fkerbifh sa fvojc, ti je vera saftonj ; tudi ti vfe dobre dela ne pomagajo. Zhe jim is mefene ljubesni pre- gledujefh, li neufmiljen, ker febi in otrokam hudo nakopavafh. Uzhi fvoje otroke slo fherb- no ; uzhi jih od ljubesnjiviga Boga, od ufnii- ljeniga Jesufa; raslagaj jim, kolikor samore njih um nofiti, boshje laftnolii; fofebno fker- bi, de imajo sapopadik od boshje fvetofti, lju¬ besni , pravize in prizhujozhofti; zhe bo Urah boshji v’ njih, bodo dobri, kader fo , in ka¬ der nifo pred tvojimi ozhmi. Imej bogaboje- zho drushino, vender zbuj nad njo. En fam zhlovek vfo hifho lahko pohujfha; taziga hi¬ tro fpravi od febe, lizer ne bo mogozhe po- hujfhanja ubranili. t Slabo fe nezhutno pri¬ jemlje, ne morefh povfod biti, in ferza dru- sih nifo v’ tvoji oblalti. Po sgledu fvele Margarete bodi ubogim ufmiljen; zhe li, bofh ufmiljenje dofegek Zhe veliko premorefh, obilno pomagaj; zhe ma¬ le premorefh, malo dajaj is ferza rad: po fvojim premosbenji in po potrebah blishm- ga mu pomagaj savoljo Boga; zhe ni mogo¬ zhe mu pomagali, hodi shalollen. Kar po¬ trebnim dajefh, Jesufu dajefh , in ufmiljenj e te bo refhilo od grehov, to je, ti bo gnad® — 48 i — pokore fproJilo. t Sofebno rad pomagaj fra; moshljivim uboshzam, sapufhenim otrokam, revnim bolnikam, in vfim, kteri fo fofebniga ufmiljenja potrebni. Kar dajefli, dajaj is do¬ bi iga ferza, ne savoljo nadleshnofti in lakom- holii, ne is napuha, in nikar ilorjeniga u- fmiijenja ne ozbitaj ; zhe blisbnimu oziiitafhj kar Ji mu dobriga ftoril , s’ befedo nasaj jem- ljefh, kar Ji mu s’ roko dal, iri oftanefh bres saflushenja. Kolikor je duJfha vrednifhi memo telefa, tolikanj fkerbnifhi nji pomagaj, in le tako bo tvoje ufmiljenje popolnama. De bofh rad ufmiljen, poflufhaj Jesufa: ,,Blagor nilojiljivim , sakaj milo Ji bodo doJegli.“ Mal. 5 > 7- _ r t Sveta Margareta je bila poterpeshljiva v’ vfih nadlogah. Vfa fveta je bila popolnama poterpeshljiva; bodi tudi ti, ker Ji morebiti velik grefhnik. Nadloge fo fpazhenimu zhlo- veku potrebne; sakaj te ga permor«jo fvet sanizhevatij in po nebefhkim kraljeftvu hre¬ peneti. Nadloge fo ufmiljena fhiba boshja savoljo tvojih grehov , fo sdravilo mefene lju- besni do febe , fo fkufhnja tvoje vere, tvoji- ga upanja in tvoje ljubesni. Naj bo nadloga * °d koder hozhe, naj bo majhna ali velika; le podversi fe Kogu. Zhe Ji v’ nadlogah nepo- lerpeshljiv; Ji f’ tem nizh ne pomagafh, hu¬ je terpifh , nizh ne saflushifh, in Ji hujfhiga pokorjenja vreden. Le verjemi, v’ tebi ni duha pokore, ni pokorfhine do Boga, in ni Ponishnofti, zhe nadlog voljno ne terpifh. Po¬ li. 3i — 482 — TluThaj Tvetiga Pavla: „PoterpeshljwoJt vam je potrebna, de boshjo voljo Jiorite, in ob¬ ljubo ( vezhniga svelizhanja') doJ'eshetc.“ Hebr. 10, 36. Mol i t e v. O Bog! ako premiflim shivljenje tvoje Tlushabnize, Tvete Margarete, Tposnam fvoje velike Tlabofti. V’ vfim je bila dobra, svetla in fkerbna , ker je le tvoje zhafti in blishniga svelizhanja ifkala. Jeft tim menil, de tebi Tlushim; pa nitim, ker tim shivel po Tvoji me- feni Ijnbesni, ne pa savoljo tebe. Kakor je ona , tako To tudi vli tvoji fvetniki po vlih sa- povedih shiveli; jeft pa tim delal, kar fe je meni sljubilo , po Tvoji riizhemerni neftanovit- ni volji. O GoTpod! na proThnje lete Tvoje Tlushabnize in vtih Tvetnikov mi pomagaj po Tvoji veliki milofti, de po vtih tvojih sapove« dih svefto sbivim, in Te vdeleshim vezhniga plazhila, ktero ti obljubil in dajeTh Tvojim dobrim Tlushabnikam, Amen. XI. dan roshniga zveta. i Sveti Barnaba apojiel. jSveti Barnaba je bil Jud is Levjeviga rodu? is otoka Zipra, pa ftanoval je v’ Judeji. Bil — 483 — je prej imenovan Joshef; apoftelni fo mu rek¬ li Barnaba, kar hozhe rezhi: „lin povefelje- nja.“ To ime fo mu apoftelni sato dali, ker je bil ufmiljen in perljuden. On ni bil smed dvanajfterih apoftelnov od Jesufa isvoljenih, te- muzh od apoftelnov je bil fpreobernjen, sve- flo jih je poflufhal, veroval v’ Jesufa, in shi- vel po njegovih naukih. De bi na fvetu bres vlih fkerbi bil, in loshej fhel, kamor bi bil od fvetiga Duha poflan, je prodal njivo , in denarje nefel apoftelnam, de fo jih ubogim delili. Apoftelnov fe je sdaj dershal, in jim je pomagal evangeli osnanovati v’ Jerusalemu in v’ Judeji. Vifhi Judovfkiga ljudftva fo Jude nadrashili, de fo fvetiga t Shtefana in verne preganjali. Ti fo is Jerusalema sbeshali, irt kamor fo prifhli, fo Jesufa osnanovali s’ be- fedo in f’ fvetiin shivljenjem; veliko Judov fe je fpreobernilo. 4 Sofebno v’ velikim meftu An- tiohii je bilo veliko kriftjanov, kteri fo f’ fvetim shivljenjam prefveto ime Jesufovo zha- ftili. Apoftelni, kader fo to svedili, fo fe ve¬ selili , in is Jerusalema fvetiga Barnaba v’ An¬ tiohijo poflali. Ta je bersh tje fhel, in ko y idi zhudeshe gnade Jesufove nad njimi, fe je grosno rasvefelil, in jih lepo opominjal, de naj f’ ftanovitnim ferzam v’ Gofpodu Jesu- Su oftanejo. Veliko vezh fhe jih je bilo po fvetim Barnabu fpreobernjenih, ker je bil bo- gabojezh, poln fvetiga Duha in vef ljubes- n jiv. Potlej je fhel v’ mefto T-ars fpreober- fijeniga t Savla ali Pavla ifkat, in ga je peljal 3i * — 484 — v’ Antiohijo; oba ha ondi eno leto ohala, in rasfhirjala kraljehvo Jesufovo. t Silno veliko vernih je bilo v’ tihim mehu, in ti fo fe per- vi imenovali kriftjani. V’ letu 44 p° Jesufo- vim rojftvu ha Barnaba in Pavel fhla' v’ Jeru- salem preganjanim vernim delit, kar fo jim verni meha Antiohije ufmiljeno poflali. Kader ha to fveto delo opravila, Ha fe v’ Antiohijo vernila vernih uterdovat, in drusih Jesufu per- dobivat; pa niha dolgo ondi ohala. Dokler fo bili duhovni, verni, tudi Barnaba in t Savel v’ Gofpodovim opravilu, to je, per bosliji flushbi fkupaj shrani; je fveti Duh sapovedal rekozh: „Odlozhite mi t Savla in Barnaba k’ delu, h’ klerimu lim ji isvolil.“ Takrat Ha ona prejela fhkofovo pofvezhenje, in bersh fhla evangelja osnanovat. 4 Sveti Barnaba je fpremljal fvetiga Pavla, kamor je fhel, in mu pomagal Jude in ne¬ vernike fpreobrazhati. Per tim teshkim opra¬ vilu fta oba veliko terpela ; pa vefela ha bila tega, in hanovitna ohala v’ boshjim poklizu- V’ letu 5i ha fhla v’ Jerusalem, kjer ha s drusimi apohelni sbor imela k’ pokoju fpreo- bernjenih nevernikov. Per tihim sboru vprizho fvetiga Petra, drusih apohelnov m vernih perpovedovala, kako velike zhudeshe je Bog po njih delal. 6 Sveti Barnaba je fhel is Jerusalema na daljne deshele, je veliko ob¬ hodil , neisrezheno terpel, pa tudi veliko Ju¬ dov in nevernikov fpreobernil. Na sudnje ) e fhel v’ fvojo rojhno deshelo, v ? Ziper, in on- — 485 — di ravno tako fkerbel Jude in nevernike fpre- obrazhati. Tifti, kteri fo terdovratni oftali, fo ga hudo fovrashili , in tudi neufmiljeno umorili. V’ letu 488 fo verni nafhli njegovo fveto truplo, na kterim je hil evangeli fvetiga Matevsha. Nauk. Od fvetofti pervih kriftjanov. t Sveti Duh je hinkufhtno nedeljo dvanaj- flere apoftelne pofvetil k’ prerojenju vfiga zhlo- vefhtva ; potlej je tudi druge Jesufove nameft- nike pofvetil, med kterimi je hil fveti Barna¬ ba. Apoftelni in njih pomagavzi fo osnano- Vali Jesufa Kri (tufa krishaniga, njegovo kra- ljeftvo in pravizo. Uzhili fo fvoje telo poko¬ riti, fvet sanizhevati, preganjanje terpeti, ne¬ vidnih dobrot ifkati, in Bogu svefto flushiti is vere in upanja prihodniga plazhila. Ne¬ vednim in fpazhenim ljudem fo bili ti nauki previfoki in preojftri; vender fo fe fpreobra- zhali, in fveto shiveli. Ni to zhudesh mogozh- ne gnade boshje ? Pervi verni krikjani fo bili ko fveta hosti¬ ja drushina, vli ene mitli in epiga duh a? de- bravno vfih jesikov, narodov in fian ov p 0 d neham. c Stanovitni fo bili v’ naukih apoftel- nov, v’ molitvi, v’ ljubesni. Tako fveto fo shiveli, de fo vfak dan perftopili k’ fvetimu — 486 — obhajilu, per kterim fo fe bolj vnemali po Jesufu shiveti. Bili fo bres vfe lakomnofti: tvoje in moje, kar veliko jese, krivize in dru- siga hudiga obroduje, ni bilo med njimi, te- muzh premoshenje vfaziga je bilo vfih; pro¬ dajali fo laftnine is ljubesni do ubosih; delezh fo pofhiljali pomozh preganjanim bratam, ko¬ likor fo premogli. Djanje apoftelnov in lifti fvetiga Pavla prizhujejo od njih perferzhniga ufmiljenja, ktero je bilo is mozhne in zhifte ljubesni, ki fo jo eden do drusiga imeli sa- voljo Boga. S’ enim ferzam fo Bogu flushili, v’ budim preganjanji bili poterpeshljivi, in fo neufmiljenim fovrashnikam dobro sa hudo vra- zhevali. Od vfiga tiga; in vfiga dobriga pervih vernih prizhuje fveti Luka v’bukvah, ktere fe djanje apoftelnov imenujejo. Pervi kriftjani fo bili taki, ker fo Boga is vfiga ferza ljubili; tudi poiiozhi fo vftajali ga molit, in fo ga vedno hvalili; perpravlje- ni fo bili raji sgubiti vfe, tudi shivljenje, ka¬ kor pa njega rasshaliti. To ni hila prašna shelja ali befeda, ampak refniza, in veliko jih je umerlo is sveflobe do Boga. Defiravno fo bili fvetiga shivljenja, fo fe vender ojftro pokorili, in vfimu nepotrebnimu vefelju fe odpovedali. Eni is njih fo is shelj do ojftrig® pokorjenja v’ ojftrih oblazhilih na tleh lesha- li, v’ jamah, v’ pufhavah prebivali, in >'f e hudo terpeli savoljo Boga. To ni bilo le ®b zhafu apoftelnov, ampak tudi potlej, kakor ozhaki prizhujejo. — 487 — Ljubi moj! premifli Tvetoft pervih krift- janov, iu glej shivljenje Tedanjih, de Tpos- nafh in shalujefh. R.ef, neprenehama bi mo-/ gel jokati, ako bi bil vnet sa zhaft boshjo in srelizhanje blisliniga, sa lepoto katolfhke zer- kve in Tvoje duThe. Ako bi pervi kriftjani vllali, in med naf priThli, bi Te zhudili, ofter- meli in shalovali. Vera katolThke zerkve je iu bo zhifta do konza Tveta, pa per njih veli¬ ko je opeThala, in je sanizhevana. Ni Tkoraj na semlji bratovTke ljubesni, le laftna in Ta- mopridna goTpoduje. KakoThno je TpoThto- vanje po zerkvah ali poTvezhevanje Tvetih praš¬ nikov? t Sramoshljivoft je Tkoraj nesnana tudi per shenTkim Tpolu. Slo malo je Tveftih Tlu- shabrrikov boshjih na Tvetu ; prej je bilo malo ljuljke med veliko pThenize, sdaj je malo pfhenize med veliko ljuljke. Zhe me obdol- sbiTh , de prehudo popiTujem Tedanje kriftjane: pofluThaj ljudi, kaj ali lashnjivo ali reTnizhno eden soper drusiga govore; glej krivizo, ob- dolshenje, prepir, kletev, pohujThanje in do- lh drusiga hudiga; poTluThaj, koliko gerdih m krivizhnih toshb pred goTpoTko pride, tar bi ne bilo, ako bi Te kriftjani med Teboj ljubili , ko bratje in Teftre, v’ JesuTu KriftuTu. (Skoraj verjamem, de je reTnizhno med na- 1111 5 kar je she sdavnaj prerok Osej gororil : •jAk rejhize , ni nfmiljenja , ni Jposnanja boshjiga v ’ desheli; kletev , la s h , tatvina , peefhejivo je je raslilo ko povodenj. ‘ e 4, x. 2 . Obshaluj vTe to. 488 Molitev. Oh, kako fmo delezh od gorezhofti per- vih kriftjanov ! O Bog, ufmili fe naf, fvojih vernih! Po Kriftufu fe imenujemo kriftjani, pa nafhe stavljenje je vfe drugazhno, ko je hilo njegovo: njegovi sgledje in nauki fo sanizhe- vanij veliko krilljanov shivi, de fe fkoraj ne ve, zhe praviga Boga ali lashnjive bogove molijo. Jeft tudi tim nerodovitne vere, flabi- ga shivljenja, in le s’ unanjim zhefhenjem Bo¬ ga fposnavam in prizham. Pervi verni fo kn prelivali, de hi od Boga ne odftopili, jeft is prasniga ftrahu ga tajim, ga sapuftim; oni fo nepreftrafheni fhli pred neverne oblaftnike, jeli pa fe bojim vfaziga zhloveka. Veliko med njimi je bilo nedolshnih, vender fo fe ojftro poko¬ rili ; per meni ni nedolshnofti, ni pokore. L® en Bog je, le ena vera, le en evangeli, le en fodnik Jesuf Kriftuf; vender po navadah fveta flepo shivim , gledam na flabe, in fe s’ njimi isgovarjam. O Jesuf! ponovi naf, fvoje verne, f’ fvetini Duham, de shivimo po sgledu pen vih vernih , de tudi po tebi shivimo, in p rl ' demo v’ tvoje kraljeftvo. Amen. 48g XII. dan roshniga zveta. ^Sveti Gviljelm Jhkof. ( Sveti Gviljelm is Anglifkiga, vifokiga rodu, je vedno bogobojezhe shivel; banovitno je mo¬ lil, rad fe v’ fholi uzhil, in gorezhe profil uzbenob fvetnikov dofezhi. Le P poboshnimi fouzbenzi je prijatel bil; tudi druge je ljubil, vender fe jih je varoval, de bi od njih po- hujfhan ne bil. t S’ pridnim persadevanjem, Varnoftjo in molitvijo je vifoko uzhenob in bogabojezhob dofegel. Po boshjim poklizu je v’ duhovfki ban bopil, mafhnik in korar je bik Po tej veliki zhabi je popolnama shivel, m vfe fvoje veliko premoshenje med uboge rasdal. Savoljo njegove fofebne fvetobi in u- zhenobi je bil od duhovfhine in verniga ljud- ftva fhkof isvoljen. Pa v’ tej veliki flushbi in oblabi je veliko nadlog prebati mogel. Nar mirnifhi in fveteji zhlovek ne more vfim u- ftrezhi, tako tudi on ni mogel. Nevofhljiv- z °v nekaj ga je ozhitno obdolshilo, de fi je s’ denarji prijatle podkupil, in po njih fe vrinil v fhkofibvo, kar je od Boga in od zerkve oj- kro prepovedano. Lashniki in golufje vedo s’ sapeljivimi befedami ljudi svijazhno flepiti; hinavzi govore, ko bi bili sa zhab boshjo v- ne h, defiravno sa-njo nizh ne marajo, povi¬ šujejo grehe drusih, ko bi jih is ferza fovra- — 4 go — silili, v’ refnizi pa le salo, de bi blishniga hudo rasnafhali. Ravno taki fo bili fovrashni- ki fvetiga Gviljelma k’ videsu fkerbni in vne¬ li, v’ refnizi pa polni grenke ne vofhlji volti. Itteri fo fvetiga Gviljelma fposnali, nifo nizh verjeli; pa drugi fo verjeli, in veliko hudiga soper njega govorili. t Sveli Gviljelm je bil per papeshi Evgenji III. hudo satoshen: papesh I je verjel, ga je od fhkofiltva odllavil, in dru- siga fhkofa naraefti njega poltavil. t Sveli Gviljelm fe je papeshevi fodbi po¬ polnoma podvergel, in veliko nesaflusheno oframotenje poterpeshljivo prenefel; molil jo sa hude fovrashnike, in nikdar ni hude befe- de soper nje govoril; tudi fvaril je take, kle- ri fo godernjali, in fe hudovali zhes njegove sopernike, in zelo flifhati ni hotel, de bi mu bila kriviza horjena. Odltavljen od fhkofiltva je fhel Itanovat v’ revno hifhizo; ondi je ti- | zhal ko pufhavnik v’ poftih in rnolilvah. Ka¬ der je fhelto letu preteklo, je umeri fhkof namefti njega pollavljeni; in vfa dohovfhina in verni fo slo sheleli in profili, de bi njega /pet fhkofa dobili. Papesh Evgeni je fposnal njegovo nedolshnoft, in ga /pet zhaltitljivo p°' vifhal. Vfi dobri fo bili filno vefeli, fovrash- niki oframoteni. 4 Sveti Gviljelm je vfe Roje dolshnolti svello fpolnoval, in fveto umeri v letu u53, Per njegovim grobu fo bili velik* zhudeshi. ^ — 4gi — Nauk. Preganjanje voljno terpeti. t Sveti fhkof Gviljelm je bil vifhi per Bo- | gu v’ preganjanji in ponishevanji, ko je bil v’ veliki oblaki in zhafti. Njegova velika po- nishnok, is ktere je vfa pokorfhina in poler- peshljivoft, je bila rasodeta, in je od njego¬ ve refnizhne fvetofti prizhevala. Ako bi bil on hinavfko ponishen po navadi veliko flepih dufh, bi fe bil slo rasferdil, bi bil fovrashni- kam hudo vofhil, in jih povfod rasnafhal. Polerpeshljivoft v’ preganjanji tedaj prizhuje, de je fvetoft refnizhna, ker is ponishne pokor- fhine do Boga isvira. Prezhudna in nesapo- padljiva je boshja modroft; toraj fe ji podver- si s’ vfo dufho, voljno terpi obrekovanje, je- | sikanje, preganjanje in krivizo, zlie ravno pra- vizhno shivifh. Ta je velika in potrebna mo- droft, ktero je Jesuf s’ sgledi in befedami u- zhil. Tvoji krivi sapopadki te perpravljajo v’ nepoterpeshljivoft ob preganjanji. Huje te nad- leshuje huda befeda ko veliko telefno terplje- n je, huje te pezhe sanizhevanje ko vfe nadlo¬ ge. Sakaj ? Sato , ker niti ponishen; ker me- eifh, de ti nedolshen; ker druge fhtejefh ne¬ gibljive, krivizhne; kermiflifh, de ti v’nad¬ logah, v’ preganjanji nefrezhen; ker fvojih gre- gov nozhefh viditi, tudi ne Jesufa nedolshni- g a f’ teshkim krishem oblosheniga pred teboj — 4g 2 — hoditi. Ti krivi sapopadki tvojiga temniga u- ma in tvoje flepe vedi te napravljajo, de fe jesifh nad Tvojimi soperniki, kar ti odjemlje vfe dobro saflushenje. t S’ togoto ne bofh bli- shniga poboljfhal, ne Tebi pomagal, temuzh huje bofh rasdrashil blishniga, in Tebi teshji krishe napravil. Odpravi Tvoje krive sapopadke, de ferze osdravifh, in voljno terpifh. Ne togoti fe so- per fovrashnike, kterih Te Bog poflushi te po¬ koriti; in pa morebiti nifo tvoji fovrashni- ki, temuzh le tvoje Tlabo ferze Ti jih mifli fovrashnike. ( Savel je le is hudiga ferza ne- dolshniga Davida fovrashil, ker je po krivim miflil, de je njegov fovrashnik; tako li tudi ti lahko sapeljan. Morebiti je zhlovek, ki fi ga fovrashnika miflifh, bolji ko ti; morebiti ni hudiga miflil, te ni hotel skaliti; hleso je bilo njegovim befedam perdjano, ali pa li jih ti is hudiga ferza flabo raslagal. Premifli ho¬ je befede. Vzhali Ti soper blishniga huje go¬ voril , ko blishni soper tebe ; nad njim fe to- gotifh, in fvoje krivize ne vidifh. Vzhali li nedolshniga ferza govoril, pa drugi is flaboih tvojiga govorjenja nifo tako fprejeli, is ni^ 1 je veliko hudiga prifhlo, jesil li fe nad drusi- mi; pa ti ravno tako delafh, lovifh muhe, fi febi in drusim nadleshen. Nikar febe nedolsh¬ niga ne mifli, in bofh lahko poterpel. glej zhloveka, po kterim fo tvoji krishi, te¬ muzh premifli nevedno boshjo roko, ktera te tepe. Job, naglo s’ britkolljo napolnjen, nl — 49 ^ — i- obdolshil Tovrashnikov ali hudizha ali koga 'e drusiga, temuzh ponishno je djal: „Roba bo- e shja me tepe ig. 21. David, krivizhno pre- ganjan od laftniga hudobniga finii AbTaloma, li in ItraThno preklinjan od t Simeja, je Tvoje i grehe ponishno fposnal , in voljno poterpel. Zhe fi tudi nedolshen v’ rezheh, kterih te lju- e dje obdolshujejo 5 ispraThaj Tvojo veft, in boTh fposnal Tvoje veliko sadolshenje per Bogu. Premifli nar TvetejThiga JesuTa obdolsheniga, preganjaniga in umorjeniga od hudobnih; de¬ laj, kakor je on, odpuThaj, proli in moli sa fovrashnike. Molitev, O Bog! do sdaj fim bil poln krivih sapo- padkov, in sato Tim miTlil, de krisbi, nadlo¬ ge, sanizhevanje in preganjanje To sgoli krivi¬ ca, ki Te mi dela. c Sim vidil Thibo, ktera me je tepla, pa nifim hotel viditi tvoje pra- vizhne roke, ktera fi je Thibe k’ mojimu po- korjenju poTlushila. Savoljo tiga fim bil ne- poterpeshljiv, s’ nepoterpeshljivoftjo fim vezh krishev saTlushil, in veliko terpel bres vfiga saflushenja. O nebeThki Ozhe! daj mi ver- n ° poterpeshljivoft, de me nadloge reThijo od pogubljenja: daj mi hudobijo Tvojih grehov Iposnati, de v’ duhu pokore vTe hudo voljno ferpim; daj mi hoditi po poti preljubiga Jesu- 5 de T’ krishem obloshen sa njim pridem v nebeThko kraljeftvo. Tudi mi daj, te pro- — 494 — fini, ljubesen do fovrashnikov, de jim is fer- za odpuftim, in vfelej odpufham, sa-nje mo¬ lim , in jim dobro delam. Daj mi pofneniati Jesufa, Marijo, vfe fvetnike, de po njih sgle- du voljno terpim, fe fpokorim, in pridem v’ vezhno vefelje. Amen. XIII. dan roshniga zveta. L Sveti Anton Padovan. t Sveti Anton, imenovan Padovan, ker je v’ Padovi umeri, je bil rojen v’ velizim meftu Lisaboni od sblahtnih in bogabojezbih ftarfhev v’ letu iig3. Slo fo fkerbeli, de bi ga ker- fhanfko sredili, in Bog mu je dal ibfebno gnado, po kteri je bil moder in bogaboječ- Komaj petnajft let ftar je po boshjim poklizu v’ klofhter fhel ne delezh od mefta. Ker fo ga pa shlahta in prijatli prepogoito obifkovali, in ni mogel po fvojih sheljah Bogu pokojno f luski ti; fe je v’ drug daljen klofhter prefelil* kjer je ljubi pokoj nafhel. Nemogozhe j* praviti, kako fkerbno je Bogu flushil, kako ojllro fe je poffcil , in fhe drugazhi fvoje telo pokoril. 4 Samotno je shivel v’ vednih molit' vah, v’ branji, v’ premifhljevanji, v’ vfih do¬ brih delih. Ob tiftim zhafu je bilo pet mini' hov bratovfhine fvetiga Franzifhka v’ Mar 0 ' — 49 5 — ]{u od Turkov sa vero umorjenih; njih /Vele trupla fo bile v’ Portugal prenefene. t Sveti Anton je bil sraven, in s’ premifhljevaji njih velike frezhe, zhuti v’ fvojim ferzu mozhne slielje sa vero umreti. Sato je fhel v’ klo- fhter bratovfhine fvetiga Franzifhka, kteriga minihi fo hodili med nevernike fvetiga evan- gelja osnanovat. Nekaj zhafa fe je f’ fofebno fvetim shivljenjem perpravljal, de bi od Bo¬ ga fprofil gnado kri preliti sa vero 5 potlej je fhel v’ Afriko evangelja osnanovat, pa savoljo nevarne bolesni je mogel nasaj iti. Kader je bil na morji, je velik vihar vftal, in je bil sa- gnan v’ t Sizilijo na Lafhko. Ondi je svedil, de bo v’ mehu Alifu kmalo sbor minihov; tje je fhel, slafti de bi vidil fvetiga Franzifhka, ki je is fpofhtsvanja do njega v’ njegovo bra- tovfhino ftopil. t Sveli Franzifhk ga je Ijubes- njivo fprejel, in nekaj zhafa per febi obder- shal. 4 S. Anton je fklenil na Lafhkim oka- ti, de bi bil blishej fvetiga Franzifhka; pro¬ fil je ponishno, pa komaj je bil uflifhan, ker je vfe imenitne prejete darove fkcrbno fkri- V ®1, in ni bilo nizh vidniga nad njim. Poflali ko ga v’ majhen klofhtei', kjer je nekaj zha- ollal; nar teshji in nar sanizhljivfhi dela je vefelo opravljal s’ vfimi fvetimi deli fe po- f^ezheval, in fvojo uzhenofl slo fkerbno fkri- Ob drusim minifhkim sboru je bil ta y elik saklad rasodet. Prednik med njimi je = „Je kdo perpravljen kaj fvetiga pove- ( Uli k’ poduzhenju nafhih bratov ?“ Vfi eden — 4gb — s a drusim fo fe isgovarjali. Vikfhi je fveti* mu Antonju ukasal bratam govoriti, kar mu l»o fveti Duh dal govoriti. Ponishno je Tvo¬ jo nevednoft isgovarjal, pa vikfhi je le klil, in ga permoral vfaj nekaj povedali. £ Sveti Anton je is ponishnolti ubogal, in tako ne- isrezheno lepo govoril, de fo vli oAermeli, in fe, zbudili. Njegovo uzhenoA, ktero je po- nishnoft perkrivala, je pokorfhina rasodela; pa prav sato je vfe hvale vreden, ker nobene hvale ni ifkal. t Sveli Franzifhk ni hotel te velike luzhi v’ temi pufhali; sapovedal mu je, de naj fe perpravlja mafhnikovo pofvezhenje prejeli, in befedo boshjo osnanovati. ( Sveti Anton je bil pokoren, in fe je podvergel timu teshkiniu delu k’ boljfhanju Jesufove zhede. Ognjeno, ferzhno in uzheno, pa umevno, na ravnod in ljubesnjivo je uzhenim in neuzhenim, ve¬ likim in malim boshjo befedo osnanoval. Nje¬ gove befede fo bile ojAre, jia prijetne pfhx- ze, ktere fo grefhnikov ferza v’ shivo rani¬ le, in jih napravile milo jokati. Toliko lj u ' di is vlih meft ga je hodilo poflufhat,- d® fo velike zerkve bile premalo proflorne; ve¬ likokrat je mogel pridigovati pod milim ne¬ ham. £ Sofebna fveloA, gorezha ljube? e n m pogoltni zhudeshi njegovi fo ga flovezhiga ^°' rili; bliso in delezh fo fkoraj le od njeg* govorili. DoAi deshel je obhodil, in povfo mu ne dopade , in jo sa jvoj herbet verske. 21, 18. Le mehki, Tlabi in svijazhni profij 0 '• , } Govorite nam dopadljivo. “ Isa. 3 o. 10. M o l i t e v. O mo) Jesuf! slo pokasheno, hudobno, svijazhno in terdovratno je moje ferze. Ena farna pridiga je vzhali ne malo grefhnikov fpreobernila ; jeft veliko let tvoje fvete nauke bres vfiga fadu poflufham. Zlie me ravno vzhali tvoja beleda sgane ; hitro vfe posabim , ali ne florim , kar fim flifhal, in oltanem, bar lim bil. Veliko zhafa lim tvojo fveto be- fedo bres vfiga fadu poflufhal, ker moja du- fha ni bila refnizc lazhna , bila je v’ greh sa- Ijubljena in svijazhna. O Gofpod! vfe to me fherbi in pezhe; sakaj vem , de me bofh po fvoji zhifti refnizi fodil. Naj poflufham ali ne, naj verjamem ali ne, naj ubogam ali ne ; po hoji befedi bom le vender fojen. Tvoja be- feda ne bo prašna ollala; svelizhala me bo, ali pa pogubila, kakor jo bom ali zhaltil ali pa sanizheval. Ufmili fe me po fvoji veliki niilofti, omezhi mojo terdovratno dufho, de jo vefeli poflufhati in ubogati. O fveti Anton! profi Jesufa sa-me, de krotko in ponishno poflufham svelizhavne nauke, de jim bo mo¬ ja dufha pokorna, in de po njih ftanovitno shi- V11 n. Amen. 5o2 XIV* dan roshniga zveta* ,Sveii Basili fhkof, zerkveni uzhenik. t Sveti Basili je bil v’ mefiu Zesareji deshele Kapadozije rojen okoli 3ig od bogatih in fve- tih Aarfhev. Ne le njegovi Aarfhi, tudi brat¬ je in fefire, fo od katolfhke zerkve fvetniki fposnani. 4 Sveta Makrina, njegova fiara ma¬ ti , in njegov fveti ozhe, tudi Basili, Aa ga bogabojezhoAi in modroAi fkerbno uzhila, in oba Aa bila fvojiga persadevanja vefela, ker je mladenizh Basili v’ vfim dobrim mozhno raAel. Kader je bil odraAel, je bil poflan v’ Zesarejo na Judejfko, kjer fe je tako fkerbno uzhil, in tako fveto shivel, de fe njegovi u- zheniki in drugi nifo samogli nad njim pre- zbuditi. Is Zesareje je fhel v’ veliko mefto Konfhtantinop«! nar uzhenejfbih mosh poflu- fhat; ondi je bil tudi od. vfih dobrih ljubljen. Potlej je fhel v’ meAo Aten , kjer fo bili nar imenitnifhi uzheniki; ondi je bilo Alno veliko rasujsdanih , pa on fe ni nad njimi pohujfhak V’ tim meAu fe je s’ mozhno saveso zhiAe lj«' besni sdrushil f’ fvetim fouzhenzam Gregor¬ jem Nazjanzhanam; bolj ko brata fia A bila eden drusimu dobra. 4 Sam fveti Gregori od te lepe prijasnoAi prizhuje rekozh : „Oba h® bila ene volje v’ vfim dobrim, ko bi bila 1° eno dufho imela; kar je eden imel ali vedib — 5o3 — je tudi drusiga bilo ; nobene nevofhljivofti ni Lilo med nama- Vfe najno persadevanje je Lilo v’ dobrim rafti, eden drusimu pomagati Lolji prihajati; nikoli nifva bila rasujsdanih mladenzhev prijatla, deliravno fva vfe ljubi¬ la; dve poti le fte nama bile snane in ljube, pot v’ zerkev in pot do uzhenikov; le s’ enim Iva le hvalila, P kerfhanfkim imenam, in fva slo fkerbela kerfhanfko shiveti.“ Ta dva fve- ta prijatla naj bofta vlim, fofebno pa uzhen- zam v 5 sgled. Mladenizh Basil je v’ letu 355 fhel do¬ mu, in je nekaj zhafa meftne mladenzbe u- zhil; ker je pa od vlih bil hvaljen, fe je sbal, in je fhel v’ pufhavo fe uzhit od fvetih pu- fhavnikov, kako bi fveto shivel, in v’ nebefa prifhel. Veliko zhafa je bil per pufhavnikih, malo fe je per enim, malo per drusim poder- sheval. Vidil je, kako oni shive v’ molitvi, v’ folsah, v’ terplenji, v’ ponishnofti; to je vtif- njcno oftalo v’ njegovi dobri dufhi, in slo je skelel enako shiveti. ( Shel je nasaj v’ fvojo de- skelo, in fkerbno ifkal famotniga mefta , de bi v ’ pokori shivel. Nafhel ga je , in ondi je shi¬ vel po sgledu fvetih pufhavnikov. Veliko poko¬ le sheljnih ljudi fe mu je perdrushevalo: uzhil ftk je po vli volji boshi sliiveti; tudi je vezh kukev fpifal sa njih in drusih poduzhenje, ^tere r . bile povfod v’ veliki zhafti. Njegova k>febna fveloft je fhiroko rasflovela, permo- ran je bil mafhnikovo pofvezherije prejeli; P a fpet je v’ pufhavo fhel , tolikaj je ljubil — 5o4 —- famoto* V’ prid katolfhke zerkve, ktera je ob njegovim zhafu od krivoverniga zefarja Valenta tilno terpela, je fpet fhel v’ mefto Zesarejo pravovernih uterdovat. Zefar li je slo persadeval f’ perlisnjenimi in hudimi be- fedami fvetiga Basilja sapeljati; pa ftanoviten je v’ katolfhki veri oftal, in'zefarja opominjal, de naj fe fpokori, sveftih flushabnikov bosh- jih pa naj ne preganja. Zefar mu ni vedil kaj odgovorili, in ga je nekaj zhafa v’ miru pultih Ko je Evsebi, fhkof meha Zesareje, per kterim je fveti Basili mafhnik bil, umeri; je on bil isvoljen, ker je vlim snana bila nje¬ gova uzhenolt, poboshnoft, ljubesen do ref- nize in do ubosih. Tako vifoko povsdignjen je fhe veliko bolj fkerbel sa zhaft bosbjo in sa svelizlianje dufh; fpifal je uzhene bukve soper krivoverze, de bi vli verni v’ katolfhkih naukih ftanovitni oftali. Vfo fvojo fhkofijo je v’ lep red djal ; vfe njegove ovzhize fo fe v ljubesni vnemale pod takim fvetim paHn - - jem. Verni fo vdajali pred dnevam molit, v zerkev fo sgodaj hodili Bogu hvale dajat, m fe ponishevat; vfaj trikrat v’ tednu fo perilo- pali k’ boshji miši, in veliko drusiga dobrig* neprenehama delali. Tako je Bog pridnoft fvetiga Basiija in pokorfhino njegovih ovzbi* poshegnal. Zefar Valent, pomozhnik hudih krivo - verzov, je smiraj shelel tiga fvetiga fhkoh premotiti. Narozhil je to hudo delo rnogozj 1 ' nimu in »vijazhnimu oblaltniku Modeltu, in —. 5o5 — mu sapovedal, de noj ga gre v’ Zesarejo fku- fhat. Kader je Modeli; v’ meko prifhel, ga je poklical, in mu prekanjeno gororil rekozh: „Shal mi je, de vafha uzhenok in drugo sa-- fluslienje tukaj fkrito okaja; zefar vaf sheli povifhati , ako fe boke vfaj nekoliko njegovi volji vdali. Saka j bi zefar ju bili nepokorni ? u ( Sveti Basili mu ferzhno odgovori: „Moj "ze¬ far mi prepove, in ne morem ubogali. Mo¬ ja zhak je boshji otrok in veren kriltjan biti. Vi menite, de me boke lahko premagali, ker Ae mogozlmi, jek pa fim nepremosben zhlo- vek. Ozbitno in ferzhno povem, de nozbem fvoje dufhe pogubiti is perlisnjenohi do ze- farja. £< Modeka rasferdi ferzhnok fvetiga fhko- fa, rezhe mu: „Ker sanizhujete zefarjevo mi- lok, bojte \fe njegove jese.“ 4 Sveki Basili: „Kaj fe bom bal?“ Modek: „Zefar vam vfe premoshenje lahko odvsame, fpodi vaf is de- shele, ali pa umori.“ t Sveti Basili: „Tiga fe ne bojim. Kakofhno premoshenje mi bo zefar odvsel, ki nizh ne premorem? Zhe grem is te deshele, pridem v’ drugo, in vef fvet mi je pufhava; zhe me hozlie umoriti, pervi' mahljej me bo umoril, ker me tako ni drusi- ga ko kok in kosha. t Smert mi bo dobizhik, ker me bo perpravila k’ Bogu, do kteriga fo v fe moje shelje.“ Oblaknik Modek, vef ofra- moten od tiga ferzhniga govorjenja, ni vedil } !a j odgovorili; odlog mu je dal premifliti, ,n ga puki domu v’ miru. Oblaknik je bersh Hicl k’zefarju, pove vfe to, in na fadnje fkle- 5 o 6 ne: „S’ tim fhkofam ne opravimo nizh.“ Ze- far je prepovedal mu lilo delati; pa potlej, nadrashen od krivoverzov, fi je premiflil, in je fklenil -fvetiga fhkofa is deshele fegnati. Is tiga konza le je vfedel, in mifli krivizhni fklep pifati ; pa ftol, na kterim je fedel, fe je ras- drobil, tri perefa nifo zhernila dale, in ker je le pifati hotel, fe mu je defniza trefti sa- zhela. Od tih zhudeshev preftrafhen , je od fvojiga fklepa odftopil, in papir pretergal. Ravno tifto nozh ita zefariza in edini fin sbo- lela. Zefar je fvojo krivizo permoran fpos- nal, je lepo profil fvetiga fhkofa, de naj ga pride ohifkat, in naj moli sa bolniga fanta. 4 Shkof je prifhel, in fantu je bilo bersh bolje; potlej fo k’ njemu prifhli krivoverzi, in je umeri. t Sveti Basil je bil v’ miru pufhen do fmerti; terpel je fizer veliko, vender ni bil ozhitno preganjan. Krivoverzi fo ga smiraj fovrashili in nadleshevali, pa ko shiva fkala fe ni dal premakniti. Mirno je umeri pervi dan leta 379, pa v’ ta dan je bil njega fp 0 " min poftavljen. Ne le verni, tudi Judje ni neverniki fo po njem shalovali, ker je bil pol * 1 ufmiljenja do ylih. Nauk. Pravizhno shiveti , nobeniga fe baii . t Sveti Basili je pravizhno shivel, in fe 111 nobeniga bal; ravno tak' bodi ti. Tiga nau- — 5o 7 — ka ne fmefh tako umeti, de bi bres Itrahu shivel, ker moreta tvoja dufha in tvoje telo Bogu in oblatlnikam pokorna biti; pa tako ga umej , de fe nobeniga ne bojifh in ne ubo- gafh, ako te hozhe napeljati v’ dela, ki fo soper sapovedi boshje in tvojo veft. Ta nauk je vset is lilla fvetiga Petra apollelna, kteri tako pifhe: »To je volja boshja, de s ’ do¬ brimi deli ujta samafhite neumnim ljudem; hab.or projti, in ne ko taki, kierim je projtoji sagrinjalo hudobije, ampak ko hlap - zi boshji. kje Jpofhtujie, brate ljubile, Bo¬ ga Je bojte, kralja n’ zhajti imejte /• I. 2, i 5 — 17. Hudobnesh pravi: ,,Nobeniga fe ne bo¬ jim/ 4 Hodi v’ grefhne perloshnofti, in kader je fvarjen, pravi: „Ne maram nizh, kdo mi kaj more? 44 Pijaniz pravi: „ in tudi vpil: „ t Sim kriftjan, /im kriAjan Oblaftnik , bolj neufmiijen od sveri, je is hu¬ dobne togote sa nogo popadel otroka, in ga s’ vfo mozhjo na tla vergel. To nedolshno dete je perletelo v’ kamnalo gred, in je v’ fvoji kervi mertvo obleslialo. Zelo prizhujozhi ne¬ verniki fo godernjali nad neufmiljenim fodni- kam, in tudi njega je bilo /ram. t Svela Julita pa, ko je to vidila, je Boga glafno sahvalila rekozli: „Sahvalim le, o Gofpod! de 11 mo- jiga otroka pred menoj v’ nebela vsel. 4< Ob¬ laftnik, oframoten od ferzhne molitve fvete Julite, je ukasal The huje jo rasmefarili , in med tem ji pravi: ,,Julita! ufmili /e febe, daruj bogovam , de ko tvoj lin nefrezhno ne umerjefh.“ s Serzhno mu je odgovorila: „Ne bom mutaftim in gluhim malikam darovala, ampak le Jesufu Krillufu, in hitim sa Tvojim otrokam v’ nebefhko kraljeftvo. u Oblallnik, fhe huje raskazhen, jo je bersh v’ fmert ob- fodil rekozli: Nepokorni Juliti odtekajte gla¬ vo. “ Neverni flushabniki jo v’ fmert peljejo. Kader je na fodifhe prifhla, je profila, de fo ji malo odloga dal; potlej je pokleknila in molila : Gofpod Jesuf! ki fi mojiga otroka pred menoj k’ febi vsel, is,liga fveta refhil, in med fvoje fvetnike poftavil, tudi meni, fvoji nevredni flusbabnizi, bodi milollliv, de te vekomaj vshivam in hvalim. Moja dufha bo Ozhela, tebe in fvetiga Duha vekomaj hvali¬ la. AmenKader je odmolila, fo ji glavo odfekali, in njeno in njeniga lina truplo verg- — 5i8 11 is mefta. Dve njeni Tlushabnizi fle jih po« nozhi ondi bliso pokopale. Nauk, Tudi pravizhni Je morejo bati. 4 Sveta Julita je ob zhafu hudiga prega* njanja sbeshala, ker fe is potrebne ponish- nishnofti ni hotla na Tvojo mozh predersno sa- nafhati. De je ona imela ljubesen do Boga, in perpravljena bila Tvoje shivljenje sa vero dajati , je njena Ttanovitnoll v’ Tmertnih brit- koftih obilno prizhevala; tedaj ne is meTene ljubesni do teleTa ali Tveta, ampak is ponish« nofti je pred nevarnoiljo beshala, ker je vedi- la, de, kdor Te bolj sanaTba, hitre j pade. Is ponishnolli je beshala, pa tudi Boga profila, de naj ji pomaga, kar je tudi doTegla, kakor je obljubljeno: ,,Bog ponishnim gnado daje? Pet. I. 5,5,. Kdor je v’ reTnizi pravizhen, Te vedno boji, ker Tposna Tvojo veliko Tlaboft, Tkrivne naftave Tvojiga hudiga poshelenja, Tpazhenoft zhlovekove natore in drugo, kar ga ponishu« je. Pravizhnik, prav sato, ker je pravizh- nik, Tposna nevarnoil Boga sgubiti, in te nc- Trezhe Te slo boji. Savoljo tiga Te hudih per- loshnoft Tkerbno varuje, premiThljuje vTe Tvo¬ je miTli, beTede in dela, ponishno profi, in je vedno v’ ftrahu, de gnade boshje ne sgu- bi* To je perporozheno in sapovedano od — 5ig — fvetiga Pavla: „Kdor Jioji , naj gleda, de ne pade.“ I. Kor. io, 12. Tudi: „ Delajte p firaham in trepetam delo Joojiga sve/izhanja.“ Filip. 2 , 12. ^Strah savoljo Tvoje velike Tla- bolli je smiraj v’ ferzu pravizhnika 5 vedno ima pred Tvojimi vernimi ozhmi lepe nebefa, llraflmi pekel, nefkonzhno vezhnoft: sato sdi- huje, Te ponishuje, profi in joka pred vliga- mogozknim Bogam, de naj ga ne sapulli. Ravno ta je prava pot v’ nebeflhko kraljeftvo, kakor Modri govori: „Kdor Je Gofpoda bo¬ ji , mu bo na sadnje dobro , in bo u’ dan fmerti shegnan 4 Sirah 1 , i3. Neumnesb Te ne boji, prav sato, ker je neumnesh. 0, koliko je flepib kriftjanov! No- zhejo Tvoje velike Trezhe Tposnati, ker imajo merslo vero, sanizhujejo boshjo beTedo , gna- do boshjo, Tvete sakramente, in To v’ Tvojih grehih terdovratni. S’ grehi To preobloshe- ni, pokore ni per njih, nad peklam viTe; ven- der To bres vfiga ftrahu. Vedo, de imajo le eno neumerjozho duTho, de bo Todba pravizh- na, de To obTojenja vredni : vender Te Tme- jajo, To shidane volje v’ Tlabi drusbbi, v’ Tle- kerno hudo perloshnoft gredo; kjer je njih duThi nevarniThi, ondi To raji; sanizhujejo pravizhne, in veTelo hite v’ vezhjio pogublje¬ nje. Menijo, de To modri, pa To veliki ne- unmeshi. Job pravi: „ModroJti ni per njih, hteri v’ (grefhrum ) vefelji shive.“ Job. 28, Kjer ni Rrahu boshjiga, ni modrofti, - 520 - „Gofpodov Jirah je modrofti sazhelih. u Prip. i,7- Pravifh: ,,Upam, de me Bog ne bo sa- puftil .* 4 Preden ti odgovorim, te profim, pre- mifli dobro fvoje shivi j en je. Zhe flabo shi- vifh, pokore ne shelifh, in fi ne persade- vafh fe poboljfhali; je tvoje upanje v’ Boga flabo. Tvoje upanje je upanje tiftih, kteri fo sdaj bres upanja v’ peklu, ker fo prej pre- dersno upali. Tiga ti ne rezhem, de bi obu¬ pal , temuzh de fe is upanje v’ boshjo miloft hiti fpokoriti. Zhe je tvoje shivljenje dobro, ne bodi sato bres ftrahu, ker ne morefh ref- nizhno vediti, zhe li ljubesni ali ferda vre¬ den; ne vefh, zhe bofh ftanoviten. Shivi do¬ bro, bodi ponishen, upaj v’ Boga, bodi fta¬ noviten , in bofh frezhen. David pravi: ,.Slu- shi Gofpoda J" 1 Jiraham, in ve jeli je v' njem j trepetanjem Pf. 2, 11. Sveft bodi Bo¬ gu , in nikdar ne bofh sapufhen. Vedno fe boj savoljo fvoje velike flabolli, redno upaj savoljo nefkonzhne hoshje milolli, Itanovitno shivi pravizhno, in bofh svelizhan. „Hdor fe Cof poda boji, bo mozhen v ’ upanji PA ii 3 , 11, Molitev. Oh ! lilno malo ftrahu boshjiga je v’ me¬ ni ; torej v’grehih shivim, in predersno upam* sbivim , ko bi fodbe, nebef, pekla in vezhno- fti ne bilo. Ako bi prav sapapadel, kako ve- lika frezha je vezhno svelizhanje, kako velika nefrezha je vezhno pogubljenje; hi febe po sapovedih vedno premifhljeval, vedno Boga f’ folsami profil, de naj mojo dufho refhi od grehov, in ji da praviga duha pokore. Mo¬ ja smola isvira is flepe ljubesni do febe in do kvari: ne pomiflim zelo, kako de fim hudo¬ ben, is grefhne flepote nobene nevarnofti ne vidim, hitim v’ nevarnofti, tudi veliki grehi me ne teshe. O Bog! tvoji fvetniki fo ti f’ trepetanjem flushili, jeft bres vfiga ftrabu fla- bo shivim. Daj mi po fvoji veliki milofti sve- lizhaven ftrah; prebodi f’ fvojim ftraham mo¬ jo dufho, de ti fkerbno in svefto flushim. O fveta Julita! fprofi mi od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriftufu pravi ftrah in kerfhanfko upanje, de fe fpokorim, fveto shivim, in do fmerti ftanovilen oftanem. Amen. XVII. dan roshniga zveta* l Sveti Dositej minih. ( Sveti Dositej, kteriga rojftna. deshela fe ne ve, je bil fhe majhen otrok, ko fo mu bili ftarfhi pomerli. Imeniten bogatin ga je k’ fe- bi vseh Ker je bil lep, perpraven, perljuden iu obeten otrok; ga je gofpodar slo lju¬ bil, imel ko fvojiga otroka, in s’ v/im obilno - 52 2 - ofkerbel. Vfak jo Dositeju blagor rekel, ker je nafhel tako dobriga, ufmiljeniga in boga- tiga gofpodarja ; pa on ni bil sato frezhen, ampak nefrezhen, ker je njegov gofpodar le po imenu bil kriftjan, ga ni nizh uzhil, in ga je v’ grosni nevednofti pufhal. Dositej ni nizb vedil, kar vfak rediti more k’ svelizha- nju; vefelo je shivel, v’ dobrotah je plaval, in sa dufho ni nizh fkerbel. Do ofemnajftiga le¬ ta fvoje ftarofti je v’ tej ttrafhni nevednofti in mehkobi shivel; pa fofebna boshja miloft ga je obifkala, kakor bode sdaj rezheno. Is pra¬ sne radovidnofti je gofpodarja fproill , de mu je perpuftil iti v’ Jerusalem. Kader je tje pri- fhel, je po medu in okoli metla sijalafto ho¬ dil, kakor fo navajeni taki, kteri nimajo no- beniga potrebniga opravka. Tudi je fhel na vert Getfemani, kjer je Jesuf kervavi pot po¬ til. Ondi je rifela ftrafhna podoba od pekla: ogleduje jo, in kaj ftrafhniga fe mu sdi; pa ni vedil, kaj bi to bilo ker od pekla nikoli flifhal ni. Neka zhaftitljiva gofpa mu je vfe rasloshila, in potlej rekla: „V’ tifto ftrafh- no vezhno jezho pridejo vli, kteri Gofpodove sapovedi sanizhujejo.“ Mladenizh Dositej, vef preftrafhen od tih prej fhe ne flifhanih ref- niz, je fkerbno vprafhal gofpo: „ljaj mi j e ftoriti, de v’ pekel ne pridem ?“ Gofpa mu je odgovorila : „Zhe hozhefh Tvojo dufho svelizhati; premaguj fvoje hude shelje, polh fe rad, moli pogollo, in po vtih sapovedih shivi.“ Te befede fo bile ognjene pfhize nje- 523 5r govimu fefzu, bersh je sazhel drugo shivlje- a ' nje: dolgo je molil, rad poflufhal od Boga, in vfe delal, kar je fposnal, de je Bogu do- padljivo. Njegovi pofvetni tovarfhi fo ga fva- n rili, po navadi hudobnih mu govorili, in ga 11 fkufhali od dobriga odverniti; pa ni jih po¬ flufhal, in ftanoviten je oftal. 1 s Sveti Dositej ni mogel drusiga mifliti, premifhljevati in delati ko to, kar dufho sve- * lizha, ker je bil fvojiga poprejfhniga shivlje- 1 nja slo shaloften, in vliga dobriga slo sheljen. Svedil je, de bliso Gaze, permorfkiga mefta, je imeniten klofhter, kteriga minihi v’ fofebni fvetofti shive, je Jfhel tje, in c Serida, pogla¬ varja klofhtra, ponishno profil, de naj ga med fvoje vsame. ( Serid ga je bogabojezhimu in modrimu minihu Doroteju srozhil. Ta ga je fkerbno oprafheval, pa Dositej mu ni vedil kaj odgovoriti, ker je bil vef neveden; fleher- nimu vprafhanju je odgovoril: „Ne vem, pa shelim in hozhem fvojo dufho svelizhati. 44 Minihi fo kmalo fposnali njegovo grosno ne¬ vedno!!:, pa tudi njegovo gorezho dobro voljo v’ vfim ubogati, in fo ga per fehi obdershali. Minih Dorotej, kterimu je poglavar t Serid mladenzha Dositeja srozhil, ga je v’ kerfhan- fkih naukih s’ vfo ljubesnjivo poterpeshljivoftjo uzhil, tudi ga modro vodil po pravi poti ker- fhanfke pravizhnolli. V’ sazhetku ga je puftil po fvoji dobri volji shiveti sato, de bi ga fpos¬ nal; dal mu je perpufhenje jefti, delati, moliti, %ati, kolikor je hotel : potlej ga je ljubesnjivo — 524 uzhil po vfih klofhterTkih sapovfedih shiveti, de bi fi s’ mehkobo ali ojftroftjo ne Thkodo- val. Dositej fe je fvoji volji popolnama od¬ povedal, nar man ji rezili ni ftoril po Tvojim poshelenji, temuzh vfe po volji Tvojiga do- briga in modriga uzhenika. Bil je v’ poko- rjenji Tvojiga teleTa preobilno ojfter; pa uzhe- nik, viditi Tlaboft njegoviga teleTa, mu je preojftro pokorjenje prepovedal. Dositej je ko majhen nedolshen otrok bogal, in nje¬ gova popolna pokorThina ga je napravila, de je v’ vfim dobrim mozbno rafte!. Kader ko¬ li je kako napazhno miTel obzhutil, je hitel k’ Tvojimu uzheniku je rasodet, de hi bil od njega poduzhen, ali poTvarjen, ali potro- fhtan po potrebi 5 vfim njegovim naukam je bil pokoren. Tako Tveto je shivel, de je fta- rim miniham bil sgled ToTebne pravizhnofti, ktero je T’ popolno pokorThino doTegel. Slo mlad je umeri v’ letu okoli 53o, in je Thel v’ nebeTa vekomaj vshivati plazhila Tvoje veli¬ ke pokorThine. Nauk. Od pokorfhine. c Sveti Dositej je bil v’ Tvoji mladofti ne¬ veden in Tlab , pa pokorThina ga je osdravila in svelizhala. RcT, velika je bila njegova ne- vednoft v’ poglavitnih reTnizah katolThke vere, tudi je bil mel^kiga slavljenja; pa njegova 1 dufha, sheljna naukov in pravizhnofti, je bi¬ la s’ vtim dobrim hitro napolnjena. Ravno te refnizhne shelje fo v’ njem obrodile pokor- fhino, pokorfhina pa vfe sapovedane dobre dela. Pokorfhina gre Bogu, in bres pokor- fhine ni bogoflushnotli. Salo je Bog, preden je sapovedi osnanil, tako govoril : ,, t Sim Go- fpod tvoj Bog.“ Jeti tim tvoj Gofpod, ti moj hlapez; jeti imam vfo oblati ti napovedovati, ti ojltro dolshnotl me ubogati. Bres pokor- fhine je vfe prašno in nizhemerno. t Samvel pAzhuje: „Bolji je pokorfhina od vjih da- rov.“ I. Kralj i 5 , 22. Ako hozhefh Bogu dopatli, in fvojo du- fho svelizhati; bodi njemu pokoren, tudi fvo- jirn oblaftnikam savoljo »jega. Zhe ti sapo- vedim pokoren; fe vtih grehov varujefh, tu¬ di sazbetik grehov premagujefh, to 1 je, hu¬ de mifli. Zhe ti v’ refnizi Kogu pokoren; ne miflifh, ne govorifh, ne delafb, ne opufhafh po fvojim posbelenji, ampak vfe po volji bo- shji. Zhe /i pokorne dufbe; ti perpraven k’ vtimu dobrimu, rad poflufhafh svelizbavne nauke, fe vdajefb fvarjenju, popravifb vfa- ko smoto, vsbivafh pokoj vetli, ti od Boga in ljudi ljubljen. Ref je, kar David govori: „Blagor jim , kteri po Gofpodovih sapovedih shive.“ Pf. 118, 1. Tvoja pokorfhina naj bo popolnoma, de nizh sapovedaniga ne opuftifh, in nizh pre- povedaniga ne llorifh. Zhe le delafb, kar — 526 — fe tebi poljubi, in ne vfiga, bar Bog sapove; zhe fe le tiftiga varujefh, bar je lahkiga, in ne vtiga hudiga: ni v’ tebi prave poborfhine. Zhe v’ sunanjim delafh po sapovedih, tvoja dufha jim pa ni vdana; ni popolnama po- borfhina. Tvoja pokorfhina naj bo bres vib ga isgovora, bres odloga, bres godernjanja. Delaj dobro, in varuj fe hudiga ne ko per- moran fushnik, temuzh is dobriga ferza, ko dober otrok. Hitra pokorfhina je veliko pla- zhila vredna, godernjalatta pokorfhina je ne¬ vredna. Tvoja pokorfhina naj bo ferzh »a, de nepretlrafheno delafh, kar ti je sapoveda- niga: zhe gledafh na flabe, zhe fe framujefh, zhe fe bojifh sanizhevanja hudobnih; ii flab flushabnik boshji. Tvoja pokorfhina noj bo ftanovitna, de ne pefhafh, in nikdar ne od- tlopifh. Vef zhaf fvojiga shivljenja morefh v’ pokorfhini shiveti; ni dneva, ne ure, de bi fmel tioriti kaj soper sapovedi. Tvoja po¬ korfhina naj bo savoljo Boga , Zhe tvoja po¬ korfhina ni is ljubesni do Boga, ne upaj pl a- zhila. Ravno tako bodi savoljo Boga oblak' nikam pokoren, ker fo boshji nameftniki. De¬ laj po Davidu: „Jeji fe po vfih boshjih s a- ■ povedih ravnam , in vjako krivizhno pot foti- rashim.“ Pf. 118, 128. Daniel je bil sgled prave pokorfhine, ker je raji fvoje shivljenje v’ nevarnoft poftavil, kakor pa de bi bil od flushbe boshje odko¬ pih Sato je bil vershen v’ levnjak ; pa ufrni- Ijeni Bog, kteri fvojih svetlih flushabnikov — 527 — ne sapufti, ga je otel. Dan. 6 . Israelzi v’ pufhavi fo bili podoba famopaflme pokorfhi- ne. Kader jim je bilo sapovedano nad fovra- shnike iti, nifo Kotli; kader jim je pa bilo prepovedano, fo fe vojfkovali, in fo bili ne- frezhni. IV. Mos. 14. Nepokorni ( Savel po¬ meni tike, kteri ubogajo, kolikor fe jim po¬ ljubi, opuke pa, kar jim ne dopade. Kon- zhal je , le kar je bilo nevredniga per fovra- shnikih, vfe drage rezhi je perhranil soper Loshjo sapoved. Isgovarjal fe je, de hozhe vfe to Bogu v’ dar dati; pa ( Samvel mu je rekel: ,.Je le Gojpodu sa shgavne darove mar , in ne veliko bolj sa pokorfhino do nje¬ gove bejede? a I. Kralj. i 5 . Premifli dobro vfe to, de fe pravizhno fodifh; morebiti ne kofh malo pregrefbkov nafhel. Molitev. O Bog! vedno flifhim tvojo fveto voljo osnanovati, in fkufham, kako je maja volja hudobna; vender le po nji rad shivim. Ti li moj Gofpod, jek tvoj hlapez; tebi gre vfa pokorfhina, pa te ne ubogam. Kader me je- sa, lakomnok, nezhikok ali kako drugo po- shelenje fkufha; -bersh odftopim od tvoje fve- te volje, in fvojo korim. Zhe te tudi ubo¬ gam, te le nerad, in le bolj is krahu ko is ljubesni do tebe. Ponishno te profim, pod- versi fvoji fveti volji mojo fpazheno voljo, de ljubim in delam, kar ti ljubifh in sapovefh; I 528 de fovrashim In fe varujem vfiga, kar ti fo- vrashifh in prepovefh. 0 fveti Dositej! ti fi le f’ ponishno pokorfhino velik fvetnik pokal; li bil neveden in flab, pa pokorfhina te je vifoko povsdignila: fprofi mi od Boga enako pokorno voljo, de bom popolnoma, hitro, ferzhno , fianovitno, is ljubesni do Boga vfirn sapovedim pokoren, in de bo tako moji du* fhi vekomaj dobro. Amen. XVIII. dan roshniga zveta, t Sf. Nikander in Marzjan marternikci. c Sveta Nikander ip Marzjan fta bila vojfhaka in oshenjena, kakor pifhe fveti Efrem, ob zhafu neverniga in neufmiljeniga zefarja Dio- klezijana. .Svetiga Nikandra sheni je bilo ime Darija; vfa bogabojezba je bila, moshu je ferzhnofl dajala sa vero umreti, in tudi ona je potlej bila sa vero umorjena. t Svetiga Marzjana shena je bila vfa druga, je bolj lju¬ bila mosha ko Boga, in s’ vfo mozbjo ga je pregovarjala, de naj uboga neverniga zefar- ja. c Sf. Nikander in Marzjan, defiravno fta bila sakonfka, fta bila profta nepotrebnih po- fvetnih fkerbi; defiravno fta bila svefta voj¬ fhaka nevernimu zefarju, fta bila tudi in fhe bolj vojfhaka nebefhkiga. kralja: vedila k* — 529 — po sapovedi Jesufovi dati zefarju, I, je fvojo deshelo sapuftil, in fe prefelil v’ veli- 0 ko melto Marfilijo, kjer je dolii krivizhnih fo- li vrashnikov nafhel. V’ tillim mellu in v’ drff- e sih blishnih ni bilo malo lashnjivih uzhenikov, a kterim nauk fvetiga Avgufhtina od gnade bosh- i- ' je ni dopadel, ker fo bili polni napuha. Uzlii- e li fo lashnjivo, de samore zhlovek is laltne mozhi kaj dobriga sheleti, ali perzbeli bres 1 pomozhi gnade boshje , in de gnada le potlej dokonzha, kar je zhlovek is fvoje niozbi per- i zhel. Ta nauk je lasbnjiv in sapeljir; torej je fveti Profper, vef vnet in ftanoviten v’ zbi- ftih naukih kalolfhke zerkve, dolii in nzheno pifal v’ poduzbenje lashnjivih uzhenikov. Ali ti fe refnizi nifo vdali; po navadi terdovratnih grefhnikov fo fi fhe le hude rezhi soper nje¬ ga ismifhljevali, in ga rasnafhali,, de bi bil od vfih fovrashen. Profper ni maral sa njih krivizhno ismifhljevanje, pa bal fe je sa refni- zo 5 in de bi verni ne bili od njih sapeljani, je fhel v’ Piim k’ papeshu f. Zeleitinu, mu vfe to rasodel, in ga pomozhi profil. s Sveti papesh je bil vefel njegove gorezliofti, in mu je dal fpifano prizhevanje njegove zhille vere od gna¬ de boshje. Njegove fovrashnike tp ni potola- shilo ; vfe svijazhne isgovore fo fi ismifhljeva¬ li , de bi, fe refnizi ne udali. Defiravno je pa fveti Profper veliko fovrashnikov imel, fe jim ni dal premagati, temuzh Bogu je sveft oftal. Kader je bil papesh fveti Leon, pervi figa imena, isvoljen, je fvetiga Profperja v’ Rim — 576 — teboj vsel, de bi ga v’ zerkvenih opravkih pd- magavza imel. t S. Profper je vef zhaf Tvoji* ga shivljenja sa zhaH boshja delal, in v’ letu 465 je fhel is tiga fveta safluslieniga plazliila vshivat. Nauk . Napuh obroduje smote, in jih popraviti brani. t 3veti Profper je bil vef vdan refnizi, kte* ro je od katoljfhke zerkve prejel; do fmerti fe je sa-njo vojfkoval, in fe krivizhnim fov* rasbnikam ni dal nikdar premagati. Kar je on is ljubesni do Boga sa refnizo delal, fo njego¬ vi soperniki soper refnizo is napuha delali. On je imel prizhevanje katoifhke zerkve in dobre 1 veki, uni fo bili od napuha oflepljeni. Refj napuh zhloveka vpijani in sapeljuje, pa tako nevidno in fladko, de ne fposna; is liga pri- jetniga Hrupa isvirajo lahko vfi grehi, kteri fo ravno tako nesnani, ko napuh, is kteriga fo prifhli. Napuh obroduje in isgovarja gre¬ he. Kar je fiari Tobija fvojimu ljubimu finu rekel, je flehernimu rezbeno: ,.Napuha ne pujii v’ Jvojih mi/lih ali befedah gospodari¬ ti, sahaj v' tim je pogubljenje sazhetih ime- lo.“ Tob. 4 , 14 . Vfi grehi lahko isvirajo is napuha, in fe teshko fposnajo; torej fe fkerbno varuj ti ga prefejaniga Hrupa, de nefrezhen ne bofh. Pre- i — 5 7 y — vsetnesh raji verjame febi ko vfim drugim; tu¬ di drugim fizer verjame, pa le kader mu po njegovi flabofti govore. Prevsetnesh meni, de dofti ve, ker je nezhutno sapeljan, hujfhi na¬ puh ko je v’ njem , terdovratnifhi je. t Svoje u- zhenolli in vifokofti, fvojiga saflushenja in dru- siga ismifhljeniga dobriga preprizban, v’ fvo- jo mozb upa, fe na fvojo modroft sanafha, in prav sato sgrefhi loshej ko drugi pot pravize in refnize. Is gerdiga napuha isvirajo krivo- verftva , predersne befede soper sapovedi, ne- pokorfhina, bahanje, sanizhevanje, ozhilanje, terdovratnoft, nepokora, in dofti drusiga hu- diga. David prizhuje od febe : ,,Preden Jim bil ponishen, Jim grefhil; sdaj pa fpolnujem tvoje befede Pf. 118, 27. Modri prizhuje: »Napuh je vfiga greha sazhetih.“ t Sirah 10, 1 i 5 . Ne le grehi, ampak tudi terdovratnoft v’ njih isvira is napuha, ktera ubrani Tvoje smo- te fposnati in popraviti. Prevsetneshu zelo v’ mifel ne pride; „Morde fim fe smolil , nilim prav ftoril.“ Tudi fe ne da preuzhiti, in me¬ ni, de ga blishni is hudiga ferza, is jese, is nevofhljivofti uzhi ali fvari. Kako fe bo tak preuzhil iii poboljfhal ? Hudobne Jude pofne- ma, kteri fo Jesufu djali: ,, 7 Ve rezhemo Uprav, de Ji ^Samarijan , in hudizha irnaj h P" Jan. 8 , 48. Ufmiljeniga uzhenika Jesufa fo ftrafhno preklinjali; vender fo miflili, de prav govore, Gorje zhloveku, kteriga napuh gofpoduje! ii 4 š 7 1 — 578 — Mo l i te v. O Jesuf uzhenik ponishnofti! pred teboj shaloftno fposnam Tvojo hudobijo, Ti, kralj nebef in semlje! ti Te hotel v’ moj nauk glo¬ boko ponishati; jeft flaba ftvar, in vliga hudi- ga poln, Te ponishevanja framujem. Moje pre- vifoke mifli, ofhabne befede, sanizhevanje blish- niga, riepokorfhina soper tebe in oblaftnike, terdovratnoft v’ hudim, in dofti taziga, bi me pazh lahko preprizhalo, de nitim ponishni- ga ferza; pa napuh, is kteriga je vfe to hudo prifhlo, mi je vfe to perkrival. O Gofpod! daj mi po Tvoji veliki milofti fvetlobo fposnati, in mozh popraviti Tvoje smo- te, de jih bom pred teboj fposnaval, in jih popravil, kolikor bo mogozhe. O fvefi Profper, ponishni , pa ferzhni vojfhak soper prevsetne sanizhevavze Jesufove gnade ! fproli mi gnado vfe Tvoje grehe fposnati, Te premagovati, in v’ ponishnofti shiveti, de bom po fmerti od boshje milofti povifhan, Amen. XXVI. dan roshniga zveta, Janes in Pavel brata , mariernika » t Sveta Janes in Pavel, brata, fta v’ Rimu pod nevernim zefarjem Juljanam s a vero Jesufovo — 579 umorjena Lila v’ letu 362 . Zefar Juljan je bil fizer v’ katolfhki veri srejen; pa smo- ten od nevernih fleparjev in od hudizha je fveto Vero sapuftil, in malikovaviz poftal. £ Silno prekanjen je bil ^ in zerkev boshjo je svijazhno preganjal: neufmiljene malikovavze je oblaftni- ke poftavljal, de bi kriftjane satirali, pregle¬ doval je kar koli fo neverniki hudiga in ne- ufmiljeniga kriftjanam delali; velike flushbd jim je obetal , kteri bi fveto katolfhko vero sapuftiln Pa to mu fhe ni bilo sadofti; hude rezhi li je soper nedolshne verne ismifhljeval, de bi bili umorjeni ,• on pa nedolshen pred ljudmi oftal. Tako in fhe drugazhi je zer¬ kev boshjo krivizhno preganjal. t Sf. Janes iri Pavel fta bila tudi od njega umorjena sa vero Jesufovo, pa f’ to svijazho, ker nifta hotla per njem flushitn Popifovanje njune fmerti ni fizer v’ fvoji zhiftofti do naf prifhlo; ven- der je, kar od nju fpifaniga sdaj ifnamO, k’ poduzhenju j in refnizhno fe ve, de fta bila fveta Janes in Pavel she od nekedaj v’ veliki zhafti. Bila fta, pravijo, flushabnika Konfhtan- zije, lizhere Konfhtantina zefarja, ktera jimai je savoljo njune svefte flushbe veliko pre- moshenje sapuftila. Ta dva fveta brata fta f 3 prejetim premoshenjem ubogim slo pomagala.- Zefar Juljan je shelel oba v’ fvojo flttshbo’ vseti is upanja, de bofta v’ njegovi hifhi od flushbe Gofpod Boga odftopila. Pa fpoVožhila fta: „Tvoji flushbi fe odpoveva, keV fi ti °d flushbe Jesufove odftopil.“ Zefarja je tat I 58o ferzhni odgovor slo rasferdil; foldafhkimu o- blafiniku Terenzjanu pifhe, de naj dvema bra- tama fkrivaj fmert napove, ako bi ne hotla malikov moliti. Oblaftnik jima je to napove¬ dal , in defet dni odloga dal preminiti. 4 Sf. Janes in Pavel Ila v’ odlozhenih dneh vfe Tvo¬ je premoshenje ubogim rasdala, in Te perprav- ljala sa Jesufa ferzhno umreti. Defeti dan je Terenzjan v’ njuno hifho fhel, in jima fpet sapovedal, de naj ali malike molita, ali pa bofta umreti mogla. 4 Sveta brata fla ravno v’ molitvi bila, in odgovorita mu: „Perpravljena fva sa Jesufovo vero umreti.“ Ondi v’ laflni hifhi fla po tem fkrivaj umorjena in pa po¬ kopana. To ni fkrito oftalo, ker je nekaj od hudizha obfedenih bilo refhenih na profhnje tih fvetih marternikov. Med timi je bil tudi Terenzjanov fin; savoljo tiga zhudesha fla oba kerfhanfko vero fprejela. Posneje To verni on¬ di , kjer fla bila fveta Janes in Pavel umorjena in pokopana, veliko zerkev fosidali, ktera je do danafhniga dne. Nauk. Greh uzhi svijazhe. Hudobni zefar Juljan je praviga Boga ne- hvaleshno sapuflil, in oftudno malike molil; refnizi Te je odpovedal , in temo fi je isvolil: torej Te ni zhuditi, de je bil svijazhen, in de je zerkev boshjo svito preganjal. 4 Sf. Janes — 581 — in Pavel ha bila vfa nedolshna in mirna, pa neverni zefar je ko svita kazha nad njima sgo- vor obfojenja hitro nafhel. Ne zhudi fe nad tem, tudi verni fo polni svijazjh, ako od Boga s’ greham odkopijo. Slaki zhe zhloveka hude navade gofpodujejo, pot refnize hitro sgrefhi, ker je v’ temi sapopaden. Hudobni, pravi Modri, fo fe motili, sakaj njih hudobija jih je o/lepila.^ Modroki 2 , 21, t Sveto pifmo prizhuje od tiga. Pervi ftar- fhi, v’ nedolshnoki Hvar jeni, fo bili dobriga in ravniga ferza pred greham; pa po njem fo svijazhni pokali, in zelo pred Rogam fe ne¬ umno isgovarjali. Adam je fvojo sheno ob. dolshil, ona pa hudizha; oba ka bila grefh- nika, pa oba ka fe nedolshna delala, in sato ka bila obfojena. Greh feboj pernefe flepo- to, prekanjenok, terdovratnok, in sato fe vfi grefhniki y kteri nimajo zhesnatorne pomozhi fvojih grehov fposnati, po sgledu pervih kar- fhev isgovarjajo. Ahab, Israelfki hudobni kralj, je shelel meko Ramot 4 Sirfkimu kralju s’ voj- fko vseli. Lashnjivi preroki fo mu frezho obe¬ tali ; pa Gofpodov prerok Mihej mu je ne- frezho napovedal, in kralj fe nad njim rasfer- dil. Kralj ga je profil, de naj refnizo govo¬ ri, rekozh: ,,Sarotim te, ne govori mi dru- siga, ko refnizo v ’ Gofpodovim imenu.“ Ta¬ ko je bil preroka sarotil; potlej fe je nad njim rasferdil, in ga ukasal v’ jezho vrezhi, ker *nu je refnizo govoril. III. kralj. 22. Ravno tako delajo flepi grefhniki : raji verjamejo lashnjlvim potepuhom ko Jetufovim nameltnl- kam; shele svediti refnizo, pa njih shelje fo hinavfke, in vfe isgovore fi ismifhljujejo, de bi sapovedim ne bili pokorni. t Sveti evangeli prizhuje v’ veliko krajih, koljko fo fariseji fkerbeli Jesufa is poti fpraviti, pa svijazhno, de bi pred ljuftvam nedolshni oltali. Vli vi- fhi Judje, ko fo vidili zhudeshe Jesufove, fo fe sbrali, in eden drusimu fo djali : ,,/f«/ hozhemo Jioriii, ker ta zhlovek (JesnJ ’) ve¬ like zhudeshe dela?“ Jan. 11, 47 - Govorili fo tako eden drusimu, de bi fi kdo ismiflil, kako bi ga lahko svijazhno umorili. Vfi ti pre¬ kanjeni modrijani fo sa to fkerbeli; pa nobe- nimu ni bleso v’ mifel prifhlo, nobeden ni rekel: „Ta zhlovek velike zhudeshe dela; torej je is Boga, verujmo va-nj.‘< Kaj ti fle¬ pi grefhniki ! Tudi bogabojezhi David je l>il po grehu oflepljen. t S. pifmo popifuje , kako svijazhno je hotel fvoj nezhifti greh perkriti, ker pa ni mogel, je vojvodu Joabu na vojfko pifal, de naj sveftiga Urijata poftavi v’nar ne- varnifhi boj, de bi bil Urija od fovrashni- kov umorjen, on fi pa potlej njegovo sheno vsel, ktero je grefhno ljubil, in pred ljudmi nedolshen oftal. II. kralj. 11. David je po¬ tlej fizer do fmerti v’ ojllri pokori shivel; vender fe ozhilno vidi, kako hitro ga je greh oflepil. Ravno tako je sdaj. Zhe greh gofpodu- je zhloveka, ga oflepi; ne ve, nozhe vedi- ti, ni refnize, ni pravize v’ njem. Dakomnesh — 583 je sa Tvoj dobizhik prezhudno prebriTan in sri- jazhen, pa vTe fvoje krivize isgovarja. Na- puhnjefh je poln Tvoje viTokofti, sanizhevanja blishniga, grenkobe in drusiga hudiga; vli drugi To previToki, nevofhljivi, obrekovarzi, on pa nedolshen in pravizhen. Grefhnik vTe nauke raslaga po Tvojim poshelenji, de bi v’ lashnjivim miru shivel, in bres pezhenja vshi- val , kar grefbno ljubi. Zhudno svijazbni in lashnjivi fo grefhniki. Bliso refnize fo, pa tako svijazhno govore, de vfaziga zhloveka, vfako rezh, delo, okoljfhino in drugo popi- fhejo, de Tvetnika zherniga , in hudizba beli- ga narede. O gadova rodovina! zhe Tebe Tle- parite, ali zhe vam drugi verjamejo; ne bofte boshji pravizi odfbli. Ljubi moji! to je popifano, de v’ fkerbi sbivi, nad Tvojim Terzam zhuj, in vedno pro¬ ti rasTvetljenja. Ako hozheTh krive ftese Tvo¬ jih miTel poravnati, presheni greh, Tovrashi ga, shivi nedalshno; zhe pa is Tlabofli gre- ThiTh, hitro ga odpravi s’ reTnizhno pokoro. Ako puTtiTh greh goTpodovati, te bo oTlepil, in Tlep morebiti pojdeTh v’ vezhnoft. Proti vedno s’ Davidam: „0 Gofpodl rasfvetli mi Cdafhne ) oihi, de v ’ Jmerti ne safpim.'* PT. 12 , 4. Molitev. O Bog ! nesapopadljiva je hudobija mo- jiga Terza; is perviga greha je fizer , pa tu- — 584 — . di is mojih radovoljno ponovljenih djanfkih. Grosna tema me je opadla , ker fim temo lju¬ bil, luzh fovrashil, in per tebi nifim fvetlo- be ifkal. Kader lim bil tako delezh prifhel; fim tvojo pomozh sanizheval, fim bil flep, in fim v’ fvoji f lepo ti vefelo shivel. t Se ni zhuditi, de fim delezh od tvoje fvetlobe in pravize bil hinaviz, svijazhnik, in vfih smot poln. Q Gofpod! odpri mi dufhne ozhi , de v’ fmerti ne safpim; daj mi fvetlobo Tvoje gre¬ he fposnati; daj mi mozh vTe grehe opuftiti, de po tvoji fveti volji shivim. O fveta Janes in Pavel! ko fta Te sa refnizo is ljubesni do Boga smiraj vojfkovala; proGta jo meni od ufmiljeniga Boga, od Ozheta fvetlobe po Je- sufu Kriftufu, de v’ nji in po nji shivim in umerjem. Amen. XXVII, dan roshniga zveta. t Sveii Ladijlav, Ogerfki kralj. t Sveti Ladiflav , fin kralja Belata perviga ti- ga imena, je bil rojen v’ letu io4x. Bil je bogabojezh, pravizhen , ufmiljen, krotak, in vfiga dobriga poln od mladofti ; sato To ga Ogri fvojiga kralja isvolili, in ga neisrezheno ljubili. Kraljeve oblafti ni bil velel; torej fe je branil, in tudi potlej bi Te ji bil rad od- 585 povedal, pa pervaki kraljeflva fo mu ubrani¬ li. V’ Tvojim kraljevanji ni bil le bogabojezh, ampak tudi pravizhen in ferzhen. Slo je Tker- bel sa frezho Tvojih, de bi mirno sbiveli; tu¬ di je Tkerbel, de bi vli oblaftniki kralj eftva pravizhno ravnali. Ob njegovim zhaTu je ne- uTmiljeno ljudftvo na Ogersko priThlo ropal, in kervi prelivat; pa Tveti LadiTlav ga je T’ Terzhno vojTko premagal, in is deshele Tognal. Kader koli To Tovrashniki njegove ljube pod- loshne krivizhno nadleshevali; jih je s’ gore- zho molitvijo in s’ nepremagljivo Terzhnoftjo omogel. Pa ne le sa zhaTno Trezho in sa mir Tvojih, veliko bolj je The sa njih sveli- zhanje Tkerbel; is Tvoje denarnize je obilno dajal, de To zerkve in kloThtre sidali ali po¬ pravljali, in sa drugo, kar je bilo Bogu v’ zhaft. Ker je bil veT po volji boshji; je bil Trezhen, nepremagljiv, ljubljen in zheThen. Velikokrat je v’ vojTkni lili k’ pomozhi Tvojih od Boga zhudeshe Tprofil. Defiravno je bil poln Tkerbi, ki To f’ to viToko oblaftjo Tkle- njene; je vender veliko molil in premifhlje- val, de bi v’ poTvetnih opravkih duThe ne po- sabil, ali v’ duhu ne opeThal, PremiThljeva- nje vezhnih reTniz in dolshnoft je bilo njegov vTakdanji kruh, in ravno od tod je bila vTa mozh njegoviga duha, vTa bogabojezhoft nje¬ gove duThe in vTe dobro. Veliko pomozhni- zo devizo Marijo je Tofebno zhaftil, in Te ji neprenehama perporozhal. Ta Tveli kralj je bil povTod, ToTehno pa v’ zerkvi sgled gore- 586 zhe bogabojezhofti; per ozhitni hoshji flush- bi fo ga zelo f’ fvetlobo obdaniga vidili, v’ prizhevanje njegove snotranje gorezhe ljubesni do Boga. Umeri je leta 1096, in fhel v’ ne- befhko kraljeftvo vshivat veliziga in vezhniga plazhila Tvojih fvetih del. Kader je bil u- merl , je vfe Ogersko kraljeftvo po njem slo shalovalo; flehern je po njem sbaloval, ka¬ kor dober otrok shaluje po fmerti fvojiga do- briga ozheta. Po vlim kraljeftvn fo tri leta v’ shaloftnih oblazhilih po njem ozhitno shalova- li; v’ tih treh letih To bile vfe musike in ve- felize ojftro prepovedane. Ne le v’ tim zhafu fo Ogri po fvojim fvetim kralji shalovali, tu¬ di potlej ga nifo mogli posabiti; verhi tiga bo njegov zhaftili fpomin v’ zerkvi do konza fve- ta, in on bo v’ bosbji zhafti vekomaj. Bil je v’ zerkvi, ki jo je fam bil fosidal, v’ branifhi Varadinu zhaftito jmkopan, kakor li je fam bil isvolil. Veliko flepih, kruljevih in druga- zhi bolnih je na njegovim pokopalifhi sdrav- je dofeglo , kar je njegovo fofebno fvetoft fhe bolj rasglafovalo. Nauk. Kaj in saka j prem ijiiljevati. ( Sveti kralj Ladiflav je dofti pofvetnih fker- bi imel, vender je veliko premifhljeval in mo¬ lil; prav sato je rad premifhljeval in molil, de bi savoljo prevelizih fkerbi na dufhi ne — 58 7 — opefhal, temuzh vfe pravizhno in bogaboje- zhe delal. Ljubi kritljan! pofnemaj tiga bo- gabojezhiga kralja, in delaj kar ti bo sdaj od premifhljevanja rezheno. Premifhljevanje je notranja molitev, isvir vfiga dobriga in duhovna mozh kerfhanfke du- fhe. Premifhljevanje vezhnih refniz te uzhi fposnavati prasnoto fveta in vrednoti fvoje du- fhe; te ne uzhi le fposnavati fhkodljivoft gre- fhniga vefelja in vfih grehov, temuzh tudi mozh ti daje fe vfiga hudiga varovati, ker tvojo dufho vnema, P fvetim ognjem napol- nuje, in perpravno dela po volji boshji shive- ti. Bres premifhljevanja fi enak zhloveku, kteriga shelodez shivesha ne obdershi. Vfe mo- zhi tvoje dufhe bodo opefhale, ako ne pre- mifhljujefh. David prizhuje od Cehe. „ Mo¬ je jerze fe je v' meni vnelo , in v ’ mojim pre- mifi/iljevanji fe je ogenj vshgal.“ Pf. 38, 4. Delaj po Davidu, in bofh frezhen. Premifhljuj boshje lallnolli, fofebno pa fvetoft, vfigamogozhnoll, pravizo, milotl, vfi- gavednoll; premifhljuj neisrezheno ljubesen in Ijritko terpljenje Jesufovo, tudi njegove fvete nauke in sglede; premifhljuj vrednoti in neu- merjozhotl fvoje edine dufhe ; premifhljuj fvo¬ je flabotli, dolshnotli, perloshnotli, tudi kaj te po fmerti zhaka, pravizhna fodba, lepe ne- befa ali Ilrafhni pekel. Te in druge refriize prav fkerbno premifhljuj, in le sanefi fe, de tvoje premifhljevanje ne bo bres prida. Hu- dizh, tvoj in vfih fovrashnik, fi bo slo persa- 588 — deval te od premifhljevanja odverniti; pa ni¬ kar ga ne poflufhaj. Pogoko premifhljuj, in ne isgovarjaj fe, de nimafh zhafa, de Jmafh doki del in fkerbi. Pravifh, de ni¬ mafh zhafa: pa obrazhaj v’ to vfaj tifti zhaf, kteriga malopridno sapravljafh; prav sato, ker imafh doki fkerbi, premifhljuj vezhne refnize, de te nadleshne fkerbi ne bodo vto- pile v’ fmertno dufhno lenobo. Le ubogaj, in bofh vidil prid perporozheniga premifhlje- vanja. Zhe ravno v’ sazhetku nimafh obzhut- niga vefelja, in na febi poboljfhanja ne vi- difh; ne odkopi od premifhljevanja, in bofh nad feboj boshjo milok zhutil. Pravifh : „Ne vem kaj premifhljevati.“ Zhuden je ta tvoj isgovor! Kaj fi od mladiga v’ pufhavi srejen? Ne, temuzh smiraj per krikjanih. 4 Sej vedno flifhifh Jesufove nauke; te premifhljuj, in ti bo sadoki. Nobene fofebne uzhenofti ni v’ tem treba; imej le dobro voljo, bofh she re¬ dil premifhljevati, in to bo tvoji dufhi velL ko pomagalo. t She enkrat ti premifhljevanje perporo- zhim, ker ti bo to neisrezheno veliko dobriga perneflo. Premifhljevanje daje tvoji molitvi veliko mozh, bres njega bo flaba; preshene dufhno temoto, daje fposnanje grehov, pre¬ maguje mefeno ljubesen, kashe nevarnok sa- peljivih fkufhnjav, in kako jih premagovati; daje ferzhnok, modrok, vefelje in vfe k’ sve- lizhanju potrebne perpomozhke. Vfe pridi¬ ge in vfi nauki ti bodo mersli in neumevni, — 5Sg — ako ne premiThljujeTh; ti bodo ko senofovo serno, ktero nima ne duha, ne mozhi, ako ni sdrobljeno. Bres premiThljevanja vezhnih reTniz, Tvojih flaboft in dolshnoft li enak pi~ janimu berazhu, ki Tvoje velike revThine ne Tposna; zhe ] 3 a premiThljujeTh , boTh Tpregle- dal, Te ponisheval, in is globozhine v’ Go- Tpoda vpil, de naj ti pomaga, in boTh od nje¬ ga pomozh prejel. David prizhuje ravno to od Tebe: „Jim v ’ fvojim premijhljevanji shalojten in vej' prejtraf/ien; pa hozhem n’ Boga klizati, in on mi bo pomagal PT. 54. 3. 17 . O kerThanTka duTha! ne versi tih naukov sa Tvoj herbetj temuzh ubogaj, in boTh Trezhna. Al o l i t e v. Ozbe nebeThki! sdaj Tposnam, sakaj mi rasodete reTnize in lepi nauki malo pomaga¬ jo. Zhe mi je od tvoje beTede tudi kaj obalo v’ Tpominu, je vender ferze bilo merslo in ne- zhutno, ker nilim premiThljeval. Ti, Ozhe Tvetlobe! Ji v’ moje Terze dajal veTelje do do- briga, moja revThina me je Tkerbela, Jim shelel in tudi perzhenjal drugazhi shiveti; pa vTe to je uTahnilo, ker ni imelo mokrote pre- miThljevanja. Moje hude shelje imajo veliko mozh; vli Tovrashniki me lahko premagujejo, ker nozhem premiThljevati, kaj lim ti dol- shen, kako me ljubiTh, koliko je moja duTha vredna, in kaj me zhaka po Tmerli. Koliko — 5go — drasiga zhafa sapravljam v' nepotrebnih opraV- Itih, v’ prašnim govorjenji, v’ igrah $ v’ dru¬ gih nizhemernoftih; vender fe isgovarjam: „l\e morem premifhljevati.“ Oh! slo me pezhe moja dosdanja lenoba, hozhem fe poboljfha- ti, in fkerbeti sa Tvojo edino dufho. O fveti kralj Ladiflav! ti fi mogel sa veliko Ogersko kraljeftvo fkerbeti, in tvoje potrebne fkerbi To bile veliko vezhi od mojih, vender fi po- gofto premifhljeval in molil; jcft pa tako ma¬ lo: po tvojim sgledu hozhem v’ prihodno tudi jeft delati, de fe moja dufha .vname, Bogu flushi, in vezhno frezho sadohi. Amen. XXVIII. dan roshniga zveta. t Sveti Juljan pnjhcnmik. t Sveti Juljan, kteriga rojftna desliela Te ne ve, je bil srejen bres vliga praviga poduzhe- nja; pa f’ pomozhjo gnade boshje je velik fvetnik podal. Bil je fushnik neverniga go- fpodarja v’ Eljopoluna gori Libanu; per njem je shivel bres vfe vere, href vfiga ftrahu, ka¬ kor ga je flaba natora uzhila. Bog mu je is fofebne nesaflushene milofti dal kerfhanfko vero fposnati. Pokoren je bil boshjimu pokli- au, in fveto je shivel v’ fveti katolfhki veri. — Sg 1 — Neverni gofpodar je Juljana savoljo fprejete katolfhke vere in savoljo njegoviga fvetiga shivljenja fovrashil, sanizheval in lirah oval; pa Juljan je vfe to voljno preterpel, in v’ do¬ brim llanoviten obal. Njegov pofpodar je bmalo umeri, in po navadi lifle deshele je bil Juljan sdaj od fusbnofti proft. Dobri Jul¬ jan je bersb fhel v’ pufhavo, de bi Bogu sve¬ tlo flushil. Ondi, odlozhen od fhumezhiga fveta, je slo bogabojezhe shivel, ker je Boga is vliga ferza ljubil. t Svoje pretezbeno flabo sbivljenje je neprenebama obshaloval, fe smi- raj ojltro pokoril, vedno v’ poboslinofti ra- ftel, Vender zhedalje ponishnifhi bil. 4 Sveti Efrem ozbak , prizha njegoviga fvetiga sbi- vljenja, pifhe tako le od njega: „Juljan je mene, in jeli lim njega pogollo obifkoval, in nikoli fe nilim samogel prezhuditi, de je en, prej fkoraj devji zhlovek, potlej tolikanj rasfvetljen bil v’ bosbjih rezheh. „Hvalil fim Boga, ki vfaziga uflifhi, ako je ponishno pro- fhen. £< 4 Sveli Juljan je bil v’ fvoji revni famotni hifhizi smiraj v’ delu in v’ molitvi ; kader je fveti Efrem ali kak drug pufhavnik k’ njemu prifhel, je le od boshjiga poflufhal ali go¬ voril. Nikdar ni mogel fvojih grehov posa- biti; is neisrezhene notranje britkofti in pe- zhenja je tako ferzhno sdiboval, in milo jo¬ kal, de fo memo gredosbi bili omezheni. in fo tudi fvoje grebe obshalovali. 4 Sveti Efrem pifhe fpet tako le od njega: „Juljan je bil poln duha pokore in ponishnofti, sato je bil v’ dobrim ftanoviten, in fe ni dal od nobene fkufhnjave premagati; vfe fvoje opravke je po boshjim Duhu delal. Eniga dne Um k’ njemu fhel, in Um ene njegovih bukev v’ roke vsel; pa Um jih vfe omadeshevane nafhel. i Marije, angeljev, apokeijnov, marternikov in vlih fvetnikov boshjo zbali viditi in vshi- vati 5 de ti bo neisrezheno in vezhno hudo v 5 gerdi drushbi prekletih hudizhev in obfoje- nih dufh v’ krafhnih holezhinah biti , kjer nobeniga ohlajenja in nobeniga upanja nikdar ne bo. Zhe premifhljujefli Jesufove nauke ali fvoje flaboki: premifhljuj jih, kakor jih bofh v’ nevarni belesni fposnal. V’ premifhljevanji rasodetih refnlz, fvo- jih dolshnoll in flaboli ne bc-fh mogel 'neob- zliuten biti; dufha fe bo vnela, shalovala, fkerbela, in ifkala perpomozhkov Bogu do- pafti. Sahvali ufmiljeniga Boga sa vfe to, po- nishno ga profi, de bi samogel po njegovi fveti volji shiveti, in terdno fkleni vfih gre¬ hov in hudih perloshnolt fe varovati. Ni ti sa- dofti le mlazhno obljubiti: „ t Se hozhem gre¬ ha varovati, fveto shiveti, Bogu flushiti;“ te- muzh terdno morefh obljubiti tike flaboki, fkufhnjave in perloshnoki opukiti, ktere te nar loshej omagujejo , in tike dobre dela de¬ lati , ktere fo ti teshji in potrebnifhi. Vfe to je flie premalo, P pomozhjo gnade terdno ob¬ ljubi, kakor ti bo sdaj rezheno: „0 moj Bog! pred teboj terdno obljubim, de ne bom nik¬ dar fvoje vfakdanje molitve opukil. Kader me 38 * — 5g6 — Lo moj fofed, moj sopernik f’ hudimi befe- dami shalil; obljubim molzhati, ali prijasno mu odgovoriti. Kader me bo ta ali uni to- varfh The vabil v’ huelo perloshnoft; ga ho- zhem pofvariti , in obljubim fe mu nikdar ne vdati. Kader me nezhjllo poshelenje fkufha; hozhem premifhljevati globoke rane Jesufove, nebefa, pekel, in kar mi pomagati samore, in terdno obljubim is ljubesni do Jesufa nik¬ dar. drashiti fvojiga poshelenja.“ Tako oblju¬ bi terdno v’ vlim f’ pomozbjo gnade, in fpol- nuj ferzhno, kar li obljubil. Pogollo in gore- zhe proli ufmiljeniga Jesufa, de naj li f’ fvo- jo gnado pomaga; bodi mu sveft, in bofh premagaviz. Kader koli bo fkufhnjava zbes te prifhla: ne posabi Boga ali fvojiga ftorjeni- ga fklepa, ferzhno fe sa dufho voj f kuj ; s’ Loshjo pomozbjo bosh premagal, in zhedalje loshej premagoval. t Sbe nektere nauke ti pervofhim. Zb e le tvoja dufha v’ premifhljevanji vname, sahvali Boga, ker je on sazhetnik vliga dobriga. Zhe fe po premifhljevanji boljiga ne zhutifh : po- nisbaj fe, ker li morebiti fvoje merslote fam kriv, ali pa Bog hozhe, de zhutifh tesho fvo¬ je flabofti, ker li fhe premalo ponishen; po- nishuj fe pred njim, premifli, v’ zbim fi kriv, de popravifh, /-in nikar sato premifhljevanja ne opulli. Zhe je tvoja dufha ravno slo vne¬ ta, preteshkih nesapovedanih rezhi ne obe¬ taj , temuzb kar ti Bog in zerkev sapovefta. Zhe hozhefh kaj lahkiga nesapovedaniga ob- — 5 97 — ljubiti, prav borifh , in sveb bodi. Nagli go* rezhobi ne verjemi prevezh, morebiti bo hitro opefhala; sato fe bres fveta fvojiga navadniga fpovednika ne fmefh oblagati s’ butaro, ktere bleso ne bofh nofiti samogel. Smiraj zhuj nad feboj, de bi svetlo dopolnoval, kar li Bogu obljubil. Zhe is flabpfti grefhifh, po- nishuj fe, pa ne obupaj; premifli, kaj je hu¬ di zhu prodor dalo v’ tvoje ferze , de fe potlej tiga fkerbneje varujefh. Po vfakiin padzu to bori, fhtrafuj fe savoljo grefhne nesvellobe; le tako delaj ftanovitno, in bofh boshjo milob nad feboj zhutil. Kar je tukaj od premifhlje- vanja sapifaniga, delaj tudi pred in po fpo- redi; zhe ubogafh, blagor ti ho. M o l i t e v. O moj Bog! fafri fim kriv, zhe v’ poman- kanji vfiga dohriga konez vsamem. Ti b do¬ brotljivo obljubil vfako dobro molitev uflifha- ti, pa moje ferze je merslo, in enako mersle fo moje molitve bile; ravno savoljo te merslo- te nifo bile uflifhane, in jeb fim bil rado- voljno ubog. Moja merslota je od tod, ker nitim hotel rasodetih refniz premifhljevati; ker jih nitim premifhljeval, fim premalo tvojo fve- to voljo fposnal, in nesveilo fpolnoval. Tudi lepe pridige in branje fvetih bukev je v’ me¬ ni bilo bres fadu; pa nitim revfhine fvoje du- fhe vidil, fim bil fam febi nesnan, budiga poln, dohriga prašen, ker nitim premifhlje- - 5 9 8 val. O Gofpod! obljubim fvojo fhkodljivo le¬ nobo premagati, in kolikor mi bo mogozhe, pogofto premifhljevati, kar k’ svelizhanju po¬ trebujem, de ne bom ko fuha in mersla sem- lja dobrih del nerodoviten. O fveti Juljan! ti ll s’ vednim premifhljevanjem dar molitve, fols in vliga dobriga dofegel, fprofi tudi meni od ufmiljeniga Boga po Jesufu Kriftufu to gna- do, de fe moja dufha vname, gorezha oftane, in Bogu ftanovitno flushi. Amen. XXIX. dan roshniga zveta* Sveti Peter apojiel. 4 Sveti Peter, veliki apollel in poglavar vfe Jesufove zerkve, je bil rojen v’Betfajdi, majh¬ nim medu na Galilejfkim per jeseru Genesa- retu. Bilo je njemu ime c Simon, njegovimu bratu Andrej, in obeh ozhetu Jona ali Janes. Bili fo ribzhi, in P tem pofhtenim delam fo fe pravizhno shivili. Andrej je nar pervi Je- sufa fpofnal. Vef vefel te velike frezlie je hi¬ tel fvojimu dobrimu bratu t Simonu to pove¬ dat, in ga je peljal k’ Jesufu, kteri ga je lju- besnjivo fprejel, in mu rekel: „Ti fi t Simon, lin Jonov 3 imenovan bofh Zefa, (kar je pre¬ bavljeno po latinfko Peter, in po flovenfko fkala ali fkalar. )“ Jesuf je she takrat omenil — 5gg — Petra poftaviti pervi kamen, na kteriga ko Tvo¬ jo zerkev sidal, kakor je Tam potlej govoril. Peter in Andrej fta bila tiki dan per Jesufu, potlej fta fhla domu, vender ga pogofto hodi¬ la poflufhat. Zhes majhen zhaf fta vfe sapufti- la, in sa Jesufam fhla, ker fta na njegovo vli- gamogozhno befedo neisrezheno veliko rib sa- jela. Jesuf je Petru Tkasoval fofebno ljube- sen. Kader je is v/ih uzhenzov dvanajftere apoftelne isvolil, je bil Peter nar pervi; tudi v’ fvetim evangelji, v’ djanji apoftelnov, v’ bukvah fvetih ozhakov je Peter vfelej pervi ime¬ novan. Bil je smirej poln shive vere in' go- rezhe ljubesni do Jesufa ; sato je refnizhno prizhal: „Ti /i Kriftuf, t Sin shiviga Boga.“ Jesuf mu je odgovoril: „Ti fi Peter (fkala), in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev, ktere peldenfke vrata ne bodo premogle. Tebi bom dal kljuzhe , v’ nebefhko kraljeftvo; kar koli bofh na semlji savesal, bo v’ nebelih savesa- no, in kar koli bofh na semlji rasvesal, bo v’ nebefih rasvesano.“ Takrat je Jesuf f. Petra namenil poglavarja vfe zerkve, kar vli katolfh- ki verni fposnajo ; kdor pa tiga ne fposna, ni. v’ katolfhki zerkvi. Jesuf je Petra smiraj fo¬ febno ljubil. Sato ga je hotel imeti prizho fvojiga zhudniga fpremenjenja na gori; rav¬ no tako v’ vertu Getfemanu, ko je kervavi pot potil. Peter je fizer slo ljubil Jesufa; pa prevezh fe je sanafhal na fvojo mozh, kte- ra kres ponishnofti ni ftanovitna. Zhlovekova volja bres podpore ali ftebra ponishnofti pa- Goo de; kdor hozhe v’ dobrim ftanoviten biti, naj bo v’ ponishnofti terdno vkoreninjen. Jesuf je po sadnji vezherji Tvojim uzhenzam rekel: „Vi vti Te bofte nozoj nad menoj pohujfhali.“ Peter je bil fkoraj rasshaljen od tih Jesufo- vib befedi, ker ga je slo ljubil; sato mu je preupno odgovoril: „Ko bi Te ravno vfi nad teboj pohujfhali, jeft Te ne bom. t{ Kader To Jesufovi fovrashniki v’ vert prifbli ga lovit, ga je Peter is obljubljene sveftobe hotel s’ me- zliem braniti; pa knialo potlej ga je is fla- bofti v’ Kajfaitovi bifhi satajil. Peter je Jesu- Ta s’ mezhem soper njegovo voljo branil ; po¬ tlej ga je is flabofti satajil, ko je bil dolshen raji umreti, ko ga satajiti. Pa to mu je bilo v’ nauk, ponishniThi je bil, in vedno je milo jokal, ravno sato mu Jesuf njegove flabofti nikdar ni ozhital. Kader je bil fveti Peter s’ drusimi apo- ftelni f. Duha prejel, je Jesufa ozhitno in ferzhno osnanoval, velike zhudeshe delal, ve¬ liko Judov in nevernikov fpreobernil. Toli¬ ke zhudeshe je v’ Gospodovim imenu delal, de fo bolnike na zefte notili, in jih na lesbi- fha pokladali, de bi jih ob njegovim prihodu vfaj njegova fenza obfhla , in bi bili od fvojih bolesen refheni. Med njegovimi zhudeshi fo ti le nar imenitnifhi: per Jerusalemfkim tem¬ pelj nu je v’ imenu Jesufovim osdravil zhlove- ka, ko je bil hrom od rojftva, vprizho ve¬ liko ljudi; bogabojezho mertvo vdovo Tabito je obudil; Eneja, kteri je ofemlet v’ poftelji bolan leshal, je osdravil, Ananijata in njego¬ vo sheno Sapiro je s’ naglo fmertjo pofhtra- fal, savoljo njune laslmjive hinavfhine. 4 Sve- tiga Petra ferzhnoft je bila nepremakljiva, povfod je ferzhno osnanoval Jesufa. Ojftro fo mu sapovedali, de naj od njega ne govori, fo ga tepli, in drugazhi ftrahovali pa vfe je vefelo terpel savoljo prefvetiga imena Jesufa. Kader je hudo preganjanje v’ Jerusalemu so¬ pel* verne vftalo , in fo fvetiga 4 Shtefana umo¬ rili, je fveti Peter ferzhni poglavar zerkve s’ drusimi apoftelni v’ meflu oftal, ker je shelel sa Jesufa umreti. Ko je bila she vfa Judov- fka deshela polna Jesufoviga imena, je fveti Peter v’ veliko mefto Anitohijo fhel, ondi ve¬ liko Judov in nevernikov fpreobernil, in jih vodil po evangeljfkih naukih. Tudi po dru- sih deshelah je Jesufa ferzhno osnanoval, fpre- obernjene kerfheval, in Jesufovo kraljeftvo rasfhirjal. To mu fhe ni bilo sadofti, fhel je tudi v’ Rim Jesufu dufh perdobivat. Prav, de je pervi Jesufov nameftnik fhel v’ pogla¬ vitno metlo Rimfkiga zefartlva ga osnanovat, de hi bilo tudi poglavitno mefto vtiga ker- fhanftva. Veliko Rimljanov je bilo po fvetim Petru fpreobernjenih, ker je neutrudama in ferzhno osnanoval Jesufa. Pred veliko nozh- jo v’ letu 44 je is Rima v' Jerusalem fhel, kjer ga je kralj Herod Agripa v’jezho vergel; pa po angelji je bil refhen. Is Judeje je fpet fhel v’ Rim fpreobernjenih uterdovat, in drusih perdobivat s’ mresho boshje befede. Is Plima 602 je pervi lili; pola fvetih naukov pifal fpreo- bcrnjenim raskropljenim v’ Pontu, Galazii, Kapadozii, Asii in Bitinji. Njegova gorezha ljubesen do Jesufa ga ni v’ miru pudila. To¬ rej fe je v’ Jerusalem vernil in ondi s’ drusi- mi ap odel ni sbor imel v’ pokoj fpreobernje- nih nevernikov. Is Jerusalema je fhel v’ An¬ tiohijo fpreobernjenih obifkat. Pa defiravno je ondi filrao veliko delal sa svelizhanje dufh, ni mogel Tvojih ljubih Rimljanov nikdar posa- biti; je torej v’ tretje fhel v’ Rim novinzov v’ veri uterdovat. Is Plima je drugi lid fpreo- bernjenim v’ Pontu in v’ blishnih deshelah pi¬ fal,. v’ kterim jih lepo opominja, de, naj v’ naukih apoftelnov danovitni odanejo. Tidi zhaf je gofpodoval neufmiljeni zefar Neron. Ta je bil fovrashnik vliga dobriga, ker v’ sa- dershanji ni bil zhloveku - podoben. Ne le fveli Peter, tudi fveti Pavel je takrat v’ Piimu bil, in oba Ita bila v’ jezho versliena , kjer, pravijo, fta devet mefzov bila. Defiravno da v’ jezhi bila, le vender ni fta jenjala Jesufa osnanovati, zhudeshev delati, in ljudi fpreo- brazhati. Zefar Neron je fhel v’ Ahajo, in medni obladnik je menil mu udrezhi, ako ta dva apodelna v’ frnert obfodi. Oba da bila umorjena devet in dvajfeti dan mefza roshni- ga zveta v’ letu 66 ali 67 po Jesufovim rojdvu. c Sveti Peter je bil peljan k’ fmerti zhes reko Tibro, krishan na grizhku Janikolu s’ glavo navdol, in v’ Vatikanu pokopan. Ondi je fve¬ li Anaklet, she preden je papesh bil, majhno — 6o3 — kapelizo pod semljo naredil; potlej je pervi verni zefar Konfhtantin v’ letu 324 zhahito zerkev fosidal, ktera, posneje od vezh pape- sliev prenarejena in popravljena, nima enake po vlim kerfhanftvu. Nauk. Nekteri nauki is njegoviga shivljenja. t Sveti Peter, prej ribizh, revesh in ne- uzhen, potlej pervi nameltnik Jesufov, uzhi, de je blagor zhloveku, kteriga boshja milofi: obifhe. Njemu fe je sgodilo, kar fveto pifmo govori: .Ji o g polrebniga is praha vsdigne , in ubosiga is blata islezhe , de med pogla¬ varji Jedi, in zhajiitljivi Jedesh dobi." I. kralj. 2 . 8. Le gnada zhloveka povifhuje, vfa druga vifokoft je prah in blato. t S. Peter je tudi po ufmiljenim boshjim poklizu in po prejetim fvetim Duhu pred fvetam revesh bil, pa per Bogu je bil velik; tudi je bil velik v’ ferzu vernih, kteri fo ga verovali perviga oh- laltnika vfe zerkve. Od hudobnih je bil sani- zhevan, ftrahovan in krishan; pa ravno to ga je frezhniga ftorilo. O krifljan! tudi ti li od Boga ufmiljeno povifhan; ne bodi tej ve¬ liki milolli nehvaleshen: med boshje otroke li poltavljen, shivi fveto, de bofh med bosh¬ je fvelnike prifhel. Tebi in vlim rezhe fve- li Pavel: opominjam , de gnade boshje ne prejmete saJtonj. u II. Kor. 6. 1 . — 6o4 — ftjanam ......... 195 XXVIII. dani .Sveti Polijon marternik. — Od vftajenje mertvih . ..201 XXIX. dan. .Sveti Peter marternik. — .Slabi sanizhujejo dobre, vender ne vfelej , . 208 XXX. dan. .Sveta Katarina .Sijenzhanka de- viza. — .Spoved je velik perpomozhik k’ svelizhanju.2i5 Veliki traven. I. dan, ,Sf, Filip in Jakop apoftelna. Nauk Od fposnanja Jesufoviga.222 II. dan. .Sveti Atanasi, fhkof in zerkveni u- zhenik. — .Se perpravljati k’ binkufhtnim prasnikam ..229 III. dan. Soajdenje fvetiga krisha. — Od fpo- fhtovanja f. krisha. 235 IV. dan. .S. Florjan in tovarfhi, marterniki. Od zhafniga in vezhniga ognja . .241 .Stran. V. dan. .Sveta Monika, vdova. — Is njeniga shivljenja.. 246 VI. dan. .Sveti Janes Damafhzhan.— Molitev terdovratniga grefhnika je lashnjiva , . 253 VII. dan. .Sveti .Staniflav fhkof, marternik. — Molitev je mozhna ..... 260 VIII. dan. .Sveti Hilari fhkof. — Ne posabiti befede boshje ........ 267 IX. dan. .Sveti Gregori Nazjanzhan, fhkof in zerkveni ulhenik. Nauk. Bres vojfko* vanja ne pride nihzhe v’ nebela . . . 272 X. dan. .Sveti Isidor kmet. — Od vfakdanji- ga telefniga dela.. 280 XI. dan. .Sveti Antonin fhkof. — Kaj je bo¬ lje ali flabji, bogatlvo ali ubofhtvo ? . 286 XII. dan. .Sf. Nerej in Ahilej marternika, Do- mitila in tovarfhize devize, marternize.— Ne prenaglo ali flepo fe v’ sakon savesati 2g5 XIII. dan. ( Sveti Pafcomi pufhavnik. — .Sve¬ ti Duh uzhi pravo pot v’ nebefa . . 298 XIV. dan. .Sveti Bonifazi marternik. — .Spo- snanje in fpreobernjenje je le od gnade fvetiga Duha ........ 3o6 XV. dan. .Sf. Peter, Andrej in Pavel marter- niki, in Dionisija deviza , marterniza. — Kaj delati pred fkufhnjavo, v’ fkufhnja- vi in po fkufhnjavi.3 i 4 XVI. dan; .Sveti Janes Nepomuzhan mafhnik, marternik. Od molzhanja in govorjenja . 321 XVII. dan, .Sveti Pafkal Bajlon, pafcir. — Is njegoviga shivljenja.^27 XVIII. dan. .Sveti Teodot ofhtir, marternik. — Ofhtirfka flusliba je nevarna. Kako- fhni morejo biti ofhtirji*? .... 532 v .Stran. XIX. dan. .Sveti Ivon fajmafhter, befednik ubogih. — S’ dobrimi deli fe perpravljati v’ vezhnolt.3,jo XX. dan. .Sveti Bernardin .Sijenzhan. — Sa- kaj befeda boshja ne rodi fadu? . . . 346 XXI. dan. .Sveti Felikf kapuzinar_Nekteri nauki od prave bogoflushnofti . . . 353 XXII. dan. .Sveta Afzelina deviza. — Od fkri- vniga napeljevanje v’ nezhiftoft . . . 359 XXIII. dan. .Sveta Julita deviza, marterniza. — Od perfiljenih grefhnih perloshnofi . 366 XXIV. dan. .SI. Dottazjan in Rogazjan bra¬ ta , marternika. .— Od ftrahu in file . . 372 XXV. dan- .Sveti Urban papesh, marternik. — Od dobriga in flabiga konza ali namena 377 XXVI. dan. .Sveti Filip Neri. — Ljubesen je delavna) ..383 XXVII. dan. .Sveta Marija Magdalena Pazi. — Od pogoftniga obhajila .... 3go XXVIII. dan. .Sveti Juli marternik. — Ne pomagati, ne pervoliti v’ greh . . . 396 XXIX. dan. ,Sf. Makfim in Ziril otrok, mar¬ ternika. — Od predersniga upanja . . 401 XXX. dan. .Sveti Ferdinand , .Shpanfki kralj — Bogabojezholt bogatinov in vojfhakov je nar prijetnifhi ....... 408 XXXI. dan. .Sveti Kanzjan in tovarfhi mar- niki. — Od flabe ljubesni do Tebe . . 4i3 Roshni zvet. I. dan. .Sveti Rupert minih. Nauk. Bogu flushiti je dolshno in velelo .... 420 VI .Stran, II. dan. ,Sf. .Sankt, Matur, Blandina, Potin in drugi marterniki v’ Lijonu — Bog da¬ je is sgoli milofti fvojo gnado . . . 425 IH. dan. .Sveta Klotilda kraljiza. — Zhlovek je flab, ako nima pomozhi gnade . . 433 IV. dan. .Sveti Kvirin fhkof, marternik. — S’ gnado bosbjo je vfe mogozhe . . 43 g V. dan. .Sveti Bonifazi fhhof, uzhenik Nem- zov, marternik. — Grehi kriftjanov fo huji od grehov nevernikov , 445 VI. dan. .Sveti Norbert fhkof. — Ni prav shiveti, kakor ljudje fploh shivč • . . 45 i VII. dan. .Sveti Bonifazi fhkof, uzhenik Ru¬ fov, marternik. — ,Se perpravljati fre- zhno umreti.457 VIII. dan. .Sveti Medard fhkof. — Po sgledu ufmiljeniga Boga vfe ljudi ljubiti . . . 464 IX. dan. .Sf. Primash in Felizjan brata, mar- ternika. Nauk. Po Jesufu mifliti, govori¬ ti , delati..470 X. dan. .Sveta Margareta kraljiza. —■ Is nje- niga shivijenja.476 XI. dan. .Sveti Barnaba apoftel, — Od fveto- fti pervih kriftjanov.482 XII. dan. .Sveti Gviljelm fhkof. — Preganja¬ nje voljno terpeti.. 489 XIII. dan. .Sveti Anton Padovan. — Od zhud- nih poflufhavzov boshje befede . . . 494 XIV. dan. .Sveti Basili fhkof, zerkvani uzhe¬ nik.— Pravizhno shiveti, nobeniga fe bati 5o2 XV. dan. .Sveti Vid marternik, — Nehva- lesjjnoft je oftudna, pa navadna pregreha 5 og XVI. dan .Sveta Julita in nje fin Zir, mar- ternika. — Tudi pravizhni fe morejo bati 5 i 5 XVII. dan. .Sveti Dositej minih. — Od po- korfhine. 521 VII .Stran, XVIII. dan. ,Sf. Nikander in Marzjan m ar¬ nika. — 'Voljo boshjo v’ vlirn fpolnovati 528 XIX. dan. ^veta Juljana deviza. — Od fofe- bnih darov vredniga obhajila. . . . 534 XX. dani .Sf, Gervasi in Protasi marternika.- — Od refnizhne volje fvojo dufho sveli- zhati.54! XXI. dan, .Sveti Alojsi Gonzaga, — Nekaj naukov is njegoviga shivljenja . * . 546 XXII. dan, .Sveti Pavlin fhkof. — Od neved- nofli kerfhanfkih dolshnoK . , 556 XXIII, dan. .Sveti Alban marternik. — Od dobriga sgleda.563 XXIV. dan. Rojflvo fvetiga Janesa kerfinika. — Od prave vifokofli.568 XXV. dan. .Sveti Profper, zerkveni uzbenik. -— Napuh obroduje smote, in jih popra¬ viti brani.574 XXVI. dan< .SI. Janes in Pavel brata , mar- ternika. — Greh uzhi svijazhe . . . 578 XXVII. dan. .Sveti Ladiflav, Ogerfki kralj. — Kaj in sakaj premifhljevati ? . , . 584 XXVIII. dan. .Sveti Juljan pufhavnik, — Ka¬ ko premifhljevati ?.5go XXIX. dan. .Sveti Peter apollel. — Nekteri nauki is njegoviga shivljenja .... 5g8 XXX. dan. .Sveti Pavel apollel, — Po sgledu f. Pavla sa Jesufam hoditi, .... 606