! 0 col) A GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ MAJ 1988, ŠTEVILKA 5, LETO XXII lMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjem o. teieton (Uh L) 321-043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje sozda IMPso: Ladislav Abraham. Anka Brezec. Aleš Fujan. Bojan Germovšek. Dušan Hočevar. Vinko Jager. Dragiea Janežič. Jože Kovač (predsednik). Biserka Lazar. Marija Leskovar. Joži Pipp. Majda Slapar. Silva Škoda. Tomaž Štrakl. Helga Volk, Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 2h.9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. ■___________ . Evropska komisija za toplotne postaje Na evropski Aprila - točneje 22. aprila je našo delovno organizacijo Iko obiskala evropska komisija za toplotne postaje in interne instalacije, ki ji predseduje Dunajčan Anton VVischinka. Član komisije iz Slovenije je Andrej Ciuha, direktor ljubljanske Energetike. IMP je članom komisije predvsem predstavil svojo kompaktno toplotno postajo. Marketing je za ta obisk pripravil in ponudil poseben prospekt v zvezi s to postajo. Ker ob obisku te komisije v Iku ni bilo priložnosti, da bi člani odgovorili na nekaj naših vprašanj za objavo v Glasniku, smo naprosili Za pogovor našega slovenskega člana te komisije Andreja Ciuho. Ta ham je v zvezi s komisijo in njenim delovanjem, pa s problemom energije itd. rad odgovoril na naša vprašanja. ravni V Jugoslaviji oziroma v Sloveniji smo začeli s problemom energije kljub energetskim šokom posvečati politično, pa tudi ekonomsko pozornost pred nekaj leti; kakšni so vaši vtisi in ocena teh prizadevanj pri nas? Hkrati pa nas zanima, ali so možne kakršne koli primeijave med Evropo in Jugoslavijo oziroma Slovenijo? »Svet je začel intenzivno varče- želami - članicami, med katerimi smo tudi mi in se vsa Slovenija znajde v nekakšenm evropskem povprečju.« Vaš delovni obisk seje zaključil v naši delovni organizaciji IKO, ki se ukvaija s problemi energije. Kakšna je vaša ocena o IMP-ju in njegovih programih s področja energetike in, kako ocenjujete njegov program z vidika racionalne rabe energije? »Kot član te komisije sem smatral. da bi glede na moje izkušnje in naše - to je KEL-ove veljalo izkoristiti to priložnost, ko se znajde v Ljubljani toliko evropskih vidnih strokovnjakov in jim Kakšen pomen ima komisija za toplifikacijo? »Evropska organizacija, ki se ukvaija z daljinskim ogrevanjem in s splošno energetiko Unichal. ima pet komisij, od katerih je tudi komisija za toplotne postaje in interne inštalacije, v kateri sem član. Komisija se sestane dvakrat letno. Zdaj je bila zadolžena za organizacijo tega zasedanja Ljubljana.« Tokrat ste se zbrali v Sloveniji, kako je prišlo do tega srečanja •avno pri nas in, o katerih problemih ste razpravljali? »Sistem dela Unichala je tak. da vsaka komisija in tudi naša obdela posebne tematike s svojega področja ter pripravi tako obdelan material za posvetovanje, ki je organizirano vsaki dve leti hkrati s skupščino Unichala. Istočasno se pripravi tudi razstava opreme s področja energetike oziroma daljinskega ogrevanja. Naša komisija trenutno obdeluje naslednje teme: ekonomi-ziranje obratovanja z znižanjem Povratnih' temperatur, daljinski nadzor delovanja kalorimetrov, uvajanje kompaktnih toplotnih Postaj (tudi v noveijf proizvodnem programu IMP-ja). umestnost obračuna toplote v stanovanjih. Poleg tega ima komisija tudi druge naloge v zvezi z zbiranjem različnih podatkov s tega področja. izmenjavo izkušenj itd.« Glede na to, da je to komisija to toplotne postaje in interne instalacije, se veijetno neposredno ukvaija s problemi energije in v zvezi s tem tudi z njeno racionalno rabo; prosili bi vas za kratko oceno o dosežkih na tem področju v evropskem prostoru? »Vedno je v programu komisije v vsakem mestu tudi ogled toplotnih naprav. Tako smo si v Ljubljani ogledali dve toplotni Člani komisije v IKU postaji (Stara cerkev. Univerza. Črpališče center in toplotni di-spečerski center v KEL-u). V zvezi s tem so člani te komisije menili, da so naše naprave na nivoju zahodno evropskih tovrstnih toplotnih naprav, kar je tudi povedal v svojem nagovoru predsednik te komisije Anton Wisc-hinka pri sprejemu pri predsednici Skupščine mesta Ljubljana Nuši Kerševan.« S tem v zvezi so neposredno tudi ekološki problemi, ali vaš delokrog posega tudi na to področje in, kako se jih konkretno lotevate? »Že samo daljinsko ogrevanje je nesporno element, ki v svojih urbanih sredinah bistveno prispeva k izboljšanju ekologije, sicer pa ima Unichal tudi posebno komisijo, ki se ukvarja konkretno s to tematiko.« vati z energijo leta 1973. Mi v Ljubljani oziroma v Sloveniji smo začeli varčevati z energijo leta 1978. za kar imamo za Ljubljano dokumentirane energetske podatke, kjer smo ugotovili, da smo od leta 1977. ko varčevanja še ni bilo. pa do leta 1985 prihranili letno preko 30 odstotkov energetske surovine. To pomeni v Ljubljani - preračunano na mazut - približno 25.000 ton letno. Prihranki od leta 1985 dalje so pač ustrezno manjši, ker je želja po nadaljnjih prihrankih povezana z večjimi finančnimi vlaganji in ker je že ta rezultat meja. ki jo je težko vidneje presegati. Ostali del Jugoslavije pa je začel varčevati še nekoliko kasneje - to je tedaj, ko je pravzaprav že skoraj zmanjkovalo energetskih surovin. V okviru naše komisije delamo primerjave med posameznimi de- lahko pokažemo tovarno s tega področja (elektronska avtomatika. toplotni menjalniki, kompaktne toplotne postaje in črpalke). ki je za to dejavnost posebej zanimivo. IMP-ju se na ta način še omogoči razširitev njegovega prodora na zahodno evropsko tržišče. Po ogledu tovarne v Iku je IMP pripravil tudi ustrezen sprejem (v Fiesi). ki je bil zelo dobro organiziran tako. da je celotni Ikov oziroma program sozda IMP napravil na vse goste zelo dober vtis. Ob tej priliki se v imenu KEL-a in v imenu članov komisije za toplotne postaje pri Unichalu IMP-ju za vse to najlepše zahvaljujem. Hkrati pa želim, da bi ta obisk pomenil tudi določen komercialni uspeh pri nadaljnjem prodoru na evropsko tržišče.« M. P. Priznanja GZD Bosch - Siemensu in Boralu Zaupanje in kakovost V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije so bila v sredini meseca ■prila podeljena priznanja inozemskim partneijem, ki že vrsto let Uspešno sodelujejo s slovenskimi organizacijami združenega dela. Med njimi sta bili tudi zahodnonemški firmi Bosch - Siemens in Boral. Obe firmi je za dodelitev priznanja, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, predlagala delovna organizacija LIVAR iz Ivančne gorice. Delovna organizacija LIVAR ali bolje rečeno temeljna organizacija Livarna sive in nodularne litine namreč že vrsto let dobavlja Potrebne ulitke za proizvodni Program firme Bosch - Siemens, 'n to predvsem ulitke za vrsto zahtevnejših nosilnih elementov Pralnega stroja, ki ga proizvaja omenjena firma, in to preko za-stQPflS5Ks£irme Boral. ki je za jizator poslov, nosi-db. plačnik blaga in prevozov, skratka koordinator. Uspešno sodelovanje se je pričelo že v .letu 1977. Tega leta je Livarna izvozila za 0.5 mio DM ulitkov, v naslednjem letu pa za 2.1 mio DM. V letu 1987 je LSNL dobavila ulitke za 4.8 mio DM vrednosti. Glede na kvaliteto ulitkov je LSNL pri firmi Bosch - Siemens uvrščena v razred dobaviteljev »A« kategorije. Kljub temu. da se v njihovi »hiši« LSNL srečuje z močno konkurenco nemških in francoskih livarn, je bilo njihovo zaupanje v kvaliteto, roke dobav itd. tolikšno, da se je iz leta v leto spreminjalo razmerje od začetnega 40-odstotnega deleža zahtevnejših ulitkov do 65 odstotkov v zadnjih letih. Dolgoletno sodelovanje s tako. v svetu priznano in uveljavljeno firmo, kot je Bosch - Siemens. je za DO LIVAR zelo pozitivno. Tehnični predpisi kupca. njegovo stalno spremljanje kvalitete ulitkov, rokov dobav, tehnološke discipline itd., so nas naučili poslovnega obnašanja, ki zahodu ni tuje. nam pa še kako potrebno. j M Pobuda za spremembo zakona Na 6. skupni seji zborov skupščine občine Bežigrad 13. aprila je delegat konference delegacije zbora združenega dela sozda IMP posredoval pobudo za spremembo zakona o sredstvih sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin v obdobju 1986 do 1990. Delegat konference delegacij je dal tudi pobudo za dopolnitev zakona o energetskem gospodarstvu. Vsi trije zbori so sklenili, da bodo pobude posredovali pristojnim organom. ------ Slovenski PEN in mednarodna pisateljska srečanja na Bledu Tudi letos bo pozornost slovenske in širše kulturne javnosti pritegovalo dogajanje na mednarodnem pisateljskem srečanju na Bledu. Od 12. do 15. maja se bo tam zbralo okrog 100 pisateljev iz več kot tridesetih driav vsega sveta, da bi razpravljali o temi PRIPADATI VEČINI - PRIPADATI MANJŠINI. Glavni pokrovitelj letošnjega srečanja, enaindvajsetega po vrsti, bo IMP. Slovenski PEN. ki organizira mednarodne pisateljske razgovore in prireditve, je član mednarodnega PEN. svetovnega pisateljskega zdruienja. Beseda Pen pomeni v angleščini »pero«, torej orodje, ki ga pisatelji uporabljamo. hkrati pa je PEN kratica, ki označuje različne nazive za pišoče (Poets. Essavits. Novelists, torej: pesniki, esejisti, prozaisti). Slovenski PEN je ena najstarejših organizacij svetovnega zdruienja, saj je bil ustanovljen leta 1926. nekaj let po ustanovitvi svetovnega PEN v Londonu. Vsak pisatelj. ki je sprejet v PEN (s tajnim glasovanjem), podpiše ob vstopu LISTINO, ki ga zavezuje k sodelovanju s kolegi po peresu iz različnih nacionalnih literatur, prav tako pa k zavzemanju za svobodo izraianja v različnih druibenih ureditvah, javnem delovanju zoper nacionalno ali razredno sovraštvo, za razumevanje med narodi in spoštovanje njihove kulturne različnosti. PEN izhaja iz prepričanja, da je literatura po svojem izvoru nacionalna, po sporočilu pa univerzalna. Zato je tudi organiziran po principu nacionalnih literatur. Kot v Veliki Britaniji na primer ni »britanskega« PEN, pač pa so angleški, škotski in irski, tako tudi pri nas nimamo »jugoslovanskega« pač pa slovenski, hrvaški, srbski in makedonski PEN. Imamo pa v Jugoslaviji koordinacijski odbor, ki povezuje delo vseh štirih zdruienj. Mednarodni PEN je bil v začetku svojega delovanja močno »evropocentričen«, v zadnjem času pa se je razvil v močno in prestitno svetovno pisateljsko organizacijo. Prihodnji kongres PEN bo na primer v Seulu in Juina Koreja se je morala močno potruditi, da je ob številnih kandidatih dobila organizacijo tega kongresa. Mednarodni PEN poslavlja zelo trde pogoje prav glede svobode-izraianja. In ker je imela Juina Koreja ob vsej svoji gospodarski uspešnosti in pripravljenosti, da violi velika sredstva v svoj mednarodni »image«, nekaj pisa- teljev v zaporu, je moral korejski PEN najprej doseči njihovo izpustitev, šele potem se je bilo mogoče pogovarjati o organizaciji kongresa v Julni Koreji. Mednarodni PEN deluje s pomočjo različnih odborov (Odbor za pisatelje v zaporu, Odbor za prevajanje, odbor »Pisatelji za mir«), zato je tem odborom zavezan tudi slovenski PEN, ki se je v vsem obdobju svojega delovanja trudil uveljavljati principe Listine tudi v našem livljenju. Od tod tudi peticije, ki jih občasno objavlja v časopisih naš PEN ob posameznih primerih represije nad svobodo izraianja. V Ljubljani pa je trenutno sedel mednarodnega Penovega odbora »Pisatelji za mir«, ki ga vodi Miloš Mikeln. Prav na Bledu bo imel v času našega srečanja ta odbor svoje zasedanje. Program letošnjega mednarodnega pisateljskega srečanja, ki ga bo podprl IMP, je izrazito delovne narave, čeprav bo ostalo nekaj časa tudi za drulabna srečanja, literarne nastope in kratek ogled Ljubljane. Prvo okroglo mizo z naslovom »Manjšine, pomanjkljivosti in prednosti«, bo vodil francoski pisatelj Robert Lafon-tan, drugo - »Od kod sovraštvo večine do manjšine« - madlarski pisatelj Laszlo Vegel, vodstvo tretje - »Pisatelji kot duhovna manjšina« pa je pripadlo Slovencem in jo bo vodil podpisani avtor tega članka. Letošnjega srečanja se bo poleg številnih znanih pisateljev iz Evrope in sveta udelelil tudi predsednik mednarodnega PEN, angleški dramatik Francis King, pričakujemo pa tudi Nobelovega nagrajenca za literaturo Czeslatva Mi los za. V telkih razmerah, v kakršnih se danes nahaja slovenska kultura, smo bili prireditelji pred vprašanjem, ali bomo sploh zmogli ob subvencijah Kulturne skupnosti Slovenije to tradicionalno in v mednarodnem okviru ugledno prireditev ohraniti. Zato smo hva-leini IMP-ju, ki nam je priskočil na pomoč kot sponzor. Tej gesti bomo na začetku srečanja, na katerem bo govoril tudi predstavnik IMP-ja, kakor tudi med njegovim potekom, posvetili pozornost. Ne dvomimo, da bo slovenska, jugoslovanska, v določeni meri pa tudi mednarodna kulturna javnost znala ceniti ta posluh za kulturo in svobodno pisateljsko besedo, posluh, ki je navsezadnje tudi posluh za ugled svoje domovine in svojega dela. Drago Jančar -------------------------------------------- Preberite: Cilji na tehnološko-tržni osnovi, meni Janez Hartman Znanja, pridobljenega z izkušnjami, ni več Marketing v luči inoviranja ekološko primarnih izdelkov Mali pesniški stenčas 14-tih slovenskih pesnikov V J Računalniki Tehnične in poslovne aplikacije V sozdu IMP smo dobili novo sodobnejšo računalniško opremo, ki bo postopoma montirana do konca maja oziroma do sredine junija letos. Opremo je sozd IMP vzel v zakup prek IMP Metala. Njena skupna vrednost je 850 milijonov dinarjev. Dinarsko jo bo sozd financiral z doslej ustvarjeno amortizacijo obstoječe računalniške opreme in amortizacijo, ustvarjeno v naslednjih letih, ko bodo zapadli v plačilo naslednji obroki zakupnine. Oprema je istega tipa, kot sedanja, razlika je le v tračnih enotah, ki so sodobnejše od dosedanjih. Povečanje računalniške zmogljivosti pomeni, da bo v bližnji prihodnosti delo za uporabnike in Seopove delavce lažje, hitrejše in bolj zanesljivo, kot je bilo doslej. Na tej opremi bodo delali tehnične in poslovne aplikacije ob postopnem zmanjševanju obremenjenosti procesorjev. Z delom na tej opremi se bo povečala tudi stopnja avtomatizacije posameznih postopkov, kar bo delno vplivalo na Seopovo kadrovsko zasedenost. Povečane računalniške zmogljivosti bodo ob posodobitvi komunikacijske mreže omogočile večji prenos izpisov in dodatek s podatki na lokacije uporabnikov, kjer jih bo mogoče v večji meri kot doslej izpisovati oziroma obdelovati z mikroračunalniki. Glede na to, da je oprema enakega tipa kot sedanja, ne bo potrebno dodatno šolanje delavcev, ki bodo delali na teh strojih, kar pa seveda ne pomeni, da izobraževanje ne bo potrebno. Računalniški delavci se bodo izobraževali za uvajanje višjih verzij sistemskih programov, za izdelovanje in uvajanje novih aplikacij ter uvajanje podpore tehničnim aplikacijam. Nadaljnje delo, ki čaka delavce v Seopu in v drugih službah, ki sodelujejo s Seopom pri razvoju in uvajanju aplikacij, je predvsem v povezovanju posameznih segmentov računalniških obdelav, v dokončanju aplikacij za montažno poslovanje in nekaterih drugih aplikacij. Veliko pozornosti pa bo potrebno predvsem nameniti vse- binskemu izpopolnjevanju uporabnikov, kajti na tem področju so pri dosedanjem računalniškem delu opazili veliko pomanjkljivosti (nepovezanosti posameznih funkcij poslovnega procesa, nepoznavanje vsebine in oblike posameznih informacij, nepravočasna in nepravilna uporaba programov za vnašanje podatkov itd.), kar pripelje do nezmožnosti uporabe računalnika za pomoč pri operativnem in taktičnem vodenju poslovanja ozdov. Uporabniki teh sistemov bodo tako kot sedaj IMP-jevi ozdi, kjer bo mogoče ob analizi obremenjenosti predvideti tudi povečanje števila terminalov oziroma mikroračunalnikov, ki bodo priključeni na te sisteme. To pa je povezano s posodobitvijo in z razširitvijo komunikacijske mreže, ki je v planu predvidena za letos in prihodnje leto. Kot so povedali v Seopu, prihaja čas, ko se bodo poslovili od računalnika IBM systema 3, ki bo v letošnjem maju prenehal delati. Glede na njegovo visoko starost ga namerava sozd odprodati. Marija Primc Tekmovanja Najboljši med livarji Sobota, 16. aprila je bila lepa, sončna, ravno pravšnja za izpeljavo osmega delovnega proizvodnega tekmovanja kovinarjev ljubljanske regije, ki je bilo letos organizirano v osrčju Slovenije, v občini Litija. Prvič je na takem tekmovanju kot soorganizator sodelovala tudi delovna organizacija LIVAR iz Ivančne gorice. Livarji so seveda tekmovali v proizvodnih prostorih temeljne organizacije LSNL v Ivančni gorici, tekmovalci ostalih poklicev (strugar, brusilec, rezkalec, orodjar, kovač, varilec REO-TIG-MAG, avtomehanik in konstrukcijski ključavničar) pa v proizvodnih prostorih organizacij združenega dela litijske občine. »Barve« delovne organizacije Livar so zastopali trije mladi li- varji: Škufca Peter, Robida Janez in Kaurin Peter. Tekmovali so v praktičnem in teoretičnem delu. Pri praktičnem delu je bilo potrebno izdelati odlitek vrve-nice. Pod strogim očesom strokovne komisije je bilo še pred odlivanjem opravljeno ocenjevanje ka- lupa vrvenice s slepim jedrom in to trdota izdelanega kalupa, gladkost površine, pravilnost izdelave slepega jedra ter po odlivanju sam odlitek. Pri tem je bil najbolj spreten, oziroma se je najbolje izkazal rav tekmovalec iz Livarja Peter KUPCA, ki je skupaj s teoretičnim delom zbral 893 točk in med livarji zasede! prvo mesto. Tretje mesto je s 777 točkami zasedel Janez Robida, peti pa je bil s 732 točkami Peter Kaurin. . ,. I. Munih Inovacije v Livarju Transportni lijak Lansko jesen je tehnični direktor tozda LSNL naslovil komisiji za inovacije pismeni predlog tehnične izboljšave izstopni transportni lijak. V uvodu predloga je napisal, da so za transport ulitkov iz izpraznjevalnega bobna univerzal v livarske posode uporabljali lamelni transporter, izdelek STT Trbovlje. Že v začetku pa se je pokazalo, da zaradi nenehnih težav to ni najboljša rešitev transporta, kajti pojavljala se je prekomerna obraba delov transporterja, tako da je bilo potrebno menjati verigo trikrat letno. Pogosto so se pojavljali lomi in krivljenje lamel transporterja, če se je ulitek ali ulivni sistem zataknil v lamelo, pesek pa se je razstresal v jamo bobna tako, da je bilo potrebno čiščenje jame, da je bil hrup 92 decibelov (cviljenje), transporterja ni bilo mogoče mazati in podobno. Zaradi teh problemov so se na disamatic kalupski liniji pojavljali zastoji na celem sklopu, zato je disamatic kaluparska linija stala. Zaradi lamelastega transporterja je linija stala povprečno približno 1 uro dnevno. Ko je bil lamelasti transporter zamenjan, so zastoji prenehali. Le-ti so se povečali z obrabo verige tako, da so znašali po dveh mesecih že približno dve uri dnevno. Še očitneje se je to pokazalo pri težjih pozicijah, kot so na primer ulitki za Parhim. Zaradi takih težav so se v tozdu LSNL odločili, da poiščejo drugačno, ugodnejšo varianto transporta. Februarja lani so se o rešitvi tega problema pogovarjali s STT Trbovlje, ker so menili, da imajo le-ti največ izkušenj na tem področju, ki so že po enem mesecu poslali LSNL-ju tudi idejno rešitev s ponudbo. V nadaljnjih pogovorih STT ni mogla zagotoviti popolne rešitve problema transportnega (problem temperature ulitkov). Poleg tega je nji- hova rešitev zahtevala dodatna gradbena dela (poglobitev jame bobna za en meter), ki so bila ocenjena na približno 30 odstotkov stroškov od vrednosti lamelastega transporterja. Marca lani je tehnolog livarne Anton Turk sprožil idejo o rešitvi problema transporta in sicer s pomočjo izstopnega transportnega lijaka. Po posvetovanju livarne z vzdrževanjem so livarji to idejo podprli in se odločili za njeno uresničitev, saj so menili, da je zelo dobra. Aprila lani je pripravnik v vzdrževanju Andrej Omejec narisal potrebne risbe za izdelavo lijaka ter pripravil vso potrebno dokumentacijo. Izstopni transportni lijak so po priloženi dokumentaciji izdelali v Trimo Trebnje, ročični transporter pa je imel na zalogi Gostol iz Nove Gorice. Avgusta je bila opravljena montaža izstopnega lijaka, ki obratuje že tri mesece. V tem času so se pokazale njegove velike prednosti in sicer: zastoji so se zmanjšali na nič, obraba delov je minimalna, raztresanja peska ni več, pa tudi hrupa ni več. Komisija za inovacije, ki se je v zvezi s to inovacijo sestala (decembra lani in marca letos), je delavskemu svetu tozda LSNL dala v potrditev predlog o inovaciji in predlagala izplačilo nadomestila za tehnično izboljšavo za lansko leto v višini 1.199.255 dinarjev. Od te_ga zneska naj bi dobil prvi avtor Anton Turk 90 odstotkov (1.079.329 dinarjev), drugi avtor Andrej Omejec pa 10 odstotkov, kar ja 119.926 dinarjev. V skladu s 56. členom Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo tozda LSNL in z opredelitvijo, sprejeto na komisiji za inovacije (4. december 1987) bo tozd obema delavcema izplačeval nadomestilo za tehnično izboljšavo »izstopni lijak« pet let. Taka je namreč vsebina predloga sklepa, ki je bil skupaj s pojasnilom in izračunom posredovan v razpravo delavskemu svetu tozda LSNL. Predlog avtorjev Antona Turka in Andreja Omejca je bil seji inovacijske komisije opredeljen kot tehnična izboljšava, opredeljeno pa je bilo tudi, daje delež prvega avtorja v nagradi 90 odstoten, delež dmgega avtorja pa 10 odstotkov. Poleg tega pa je bilo v skladu s samoupravnimi akti LSNL-ja dogovorjeno, da se višina nagrade določi takoj po zaključnem računu, ko bo ugotovljen prihranek tehnične izboljšave izstopnega transportnega lijaka v LSNL-ju. Izračun za letošnjo sejo komisije je na podlagi podatkov vodstva tozda naredila Livarjeva planska služba. V 54. in 55. členu Pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je namreč določen način, kako se izračuna gospodarski učinek tehnične izboljšave. V Livarju je za nekaj časa na inovativnem področju pravo mrtvilo, kljub temu, da je v tej delovni organizaciji zaposlenega kar precej tehničnega kadra. Zato naj velja pohvala obema inovatorjema za njuno izboljšavo. Zato je bila v Livarju sprejeta pobuda komisije za inovacije, naj bi se vsak koristni predlog nagradil s 15.000 dinarji. To naj bi bila vzpodbuda vsem članom kolektiva, da bi razmišljali tudi o tem, kako bi izboljšali in olajšali svoje delo, in da bi lahko tudi več in kvalitetneje proizvedli. I. Munih Analiza vodovodnih omrežij Boj za pitno vodo! Za Slovenijo približno vemo, da v vodovodnih omrežjih izgubimo zaradi netesnosti ali drugih vzrokov od 30 do 40 odstotkov načrpane pitne vode. Ob letni porabi okrog 250,000.000 kubičnih metrov vode to pomeni okrog 100 milijonov kubičnih metrov izgub letno. Po ocenah strokovnjakov mariborske Montaže bi bilo ekonomsko opravičljivo, saniranje vsaj polovico omrežij, kjer nastanejo omenjene izgube. Posamezna področja, za katere je voda strateškega pomena (turizem), se že srečujejo z vodnim šokom. Zato se bodo zatekla, prav zaradi pomanjkanja novih virov, k odkrivanju pomanjkljivosti na omrežjih in obnovi le-teh. Gledano z očmi izvajalcev tovrstnih del je jasno, da bo v prednosti tisti, ki bo nastopal in ponujal najbolj učinkovite rešitve. Vemo, kakšne stroške predstavlja gradnja ali novogradnja podobnih infrastrukturnih objektov. Leta 1986 je bilo v okviru Montaže skupaj z avstrijskim partnerjem Sebo in ljubljansko Elektrotehno ustanovljeno me- šano podjetje, ki opravlja analize vodovodnih omrežij in njihove izgube, sanira vodovodna omrežja in preverja dosežene rezultate. Sistem, ki ga je razvila Seba, ugotavlja velikost izgub na posameznih območjih, kot tudi na posameznih mestih netesnosti. Kot smo že omenili, se Primorje - posebej Istra - srečuje z velikim pomanjkanjem pitne vode. Še posebej se je ta problem zaostril v lanskem letu. Zato je pred nedavnim Gospodarska zbornica Pule organizirala na Brionih seminar o racionalizaciji porabe pitne vode. Na tem semi- narju so sodelovali predstavnik' vseh večjih istrskih vodovodov i" Rižanski vodovod iz Kopra. Na tem seminarju je bila vrsta preda-vanj, kot nam je povedal Stane Zevnik, prodajni inženir iz Mom taže, namenjenih racionalizacij* 1 porabe in problemom oskrbe s pitno vodo. Tu se je predstavile tudi prej omenjeno mešano po-djetje, ki je predstavilo sistem optimalizacije v obstoječih vodo-vodnih sistemih. Na izredno ugo-den odmev pa je naletelo poročilo o opravljenih meritvah v Sarajevu, ki so ga opravili mariborski strokovnjaki. Poleg tega pa so bile opravljene tudi demonstracijske meritve v Fažani in prikaz merilnih instrumentov. S poslovnega vidika je Istra za IMP zelo zanimiva, saj so se odločili P postopno sanacijo vodnih izgub in racionalizacijo porabe do leta 1991. Prišlo pa je tudi do prve navezave stikov s Piavo laguno iz Poreča, ki je zainteresirana P meritve na celotnem turističnem kompleksu. Kot kaže, si bom® merilne instrumente lahko oglc-dali v kratkem času v Ljubljani' kjer naj bi začeli z meritvami. J. Votek Nov izdelek Odorirne naprave V mariborski montaži so v lanskem letu začeli z izdelavo plinskih odorimih naprav. Naprave so namenjene za odkrivanje morebitnih napak na instalacijah, ko pride do uhajanja plina. Do izdelka so, kot nam je povedal konstrukter inž. Miran Šajt, prišli z lastnim razvojem. Resda v svetu podobne naprave že obstajajo in smo jih pri nas do sedaj uvažali, pa se v Montaži ne bojijo za trg. Po njihovih izračunih je namreč njihova naprava za polovico cenejša od uvoženih, po kakovosti pa prav tako ne zaostaja za temi. Do sedaj so izdelali in postavili že 3 odorirne naprave v Medvodah v energetski regulacijski postaji, v Domžalah in v mariborski plinarni. Rezultati delovanja so izredno ugodni, tako da se za morebitno negativno odzivanje trga ni treba več bati. Po predvidevanjih montažinih strokovnjakov bodo letno izdelali okrog 20 omenjenih naprav. Zaradi kakovosti izdelave in obratovanja naprave bodo napravo tudi izvažali. Kot nam je povedal ob tehnični predstavitvi Miran Šajt, bodo naprave zaščitili na jugoslovanskem trgu. Imamo dve vrsti odorimih naprav, ene delujejo po impulznem postopku v povezavi s krmilnimi elementi. Ta način zagotavlja največjo možno varnost in izkoristek. Na voljo je več tipov dozirnih črpalk, ki delujejo v povezavi z napravo za pretok plina. Ta naprava posreduje določene impulze, ki se v pretvorniku in ojačevalcu impulzov ojačajo in delujejo na elektromagnetno - batno - membransko črpalko, ki preko vbrizgalne šobe požene nastavljeno količino odorirnega sredstva v plinski tok. Prednosti tovrstne odorizacije so v stalni koncentraciji sredstva v plinu, brezstopenjski nastavitvi koncentracije odorirnega sredstva, enostavni montaži. Naprava je uporabna pri temperaturi od -20 do 90 stopinj Celzija. Znatno manj se uporablja ab-sorbcijska odofirna naprava, ki de- luje na osnovi razlike tlaka, kar se doseže z ostro zaslonko. Del plinskega toka teče skozi stabilni rezervoar, kjer se zasiti z odoransom in $e kot takšen vrača v plinovod. Preden zaključimo ta zapis, še na kratko predstavimo nekatere izdelke iz plinskega programa Montaže z izjemo plinske postaje, o kateri smo že pisali. Vrata v čistilni postaji se uporabljajo za zapiranje čistilnih oddajnih ali sprejemnih postaj cevovodov, zlasti plinovodov in naftovodov. Privaljena so na oddajni oziroma sprejemni glavi čistilne postaje. Z vrati je možno hitro in varno delo pri zagona in vzdrževanju cevovodov. Plinski filtri pa se uporabljajo za filtriranje plinov. Nameščeni so na vstopa v metno regulacijsko postajo. S filtra ranjem plina se odstranjujejo trdi delci iz toka plina. Tu so še orodja in sicer naprava za navrtavanje plinovodov, ki omogoča povsem varno priključevanje novih porabnikov na plinovode in izvajanje novih povezav ali prevezav brez motenja preskrbe in nevarnosti uhajanja plina ali česar koli podobnega. Dodajmo le to, da so bili tudi omenjen: izdelki razviti v Montaži in so že vsi preizkušeni v praksi. . y Fakturirana realizacija 1988 v 000 din - MAREC DO m Letni Izvršitev Indeks izvršitve * plan 3 nes urec marec 3 ees.88 3 jes.87 let.pl pl.3 * il.uarec 87/86 1. ov 32,388,408 5,742,078 2,070,596 1,694,060 3.476,721 1,947,322 11 61 82 179 2. km 11,824,000 2,999,749 1,081,896 719,310 1,718,946 1,267,102 15 57 66 •136 3„ m 12,976,600 2,331:900 830,500 873,703 2,023,686 1,081,692 16 87 105 187 4. 30,760,000 4,429,440 1,993,048 2,515,033 5,293,233 2,508,584 17 120 126 211 5. PHI 16,304,335 2,392,380 1,137,920 932,503 2,201,465 660,685 14 92 82 333 5.1. IB 5,592,864 651,230 309,220 389,269 750,433 60,127 13 115 J26 1248 5.2. PROJ 1,048,607 124,400 42,700 28,844 67,679 75,689 6 54 .68 89 5.3. BO 9,662,864 1,616,750 786,000 514,390 1,383,354 524,869 14 86 65 264 6. EM 20,500,000 4,678,300 1,688,800 1,215,093 2,550,099 2,309,223 12 55 72 110 brez f#tol a 18,143,500 4,548,300 1,558,800 886,266 2,163,715 2,207,289 12 48 57 98 7. DVIG 6,617,548 1,619,940 585,360 366,940 1,147,790 652,829 17 71 63 176 8. TES 8,646,000 2,100,000 700,000 591,459 1,316,983 1,243,047 15 63 84 106 9. TEMO« 11,200,000 2,100,000 750,000 941,845 2,369,940 1,074,8% 21 113 126 220 10. ISO 10,924,800 1,672,000 670,800 805,640 1,446,694 984,886 13 77 120 147 11. KIMAT 21,900,000 4,200,000 1,800,000 1,265,042 3,032,471 1,552,554 14 72 70 195 12. TIO 12,962,972 3,293,823 1,130,765 812,408 2,063,402 1,160,537 16 63 72 178 13. BLISK 9,200,000 1,165,000 430,000 402,356 1,123,867 555,294 12 % 94 202 14. PAS 26,152,884 5,882,207 2,392,989 1,880,716 4,342,957 2,360,467 17 74 79 184 15. IKO 44,000,000 9,813,000 3,480,400 4,214,907 11,049,953 5,692,705 25 113 121 194 15.4. AVTOMATIKI 16,000,000« 3,568,000 1,189,400 1,645,951 4,328,308 2,057,661 27 121 138 210 15.5. ČRPALKE 14,000,000 3,080,000 1,036,000 1,208,878 3,380,596 1,944,935 24 110 117 174 15.6. ITAK 6,500,000 1,365,000 455,000 503,139 1,510,941 834,516 23 111 111 181 15.7. SKIP 7,500,000 1,800,000 800,000 856,938 1,830,106 855,593 24 102 107 214 16. LIVAR 36,719,200 8,985,600 3,194,000 3,259,626 9,201,750 3,477,035 25 102 102 265 16.8. LSNL 22,381,600 5,400,000 1,800,000 2,079,016 5,762,519 2,122,498 26 107 116 271 16.9. TA 6,048,000 1,512,000 608,000 407,875 1,312,017 531,491 22 87 67 247 16.10. m 3,942,400 985,600 396,000 365,652 1,021,508 424,797 26 104 92 240 16.11. LEK 4,347,200 1,088,000 390,000 407,082 1,105,706 398,249 25 102 104 278 17. KLIMA 27,007,698 4,656,776 1,536,954 1,795,362 4,691,538 2,687,563 17 101 117 175 17.12. IP 17,461,257 2,827,974 902,302 1,106,244 2,771,266 1,838,230 16 98 123 151 17.13. HP 9,546,441 1,828,802 634,652 689,118 1,920,272 649,333 20 105 109 226 18. HIP 33,893,575 7,763,409 2,930,172 2,187,508 4,276,507 2,304,194 13 55 75 186 18.14. M 11,808,375 3,460,561 1,080,466 423,707 1,272,128 679, %2 11 37 39 187 18.15. MARK 5,074,000 1,291,413 464,271 227,554 55U38 266,942 11 43 49 209 18.16. PB 3,968,200 576,000 192,000 498,449 673,607 2%,959 17 117 260 227 18.17. TTHHOM 5,000,000 1,272,500 457,500 346,078 655,459 348,100 13 52 76 188 18.18. ALC8 8,043,000 1,162,935 735,935 691,721 1,118,575 712,231 14 % 94 157 - CK 1,977,221 347,643 115,881 133,205 324,559 113,536 16 93 115 286 - SO 210,670 37,041 12,347 10,932 33,010 13,854 16 89 89 238 - PO 581,134 76,844 25,615 17,628 37,231 13,263 6 48 49 iu^Sl IMP 376,747,045 76,487,130 23,558,042 26,635,274 63,722,802 33,661,268 17 83 Tv sr S 93 * 169 Marketing in vodenje Cilji na tehnološko tržni osnovi »Demokratičnost je sredstvo za razmah iniciativnosti in ustvarjalnosti, ki pripelje do gospodarske učinkovitosti,« je zapisal Janez Jero v-sek v enem od svojih del. Ta misel je lahko zaključek ali uvod pogovora z Janezom Hartmanom iz Marketinga, s katerim sva se pogovarjala 0 pospeševanju prodaje, vendar sva se od te teme močno oddaljila in se vrtela okrog učinkovitosti in uspešnosti IMP-ja. »Kako doseči večjo učinkovitost sistema, je zame osnovno vprašanje. Mislim, daje pri tem Potrebno izhajati iz obstoječega stanja - obostoječe tehnologije in proizvodnih programov. Organizirati se je potrebno tako, da bomo s tem, kar imamo ustvarili ustrezen dohodek in tudi akumulacijo, ki sta osnova za prestrukturiranje in nove naložbe. S tem seveda ne trdim, da je to moč doseči z vsemi izdelki, ki jih sedaj izdelujemo. Na osnovi analiz trga bi morali sestaviti prioritetno listo izdelkov, s katerimi je ■noč doseči ustrezen dohodek in, ki jih bo trg tudi sprejel,« je začel svoje razmišljenje Janez Hartman. Razvoja ni moč USMERJATI S SILO Osnovno vprašanje, ki se zastavlja na tej ravni je torej vprašanje organizacije, in vodenja ter definiranja ciljev organizacije in sistema. Povrnimo se k že prej citiranemu avtorju, ki pravi, da »gospodarskega in družbenega razvoja ni mogoče voditi in usmerjati s silo in z velikim poudarkom na kontroli. To velja posebno za sodobni tehnološki razvoj, v katerem so znanje in inovacije najmočnejše gibalo razvoja. Aktiviranje znanja in vseh ustvarjalnih potenicalov je možno samo z motivacijo. Najširši družbeni konsenzus, ki ga dosežemo samo s subtilnimi prijemi, je zanesljiva pot za postopno, zanesljivo, nekampanj-sko krepitev motivacije za ustvarjalno in predano delo.« Tej tezi zelo blizu je tudi Hartmanovo razmišljanje, ki sicer inovativnost postavlja na nekoliko stranski tir, vendar kar se tiče vodenja in organizacije zagovarja demokratični model vodenja z jasno definiranimi nalogami in odgovornostjo. Skratka zavzema se za > menežerski način vodenja, kjer bi, glede na velikost naših delovnih organizacij, morali preiti na drugačen način vodenja. Po njegovem bi morali vodenje organizacij opredeliti na treh ravneh in sicer na ravni prodaje, proizvodnje in finančnega poslovanja. Tako bi morale biti definirane tudi najodgovornejše funkcije znotraj organizacije. Direktor, ali kakorkoli ga že imenujemo, bi tako moral skrbeti za vodenje razvoja prodaje, posredovati informacije s trga, skrbeti za servi- siranje in promocijske predstavitve izdelkov. Direktor proizvodnje naj bi bil zadolžen za razvoj, kontrolo razvoja, proizvodnjo in za nabavo materiala za proizvodnjo, direktor finančne službe pa za učinkovitost ‘splošno administrativnih poslov, učinkovito obračanje kapitala. Pri tem po-udatja, da morajo biti odločitve skupne, s tem da vsak odgovarja za svoje področje. Hkrati pa ta model zagovarja nehierarhičen način vodenja z jasno definiranimi odgovornostmi v eni osebi, ki ne dovoljuje prenosa odgovornosti. Koncept kot tak je seveda sprejemljiv in učinkovit, čeprav mu lahko očitamo določeno dozo tehnicizma, seveda ne v povsem negativnem smislu. Namreč že prej sem zapisal, da Hartman nekoliko zanemarja inovacijsko dejavnost, iz koncepta pa je jasno razvidno, da zanemarja tudi kadrovsko organizacijsko funkcijo, kar je sicer povsem logično, glede na njegovo opredelitev nosilnih funkcij v organizaciji. Vendar ravno kadrovsko področje je tisto, ki ga v času tako hitrega tehnološkega preboja ni moč pustiti ob strani, in ki ga verjetno tudi tako definirano vodenje ne bo sposobno učinkovito razreševati. Res pa je, da sozd nima razdelane strategije reorganizacije sistema z jasno razdelanim konceptom vodenja. Sprememba strategije vodenja na ravni delovnih organizacij zahteva, kot pravi Hartman, prestrukturiranje vodenja na ravni sozda, ki mora biti opredeljeno s skupnim ciljem integralnega marketinga. Hartman nadalje poudarja, da so ti skupni cilji v sozdu sicer postavljeni, vendar se jih dosledno ne držimo, kar se kaže pri pešanju ustvarjene akumulacije. Kako si zagotoviti vpliv na uresničevanje teh skupnih ciljev? »Ena od možnih poti je vpliv preko združenih sredstev v Interni banki, ki bi morala biti namenjena za koordinacijo razvoja in skupnih razvojnih nalog ter tržnih raziskav. Današnji način usklajevanja programov ni primeren, saj vidimo, da prihaja do prekrivanja programov. Zato bi morali na ravni sozda odločneje voditi in usmerjati razvoj, kar seveda zahteva preusmeritev usmerjevalnega razvoja iz svetovalnega instituta v povsem kreativnega, ki mora imeti odločilno vlogo in s tem mora prevzeti tudi odgovornost za razvoj. Skratka delovati mora kot kreativen gibljiv team, ki bo sposoben oblikovati razvojne skupine in opredeljevati cilje v skladu s skupnim interesom IMP-ja. S tem pa bo moral nase prevzeti odgovornost, kdaj bo izdelek razvit, in da bo tudi tržno »učinkovit«, razmišlja Janez Hartman. Hkrati se zaskrbljeno sprašuje, če je to še sploh možno, če seveda ne pride do prej omenjenega radikalnega reza. Zavedati se je namreč potrebno, kot pravi, da prestrukturiranje ni možno, ko organizacija prehaja na rob rdečih številk, kajti borba za goli obstanek nujno vodi do zastoja na razvojnem področju. Omogočiti iniciativo! Ob tem se človeku zastavlja vprašanje, kako preseči zastavljene dileme. Nanje je Hartman delno že odgovoril, vendar se mi zdi, daje koncept deblokade, kot ga definira Jerovšek, za sistem IMP povsem sprejemljiv, on namreč pravi: »Koncept deblokade doslej ni bil znan, ni bil injiciran, niti prakticiran. V družbah, v katerih prevladujejo naravni tokovi in nevidna roka Adama Smitha, je stopil v ospredje problem koordinacije anarhičnih iniciativ velikega števila avtonomnih subjektov, ne pa njihova deblokada. V družbah z izrazito usmerjenim razvojem pa ni bil toliko problem v koordinaciji in nadzorstvu, pač pa v iniciativi in avtonomiji. Zdelo se je, da bo v drubžah z usmetjenim razvojem zelo izdelan sistem pravil in norm dal zadosti prostora za kontrolirano iniciativnost, avtonomnost in varnost. Pokazalo se je nasprotno: ni dal zadosti varnosti, kar je intencija pravnega reda, pomembno pa je blokiral iniciativnost in avtonomnost posameznikov in vseh gospodarskih subjektov. Izkušnja nam je pokazala, da velik normativni red ni resnični red, in da velika in podobna organiziranost, od katere ni več mogoče živeti, ni prava organiziranost. ... Gre torej za sposobnost vodstva, da povezuje elemente v mikrosistemu z elementi v makrosistemu. Če pa so v velikem gospodarskem sistemu nekateri elementi tako strukturirani, da delujejo v obliki blokad - bodisi, da so te blokade kulturni obrazci ali kadrovska nesin-hronost - potem tudi najbolj sposobno vodstvo težko uspešno opravlja svoje koordinativne funkcije.« Po mnenju Hartmana se prevelika usmerjenost IMP-ja v parolo »znajdi se sam«, vleče za njim kot cokla. Po njegovem mnenju, je potrebno preseči ozko podjetniško organiziranost, ki je tržno neučinkovita in doseči učinkovitejše in gibljivejše oblike povezovanja posameznih proizvodnih skupin znotraj sistema. Te oblike pa morajo biti odraz potreb po učinkovitem nastopanju na trgu, kjer bi morala biti v ospredju prodaja sistemov in ne zgolj posameznih izdelkov. Sedaj pa smo pri problemu deblokade, ki je seveda »oblastno« pogojena z vidika razpolaganja z močjo in vplivom (vse ostalo pa je podrejeno tem kategorijam). Če ne bo sistem definiral svoje vloge integralno z učinkovitim delovanjem podsistemov, meni Hartman, potem bomo hitro prišli v položaj, ko bo sozd kot neka organizacijska oblika namenjen sam sebi in bo deloval kot neka abstraktna administrativna združba, ki je zgolj v breme delovni organizaciji. To verjetno ni cilj. V tej luči pa je potrebno tudi jasno organizacijsko in strokovno definirati tudi delovanje služb skupnega pomena, ki lahko le na tej osnovi zagotavljajo učinkovito delovanje sistema kot celote pa tudi podsistemov kot takih. NOVI PROGRAMI Veliko nejevolje je izrazil Janez Hartman ravno zaradi prej povedanega, ko je nanesel pogovor o novih izdelkih. »Pri novih programih ali izdelkih mi ne vemo, ali so izvozno zanimivi in akumulativni. Akumulacija je še zmeraj skupna in pomembna, kajti iz nje izhaja socialna varnost delavcev. Mi enostavno pri teh programih ne^razpolagamo z njihovo tržno vrednostjo, ki bi morala biti pripravljena po naslednjih kriterijih: Kdaj bo izdelek razvit, koliko akumulacije bo ustvarjene z lastnim delom in ne s preprodajo, ali je tehnološka opremljenost ozd primerna, da proizvede izdelek in ali je kader v prodaji sposoben prodajati ta izdelek? To so vprašanja, ki morajo imeti jasne odgovore, kajti vsak pameten gospodar stremi za takimi izdelki, za katere že ima tehnološko opremo in, ki mu prinašajo ustrezen dohodek. »Namreč novih programov si ni moč privoščiti, če se ne ustvaija akumulacija. Zato tudi mislim, da vsaka sanacija s pomočjo večjega vlaganja kapitala organizacije ne more pripeljati na zeleno vejo. Še posebej, če so ta sredstva na kreditni osnovi. V bistvu to pomeni mašenje tehnoloških lukenj, ki ne bo dalo pravih rezultatov,« razmišlja Janez Hartman. TEMELJNE TRŽNE RAZISKAVE »Celovitega vpogleda v to, kar je v IMP-ju novega, na Marketingu seveda nimamo. Vendar glede novih proizvodov vem, da je bila opravljena temeljna tržna raziskava le za hišne toplotne postaje na nemškem tržišču. Pri tem izdelku je vnaprej znana tudi že cena tega izdelka. To pa jasno kaže, da je pristop k načrtovanju novih izdelkov zgrešen in v bistvu potrjuje tisto, kar sem prej povedal,« dodaja Janez Hartman. Po svoji osnovni opredelitvi ima' nalogo dvigniti raven trženja in tržnega komuniciranja pri prodaji in razvoju proizvodnih programov. Pospeševanje prodaje je usmerjeno v tiste veje proizvodnje, ki jih je nujno prodajati kot sisteme. Kot je zapisano v poslovnem poročilu Marketinga in kot je poudaril Janez Hartman, so zastavljene cilje za širitev prodaje in prodor na druga področja delno že uresničili. Nedvomno se v tem času krize IMP srečuje z velikimi problemi pri prodaji, saj je opazno izredno močno nastopanje konkurence in zapiranje posameznih tržišč. V bistvu je to posledica IMP:jeve enostranske usmerjenost1, ki je v času konjunkture isk l svoje mesto izključno na domačem tržišču in temu tržišču prilagajal proizvodnjo. Na domačem trgu je dosegal tudi izredno ugodne cene, ki so v določeni meri le bile odraz kakovosti. Vendar je prav to ko-njunkturno obdobje in neselek-tivnost jugoslovanskega trga pustilo za seboj vrsto vrzeli, ki še sedaj kljub zaostrenim razmeram niso odpravljene. Servis še zmeraj ni podrejen prodaji, servisna mreža je šibka in neučinkovita, povrh vsega pa še nezaložena z rezervnimi deli. Opazna je tudi kadrovsko neustrezna zasedenost prodajnih služb v delovnih organizacijah. Sklenemo lahko, seveda nekoliko zlobno, Marketing vse lepo in prav, vendar oni tam spodaj, ti so nepridipravi, oni v delovnih organizacijah pa, o mi že, toda oni tam, ti se pa ne premaknejo. To pa bo vse dotlej, dokler bo imela proizvodnja primat. Žal smo v času, ko tehnološki imperativ zahteva prenos primata v razvojno-raziskovalno in tržno sfero. Cilje je treba definirati, kot je zapisal Jerovšek, s tehnološke in tržne strani, to pa zahteva organizacijsko strukturo, ki ima izrazitejše horizontalne povezave. Jasno iz tega izhaja drugačna opredelitev vpliva in moči in prenos možnosti vplivanja na odločitve tudi strokovnemu kadru. Žal je status manegementa in skupnih služb v obstoječi organizacijski strukturi tako definiran, da ne želi sprememb, ki jih zahteva tehnološki imperativ. S tem pa bi moral biti nekoliko drugačen tudi sozd, ki bi moral biti po Jerovšku strateški mane-gement, kar pomeni, da vidi dlje in ima večje znanje in več informacij, kot jih imajo posamezne delovne organizacije. Ce izhajam iz tega, potem mi je jasno, zakaj toliko »prerekanj« MI-VI, pa tudi zakaj toliko energije v prazno, brezpredmetno navidezno reorganizacijo, ki še zmeraj ne temelji na prej omenjenem TEHNOLOŠKEM IMPERATIVU! Janez Votek Poslovna filozofija Znanja pridobljenega z izkušnjami, ni več Mariborska Visoka ekonomsko komercialna šoto je ustanova z izredno razvejano dejavnostjo usposabljanja kadrov. Poleg rednega študija in razvejane raziskovalne dejavnosti, je to ustanova z izredno dobro organiziranim študijem ob delu. Poleg tega pa se vključuje v razne oblike usposabljanja delavcev v delovnih organizacijah. Eno od teh oblik, ki jo je organiziral naš Izobraževalni center s pomočjo omenjene ustanove, so uspešno opravili pred kratkim tudi v IMP-ju. To je bil povod, da smo se odločili za pogovor z dr. Dušanom Radonjičem, dekanom omenjene fakultete, ki seje v svojem razmišljanju dotaknil predstavitve dejavnosti fakultete, drugi del pogovora pa je bil posvečen marketinški dejavnosti. V IMP-ju je bilo pred kratkim pod vodstvom in s predavatelji yaše fakultete opravljeno izobraževanje delavcev iz komercialnih služb. Udeleženci so seminar Zelo ugodno ocenili. Vendar se v najinem pogovoru ne bi vrtela okrog tega seminarja, ampak bi vas prosil, da v nekaj stavkih predstavite VEKŠ. RADONJIČ: »Naša šola bo v naslednjem letu praznovala 30-letnico obstoja. Najprej je delovala pod imenom Višja komercialna šola, leta 1969 pa se je preimenovala v Visoko ekonomsko komercialno šolo. Iz nazivov je razvidno, da ne gre za delovanje Šole na področju ozkih komercialnih aktivnosti. Z nazivom visoka šola je dobila pravico organiziranja podiplomskega magistrskega in specialističnega študija in pravico podeljevanja doktorskih nazivov. Na podiplomski študij od leta 1970 dalje je bilo vpisanih okrog 1000 študentov, študij pa je končalo 161 kandidatov. Naziv doktorja znanosti pa si je pridobilo 31 kandidatov. Šicer pa smo po številu študentov ena največjih fakultet z okoli 4400 študenti ob delu s približno 1450 rednimi študenti. Posebno skrb posvečamo študiju ob delu'. Naj mimogrede omenim,da je bila naša oblika organizacije študija ob delu namenjena mnogim kot vzorec za organizacijo tovrstnega študija. Mi smo prisotni ta-korekoč v celotni Sloveniji, saj imamo svoje centre in sekcije v Celju, Kranju, Murski Soboti, Mariboru, Slovenj Gradcu in Trbovljah. Do nedavnega pa je deloval podoben center tudi v Novi Gorici. Jasno je, da tovrstna institucija ne more biti brez kakovostnega temeljnega raziskovalnega dela, kajti prav to delo je merilo kakovosti ustanove. V okviru VEKŠ-a imamo raziskovalne institute za marketing, mednarodne ekonomske odnose, logistiko, organizacijo in poslovanje ter upravljanje, ekonomsko diagnozo in prognozo. Ti instituti poleg temeljnih raziskovanj opravljajo tudi storitve za delovne organizacije, raziskovalno skupnost in druge institucije. Opravljajo tudi dopolnilno izobraževanje, nekatere seminarje, svetovalno delo.« To je organizacijska oblika delovanja vaše Fakultete, kaj pa vsebina, ki na nek način daje pravo podobo ustanove? RADONJIČ: »Ves čas razvoja je bila naša fakulteta usmerjena v usposabljanje in znanstveni razvoj na področju poslovne ekonomije in delovanja poslovnih sistemov. Temu primerno so vsebinsko opredeljeni tudi študijski programi posameznih smeri. Prav sedaj pa se pripravljamo na prenovo programov v posameznih študijskih smereh na vseh ravneh. Osnovna značilnost te prenove je, da želimo dati poudarek raznim oblikam permanentnega izobraževanja. Razumljivo pa je, kot sem že prej omenil, da univerzitetni učitelji izvajajo temeljno raziskovalno delo za razvoj teorije na vseh znanstvenih področjih, ki jih pokrivajo, ki jih ne bi še enkrat našteval. Še eno značilnost VEKŠ-a moram omeniti, namreč naši študentje imajo tudi kakovostno organiziran študij tujih jezikov. To zagotavljamo z nadpovprečnim fondom ur za tuje jezike, ki presega povprečje ur na drugih sorodnih ustanovah. Nenazadnje h kakovosti naših programov prispeva stalna izmenjava izkušenj z drugimi sorodnimi fakultetami po Jugoslaviji in v tujini. V to sodelovanje so vključeni tudi študentje.« ZNANJE S tem sva se že približala znanju, kakšna je njegova vloga v sodobni poslovni ekonomiji? RADONJIČ: »Sodobna poslovna ekonomija zahteva raznovrstna znanja, ki morajo vsebovati in upoštevati sistemski pristop pri proučevanju delovanja poslovnega sistema. Pri kibernetskem načinu upravljanja poslovnih sistemov ima najpomembnejšo vlogo informatika in vzpostavitev informacijskega sistema v organizaciji. Zavedati se moramo sinenergetskih učinkov, pri čemer je pomembno izhodišče, da so učinkni celote večji od učinkov njenih posameznih delov. Marketing mora biti izhodišče za kreiranje poslovne filozofije. Ob vsem tem pa mora biti osnovno izhodišče čuvanje okolja in naravnih danosti. Vse to pa zahteva od poslovnih ljudi, zlasti pa tistih, ki vodijo poslovne procese, veliko znanja, lahko bi rekel celo različnih znanj. Dinamične spremembe v okolju, sistemu ali organizaciji so izredno hitre, zaradi tega je znanje postalo proizvodni faktor, kar pomeni, da brez znanja ni napredka.« Vaše področje delovanja je marketing, zato bi kazalo, da podrobneje opredelite vlogo in pomen marketinških znanj za učinkovito delovanje poslovnega sistema. RADONJIČ: »V naši praksi marketing še ni zaživel tako, kot bi to pričakovali, še posebej zato, ker je marketing kot osnova poslovne filozofije našel svoje mesto v razvitih ekonomijah že konec 60-tih in v začetku 70-tih let. Osnovni razlog je v tem, ker vodilne strukture ne poznajo marketinga kot aktivnosti, pomembne za organizacijo sistema.« To zahteva, da marketing pojasnite oziroma ga definirate. RADONJIČ: »Marketing moramo razumeti kot poslovno filozofijo, ki je usmerjena na ugotavljanje potreb na trgu in zadovoljevanje le-teh. Takšen pristop pa zahteva prisotnost naslednjih elementov: politika in razvoj iz- delka, politika razpečevanja (prodaje), politika komuniciranja s trgom in marketinški informacijski sistem. Če te aktivnosti niso ustrezno organizirane in združene v enovito celoto, potem ne moremo govoriti o marketingu, temveč o njegovih parcialnih delih. Če se dotakneva politike razvoja izdelka, ta zahteva sistematično organizirano raziskovalno dejavnost. V tem se združujeta tehnično tehnološki vidik razvoja izdelka in tržno ekonomski vidik. Za takšno delo pa so v marketingu potrebni ustrezni strokovni kadri. Več kot očitno je, da gre pri marketingu za povezovanje različnih strokovnih znanj, ki naj bi opredelila smeri razvoja firme. Gre za timsko delo, kot najustreznejšo obliko povezovanja teh znanj. Mislim, da so v IMP-ju ugotovili potrebo po boljšem povezovanju marketinga, saj so omogočili nekaterim strokovnjakom, da so se dodatno izobrazili s tega področja na seminarju, ki so ga za njih pripravili učitelji VEKS-a.« Kljub vsemu ostaja občutek, da je uveljavitev marketinga v tem smislu, kot ste ga definirali, vprašljiva. Izhajam iz tega, da gre za izrazito strokovno funkcijo, ki pa je ravno po svoji moči in možnostih vplivanja na odločitve povsem na obrobju. Pri nas pri vodenju namreč ima še zmeraj odločilno vlogo politični determinizem namesto stroke. RADONJIČ: »Tu se strinjam z vami. To bom ponazoril še z enim primerom. Mi pogosto tavamo v zablodi, kako znanje, pridobljeno z izkušnjami (delom) zadostuje za opravljanje zahtev- nih strokovnih nalog. V današnjem času je to preživelo. Znanja ni nikoli dovolj. Dejstvo je, da so nosilci odločitev pogosto pred problemi, ki jih morajo ž odločitvijo rešiti. Pri sprejemanju odločitev imamo opravka z različnimi tipi ljudi, ki sprejemajo odločitve. V veliki meri je tudi ta klasifikacija odvisna od znanja. So ljudje, ki se zavedajo, da nimajo dovolj znanja za rešitev problema in so taki, ki se povsem zavedajo, da imajo dovolj znanja za rešitev problema. Za vse pa bi lahko rekli, da potrebujejo ustrezne informacije poslovnega tipa, prva dva tipa pa strokovno pomoč, da bi lahko sprejeli odločitve, ki so manj rizične.« Vse to pa zahteva preseganje določene hierarhične nomenklature in demokratizacije procesov vodenja. Na koncu je tu še problem izobrazbe, ki je predpogoj za tovrstne procese. RADONJIČ: »Nedvomno, zaradi tega je potrebno stalno izobraževanje kadrov na vseh ravneh hierarhične lestvice. Zavedati se moramo, da je za učinkovitost sistema nujno izvajanje odločitev na vseh ravneh sistema, sicer je sistem neučinkovit. S tem je tesno povezana tudi inovativna dejavnost. Žal ne bom povedal nič novega, toda dokler se bo izobraževanje obravnavalo kot izdatek in ne kot naložba, toliko časa bomo capljali na mestu . Izobraževanje je potrebno obravnavati kot naložbo in to kot prvo med prvimi. Iskanje poti iz krize je poleg sitemskih sprememb potrebno iskati predvsem na področju drugačnega vrednotenja znanja in s tem sodobnejših organizacijskih in strokovnih prijemov. Znanje mora biti osnovni kriterij pri sprejemanju odločitev, na tej osnovi je možno opredeljevati tudi pristojnosti in odgovornosti na vseh ravneh odlo-čanja.« • j. VOTEK Kakšno trženje? Marketing v luči inoviranja ekološko primarnih izdelkov OPREDELITEV PROBLEMA Marketinška misel je v zadnjem destletju v razvitih zapadnih deželah močno spremenila svojo vsebinsko podobo in s tem vzporedno razširila, dopolnila in preoblikovala samo gospodarsko prakso. Zato je razumljivo, da so se razlike med tradicionalnim (klasičnim) konceptom in sodobnim konceptom marketinga še poglobile. Klasični koncept marketinga je danes v sodobnem svetu ne le močno kritiziran, temveč praktično pozabljen, prevrednoten, drugačno pa je stanje pri nas. V naši gospodarski praksi, žal, sodobno marketinško razmišljanje še vedno ni prisotno, čeprav nekateri domači teoretiki s tega področja samostojno in ustvarjalno razvijajo sodobna teoretična marketinška izhodišča. Ker je torej stopnja aplikacije marketinga v naši gospodarski praksi po eni strani še na dokaj nizki ravni, po drugi strani pa se pojmuje pretežno še na klasičen način, bomo v nadaljevanju tega prispevka poudarili predvsem naslednje: - marketinška filozofija je v pogojih blagovne proizvodnje sestavni del poslovne filozofije delovne organizacije; - klasičen koncept marketinga nosi v sebi določene nevarnosti, zlasti pa se te kažejo v ponudbi ekološko neustreznih izdelkov; - podružbljen (human) koncept marketinga bi moral eliminirati v praksi zakoreninjeno profitno naravnanost ponudnikov; - pri snovanju novih izdelkov bi morali upoštevati ekološke komponente; - za označevanje ekološko neoporečnih izdelkov bi bilo smotrno vpeljati ekološki znak. IZVIRNI KONCEPT MARKETINGA - PREDNOSTI IN NEVARNOSTI Koncept marketinga in njegov vpliv na filozofijo vodenja DO Razmišljanja ponudnikov (proizvajalcev) pri upravljanju njihovih izdelkov (asortimenta) so se spreminjala vzporedno z razvojem tehnologije. Tako je bilo v obdobju nizke tehnološke ravni proizvodnje (ko se je postavljalo osnovno vprašanje, kako proizvesti določen izdelek) tudi upravljanje izdelkov sorazmerno enostavno, saj seje proizvajalo v manjših serijah in v večini primerov za znanega kupca. S pojavom tehnološke revolucije pa v proizvodnem in prodajnem smislu pri proizvajalcih ni bilo več tiste gotovosti, ki bi jim z ležernim načinom dela omogočala eksistenco. Hiter razvoj tehnologije je v sorazmerno kratkem času omogočil masovno proizvodnjo, na katero ni bil pripravljen niti trg (nizka stopnja razvitosti zlasti na področju povpraševanja), niti proizvajalci (neustrezno razvite metode in organiziranost plasmana blaga). Rezultat tega neusklajenega razvoja nam je vsem znan (svetovna kriza 1. 1928 in dalje). V tem času je bilo že prepozno postaviti značilno vprašanje, kako prodati to, kar smo proizvedli (ki je tako zelo značilno za to celotno obdobje). Evidentno je, da so bili odgovori na to vprašanje neustrezni, kajti v nasprotnem primeru ne bi bilo enormnih količin neprodanega blaga, zalog, ki niso omogočale normalnega obračanja kapitala, in s tem normalne reprodukcije. Ali drugače, več kot očitno je, da je stopnja razvoja tehnologije prehitela stopnjo razvoja upravljanja v poslovnih sistemih nasploh in upravljanja izdelkov posebej. Bistvena značilnost obeh omenjenih obdobij je ta. da je bilo razmišljanje o poslovanju (poslovna filozofij?) izrazito usmerjeno navznoter (introvertiranost). Če poenostavimo, razmišljanje je bilo v osnovi takšnole: mi (tehniki v proizvodnji) smo proizvedli ta izdelek, vi (prodajalci) pa mu najdite mesto na tržišču; če pri tem niste uspeli, ste slabi prodajalci. To je torej že- lezna logika prodajne orientacije. V petdesetih'letih so v razvitih ekonomijah, zlasti v ZDA, spoznali, da prej omenjeno razmišljanje vodi zgolj v še večji razkorak med razvojem tehnologije, ki omogoča proizvodnjo, in razvojem upravljanja, ki omogoča racionalno izkoriščanje obstoječe tehnologije. Ob tem pa je potrebno še poudariti, da se je v razvitih deželah v tem času že močno razvilo tržišče, ki pa je in še vedno deluje na osnovi določenih zakonitosti. Zlasti konkurenčna borba med sorodnimi proizvajalci kaže na nevarnosti, ki v obliki rizikov grozijo obstoju firme. Skratka, razvoj tehnologije je posledično zahteval v tem obdobju in na tej stopnji razvoja tržišča drugačno poslovno filozofijo, in sicer takšno, ki ne bo prvenstveno introvertirana, temveč obratno, mora biti ekstrover-tirana, odnosno usmerjena navzven. Takšna filozofija naj bi sočasno pomagala zmanjševati že tako velik razkorak med doseženo stopnjo tehnološkega razvoja in med doseženo stopnjo upravljanja v poslovnem sistemu. Poslovna filozofija firme je s tem začela osvajati marketinški koncept. In kaj je to pomenilo? Preprosto tole: proizvodnja se je prilagodila tržnim potrebam. Od dominacije proizvodne funkcije v firmi se je torej dominacija prenesla na tržno funkcijo. Tržna funkcija se tako pojmuje kot dominanta, vse druge poslovne funkcije pa bolj ali manj prilagajajo svojo politiko marketinški funkciji. Bistvo marketinga kot nove oblike poslovnega razmišljanja in ravnanja bi lahko opredelili predvsem*^ naslednjem: - marketinški koncept temelji na relaciji ugotavljanja tržnih potreb - zadovoljevanje le-teh (vpliv tržnega okolja je najpomembnejši); - proces marketinga temelji na natančno opredeljenih načelih in zaporedjih postopkov pri ukrepanju (upravljanju marketinških aktivnosti); - marketing se pojavlja kot organizacijski sistem, kar pomeni, da ima svoje specifične elemente-podsisteme (raziskovanje tržišča, politika in razvoj izdelkov, distribucija in komuniciranje). Če gornje misli upoštevamo, ni težko ugotoviti, da se je marketing že v začetku svojega razvoja močno razlikoval od prodajne in nabavne funkcije, ter da je njegova vloga postajala vse pomembnejša prav pri najbolj občutljivi točki v poslovnem sistemu, to je pri opredeljevanju poslovnih ciljev (strateških, taktičnih in operativnih). Tu gre predvsem za tržne raziskave, ki omogočajo vpogled v dinamiko sprememb na področju povpraševanja (kupci, porabniki) in na področju ponudbe (konkurenca), na ta način pridobljene tržne informacije služijo kot izhodišče za postavljanje razvojnih in drugih ciljev poslovnega sistema. Potencialne nevarnosti izvirnega koncepta marketinga v zvezi z varovanjem naravnega okolja Iz zgoraj navedenega izhaja, da temelji marketinški koncept poslovanja na dejstvu, da je potrebno najprej raziskati tržišče, šele za tem pa skladno s tržnimi potrebami opredeliti asortiment ponudbe, upoštevajoč njegove standardne dimenzije (količina, širina, globina, gostota in kvaliteta). Takšnemu razmišljanju na- čeloma ni kaj ugovarjati. Celo obratno, mnogi bi v takšnem razmišljanju videli rešitev za vse tiste^ ki svojo poslovno politiko temeljijo na dimenzijah tovarni- « škega plotu, in katerih poslovni rezultati znižujejo reprodukcijsko moč gospodarstva. Navidezno je res tako, še posebej ob dejstvu, da vlogo in pomen marketinga obravnavamo in ocenjujemo zgolj enodimenzionalno, odnosno samo z vidika delovne organizacije. Omenjena enodimenzionalnost ima prav gotovo pozitivne posledice za poslovni sistem (firmo), kajti učinki poslovanja na bazi marketinga (in vzporedno tudi z uporabo drugih novih poslovnih znanj) so v razvitih deželah še vedno zavidanja vredni. Toda v resnici ima aplikacija marketinškega koncepta poslovanja raznotere posledice, kar kaže na večdimenzi-onalnost njegovih pozitivnih in negativnih učinkov. Skušajmo v osnovnih črtah osvetliti ta problem. Najprej je potrebno poudariti, da je bil marketing (v svojem osnovnem konceptu) izrazito profitno usmerjena aktivnost določenega poslovnega sistema. Gre predvsem za to, da na osnovi spoznanih dejstev na tržišču poslovni sistem kreira takšno politiko tržnega nastopa (in politiko nasploh), ki naj v relativno kratkem času omogoči doseganje čim večjega profita. Pri tem pa v večini primerov prihaja s strani ponudnikov do uporabe nedovoljenih metod pri tržnem nastopanju. Ne da bi se podrobneje spuščali v problematiko uporabe marketinškega instrumentarija, ki ima v različnih kombinacijah izredno močan vpliv zlasti na kupce in uporabnike dobrin, pa lahko ugotovimo, da je bilo v prvem obdobju aplikacije marketinškega koncepta močno prisotno bolj ali manj prikrito zavajanje uporabnikov, pa tudi nelojalnost do drugih ponudnikov. To potrjuje predvsem pojav konzume-rizma v ZDA, ki je v relativno kratkem času po pojavu agresivnega tržnega nastopa proizvajalcev začel odkrito napadati uporabljene metode (marketinške) za pridobivanje kupcev njihovih izdelkov. Konzumerizem kot organizirana oblika zaščite uporabnikov (potrošnikov) se je krepil in kaj kmalu je moralo vse več proizvajalcev opustiti vrsto že ustaljenih in za jx>trošnike neustreznih metod. Se več, začel seje razvijati in uveljavljati pravni vidik varstva potrošnikovih pravic, ki sodi v razvitih deželah v sklop osnovnih dejavnikov delovanja tržišča. Ob zavarovanju uporabnikov je izvirnemu konceptu marketinga moč pripisati tudi pomanjkljivost glede varovanja naravnega okolja. Ta pomanjkljivost se kaže predvsem na dva načina. Prvič: v želji za čim hitrejšim ustvarjanjem profita so proizvajalci, sicer zopet v skladu z obstoječimi potrebami tržišča, ponujali tržišču obilico novih izdelkov (in na ta način uspešno izpodrivali stare), vendar pa so se le-ti pogosto pokazali manj koristni, kot so jih predstavljali, mnogi med njimi pa so bili neposredno nevarni človeku in drugim živim bitjem. Pri tem pa ne smemo ločevati proizvajalcev izdelkov široke potrošnje od proizvajalcev izdelkov investicijske potrošnje (opreme, naprave, ipd.). Prvi so z mnogimi neustreznimi izdelki bolj ali manj vidno onesnaževali človekovo okolje, drugi pa so s ponudbo različnih tehnologij (strojev, postopkov itd.) omogočili proizvodnjo teh izdelkov, pri čemer v tehnološkem smislu niso razmišljali o primarnem onesnaževanju narave. Skratka, eni in drugi so pridno in vse bolj intenzivno (skladno z razvojem povpraševanja) prispevali svoj delež k obstoječi stopnji onesnaženosti voda, zraka in zemlje. Druga vidna • pomanjkljivost aplikacije izvirnega marketinškega koncepta v zvezi z varovanjem naravnega okolja se kaže v nekontrolirani izrabi naravnih virov. Zopet je bil profitni motiv tisti, ki ni dovoljeval trezne presoje izkoriščevalcev naravnih danosti, ki so se večini dolgo zdele neizčrpne. Neracionalna izraba naravnih danosti je posledica tako povečevanja ponudbe končnih izdelkov (proizvodne potrošnje, zlasti pa široke potrošnje) kot tudi uporabe neracionalne tehnologije, ki je služila za njihovo proizvodnjo. Marketing je namreč v osnovi izjemno stimuliral (usmerjal) proizvodnjo in porabo enih in drugih vrst izdelkov. Na ta način je močno prispeval k onesnaževanju človekovega okolja, kajti odnos ponudnikov izdelkov do okolja je bil v tem razvojnem obdobju marketinga še vedno indiferenten. Čemu pravzaprav tako potenciramo negativne strani izvirnega marketinškega koncepta poslovanja, ko pa lahko vzporedno naštejemo vrsto za poslovne sisteme (in s tem za celotno družbo) pozitivnih strani aplikacije tega koncepta poslovanja. Tako je n.pr. marketinški koncept poslovanja znižal številne poslovne rizike (proizvodnje, prodaje, nabave napačnega postavljanja ciljev, ipd.) in racionaliziral poslovanje (manjše zaloge, hitrejše obračanje kapitala, zapolnjevanje tržnih vrzeli ipd.). Bistveno razlago za takšno razmišljanje vidimo predvsem v naslednjem: prvič, aplikacija marketinškega koncepta je v naši gospodarski praksi še vedno na zelo nizki stopnji, na še nižji stopnji pa je pojmovanje njegove strukture in delovanja v smislu organizacijskega sistema; drugič, obstaja objektivna nevarnost, da pri širši aplikaciji marketinškega koncepta v naši gospodarski praksi razumemo njegovo bistvo zgolj kot aktivnost za reševanje iz nastalih težav, opisane negativnosti pa zanemarimo, kar bi seveda imelo negativne posledice. SODOBNE SMERI RAZVOJA KONCEPTA MARKETINGA Z VIDIKA VAROVANJA OKOLJA Objektivni dejavniki za spremembo koncepta marketinga v odnosu do varovanja okolja Raziskave so pokazale, da marketing v vsebinskem, strukturnem in organizacijskem smislu v naši praksi še zdaleč ni na ravni, ki bi bila zadovoljiva. V mnogo-čem je temu pripomogla večletna gospodarska kriza, ki je mnoge poslovne sisteme preokupirala v takšni meri, da so si pri izhodu lastnih težav postavljali predvsem kratkoročne poslovne cilje. V takšnih okoliščinah se ni čutila pretirana potreba po tržnih raziskavah, strateškem načrtovanju razvoja novih izdelkov, utrjevanju poslovnega imagea ipd. Če k temu dodamo še to, da pri večini proizvajalcev ni bilo čutiti potrebe po znanju nasploh, po marketinškem pa še posebej, potem ni težko ugotoviti bistvenih razlogov za vrsto težav tržnega značaja, ki jih mnogi poslovni sistemi danes občutijo. Zanimivo pa je, da so v tistih poslovnih sistemih, kjer so se ukvarjali z marketinško problematiko kontinuirano, občutili gospodarsko krizo v dosti milejši obliki. Zlasti so bili uspešnejši pri izvozu izdelkov, kjer le zakonitosti tržišča, predvsem v razvitih deželah, diktirajo tržni nastop in valorizirajo tržne ličinke ponudnikov. Tehnološka in tržna zaostalost našega gospodarskega sistema kliče ne le k spremembam insitu-cionalnega značaja, temveč tudi k spremembam poslovnega obnašanja in poslovne miselnosti. Le nova, sodobna vsebina (po- doba) obeh omenjenih dejavnikov bo prinesla možnosti za zmanjšanje razkoraka med nami in razvitimi. S tem želimo poudariti, da niso zgolj institucionalne spremembe tiste, ki odpirajo pot v boljšo prihodnost. Poudariti pa želimo tudi to, da v prihodnje ne bi smeli poslovne politike v delovnih organizacijah, kot osnovnih celicah gospodarskega sistema, kreirati na način, ki bi motivacijo gospodarjenja videl le v povečevanju prihodka, zanemarjal pa druge dejavnike dolgoročnega razvoja, kot so v prvi vrsti znanje in skrb za varovanje naravnega okolja. Če že ne verjamemo lastnim izkušnjam, potem se o tem prepričajmo pri tistih, ki so zaradi neupoštevanja predvsem slednjega plačevali dolgo vrsto let visok davek. In teh ni malo. Predhodno smo že izrazili skrb, da se v prihodnosti ne bi zgodilo to, da bi prav zaradi želje po čim hitrejšem napredku in izhodu iz krizne situacije, ob uveljavljanju delovanja tržnih zakonitosti, uporabili izvirni marketinški koncept kot instrument za dosego želenih ciljev. Stopnja onesnaženosti človekovega okolja je pri nas že sedaj tako visoka, da bi neupoštevanje predhodnih ugotovitev v zvezi z izvirnim konceptom marketinga lahko to situacijo samo še poslabšalo. Težko je namreč verjeti, da bi v prihodnje pravna regulativa in apeli na zavest naših poslovnežev lahko bila dovolj učinkovita instrumenta, da se stare napake ne bi ponavljale. Oboje je namreč že dalj časa prisotno v gospodarskem vsakdanu, vendar pa se praviloma ne eno ne drugo ni upoštevalo. In prav zaradi tega bi za spremembe na področju poslovnega obnašanja marketing moral doživeti modifikacijo, kajti ostati na izvirnem konceptu bi pomenilo izvajati marketing na način, ki smo ga ocenili kot neustreznega. Spremenjen, rekli bi podružbljen koncept marketinga, narekujejo različni dejavniki. Oglejmo ni nekatere, ki smo jih glede varovanja okolja, razvrstili na naslednji način: - odnos do tehnologije; nakup (uvoz) tehnologije, ki naj bi bil v naslednjih obdobjih še bolj aktualen kot je sedaj, bo moral temeljiti na dveh osnovnih predpostavkah, in to sta: a) na racionalni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, kjer bi s pomočjo marketinških aktivnosti ugotavljali primernost proizvodnje izdelkov tako z vidika zadovoljevanja (družbenih) potreb kot tudi z vidika proizvedenih količin le-teh; b) smotrnosti nabave tehnologije z vidika varovanja človekovega okolja. Na ta način bi marketing postal instrument, ki bi upošteval prvenstveno družbene potrebe, pri čemer ne bi bilo vselej potrebno stremeti za maksimizira-njem prihodka, odnosno dohodka; - pomanjkanje surovin in racionalna uporaba energije; že dalj časa se vrstijo apeli na racionalno izrabo surovinskega bogatstva in s tem povezane uporabe energetskih virov. V tem primeru bi marketing v OZD na osnovi proučevanja družbenih potreb (s tem tudi posamičnih kot sestavnega dela družbenih) iskal takšne izdelke, ki bi zahtevali racionalnejšo porabo surovin in energije ter bili tudi ekološko primerni. Na ta način bi lahko mnogi od tovrstnih izdelkov imeli celo daljšo življenjsko dobo, kot jo imajo sedaj, s čimer bi se racionalizirala tudi proizvodnja, znižali bi se njeni stroški ter stroški reciklaže; - lojalnost do uporabnikov in konkurence; ni težko ugotoviti, da so zlasti proizvajalci pogosto razumeli nekatere instrumente marketinga kot sredstvo za manipuliranje z njimi, tej miselnosti se bo v bodoče potrebno odločneje postaviti po robu. Umetno ustvarjanje potreb, neustrezna cena glede na kvaliteto izdelka, neustrezno informiranje uporabnikov (ekonomska propaganda) ipd., so dovolj močni argumenti za takšne trditve. Nič boljši niso odnosi nekaterih proizvajalcev do svojih konkurentov, ki le-te gradijo na nelojalnosti in na principih lažne morale. Ker so ti problemi sestavni del marketinških aktivnosti v OZD, bodo le-te morale spremeniti omenjene aktivnosti; - prilagajanje zahtevam svetovnega tržišča; izvozna naravnanost kot eden od bistvenih dejavnikov izhoda iz obstoječe krize pomeni vse kaj več, kot pa si mnogi to danes predstavljajo. Prav zaradi poenostavljanja in ležernosti pri nastopanju na inozemskih tržiščih smo si ustvarili negativni mednarodni image, da o negativnih finančnih učinkih niti ne govorimo. Prav zaradi tega bo potrebno v prihodnje posvetiti marketingu v izvozu dosti več vsebinske pozornosti, kot smo je bili vajeni do sedaj. Brez tržnih raziskav in brez poznavanja ekoloških normativov posameznih inozemskih tržišč ne bo možno izdelke prilagoditi zahte- j vam svetovnega tržišča v smislu njihove funkcionalnosti (uporabnosti), zlasti pa ekološke neoporečnosti, prav tako pa ne bo možno oblikovati posameznim inozemskim tržiščem ustrezno strategijo tržnega nastopa. Podružbljanje koncepta marketinga kot možne oblike varovanja okolja Če pogledamo, kakšne bi lahko bile za določeno proizvodno OZD osnovne strategije do okolja, v katerem deluje in nastopa, potem bi pri večini avtorjev* s tega področja zasledili naslednje: - strategija popolnega ignori- ; ranja sprememb v okolju, - strategija stalnih odporov 1 proti spremembam v sami firmi 1 zaradi zakonskih predpisov (in s tem zavlačevanje), 1 - pasivno prilagajanje spre- 1 membam v okolju, 1 - kreativno in inovativno marketinško obnašanje. Pri prvi strategiji gre za neod- i govomost, ki v naših razmerah I sploh ni redek pojav, krivce za onesnaževanje okolja pa, če jih odkrijejo, kaznujejo s simbolič- ! nimi kaznimi v primerjavi s štor-. j e no škodo. Pri drugi strategiji se občuti togost v politiki firme, ki se le stežka prilagaja določenim spremembam. Pri tretji je občut-nejši pritisk zakonodaje, ki zah- j , teva določen (čeprav prisiljen) , pozitiven odnos do dejanskih in , potencialnih sprememb v okolju. , Četrta strategija pa je v svojem ! bistvu orientirana k upoštevanju ugotovitev sotrokovnjakov o spremembah v naravnem okolju. Te konstatacije so zanjo najmočnejši impulz za raznovrstne aktivnosti zlasti v zvezi z razvojem novih izdelkov in konstruktivnega sodelovanja z različnimi družbenimi organi in legislativo. Ni težko ugotoviti, da je edino zadnja strategija tista, ki v sebi nosi noto humanega odnosa do okolja. Ta pa tudi pomeni, da je ta strategija v osnovi drugačna od ostalih strategij, saj upošteva najprej družbene interese, nato šele interese proizvajalca (ponudnika). Gre torej za podružbljen, odnosno human koncept marketinga, ki najprej vidi in upošteva spremembe v okolju (tudi sociološkem in političnem) nato pa v interesu tega (predvsem naravnega) okolja usmerja svoje aktivnosti (glej preglednico). Podružbljen koncept marke- J tinga se v tem trenutku zdi prej utopija kot realnost, vendar > samo v našem družbeno ekonomskem vsakdanu. Tu smo navajeni razmišljati takoa kot pač razmi- ) šljamo in d^isdi ta^o kot delamo. 1 Istočasno pa so -,bližnje ali pa i malo bolj oddaljene evropske dr- l žave znotraj katerih že nekaj časa v uspešno spreminjajo svojo misel- c nost, pa, na naše presenečenje, $ jim tega še ni biidžal. Želijo si , da ; bi živeli in delali v bolj zdravem r naravnem okoljurS tem pa posta- f . jajo še bolj bogati, kajti osnovne f naravne danosti začnejo dobivati ] podobo pristnega, kar pa ned- ( vomno ima; višjo vrednost. / Morda bomo tudi mi hitreje stopili po tej poti, vendar pa zagotovo šele takrat, ko bomo miselnost v levi strani preglednice zamenjali z desno. - dr. Dušan Radonjič dr. Boris Pregrad * Pimerjaj: Hans Raffee: Marke- i ting und Umvvelt, Poeschel Verlag, Stuttgart, 1979. i Nalepiti doma na kuhinjska vrata V času, ko je delovni kolektiv IMF prevzel generalno pokroviteljstvo nad pisateljskim srečanjem na Bledu, ki ga organizira slovenski center PEN (to se pravi, ko je ta delovni kolektiv denarno podprl neko pomembno kulturno prireditev), smo se predstavnik IMP in slovenskega centra PEN domenili, da kolektivu IMP v njihovem glasilu pokažemo v kratkem, na pesniškem stenčasu, pisani cvetober živih, ustvarjajočih slovenskih pesnikov. Napravil sem torej ta kratki pesniški izbor brez pretenzij, da bi sestavil novo antologijo slovenske sodobne lirike. Za to delo sem imel komaj nekaj dni časa, zato sem ga lahko opravil samo s knjigami iz svoje knjižnice in samo z namero, dati delovnemu kolektivu IMP kratek, zgoščen in dopadljiv pregled sodobne slovenske poezije. Upošteval sem samo živeče pesnike, od teh pa le tiste, ki se največkrat pojavljajo v antologijah. Njihove pesmi sem izbral, -kot so mi všeč. S tem nikakor ni rečeno, da so to njihove najboljše in najpomembnejše pesmi. Trudil pa sem se vsakega pesnika predstaviti v najlepši luči. Vse pesmi, ki sem jih izbral, ljubim. V imenu te ljubezni naj mi bo oproščeno, da sem ob vsem lepem, kar je tukaj, prezrl kaj lepšega in pomembnejšega. Nisem hotel veliko, malo pa tudi ne: občutene umetnine sem hotel razgrniti čutečim, občutljivim ljudem. ERVIN FRITZ Jone Kuntner (1943) PRI NAS DOMA ALI FRANČKOVA DOMAČA NALOGA Naša hiša je naš dom: naš ata dela v tujini, Švabom zida, pravi mama, naša Greta je na Reki, nič ne piše, naš Martinek, - Policaji so ga odpeljali, našo Se ko smo prodali, naše pujčeke zaklali, našo Lujzo pokopali; Sam sem pravzaprav pri hiši, Zc*aj, ko pišem to nalogo, jnama dela v fabriki, Luksi se potepa. ODPUŠČALA STA Sl Odpuščala sta si, dokler sta imela mlado kri, dokler sta imela srce mlado. Še prvič se je rana zacelila, še drugič 'n še nekajkrat. BILA Sl GRABLJICA Bila si grabljica v rožnatem krilu. Bil je lep dan, bil je lep dan. Potem sva še dolgo dišala po senu. SPRVA Sl SEME Sprva si seme, ljubezen sejavčeva, da te poseje, da te pozabi... Potem si pšenica, zrela za igro z vetrom in s kosci. Potem si nekomu vsakdanji kruh. Ervin Fritz (1940) PIKNIK Mala družba na produ ob reki. ^ poletni popoldanski pripeki tehno šumijo brzice. Naše žene sedijo na deki, varujejo pred mravljami našo šunko in kumarice, otroci streljajo z lokom, iščejo v travi puščice, sPlezajo do vranjega gnezda na smreki, Prikričijo, smolasti po rokah in obleki, name jih tolažijo in jih tlačijo v usta slaščice. Moški ležimo kot mroži na drugi deki, 'ijpzofiramo in praznimo steklenice. Tečejo ure. Spustijo se tanke meglice. °Jedo kresničevje na poseki. pred nosovi nam rajajo vinske mušice. Tomaž Šalamun (1941) ŽIVLJENJE PESNIKA Ljubezen mi je raztrgala vse teorije. Zvezde so me požrle. Anonimen sem, to, kar sem si vedno tako strašno želel. Luč sem, droben pramen luči. Res je fantastično, kako me zvezde jejo. Še in še, kakšna neskončna hrana sem. In potem: pink! se dotaknem kakšnih las, pink! napišem pesem, širim večnost. Kot zdaj tu: grad Yaddo je postojanka za obnovo sveta. Pogledam drevo: vidim, čutim, vem, ljubim Maruško, ljubi me Maruška. Pikapolonica mi prifrči na ramo. To je Ana. Zdaj pleska ali se sprehaja s svojo mamico po lužah in reče: »Nimam rojstnega dneva, dokler se ne vrne Tomaž.« In lep, pisan ptič se zaletava v moje okno, duše prijateljev, povezane v nežno mrežo okrog planeta. Nič niso ljubosumne druga na drugo, ker smo vsi ljubimci. Potem oddam deset pisem na pošto, sama love letters. Za čez morje, za tu. Pesniki se delamo s fizičnim dotikom in branjem. Džung! Džung! se čofotamo v sonce. Za filozofe gre vse to prehitro. Mislijo, da smo malo blazni in preveč preprosti, ker uporabljamo tak jezik kot otroci. Ej, vi, butci, dolgočasni pešniki! Ne bi bil svet bolj krasen, če bi bili tudi vi bolj fizični do svojih mojstrov? Bum! bum! Poljubi ljudstva padajo na mojo glavo. Da kar treska. Upam, da bom vzdržal, da bom vso to ljubezen lahko večno vračal. Oblastnike pozivam k nežnosti. Zakaj moram živeti v svetu, ki duhovnost sovraži? Zakaj sem lahko napisal komaj 20% pesmi doma in moram večno bežati od zemlje, ki bi jo rad najbolj ljubil, da se ne zadušim? Zakaj čutim ta iracionalni odpor, ta strah pred svobodo in človeškim dostojanstvom? Ta pesem je osebna prošnja in tožba. Izvira iz šoka. TUDI VAM SE ZGODI NAŠA VERA Srednja Evropa! Grozni sentimentalni kraji, totalna katastrofa! Z ljudstvi, natrpanimi v živinske vagone, peljanimi na izlet v koncentracijska taborišča pod plin, ali podobne neokusnosti med hlipanjem in krpanjem nogavic! Z ljudstvi, ki odmetavajo svoje roke in ušesa v krvavih borbah za svobodo in potem bliskoma izumijo novo poglavje. Čepe, čeme, miže, v lastnoročno skopanih zatohlih bunkerjih, čakajoči prihoda svetovne fantazije! Z ljudstvi, ki se bledo zeleno plazi od kandelabra do kandelabra, da jim na frizuro ne bi padel kak kakec večnega belega goloba miru z brki? Ki skrivajo pod madraci potne liste, bum! bum! hrc! hrc! policija, racija, dober dan gospod, nikdar več na morje po sladkor, kjer ga to ljudstvo kupuje, ker špara in druge velike duhovitosti v podobnem stilu! Ali brez elektrike! S plemeni in podplemeni tesnobno čakajočimi prvega v mesecu, da bo čas za fasungo! Ali pred zdravniki! Da jih bodo šivali s podobnimi pripravami kot so z njimi njih praprababice šivale povštrčke in plakate z napisi: rana ura, zlata ura, kdor ne dela, naj ne je! Z ljudstvi, ki imajo ptičke in koruzo in psičke in mucke na pol zastrupljene, ker jih namesto s soncem in zrakom hranijo s travmo ali kako podobno nacionalno slaščico in jim narava skratka od vsepovsod bruha v obraze strup in serije sistematične blaznosti! Z ljudstvi, ki ob vsakem potoku izumijo svoj originalen jezik ali kake verige Alp, da bi sovražniki pomrli od mraza in ne bi bili sposobni telegrafirati v svet veselja, kaj zanimivega so vse videli in kakšna stilna ljudstva so odkrili! Z ljudstvi, kjer črv črvu ščipa členke v skladu s kakšnimi najnovejšimi dodatki, da potem cela flora zares v povorki drvi za njimi zaradi najbolj običajnega pomanjkanja okusa in pameti! Z ljudstvi, ki imajo vsa mlada bitja ultra mizerno dlakasta, ker izpihnejo vso energijo, potem ko so pol ure piskali svoj patent, tako da je razumno pričakovati, da se bo rasa, ki religiozno srka šnops v trebuhu svetovnega dolgčasa, vlekla do leta 7000! Da bo leta 7000 povlekla ven bele robčke in plakala, spominjajoč se strašnih dni prihodnosti! In končno, z ljudstvom, ki je rodilo nas, pričujoče. najbolj mirakulozen mirakel vseh zgodovin in časov, ki so zgodovinarji zanj že ugotovili, da je vrgel s trona obujenje Lazarja in je za vsa ta slabo hranjena in preperela ljudstva v pomendranih plaščih fantastičen, edino merodajen in zveličaven fakt, ki z liftom potegne Srednjo Evropo za 1700 nadstropij gor! V zrak! Da se vse to prijetno in ljubeznivo zbalansira in naredi Srednjo Evropo bivalno, za Novi Jeruzalem! STARA PESEM POMLAD Nenadoma v deželo je prišla ln brezice že kuštra kuštrav jug, na strehi vrabci: vsi po dva in dva, dekliške sobe: polne nežnih muk. Se mene, zrelega moža, ima, da bi na zid skrivaj napisal fuk. V sanjah plezate čez prepad po pisani lojtrici. Na lepem začnete padati v jamo, groza vas pokosi, strah vam zadrgne vrat. Presunjeni s to melodramo se zbudite, celi, nič vam ni. Le smrt je obesila svoj plakat na plot vaše duše. Tako, za reklamo. Kaj? Prvi za urice tihe, drugi, da riše ti stihe? Kaj? Prvemu, kadar pride, prijazen obraz, a drugi naj pod okni postava? O, ljuba, za božji čas, naj vendar oba enake dolžnosti imava: njemu naloži, naj piše ti pesmi kot jaz, a meni odkleni! Niko Grafenauer (1940) Oči so zlepljene iz pajčevine, vid kakor tenka nitka medlo tli. potisnjene ood čejn c*'^"ir,e kot iz davnine zrejo na stvari. iz ozke gumbnice priprtih vek visi iztaknjena lepota dneva, v pointilističnem mrlenju sneg kot senca listja v zraku odcveteva. odtis sveta v pogledu mrtvih gnije, čas je razjeden z mravljami, na tleh kakor lišaj cvetijo mimikrije. veter razpenja digitalno mrežo. krik razi sluh. dan je nagačen z mehko težo in siva plesen se smehlja v senceh. Svileni blesk, svetloba vtrta v gube. tenki labodji vrat poslednje volje- uvit v kristalno čistost zaobljube in iz očesa v čas razlito polje. na polju zrak, disperzija dežja, v loku hitenje, da se več živi, a čipke v spanju, sitotisk neba in bel stržen bedenja za očmi. iz čutov v molk izpisan cvet (na površini lahka zlata pena), katerega pomena dimna sled v jeziku, v spletu oniksovih lis? glasovi razpršeni kot semena, a vonj iz gostih zrelih izohips. Emajl na nebu, na pročeljih mraz, v temi lepljivi veter razprostrt, z ravnilom mrtvih zlikan čas; mir je iz nežnih vodoravnih črt. v drobovju živih mak, v sluhu daljica, med prstnimi odtisi tih pomen in v dvakrat črtani višini ptica in v avgurskem smehljaju zimzelen. filatelija polj, sledi na tleh, pod kamni založeni trhli vonji, med listjem pridušen brezzobi smeh, na steklu noč, koagulacija duha, kot žica v kretnje zasajen nagib, luč mehki popek spečega sveta. Šotor poldneva, črtala luči, v koordinatnem polju mehek sneg, v zrak vdeta dolga nit ptičje sledi, na nebu beli jutrovski nasmeh. v felaciji stvari nabrekli čuti, senca na čelu, lesk v listju besed, v mirni samoti, z mislimi podpluti, od disonanc razpenjeni septet. v ušesu alkemija, v mrazu sol, zrcalno čista metrična oblika, v razum odlita neobstojna snov. v vitražu časa miren zrel večer, prerezan vrat nikogaršnjega krika v višini tehta svojo prazno smer. Svetlana Makarovič (1939) P -■ M • iq •- PREŠTEVANJE To glas je, ki prešteva, prešteva tvoje dni, enakomerno šteje živali in ljudi pa vse okoli tebe, pa vse, kar se ti zdi, da se zaradi tebe rojeva in živi, lobanjice se bele kotalijo čez svet, preštevati, preštevati, red mora biti, red. Ne veš, da veter sahne, da se drevo suši, ne veš, da vse, kar vidiš, samo na pol živi? Vse tiše je na polju velikega sveta, vse glasnejši postaja šepet preštevanja in veš, da v nekem jutru boš tudi sam preštet, preštevati, preštevati, red mora biti, red. O črno zrno smrti, ko se na svet rodiš, o belo zrno rojstva, ko ga spet zapustiš, in kadar te prešteje od onkraj, iz teme, morda boš vse izvedel, morda pa tudi ne, mogoče bo trenutek, mogoče tisoč let, preštevati, preštevati, red mora biti, red. U teč Po ROMANJE | ^ I Y> Oj kam pa greš, Marija ti, iive Marija sedem žalosti, siv ali boš ti z nami romala? * k Jaz bom z vami romala. b Ki je krvavi pot potil, ju mi pa za njim nič kolikokrat, !a ki je po krivem obsojen bil, mi pa za njim nič kolikokrat, k/ bil izdan in zasramovan, k„ mi pa za njim nič kolikokrat, kj, ki je težki križ na goro nesel, D mi pa za njim nič kolikokrat, T> žolč pil, in križan bil, f mi pa za njim nič kolikokrat, ^ pa zato ni sveta naša kri. L° Le tiho, tiho, Marija ti, £a Marija sedem žalosti, 2a če hočeš z nami romati. k> do Kajetan Kovič (1931) JUTRO BRUGGE Popoldan je zlat in zlate so strehe in sanje hiš. Na trgih golobje jate pobirajo krušni drobiž. V kanalih so čolni zibke v dežele otroških let. Pred hišami klekljajo čipke prosojne rdke deklet. Med drevjem srebrno in sivo na vodi odseva zvonik in v pivnicah pijejo pivo obrazi z Boschevih slik. EPITAF Tukaj pokopan bogvekdo leži bogvekdaj umrl bogvekdaj živel bogvekaj počel rojen bogvekdaj in bogvezakaj Jutro je, tako kot zmeraj: prezgodnje in neprespano in medlo zaznamovano še z nečim od včeraj. S kako navadno fotografijo kateregakoli obraza, zaprašeno z melanholijo prezgodnjega poraza. Radio svira vesele koračnice za spomin na pretrgane sanje in da ne bi kdo legel preveč vsakdanje pod vlak na tračnice. V cerkvi pred črno devico diši iz sveč in srebra spomin na burgundsko kraljico in njenega zlatega psa. V TEM MRAZU Tovarniški dimnik v jutranji megli, na njem kar na lepem škopnik sedi v tem mrazu. Mi smo drug drugemu tako naredili, da se med sabo ne poznamo več v tem mrazu. Od časa do časa kdo koga umori ali pa kakšnega novega zaplodi v tem mrazu. Škopnik vsem dobro jutro želi, prelepo piska na človeško kost v tem mrazu. Pa to še zmeraj ni tako hudo, da ne bi lahko še huje bilo v tem mrazu. Med grozdi ptičjega molka jesen se dotika platan in zrak iz zelenega volka obroblja bakreni dan. DEŽELA MRTVIH Smrt me bo vzela za točaja. Bel paž bo stopil v temni dvor. Zašla bo slika tega kraja. Njegova teža in napor. O prostor, lep in enostaven. O najbolj tiha od tišin. O čas. za zmeraj vodoraven. Prosojna godba korenin. Dve roki. položeni v spanje. V neslišno lesketanje zvezd. V doslej neznano praznovanje. K sencam šentjanževih nevest. V rastlinsko noč. kjer so objete na svetu ločene stvari. Kjer skoz velike bele cvete neponovljivi dež šumi. Kjer teža lovorovih vencev ne bega prostega duha. X jer pada v beli mir studencev bežeča voda iz gora. no: Branko Hofman (1929) Tl ANTENA ŠEL je v trgovino, v dobro založeno trgovino z vsem. kar si poželi srce. In ker si je njegovo ubogo. zapuščeno srce zaželelo anteno, je šel tja. kjer prodajajo take stvari. Rekel je: Anteno bi rad. In položili so predenj radijske in televizijske in tranzistorske antene vseh vrst. vseh znamk. On pa je majal z glavo in z žalostnim glasom otroka, ki ne najde igrače, rekel: Rad bi anteno. ki bo lovila govorico srca. tih vzdih. žalost in bolečino mojega. tvojega. naših src. Rekli so mu: Tega ne prodajamo. In šel je v drugo trgovino: Tega ne prodajamo. In šel je v drugo mesto: Tega ne prodajamo. In šel je v zastavljalnico, pa so mu rekli: Eno samo imamo, pa je pokvarjena. Pred davnimi leti. v rosni mladosti, jo je prinesel neki pesnik in potem. potem čisto pozabil nanjo. PROMETNI ZNAKI DALIjso mu načrt v roke in dejali: vse je lepo zapisano, vse je lepo zaznamovano, vzemi prometne znake in jih postavi po cestah, križiščih in ostrih ovinkih, vsepovsod, kjer je nevarnost. Šel je človek na ceste in križišča in ostre ovinke in postavil vsepovsod prometne znake kot je bilo zapisano in zaznamovano. Stvari so se hudo poenostavile: to je dovoljeno, to je prepovedano, ta ima prednost, ta je nima. ta cesta pelje tja. ta steza drugam. |.** kot je bilo zapisano in zaznamovano, ti je v resnici lahko. Zmeraj boš vedel kako in kaj pa nič ti ne bo treba več spraševati: Kam? Človek ji ni odgovoril. Naskrivaj je znova razgrnil načrt in videl, da ni na popisanem listu nobene besede, kamnaj bi šel. Ko je človek končal, je sedel na obcestni kamen, si prižgal cigareto in vesel, kot je bil. dal svojim mislim, da so tudi one prižgale cigarete. Pomenkoval se je z njimi in ena. najbolj jezikava, je potegnila dim in dejala: Zdaj. .. . ko je opravljeno vse do načrtu. t, ,:1 X NIKOLI ne rečem drevesu: Ti. Drevo je negibno. še tja. kamor bi lahko šlo. noče. Nikoli ne rečem oblaku: Ti. Oblaki so kakor vsi vandrovci: gredo, kamor gredo. Nikoli ne rečem vetru: Ti. Veter pozna vse poti. ki nikamor ne peljejo. Le tebi. draga, pravim: Ti. Nisi drevo : 2 . ne oblak ,ui j:> in ne veter, pa vendar greš. . , kamor greš. z menoj. č ‘ Ti i ; ■ .it en p. •)ix 3"[n6[3b , .ojntijp * 3$ 3 v JŠ32 orise: 'Bv nq n §siq en Gvijjnr" imen x T< V- k Siti Ka kat Tu £ t Ta ■a: »i h i: »a (h Dane Zajc (1929) Ujeti volk sepi, teči, teči. j ^metnimi stopinjami. 1 Prožnimi divjimi nogami. e5 tiho kot neslišni sivi duh, 'eci po kletki, r° gnilem listju. K« naprej, nazaj. odprtim gobcem. J rdečim jezikom. .eei kot siva senca, Va tiha senca sovraštva, ,Va senca prezira kletki. Ječi. Teči. Teči. Iu(*ti, tuliti Svje in sovražno. so svobodne volčje tolpe. j/Je je krdelo sivih duhov, j" Plava v mleku mesečine j,®1 jadrna vražja čreda. so mehki ovčji vratovi. ^ goltati sladko ovčjo kri. u tuliti. Tuliti. La*taj si zatulil, volk, i0t da bi zatulila zemlja, ” j° pritiska gora skal? ?akaj si zatulil, volk. 5akaj si zatulil, °t da bi imel zadrte v goltanec °olge črne trne? KEPA PEPELA Dolgo nosiš ogenj v svojih ustih. Dolgo ga skrivaš. Za koščenim plotom zob. »Med belim risom ustnic ga stiskaš. Veš, da ne sme nobeden zavohati dima iz tvojih ust. Spominjaš se, da vrane ubijejo belo vrano. Zato zakleneš svoja usta. In skriješ ključ. Ampak nekoč začutiš v ustih besedo. Votlina glave ti odmeva od nje. Takrat začneš iskati ključ svojih ust. Dolgo ga iščeš. Ko ga najdeš, odkleneš lišaj svojih ustnic. Odkleneš rjo svojih zob. Potem iščeš jezik. Ampak jezika ni. Potem hočeš izreči besedo. Ampak tvoja usta so polna pepela. In namesto besede se skotali kepa pepela med saje v tvoje grlo. Zato odvržeš zarjaveli ključ. Potem si napraviš nov jezik iz zemlje. Jezik, ki govori besede iz prsti. 98 C/J. TIHI ŠKREBETAVEC Vso noč gladi tihi škrebetavec s šesterimi nogami belo kost. Belo kost, zakopano v pepelu, struži s črnimi nogami, nežnejšimi od puha, tihi stražnik z nečitljivim namenom v pikčastih očeh. Vso noč na čelu kosti. S premišljenim ritmom tipa po čelu. zakopanem v pepelu brezčasja. Kaj hoče. Kaj prinaša. S tujo mislijo. ki jo misli šestero ritmičnih nog. Mogoče ga je nori stvarnik položil z dvema prstoma na čelo, na svetlo čelo kosti: Opravi to delo zame. Opravi tp tiho delo. Dobro in neslišno ga opravi, ker jaz grem na drugo zvezdo ustvarjat novo stvarstvo norosti. Vso noč gladi s šesterimi nogami belo kost tihi škrebetavec. In kadar odkrhne z nje lusko, se zamajejo lestenci galaksij: Tako se blazni stvarnik veseli svojega dela. Janez Menart (1929) SVITANICA ROMANCA Sivkasto nebo, z vzhoda mlečni sij; majska noč; topič; ura blizu tri. Kar zdaj objemaš, bo nekoč segnilo, kot ukazuje zakon vseh teles. Zamrlo bo, razpadlo in segnilo... Grdo se čuje, vendarle je res. Prej sem bil še tam, zdajle hodim tod. Preden vstane dan bom nekje drugod. In na moj grob, na osiveli kamen, ki z njega dež ime izpral bo z leti, bo v majski noči padal prav tak pramen, kot zdaj na tvoje gole rame sveti. Bledih zvezd sijaj, cesta brez luči... Vendar grem. Le kaj vodi me v temi? Ljudje rode se in svoj bežni čas žele čimbolj popolno preživeti, zato se najdejo, kot ti in jaz, zato so srečni, če jim mesec sveti. Mar nagon duhš, ali zakon cest, ali skrita sla, ali pesem zvezd? Res je le: nebo, z vzhoda mlečni sij, majska noč, topič, ura blizu tri. GOLI ČAS Minil je čas ekstaz, boginj in sanj, duha nič več mamljiv privid ne vabi: čar čustev je razpadel od spoznanj in vsaka stvar, ki je, za nekaj rabi. Iz bilk, ki prej so v mislih klile v cvet, zdaj zmerom zraste pesa, grah, krompir. Enakost, bratstvo, lepši svet in mir so le na kruh lenuhov mazan med. Iskriva britev bistrega duha kmetavzom šili kole za ograjo. Boginje, ki bleščale so z neba, so zdaj doma in kuhajo; če znajo. Ša gaj umrlih, dom minulih dob, nič več ni kraj sanjavih modrovanj; le zadnji prostor je, ki ležeš vanj, in mirno spiš, dokler kdo plača grob. DIAGNOZA V zatilju kol, v želodcu jež, pri srcu led, termit v jeziku in vrtiljak povsod, kjer greš, in, in, in, in... In kam? K zdravniku. V želodec cev; na EKG; želodec zdrav; srce normalno. Kri, jetra v redu; seč B. p. Vse me boli le funkcionalno. LIPE V koleno tčk, v komolec.tik. Na rentgen. Skoraj idealno. Možgani? ne, noben bolnik; in nor - če sem - sem funkcionalno. O, grenka žalost! Ob pogledu duh spet sestavlja davne hipe: za včdo so cvetele lipe in sčmrak je dehtel po medu. Ta svet, poln zmed, me v teku let (kar je bajč povsem normalno) dodobra spravil je v nered, vendar v nered le funkcionalno. Na mizi vino in kozarci, orkester, ki doni po hali; do dne smo pili in plesšli in jaz sem dvoril tisti stvarci. Na grob si vklesati bom dal: Bolehal sem samo formalno, umrl sem telesno zdrav in mrtev sem le funkcionalno. In kje je žalost? Lepa stvar, ki z njo sem plesal vse do zore, teh lip več gledati ne more, jaz pa, ki gledam jih, sem star. ^one Pavček (1928) Gostja Smrt je še zmeraj tu. . zraku. Pod stropon Rld'$ jo. Tipaš. Slišiš, ^rt je še zmeraj tu. v , amen od nje ledeni, amen na hišnem pra £U je. In ne odide kir nJo smo odslej na ti hami zgrožena zre Pavkaršnje svoje dej a . ano. Rez. Razdejanj n*ča, ki bil je vse, ^ ie groza kot nas. l etl° mrlič nas veže v Srnrt nam prijazno < r°ko: Ostanem pri v ?traž°. Smrt z na n,šl ko sarkofag. vi S Iifšv '40jFr BEDENJE V naši hiši luč gori ponoči in podnevi. Nam gori. Naši revi. In grozi, ki z nami bdi. UDOMLJENI DOM Dom nam postal je drag. Smrt nam ga je odkrila, ko je nenadna stopila prvikrat čez njegov prag. Ni se oglasil zvon, bilj mu niso peli. Zadet kakor ob streli se je zamajal dom. Odtlej drugače živi. Z odtrgano korenino. S senco kakor s spominom, ki nad živimi bdi. In svet postaja vse bolj. Smrt ga je posvetila, ko je vanj naselila in udčmila bol. Človek, ne hodi k nam. Luč ta v goste ne kliče. Mrtva sveti mrličem v mračnost odprtih jam in nam, ki kdovečemu v usodi nerazumljivi ostajamo živi z zanko okrog vratu. Luč pa gori in gori. Iz nas uhaja svetloba. Polni se z njo naša soba in vse bolj temni smo mi IKAR Bela črta čez plašč neba. V sinjini bela raza. Blisk. In še bolj trda temh. Potem rana sredi obraza. V nebo je letel, padel v zemljo Ikar polomljenih kril. Mordh pa je hotel samo pohiteti na cilj iz pušče brez konca in kraja prebiti ledu obroč. Mrtev zvezda ostaja in sije v našo noč. Lojze Krakar (1926) KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Tukaj je zadnja postaja Ljubljane, kadar prehodiš vsa pota noči. Tu srečaš v bratskem objemu pijane cipe, poete in zgledne meščane, tu kot v peklu ob tej uri so zbrane duše zgubljenih ljudi. Sredi med njimi kot angel se v belem suče natakar zaspanih oči, v kotu pri mizi z obrazom zbledelim truden in zmučen pijanec čemi, zraven se ženska gre s starcem debelim srečno zaljubljenko - lačnih oči gleda jo mladi popotnik, željan belih teh prsi - in vina pijan. V kotu spi Čargo. Ob njem se prepira družba poetov že od včeraj zvečer; eden, naslonjen na mizo, študira, kaj je to pravzaprav čas in vsemir, drugi na skrivaj po žepih nabira ficke poslednje za golaž in pir. Vsi smo tu pravzaprav strašni berači, brez idealov, žena in boga, večni bohemi in večni nergači, Žejni življenja in lačni srca. Pa se zato ob tej uri, ko vlaki znova odhajajo vsak svojo pot, semkaj napotimo sanjat o vlaku, ki bi popeljal nas daleč od tod. Jutro šumi po zbujenem peronu, dan je - ljudje spet na delo gredo. Mi tu kot v temnem živinskem vagonu bolni jetniki v neznano gremo. Psuje čistilka nas, psuje natakar, ven nas pometajo skupaj s smetmi -koga kaj briga, zakaj tale Krakar v uri tej čudni še tukaj čemi! Koga kaj briga: ljudi ne, ne vlakov. Vlaki vriskaje gredo svojo pot. Kaj mar ljudem za zgubljene bedake, ki ne vedo več ne kam in ne kod. Mi več nikamor od tod ne vemo, ko da naš vlak več nikamor ne pelje, nas le morda kdaj na tračnicah zmelje trudne do smrti življenja kolo. »*AH mvii rDARMACCi: I n m >■ KRESNA NOČ Matej Bor (1913) HODIM po trati asfaltni, luči reklam migotajo kakor kresnice. Praprot si moram misliti zraven. In postelja, ki si zapomni, kaj kakšno noč sem sanjal, poizveduje pri listih še nenapisane knjige, In pesek v čevljih, si mislim, naj bo praprotno seme: slišal bom govoriti v svoji sobi predmete. kaj sem jim zaupal o leni, ki sem jo ljubil, kot pravi in postelji moji še zmeraj je ljubša kot jaz, ki ostal sem. Zdaj jih poslušam: slika na steni se slači v bikini in se prepira s staro mizo o slovenski morali. Potem je tukaj še kovček, ki hodi z mano po svetu. Oguljen je, kot bi bil sedlo tak si kot jaz, mi pravi, Omara, polna načrtov, ki jih ne bom uresničil, hodi po sobi in mrko meri polprazen kozarec. tak sem, priznam ogledalu, kot kresna noč na asfaltu z neonskim migotanjem namesto s kresnicami v srcu. ZIMA IZ TRAMVAJA Človek z naušniki in doktoratom stopa zamišljen po pločniku. Z njim vštric gre soproga, obvešena z zlatom, mračna kot ena najmračnejših zim. Neki mlad par po ljubezenskem aktu v eno ovit peketa v beli mir. Ivje cvete iz kandelabrov. Po taktu valčka se smeje tramvaj v večer. Meni ta mir kakor zanka pod grlom stiska telo in sam sebi se zdim star koledar, kjer te zdavnaj je umrlo praznično leto - zdaj le še visim. Koliko zim še? V analih spomina piše: v iivljenju je le ena pomlad, včasih kak julij, pa hitro spet zima, da se vmes komaj zaveš, kdaj si mlad. Čakaj, ustavi se, tramvaj naglušni, kličem v kolesa in slišim, kako kakor sneg s strehe sam vase se rušim, star koledar stiskajoč pod roko. Ivan Minatti (1924) PA BO POMLAD PRIŠLA Pa bo pomlad prišla z oblaki šumečimi pa bo pomlad prišla z rožami rdečimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami... O, kak se po rožah toži mi! Pa bo srebrni ščip sameval nad ribniki, vali drhtečim se lilijam plaho dobrikali, jug serenado šumel, v senci brez sanjala dva. zvezde visoke bleščale.., Oj, ne hodite tja! Pa bodo deklicam v mraku oči zažarele, pa se čez nedija majice bele napele, oj, tiste majice, z rokavci kratkimi... Kdor jih kdaj božal je, temu pomoči ni! Jaz pa le pojdem takrat za oblaki šumečimi, jaz pa le pojdem takrat za rožami rdečimi: morda kdaj najdem cvet, morda kdaj srečam oči. tihe. dobre oči. tihe, dobre oči. VSAK DAN Vsak dan po istih poteh, vsak dan mimo istih hiš, s srcem kot otrok v dlaneh, s sabo in svetom navkriž. - Jaz pa po istih poteh vsak dan. mimo istih fasad. Vsak gib, vsak korak preštet od ogla do ogla, od vrat do vrat. Jagned ob poti šumi... Leto za letom njen drobni šepet žubori: zima. pomlad, jesen. Za slehernim oglom vsak dan isti vsakdanji obraz, za slehernim oglom zre vame moj lastni jaz. Zima. pomlad, jesen... A jagned ob poti vzbrsti, a jagned ob poti umre -umre, da se spet rodi. O. jagned! Je ruval zaman korenine viharja piš? O, jagned! Čemu povej, umirati, ko zeleniš - vsak dan mimo istih hiš. vsak dan po istih poteh kot shiran fijakarski konj s plašnicami na očeh? PTICE VEDO Ptice vedo. kam jih nese perut, in žita vedo. čemu zorijo. in trave in veje se nemirno zganejo. ko sape večerne zadišijo. Ptice vedo in trave vedo... Komaj komaj slišno že skozme zemlja zvoni. Jaz pa ne vem. čemu! - Že dolgo srce ničesar več ne pričakuje., že dolgo so mu vse poti enako znane in tuje. -Kar tako. križem rok. ob vogalu vsega slonim, premišljam let ptic. grenak se vetra dotikam, ko po žitu diši... TOD Tu ni nikogar samo stopinje ptic in vetra v travi in - daleč tam - v vijoličasti luči slutnja zvonika in kamnitih križev Tu ni nikogar samo grozljiva ubranost zelenega neba in zemlje Tu sem nihče ne zajde Tu sem te prineso AVTOPORTRET? Po očetu ihtava avtoriteta, ampak le bolj na videz, sicer pa kot mati ena sama skrb. ki leta okoli in ureja, kar se da urediti v hiši. kjer prav vsega manjka, denarja in miru, samo besed preglasnih ne. Sam sebi je uganka in to že dokaj svojih dolgih let. Mar je dobrota, ki si prizadeva razdati samo sebe vsenaokrog, ali samo neskončno smešna reva, ki rad bi urejal svet kot kak polbog. in da si ve. da to je nemogoče, vseeno komandira: Svet. pozor! ter se. ko ga ne uboga, zahohoče kot modrec, ki ve dobro, da je nor. ROD, KI NE ZNA KLONITI Spadamo k rodu. ki ne zna kloniti. Vstaja nam je v krvi in zato vstajamo vedno znova, dasi biti bi morali (baje) že tamkaj pod zemljo. A kot vse kaže. se nas zemlja brani. Morda zato. ker nas še potrebuje tu zgoraj. Kdove, kaj vse v sebi snuje. Njeni načrti so nam še neznani. Nemara nam je v njih namenjena naloga, ki mladost je ne bi znala opraviti brez nas in bi končala na svoji poti sama zase oplenjena. SMRT Bila je blaga smrt. da sem se ustavil pred njo pa snel klobuk in jo pozdravil: Kako je kaj? — Še kar. In sva odšla po poti. ki jo samo smrt ubira, in v meni ni bilo prav nič nemira, le tiha radost, da sva se našla. ZADNJI DAN V LETU Zadnji dan v letu. a zadnje leto še ni. Še bomo hodili po svetu in zrli iz oči v oči usodi, ki se bo igrala z nami kot doslej, in mi z njo. čeprav vsak s svojimi križi na rami. Pa je bilo le lepo. Najlepše pa. kadar smo tostran življenja stali mi golih rok. onstran pa do zob oborožena hudič in bog. ŽALOSTINKA Hodim skoz svoj večer in premišljujem o tebi. ki si zdaj prah in pepel, in več ne vem. kam neki bi se del — povsodi. kamor grem. sem kot na tujem. S teboj se iz naše druščine poslavlja duh svetovljanstva in domačnosti, enakosti in vendarle drugačnosti, ki pa enakosti ne razveljavlja, temveč ji da le žlahtnejši nadih. Nimam rad hrupa, a odkar te ni. si ga vse moje bitje spet želi. Svet mi postal je hipoma pretih, pretih, da ne bi slišal glas ihteč: bil je. ki je res bil. a ni ga več. V spomin dr. Alešu Baeblerju Ciril Zlobec (1925) GAZELICA V petnajstem že si prvič vztrepetala. On šel je in ti si vdano ga čakala v veri, da boš srečna. No, čas hiti in sanje razprše se: v šestnajstem drugega si poiskala v veri, da boš srečna. Zmotila si se v njem, ga pozabila, se zaljubila spet in spet razstala v veri, da boš srečna. Pred mesecem si srečala se z mano, da prvikrat res ljubiš, si dejala, v veri, da boš srečna. A glej, menda si se že spet zmotila, zdaj mene rada k vragu bi poslala v veri, da boš srečna. Za lepe urice iskrena hvala, a za vso laž... bog z njo, saj si lagala v veri, da boš srečna. O, še moža nekoč boš preslepila, da prvemu si njemu se predala v veri, da boš srečna. A do tedaj, saj lepa si in mlada, kaj bi: še z marsikom boš noč prespala v veri, da boš srečna. Ko sva sama, ko sva čisto sama, ptici izpod hišnega napušča na koralni čeri sredi oceana, ko sva čisto sama, južni sadež v ustih severnega dečka, ko sva čisto sama, gruda z žitnih polj v cvetlični vazi, ko sva sama, ko sva čisto sama z varnim ničem vse okoli sebe, vsa brez korenin spomina, brez plodov izkušnje, ko sva sama, ko sva čisto sama, ko sva še samo drhteč objem, bi mislil, če je misel možna, ko sva sama, ko sva čisto sama s sabo, da sem bog - če ne bi te tako vso živel, zemeljsko te ljubil, žena, najpopolnejše od vsega, ko sva sama, ko sva čisto sama. UMETNIK Jakiju Na brezskrbni zasneženi travnik je s klokotajočo steklenico barve zvabil iz davnine svoje domišljije še nevidene pošasti naše jutrišnje nevarnosti, da se je sonce do pomladi bojevalo z njimi, kakor sveti Jurij z zmajem. Ob vodi je ležal nasedli rečni kamen, vzel ga je, se ga dotaknil s čopičem in vrnil reki vitko, švigajočo ribo. Z vzhičenim veseljem, kot v roko prijatelju, je segel po trognečem lesu in povzdignil svoj brezimni rok v svetniškem liku starca, ki je živel z večnim ognjem v srcu. Se ko na sedmi dan, iz samovšečnosti, ne iz utrujenosti kakor bog. gre leč pod svojo kmečko jablano, lovi. kot Odisej v votlini Polifema, bele ovce oblakov in jih skozi veje barva s svojo otroško vero v lepo. In zaljubljenci po mestih in vaseh ozirajo se proti nebu: Kakšen krasen dan! ai k. L: h-e toi »v M l6( »C E m to 0 g til jv ec isi 2 'r"" ~ _ •________________ ^ožbe v Črpalkah Benove še ni konec Nni se je po zaključeni gradnji tovarne Avtomatike lotil svoje lv®sticije tudi tozd Črpalke. V njegovi investiciji so zajete adaptacija Vzvodnih prostorov oziroma posodobitev tehnologije in nabava >Ve opreme. Potem, ko je tozd odkupil Avtomatikine proizvodne in 5,fniške prostore, je skupina za izdelavo ekonomsko investicijskih boratov v sozdu IMP izdelala investicijski elaborat, ki je predvidel Milost naložbe v višini 7 milijard dinaijev. Tolikšnega zalogaja pa si M zaradi neugodne gospodarske situacije in zisovih predpisov, ki Nalivno vplivajo na ekonomsko moč tozda, ni mogel privoščiti. Zato $e v tozdu Črpalke odločili za vodenje investicije v treh fazah. K prvi fazi, ki je zaključena, so gostili modernizaciji opreme, lucijskemu namenu prostorov Proizvodnjo črpalk in drsnih N'I ter ureditvi nekaterih skla-Fnih prostorov ter prostorov *°Perativne službe tehnologije, Rativne priprave dela, teh-P>e kontrole, servisa ter razile službe. vodnjo drsnih tesnil (stroje za lepanje) so izdelali kar v , svoji proizvodnji in s tem prihranili precej deviznih sredstev, ki bi jih morali odriniti za uvoz strojev, ker jih na jugoslovanskem tržišču ni mogoče kupiti. Uredili so garderobne prostore (zamenjali tlake in instalacije), sanitarne prostore z umivalnicami ter vsa ,0izvodna hala Največji del investicijskih sred-[v so vložili v opremo - to je Klelovalni center za obdelavo Favličnih ohišij črpalk, ki so ga azili iz Italije za približno 600 'ajonov dinarjev. Druga sred-[a so uporabili za nabavo treh Nnic CNC domače proizvod-^ (Prvomajska Raša), za avto-Jtični varilni stroj za varjenje kačev iz nerjavnega jekla, ki ga °rabljajo za obtočne črpalke ?ghn. Cedili so tudi prostore za pro-Pno in finomehanično delav-■o, skladišče orodja, skladišče (izdelkov ter moderno delav-fo s klimatskimi napravami za Na tesnila. Opremo za proiz- potrebna skladišča za razdelil-nico hrane. Na novo so zgradili skladišča za barve, lake in olja ter druge vnetljive snovi in s tem zaključili prvo fazo investicije, s katero so pridobili ogromno možnosti za povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Zato pa bodo morali čim hitreje osvojiti nove proizvodne programe. V tozdu se sedaj pripravljajo za začetek 2. faze investicije, v okviru katere bodo opravili vsa najnujnejša obrtniška dela, nabavili opremo - to je naprave za končni funkcijski preizkus črpalk, zamenjali iztrošeno opremo v lakirnici in uredili čistilne naprave, uredili in nabavili opremo za pralnico polizdelkov, uredili polnilnico Viličarjev, nabavili stroje za balansiranje rotorjev črpalk, napravo za čiščenje izdelkov za drsna tesnila, uredili okolico tozda Črpalke in fasado proizvodne hale. Z izvajanjem 2. faze investicije se nameravajo spoprijeti še ta mesec. Zdaj pa še iščejo ponudbe za nabavo opreme in izvajalce obrtniško gradbenih del. Groba predračunska vrednost te naložbe je 2.340.000.000 dinarjev. Ta vsota bo zagotovljena iz naslednjih virov: lastna sredstva tozda, združena sredstva v okviru sozda IMP, krediti izvajalcev nekaterih del, kredit proizvajalcev opreme, kredit zunanjih partnerjev oziroma kupcev izdelkov iz programa tozda Črpalke ter morebitna bančna posojila. 20 odstotkov tako zbranega denarja bo šlo za gradbeni del 2. faze investicije, 80 odstotkov pa bodo vložili v tehnologijo in stroje. Marija Primc i|| Sodobna oprema Dva plus dva je in ni štiri! Ob prebiranju različne vsebine gradiva, ki obravnava vodenje, ,8osto zasledimo misel, da je prilagajanje organizacije okolju od-na predvsem od uspešnosti vodenja. Znana so številna teoretična in ,0tabna raziskovalna dognanja s tega področja, kaže pa, da je !?blem v bolj odločni, oz. sploh uporabi teh spoznanj v praksi. Taje jhečkrat prepuščena posameznikovi intuiciji in njegovi naravni Nžnosti, ki pa je žal silno redka. Za uvod omenimo še aktualno in N razširjeno misel, namreč to, da je ena od osnovnih nalog vodij ‘'kovanje smisla za podrejene, ki pri njih povečuje identifikcijo s cilji 'lovne organizacije in s tem ustvarja boljše možnosti zavestne Nadnosti organizaciji. y tem sestavku pa želimo 'dstaviti, oz. opozoriti na nemosti črno-belega vodenja in 'evanja problemov, ki temelji r^vsem na iskanju vzrokov in Nedič ali krivcev in napak pri-'e'jev in sovražnikov, tistih, ki ,Za- in tistih, ki so proti, skratka rnih kozlov, kot vzrokov za P° neuspešnost in neučinkoviti Tako bomo prikazali značilni dveh različnih tipov vode-'n reševanja medčloveških . ■»» lcscvauja ineuciovesh F°sov in sicer linearnega Polarne ' ' i n ; krajši. m oivvi uiii-tii livga iti tlarnega pristopa po avtorju I ri vsakdanjem življenju ... u se vedenje posameznika ne re pojasniti z enoznačno posledičnem zvezo. lKšno linearno tolmačenje ne ^ biti realno in ne odgovarja arnosti, je nepravično, eno-alsko obtožujoče in morali-n°- Ne rešuje konfliktov, j Več jih poglablja iti zaostruje, rb°j pa pušča zmagovalce in azene, pametne in manj pa-[ l(e- uspešne in neuspešne ipd. i kim linearnim pristopom se ‘ fešuje problema, pač pa 'še azuje, kdo ima prav, na drugi se otežuje ali onemogoča kovanje in zmanjšuje motiva-Ln Namesto iskanja skupnega" °ua se trošijo moči z medse-lvnim obračunavanjem in doka-"jem svoje resnice in pra- vice. Taka pot vodi k razcepu, skupni problem se rešuje po različnih poteh in konflikt se nadaljuje, ne pa končuje. Tak linearni vzročno posledični pristop obravnavanja konkretnih medčloveških odnosov je nerealen in škodljiv, ker je človek v bistvu komplicirano, kompleksno, nepredvidljivo in ne ravno racionalno logično bitje, zlasti kar se tiče njegovega vedenja in odnosov z drugimi. Zato jasna in enopomenska logika tu odpove, saj iz vedenja, ki se manifestira in se lahko opiše, ni mogoče spoznati vseh variabel in vzročnih faktorjev. Poenostavljeno lahko rečemo, da ravno tu največkrat 2 plus 2 ni 4, temveč neko čisto drugo število. Če opisano vzročno posledično zvezo tolmačenja medčloveških odnosov prenesemo na področje vodenja po Brajši, govorimo o linearnem vodenju. Za to vodenje je torej značilno iskanje vzrokov in opravičevanje posledic, manj pa odpravljanje vzrokov in spreminjanje posledic. Cilj takega pristopa ni prvenstveno v iskanju izhoda, temveč bolj v problematičnem začetku. Usmerjenje bolj v preteklost kot v sedanjost in prihodnost. Principi in razumljiva logika so važnejši kot akcija in uspeh. Tako linearno vodenje je nestvarno, ker nerealno pred- postavlja, da ima vse dojemljive vzroke, katere lahko človek tudi enostavno odkrije. Tu-se pozablja še na Bertalanllyjev princip, ki je dominanten pri vseh odprtih sistemih, in po katerem pri istem začetnem stanju lahko dobimo različne rezultate in pri različnih začetnih pogojih iste rezultate, kar se razlaga z intervenirajočimi dejavniki okolja, ekosistema. Linearno vodenje je neuspešno, ker delavce deli na tiste, ki so krivi neuspeha in druge, na manj spretne in spretne, ria manj pametne in bolj pametne itd. Pri realizaciji rešitev potem sodelujejo samo drugi, prvi jih zavedno ali nezavedno sabotirajo. V zvezi s tem se navadno premalo razmišlja o vzrokih neuspeha boljših in racionalnejših rešitev mnogih problemov. Vzrok često ni v napačno iskani rešitvi, temveč, predvsem v načinu, kako smo do nje prišli. Tudi najboljše rešitve ne zaležejo, če jih podrejeni ne izvajajo. Končno je linearno vodenje tudi nepravično, ker se običajno poiščejo samo posamezni, ne pa vsi vzroki, samo posamezni krivci, ne vsi, večkrat tudi napačni. Na tej osnovi ni možno realno in uspešno vodenje posebno v tistih primerih, ko ni cilj dojeti realnosti, ampak na vzročno posledični »pravici« obrazložiti in opravičiti neuspeh, na osnovi sumljivih metod iskanja vzrokov in krivcev. Cirkularno tolmačenje medčloveškega vedenja za razliko od linearnega primarno ne išče vzrokov, niti posledic, ampak poskuša dojeti vlogo funkcije, pomen in položaj posameznika v njegovem osebnem in socialnem kontekstu. Posameznika in njegovo vedenje ne proučuje izo- Usposabljanje Vodilni z novimi znanji Tehnomontov direktor Anton Strehovec se je vrnil s sedemtedenskega seminatja za vodenje poslovnih procesov. To je bil doslej prvi tovrstni seminar pri nas, na katerem so približno 20 odstotkov seminarskega časa predavali predavatelji z uspešnih tujih firm in poslovodnih šol oziroma šol za poslovodne kadre - to je podobnih šol, kot je pri nas šola na Brdu. Za razliko od eno ali dvotedenskih seminarjev je tokrat programski odbor Centra pripravil celovit program izobraževanja, ki našim vodilnim delavcem omogoča pridobitev dodatnega znanja, veščine in ravnanja, ki jih poslovni svet pričakuje in zahteva od sodobnega managerja. V programu seminarja so bile zajete teme: - Sodobne globalne tendence v razvoju gospodarstva Slovenije in Jugoslavije v svetu; - Naš ekonomski sistem s pogledom na njegove podsisteme; - Strateško upravljanje - po posameznih funkcionalnih področjih; - Temeljni organizacijski procesi v združenem delu; - Kadrovska politika. Delo na seminarju je bilo v glavnem teamsko. Udeleženci seminarja so v seminarskem času obiskali nekaj uspešnih delovnih organizacij (Stol, Elan, Gorenje), kjer so se pogovarjali z vodilnimi ljudmi. Na seminarju so bile konverz-cije v nemščini. Udeleženci so se seznanili tudi z računalništvom, toliko, kolikor je potrebno, da ga zna uporabljati poslovodni delavec. Večina predlagateljev je bila iz gospodarstva, kar pomeni, da je pri razgovorih prevladovala praktična komponenta, saj so predavatelji podajali posamezne teme na osnovi lastnih spoznanj. Zanimiva so bila predavanja in pogovori z uglednimi tujimi predavatelji. Koncept modernega managementa, vodenje in motivacija delavcev, organizacija lastnega dela poslovodnika, za vse to veljajo enaka pravila na zahodu, kot pri nas. Zelo zanimivo je bilo predavanje dr. Petra Kraljiča, doma s Poljanske doline, ki je od leta 1971 zaposlen pri firmi Mc Kinsey v ZRN (od leta 1982 dalje kot direktor). Govoril je o faktorjih uspešnega podjetništva. Poudaril je pomen teamskega dela, izobraževanja, napredovanja. Kdor pri firmi Mc Kinsey ne napreduje, je povedal, mora zapustiti firmo. Zakaj so uspešni? - delajo za velike firme, za manjše pa le, če ocenijo, da je firma zanimiva, - pazljivo izbirajo ljudi. - poudarek na izobraževanju. Trdi, da je 80 odstotkov metod možno prenesti v naše okolje, 20 odstotkov pa je odvisno od naših posebnosti in lastnih rešitev. Izgovori, da pri nas tega in tega ni moč narediti, ne držijo. Semina-risti so se radi udeleževali večernih okroglih miz, kjer so jim na vprašanja odgovarjali vidni slovenski politiki in gospodarstveniki kot: Dušan Šinigoj, Marko Bulc, Viktor Žakelj, Andrej Cetinski in drugi. Način uspešnega komuniciranja, govorništvo in nastop pred TV kamero so bile teme in praktične vaje zadnje tri dni seminarja. Slušatelji so jih ocenili kot zelo pomembne in priporočili Centru, da tem temam nameni v prihodnje več časa. Zanimivo je, da so slušatelji ves čas sodelovali pri oblikovanju programa, , ga tudi soustvarjali, saj je vodstvo šole prisluhnilo njihovim sugestijam in ocenam, ki so jih dajali po vsakem tednu šolanja. Seveda je bilo potrebno po končanem seminarju pripraviti seminarsko nalogo. Direktor Strehovec je izbral temo Projektno organiziranje v tozdu Teh-nomont, kar nameravajo letos v tozdu tudi realizirati. Marija Primc Marketinški seminar Smrt razsutih Med 22. 2. in 4. 3. 1988 sem sodeloval na seminarju z naslovom: »Seminar za marketing«. Obravnavali smo marketing, to je sodobno trženje kot celoto in marketing kot sestavo številnih posameznih delov. Zame kot zelenca na prodajnem področju je bilo že samo srečanje s pojmom marketing novo doživetje. Ko pa so nam vešči in z znanjem podkovani predavatelji z Višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru, pod vodstvom prof, dr. Deželaka na prepričljiv in dostopen način odgrinjali tančice s tega obširnega in vsestranskega področja, s katerim naj bi bile prežete vse faze proizvodnega procesa, da ne rečem privatno in družbeno življenje, sem odpiral usta in lovil sapo. kot riba na suhem, tako nekaj povsem novega je bila ta tematika zame. Pogoste živahne razprave med predavanjem pa so pokazale, da je marketing v pravem pomenu te besede nekaj novega in zanimivega tudi za ostale udeležence. nekatere izmed njih že stare mačke na prodajnem področju. Spoznali smo, da v sedanjih časih ni več dovolj narediti izdelek (po našem okusu) in nato čakati na kupca, kajti časi večjega povpraševanja od ponudbe so minili. Nastopili so časi. ko je ponudba večja od povpraševanja in. ko je kupec postal kralj, prodajalec pa podložnik. Zamenjala sta pre- stole. In v teh trdih časih, ko je v normalnem svetu boj za kupca trd in -neizprosen, nam prav znanost marketinga pomaga odkriti in na najboljši način zadovoljiti potrebe kupca, seveda tudi sebi v korist. Že bežen pogled v dnevno časopisje pa nam pove. da je gospodarstvo, še bolj pa politika v nasprotju s sodobnim pojmom marketinga. V poplavi zahtev in besedičenja o tržnem gospodarstvu se le malokdo zaveda, da pomeni zakon svobodnega trga pogreb za večino naših nemarketinških, da ne rečem dobesedno razsutih podjetij. In prav to nepoznavanje marketinga je pokazala okrogla miza. ki smo jo imeli zadnji dan našega seminarja. Enourni veletok besed, ki ga je imel na že pripravljena vprašanja generalni direktor IMP-ja in, ki je v konceptu okrogle mize smatral sebe za govornika, nas pa za poslušalce, je vstala edina in najpogumnejša med nami. ki je izrazila mišljenje nas vseh, da taka okrogla miza ni »naša okrogla miza«, Nato je razpravo v: svoje roke vzel doktor Deželak. Z natančnostjo kirurga je pred nami - svojimi učenci, razkrival slabosti IMP-ja in nepoznavanje marketinške tematike pri naših vodilnih možeh. Njegove ugotovitve je strnil v celoto tov. Uroš Korže, kije kritično priznal, da v IMP-ju ne obstajajo niti posamezni elementi mar- ketinškega načina dela, kaj šele, da bi ti delovali in dajali v skupnem sozvočju sinergične učinke. Skratka, okrogla miza je bila dejanski odsev razmer v IMP-ju in obenem slika našega gospodarstva v celoti z nekaj redkimi svetlimi izjemami. Ta okrogla miza je pokazala, kako potrebni so taki in podobni seminarji tudi v prihodnosti. Z njimi je potrebno nadaljevati takoj jutri in sicer z vodilnimi kadri na najvišjih nivojih, kajti ono so tisti, ki imajo največ moči in lahko največ storijo pri uvajanju nove miselnosti v podjetjih. Nadaljevati je potrebno s kadri po hierarhični lestvici upravljanja vse do vratarja, tako da bodo podjetja prežeta z novo filozofijo. Tak način izobraževanja mora postati stalna in povsem običajna oblika usposabljanja kadrov v IMP-ju. Podkovani z znanjem bomo lažje in bolje gospodarili v sedanjih neurejenih razmerah in kar je najvažnejše, pripravljeni bomo pričakali dan X. ko se bodo uveljavili zakoni trga. ko bo po Prešernu nastopil: »Ne boj, mesarsko klanje!«. Zatorej kličem: »Hura!« naši gostiteljici Ani Debeljak, hura za IMP. kajti na področju marketinga se je začelo nekaj premikati! Janez Jaklič lirano, temveč le znotraj njegove življenjske cirkulacije, v kateri ne vladajo zakoni vzrokov in posledic, temveč medsebojno prilagajanje in dopolnjevanje. Tu je važno kako, ne zakaj. Ni pomembno vzročno posledično iskanje krivcev in žrtev, vzrokov in posledic določenega vedenja, problema ali konflikta. V tem primeru je težišče na iskanju izhoda, skupne rešitve, ne pa izgubljanje časa in filozofiranje o vzrokih. Ta način omogoča stvarnejše spremembe, ker se realno pridobi sodelovanje vseh sodelavcev, oz. partnerjev v odnosu. V skladu z omenjeno razlago je cirkularno vodenje, pristop, reševanje problema, konflikta ali krizne situcije. Vodja naj ne bo le tisti, ki dirigira in ukazuje, temveč zna tudi poslušati in usmerjati. Naj ne obtožuje in kaznuje, temveč je njegova naloga, da analizira, razlaga in vodi. Iskanje vzrokov in odpravljanje posledic ni tako pomembno, kot opažanje dejstev in prilagajanje njim z re-aliziranjem ciljev delovne organizacije. Torej važnejše je iskati izhod iz situacije kot mahanje z vzroki situacije. Menjati je treba obstoječi sistem v konkretnih pogojih, ne pa sanjati o ideal- znotraj cirkularne dinamike s stema, ne nad njim in od zgor; po hierarhični in linearni poti vs ljevati svojo smer, ki je tuja. Dt lovni organizaciji mora omogc čiti, da se razvija v skladu z nje nim in družbenim kontekstom. Cirkularno vodenje je realn in bolj odgovarja stvarnosti, prc blemi se proučujejo v povezav z intervenirajočimi faktorji okc lja. Naloga vodje je analiziranj problemov v skladu s celotno cii kularno dinamiko. Ta pristop j uspešnejši, ker ni usmerjen n tiste, ki so krivci in druge, priz nava samo večjo ali manjšo sood govornost za krizo ali neuspeh S takim pristopom se sodelavci pridobi za reševanje problemov Bolj je torej važno, kje je bil; storjena napaka, kot pa. kdo jo ji zagrešil, in kako bi jo opravičili Vodja v tem sistemu ni kontro lor, temveč usmerjevalec, koor dinator, ni sodnik, temveč stro kovnjak za razne rešitve in ani mator sodelavcev. Zaradi svoje širine stvarnosti, odprtosti za ra zlične aspekte, in ker se upošte-vajo vsi in ne le nekateri vzroki je cirkularno vodenje tudi pravično. Vodja naj bi se torej zavedal nevarnosti linearnega poenostav- ljanja in razmišljal o nepravičnosti svojega obtoževanja in kaznovanja delnih krivcev za spodrsljaje in neuspehe. Če bo v svojem vodenju cirkularen, mu bo jasno, daje spodrsljaj ali neuspeh rezultat krožne dinamike, v 'kateri so različni vzroki, okoliščine in vplivi. Pri reševanju proble- I mov bo upošteval vzroke in med njimi iskal zvezo. V tem primeru bo tudi odkril več »krivcev« in tudi to, da krivda ni v tolikšni meri njihova, temveč jo bo našel tudi v samem sistemu. Pogosto je potem treba modificirati sistem in samega sebe v njerri. Emil Smrekar Zlati znak Bežigrajski občinski svet Zveze sindikatov je 21. aprila podelil 10 srebrnih znakov Zveze sindikatov Slovenije za posamezne člane in 2 srebrna znaka" za osnovne organizacije sindikata za letos. Med prejemniki srebrnega znaka je bila tudi IMP-jeva delavka Jožica Pogačar. Jj MAJ Ijh Gradbišča Sindikat Carinarnica in Verna KclkO \Z krize? O trenutno največjem objektu v izgradnji na mariborskem območju o poslovnem centru Verna smo podrobneje pisali pred časom. Sedaj zapišimo, da so dela na tem objektu že končana in predana investi-toiju. Zapišemo le lahko, da so se monteiji držali predvidenih rokov. Edini problem, kije nastal, je, da še niso mogli preizkusiti kotlovnice, ker dela na infrastrukturnem omrežju še niso bila zaključena, čeprav bi, glede na roke, morala biti. O tem je težko karkoli povedati ali pa moledovati, ker to ne spada k objektu, pravi Maks Žel, vodja montaže. V tem času pa cveti nov objekt v soseščini zelene lepotice prav tako v sklopu Skladiščno transportnega trgovskega centra in sicer Carinarnica. Gre za gradnjo nadomestnega objekta. Vrednost strojnoinstalacijskih del je 584 milijonov dinarjev. Dodatna dela pa so ovrednotena okrog 25 milijonov dinarjev. Dela bodo predvidoma končana v mesecu juliju. Na objektu dela trenutno 14 monterjev, od tega na centralni kurjavi, kjer je vodilni monter Roman Korošec 7, na vodovodu, kjer je vodilni monter Ferdo Šlamberger, 4 in na klimatizaciji, kjer vodi dela Franc Huz-jak, 3 monteiji. Do sedaj je bilo opravljenih približno tretjina vseh predvidenih del. Vendar ta podatek ne govori o tem, da objekt do roka ne bi bil končan, seveda, če se bodo rokov držali tudi gradbinci. Tudi ta objekt je povsem standarden in v njem niso predvidena kakšna tehnološko ali kako drugače zahtevna dela. Kakšnih posebnih problemov na gradbišču zaenkrat ni, pravi Maks Žel, vodja montaže, čeprav ga kot delavca IMP-ja moti to, da na infrastrukturnih instalacijah delajo prvič, odkar pomni, nekatera podjetja zunaj IMP-ja, čeprav so bila dela pridobljena v IMP-ju. Razumel bi, če bi bila to organizacija iz IMP-ja, ne more pa razumeti, da je zunaj IMP-ja. J. Votek Streha VEME v IMP-jevimi ventilatorji, v ozadju carinarnica Črpalke Nova obtočna črpalka Lani so se v tozdu Črpalke odločili, da bodo začeli izdelovati nov tip obtočnih brezšumnih črpalk GHM s premerom 40, 50, 65 in 80 milimetrov v različnih izvedbah. V začetku letošnjega leta so začeli s serijsko proizvodnjo nove obtočne črpalke GHM 20, ki ima vse lastnosti sodobne konstrukcijske izvedbe in konkurira tudi črpalkam svetovno znanih firm Grunfos in Vilo. Proizvodnja črpalk Črpalka - razvil jo je razvojni sektor tozda Črpalke - je atestirana v Avstriji in izdelana v glavnem iz domačega materiala. Uporablja se za centralno ogrevanje predvsem za individualne hiše, v plinskih bojlerjih ter za ogrevanje s sončno energijo. Na domačem tržišču bo nadomestila dosedanje črpalke V A 25, 32. Za te črpalke se zelo zanima jugoslovansko tržišče, na katero jih bodo letos prodali približno 30.000. Lepe možnosti pa obstajajo tudi pri izvozu v Avstrijo. Za prodajo na to tržišče so sklenili prek IMF Metalla predpogodbo za prodajo 300 črpalk mesečno. Zelo zanimivo je tudi italijansko tržišče, kamor bi lahko prodali letno približno 30.000 črpalk. Pogodbe za izvoz na to tržišče še niso sklenili, ker se še dogovaijajo o ceni črpalk. V zaključni fazi so pogovori s češko firmo Sigma, s katero bo tozd po vsej verjetnosti sklenil dolgoročno kooperacijsko pogodbo. Za zamenjavo pa bo od te firme dobil nekatere tipe črpalk, ki jih tozd nima v svojem programu. V času, ko se skoraj v vseh sredinah kopičijo problemi, ko je tudi gradbeništvo v krizi, ko so delavci nezadovoljni, ko so rezultati poslovanja pičli, smo poiskali predsednike osnovnih organizacij sindikata v dveh naših delovnih organizacijah: Klimatu in Klima montaži, kiju tare pomanjkanje dela in ju povprašali o problemih, o tem, kako ocenjujeta krizno stanje, kako iščejo izh6d iz krize, pa o stavkovnih pravilih. Klimatov predsednik sindikata Edo Kržišnik je povedal, da so delavci zaskrbljeni zaradi pomanjkanja dela in nizkih osebnih dohodkov. »Ne vemo, kako zvišati osebne dohodke, ko pa zaradi pomanjkanja dela ni ostanka dohodka. Klimat je že lani posloval z minimalnim ostankom dohodka, čeprav je bilo poslovanje pozitivno. Ker ni dela, je bil za letos za delavce Klimata predviden prisilni dopust, vendar ga je koristilo delno samo nekaj delav cev in to marca in aprila. Zaradi pomanjkanja dela so odložili solidarnostno delovno soboto na kasnejši rok, ko bodo imeli delo. 29. in 30. aprila bodo imeli delavci kolektivni dopust. Tisti delavci, ki so bili na prisilnem dopustu, pa bodo lahko v omenjenih dneh delali. Tak je bil namreč sklep delavskega sveta delovne organizacije. Vodstvo delovne organizacije se zelo trudi, da bi pridobilo delo, vendar daljnoročnih naročil zaenkrat ni. Klimatov sindikat bo apeliral na komercialne službe, da naj se le-te do skrajnosti angažirajo pri pridobivanju del in na razvoj, da naj pospeši razvoj novih izdelkov, »Treba bi bilo tudi razmisliti, je dejal Kržišnik, »o iskanju novih izdelkov za prodajo na tr- žišču. Rešitev vseh problemov je samo v pridobitvi del. Sindikat te delovne organizacije podpira akcijo slovenskih sindikatov o stavkovnih pravilih, čeprav o pravilih še ni posebej razpravljal. Predsednik sindikata Klima montaže Dušan Jovanovič je povedal, da se je že lani, ko so začele usihati investicije, zatikalo pri pridobivanju del. Težava je bila v glavnem v tem, da je bilo več ponudb za isti objekt. Kljub težavam so le nekako prebredli lansko krizno obdobje. Osebne dohodke so uskladili s povprečjem sozda tako, da delavci niso bili preveč nezadovoljni. Letos so v delovni organizaciji pričakovali enak ali še slabši položaj glede investicij, vendar seje stanje poslabšalo tako, da so morali, ker je dela premalo, za nekaj mesecev (do konca maja) ukiniti delo ob petkih. Ob petkih včasih delajo zaradi narave dela komerciala in delavnice (pridobitev del, kratki roki na objektih). Manjkajoče petke bodo delavci nadomestili z delovnimi sobotami, ko bo DO imela delo. Osebne dohodke prejemajo delavci za dejansko opravljene ure. Da osebni dohodki zaradi manjkajočih ur na račun prostih petkov niso manjši, kot v drugih IMP-jevih ozdih, so zvišali vrednost točke. Sindikalni predsednik pa se je pohvalil s tem, da delovna organizacija kljub manjkajočim petkom in kljub krizni situaciji gospodari v mejah normale. Zaradi težkih razmer pa ne bodo mogli delavcem izplačati regresa za letni dopust in tudi ne zvišati osebnih dohodkov tako, kot bi pričakovali v okviru sozda. Vse to pa med delavci povzroča nekoliko nezadovoljstva, vendar pa vseeno upajo, da se bodo razmere ob dodatnih ukrepih, ki so jih sprejeli samoupravni organi v delovni organizaciji, izboljšale. Ukrepi, ki jih v Klima montaži že izvajajo, so v glavnem naslednji: - treba je bistveno zmanjšati stroške; - razširiti predvsem dodatne proizvodne programe v sodelovanju z mariborsko Montažo in s Klimatom; - dogovoriti se s tujimi partnerji za uvajanje novega programa; - dati večji poudarek pridobivanju strokovnih kadrov za razvoj hladilne tehnike; - nabaviti osnovna sredstva za Klima montažin sindikat seznanjen z vsemi problemi ^ tarejo delovno organizacijo i® tudi aktivno vključuje v odp*1 ljanje težav. Člani sindikata so tudi se^ njeni s stavkovnimi pravil* z mnenji delegatov v občini i** mnenja tudi podpirajo. v Kaj menijo glede stavk? Stavke imajo v glavneme' »Sl nomski značaj. - V ustavne spremembe,j™ bilo potrebno vnesti zahtevo,, so delavci v primeru stavke z8jv£ teni, da je stavka odvisna |c volje delavcev in imajo le-ti P vico do stavke. Kt - Sindikat se mora seveda i*"11 ih aJfas prej vprašati ali je naredil! potrebno, da ne pride do sta’, -- tu je mišljeno, da mora sind' n delovati preventivno, kajti, ^ doživi sindikat v primeru sw presenečenje, potem je slabo loval v delovni organizaciji sli] nove programe; - sodelovati s Slovenijalesom in sozdom IMP v zvezi s pridobivanjem del v Sovjetski zvezi. V Klima montaži so ustanovili posebno skupino (predsednik sindikata, sekretar ZK, predstavnik delavnice in predstavnik montaže), ki spremlja problematiko in izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja. Predsednik sindikata meni, da bi moral sozd IMP poskrbeti, da ne bi prihajalo do konkurenčnosti med IMP-jevimi ozdi pri pridobivanju del, saj se s tem ustvarja podoba o neenotnosti poslovanja v sozdu. - izšel je osnutek o stavko']^, pravilih, ki je doživel vrsto k% nih pripomb. Delegati v oMslj] skem sindikatu so menili, V stavki ni mogoče napisati pra'L ker so lahko vedno različni vzi0 za nastanek stavke. Zato so p*Lj lagali, naj se naslov »Bm stavke« spremeni v »Nav<*V( stavke« oziroma »Pripomoček] izvedbo stavke.« od Menili so tudi, da morajoRr vila izhajati iz baze. DeW mora sam organizirati stavk#k lastni presoji, ne da bi moralpKt tem izpolniti vrsto »čejev«. ,sk V pravilih morata biti dj čena tudi začetek in konec sWl$pi - odvisno od volje delavce'"1* stavkovnega odbora. Pravila so tudi preobshRc - bila naj bi krajša in poenoti, ljena. K Marija Pit: OV-jeve novosti Ekološka naravnanost Bolj po naključju mi je padel v oči fazonski kos, ki ga imajo razstavljenega pri vhodu OV-ja kot nov izdelek. Ko sem povprašal tehničnega direktoija Andreja Komaca, za kakšen izdelek gre, mi je odgovoril, daje ta izdelek star že skoraj leto dni in so ga predstavili na lanskoletnem zagrebškem sejmu. To je bila tudi spodbuda, da sva se dogovorila za podrobnejšo predstavitev OV-jeve »proizvodne« dejavnosti in razvojnih prizadevanj te delovne organizacije. Kot je povedal, segajo zametki »industrijske proizvodnje«, bolje rečeno dela v delavnici, nazaj v drugo polovico 60 in začetek 70-tih let. Pravi razmah pa je ta dejavnost doživela s preselitvijo na novo lokacijo leta 1979. V delavnici je začelo 15 delavcev, danes pa že dela 45 ljudi. Osnovna dejavnost te delavnice je še zmeraj priprava posameznih sklopov S temi količinami, ki jih nameravajo letos prodati na domačem in tujem tržišču, si bo tozd povečal celotni prihodek in neposredno tudi dohodek. Ni pa omenjena črpalka edina novost v tozdu. V pripravi so tudi nove potopne črpalke s premerom 32 do 50 milimetrov, ki so tudi zanimive za izvoz. Sklenili so že pogodbo za prodajo 300 potopnih črpalk v Grčijo. Prve količine teh črpalk naj bi izvozili do 25. aprila letos. V končni fazi razvoja je nova potopna 12 voltna črpalka, namenjena široki potrošnji, ki jo bodo začeli serijsko izdelovati v tretjem četrtletju letos. V zadnjem letošnjem četrtletju bodo začeli serijsko izdelovati črpalke tipa IMPOFON, ki je namenjena za zalivanje vrtov in za nadomeščanje hidroforjev. Izdelana bo iz nerjavečega jekla in jo bo zato možno uporabljati v procesni industriji (črpanje agresivnih medijev). Tozd ima v programu izdelovati tudi nove tipe vgradnih elektromotorjev, ki jih bo potreboval obrat elektromotorjev v Metliki. M. P. cevovodov pred tako imenovanimi blodečimi tokovi. Reducirni kosi se uporabljajo za spremembo premera jeklenih cevi. Varilni nastavki so namenjeni izdelavi priključkov ali odcepov na cevovodih in sidrne prirobnice, ki se uporabljajo za fiksiranje jeklenih cevovodov pri polaganju zunanjih razvodov plina. Te in že prej omenjene izdelke uvrščajo v OV-ju v t.i. tehnološki razvoj montažne dejavnosti. Fazonski kos za montažo. Poleg tega pa izdelujejo razdelilce, fazonske kose kot so segmentni loki, odcepi, T kosi hidrantne omarice, drsne podpore, energetske mostove za cevovode, ekspanzijske posode in rezervoarje. Od te, lahko bi rekli, klasične priprave za montažo, pa so se usmerili v iskanje in osvajanje novih proizvodov, ki pa so še vedno povezani z dejavnostjo delovne organizacije. Kot pravi tehnični direktor Andrej Komac, gre za pomemben kakovosten premik in sicer za zmanjševanje odvisnosti in čiste montažne dejavnosti, ki jo v sedanjem trenutku pesti pomanjkanje dela ter širitev kakovostnejše ponudbe investitorjem. V zadnjih dveh letih so uspeli osvojiti izdelavo nekaterih elementov za plinovode. Omenimo izolacijsko prirobnico, ki se vgrajuje v jeklene cevovode za plin, nafto ali vodo. Uporabljajo se za zaščito PALETA ŠIROKA IN ZANIMIVA S tem pa razvojnega programa OV-ja še nismo izčrpali, kajti osvojili so nov program, namenjen predvsem za stanovanjsko gradnjo. To so sanitarne kabine, ki jih prototipno že izdelujejo in vgrajujejo v naselju v Zupančičevi jami. Značilnost ali posebnost teh kabin je uvajanje novih materialov. V programu razvoja imajo predvideno uvajanje plastičnih tlačnih cevi, kot tudi bakrene cevi. V delavnici je postavljena podobna kabina, na kateri preizkušajo toplotne in tlačne lastnosti teh materialov. Zaenkrat so testi po zagotovilih Andreja Komaca zelo ugodni. Kar se materialov tiče. so testi zelo koristni, kajti Komentar Ije ar Sindikat jadikuje O problemih gradbeništva, v katerega naj bi z delom svoje dejavnosti spadal tudi IMP, se v zadnjem času razpravlja le tu in tam. Rekli bi lahko bolj naključno, odvisno pač od stresov, ki jih doživljajo posamezne delovne organizacije (štrajki). Vendar tudi v tem primeru gre bolj za medijsko analizo, kot pa za neko temeljitejšo analizo položaja, bodisi s strani družbeno politične skupnosti ali pa organizacij. V oči je padlo posvetovanje republiškega odbora sindikatov gradbincev v Radovljici in nastop predstavnikov tega organa v medijih. Kaj so pokazali? V bistvu nič odrešujočega, namreč oba predstavnika omenjenega odbora sta nastopila z nekimi »navidezno« kvantificiranimi podatki o viških delovne sile, »ki jo je toliko in toliko«, in da »je treba storiti vse, da ti delavci ne izgubijo dela«. Skratka nič pretresljivega, funkcionarji se še naprej skrivajo za demagogijo, ki še edina opravičuje njihovo eksistenco, ne ponujajo pa nekega socialnega programa, kako problem razrešiti. To je prepuščeno naključjem in pripravljenosti vodstev delovnih organizacij. Ta pa reagirajo povsem različno, eni se zavedajo pomena tega sedanjega »viška«, ki ga je imel v preteklosti. Drugi pa v svojih nastopih kategorično negirajo prispe- vek te delovne sile v zlatih t gradbeništva in postavljajo tevo po odpustu teh delavce zaposlovanju menežerjev, če spet lahko rečemo retorika. 1 je moč reči za izjavo sekte* republiškega odbora, ko p (na seji odbora za obveščal da štrajke izzivajo lumpen p*j tarči. Na srečo kot montažna f*j\, še nismo v tako vroči kaši, če] je pomanjkanje dela že nr opazno, kar dokazujejo skraf delavniki in celo prisilni dop*J-(Blisk). Vendar pozitivno j*" to, da se je ta dejavnost d" prestrukturirala v proizvodne' javnost, kar ublažuje, lahke rekli celo preprečuje sod^ strese. Mislim pa, da sindik^es np bi smel stati povsem ob st*rtr< iti iV ni lahVn na te hrt hr' kajti če ni, lahko pa še bo h|,'aa Zato bi verjetno kazalo protfPa zastaviti (na sindikalni ravn1 °r nekoliko širše kot zgolj in $1' na podjetniški ravni. Resda je tu skrb poslovUs sestave za delo, vendar tudi f-te more delati čudežev na »k?*ef rok«. Zato pa se mi zdi zaskr°s joča pasivnost »delavske off r° zacije« na ravni sistema, *va' morala vsaj spregovoriti »s blemu, če že ni njena nalogaL zemanje nekih stališč in isk rešitev pri nastalem položaj1 J- % —-'N; Sanitarna kabina v prihodnje lahko pričakujemo vse večje usmerjanje na tovrstne materiale, ki se uveljavlja pri razvodu pitne vode. V Nemčiji je že v veljavi predlog, da se pocinkane cevi ne smejo uporabljati za pitno vodo. S tem, ko sledijo gibanja v svetu, se približujejo najvišjim ekološkim zahtevam in izboljšujejo kakovost ponudbe. Če se sedaj nekoliko odmaknemo od tega programa, se usmeritev OV-ja odraža tudi na energetskem in ekološkem programu. Po besedah Andreja Komaca je to dejavnost možno razdeliti na tri podskupine. Ekološki sistemi obsegajo tehnologijo čiščenja odpadnih voda kot tudi biološko čiščenje pitne vode. Zgradili so že tri čistilne naprave, pri biološkem čiščenju pa so si pridobili izkušnje v Iraku, kjer uspešno deluje velika čistilna naprava za biološko čiščenje. Na področju racionalizira porabe energije so razvili sis* 1; za varčevanje s toplotno ene'Koi pri velikih porabnikih, kots*os varne, živilska industrija. ’n slovni in stanovanjskih obj*'°z Dotaknimo se še alternativnem rov, kjer so se vključili bodi*1'! projektni ali izvedbeni rav*1!'11 sicer pri izkoriščanju ge' ki malne energije, sonca in N* Pol) plina. L Izdelek, ki so ga že P°,W osvojili in ga bodo začeli vg*L vati, so dvojni jekleni dimnih se uporabljajo pri agresivnih",, 0$ nih plinih. Vzporedno s te*%/, razvijajo izkoriščanje odpatbai dimnih plinov. ,) n Tuje še čiščenje dimnih phpijj Pripravljajo oziroma osvajajmo! tehnologijo za kurjenje g0Prič dinjskih in nekaterih ind»|ege skih odpadkov t.i. pirolizaTem ISF ortret Kraška krajina id Na kraški zemlji je mati narava v zibel položila veliki dar našemu 'Mp-jeveu Adalbertu Žvabu iz Tehnomonta - smisel za slikarsko Istvaijanje. V IMP-ju je deveto leto. Začelje kot risar v nekdanjem /0,itozdu Zastopstva - sedanjem Tehnomontu. Zdaj pa v tem tozdu zji°pravlja dela obdelavca projektov. Poleg svojega rednega dela pa se |6lves predaja amaterskemu slikarstvu. *(daj ste začutili v sebi klic po la 1 "Hietniškem ustvaijanju? il »Hrepenenje po slikarstvu je ;t#aslo v meni že od vsega začetka idi°rez zunanjih spodbud. Kot ti, Nvo notranjo nujo po umetniškem ustvarjanju sem začutil po jo Mhodu iz vojske. Seveda sem ^kal že v osnovni šoli. V tistih .. asih je bila moja umetniška zvrst JNfca krajina. Takrat sem risal klasično olje na platno. Vse jj r'ke so bile kraškoobalni motivi. Š glavnem so se te slike razgubi Je- nekaj sem jih prodal za sim-oljčno ceno, ali pa podaril ožjim ,z/r'jateljem in svojcem. Doba Jr.kanja je v najzgodnejših mladeniških letih minila. Opustil sem tkanje na platno, ker se mi je :?dprlo spoznanje, da se lahko o Izrazim v mnogih drugih zanimi-elv'h in še nedorečenih tehnikah 'Plovnega izražanja.« ilfKdo so bili v začetku vaši slikar-• j$ki vzori? d »Ko sem dozorel v slikarskem sta spoznanju, sem v tematiki izhajal :ev|iz kraške pokrajine, kjer sem obedoval akvarele pokojnega dr. ^Roberta Hlavatya konstruktivi-ios stična dela Avgusta Černigoja in velikega kraškega likovnika in Pdgrafika Lojzeta Spacala. Njihova jela sem spoznaval in se z njimi "■"‘tružil, poslušal sem njihovo živ-Ipnjsko pot - se pravi: »Ustvarja-pje, trdo življenje in samo ustvarjanje.« Največkrat sem prisluhnil govorici pokojnega Černigoja v Lipici, kjer je živel zadnja štiri Glasnik je tudi vaš časopis! Sodelujte! Telefon uredništva: (061) 321-043 Albert Žvab leta. Faza posnemanja teh ljudi v slikarstvu je bila občasno neizbežna. Srečanje s temi umetniki in z njihovimi deli mi je pomagalo pri iskanju in dorečenosti mojega likovnega pogleda na kraški svet. V teh slikarjih sem hotel spoznati njihovo umetniško hotenje in v njem poiskati svoj umetniški izraz. Kljub bežanju od prevelikega posnemanja mi je še vedno najbližje Černigojevo delo, posebno njegovo obdobje Bauha-usa.« Kakšno je vaše sedanje slikarsko izražanje? »Moje slikarsko izražanje je predvsem na papirju v najrazličnejših mešanih tehnikah (tuš, akvarel, suha kreda, oglje, akrilne in sintetične barve).« . Ali ste vključeni v kakšno umetniško društvo? »Kot slikar samouk zaradi časovne stiske nisem vključen v nobeno likovno društvo. Kljub temu pa sem imel že veliko samostojnih razstav doma in v svetu. Sodeloval sem tudi v mnogih skupinskih razstavah obalnokraške regije, nekaj let pa tudi na kulturnih srečanjih gradbenih delavcev Slovenije, kjer bom s svojimi deli sodeloval tudi letos. Razstavljal sem tudi na piranski Ex tempore, kjer v glavnem prevladujejo akademski slikarji. Leta 1983 sem dobil prvo nagrado za sodelovanje na ljubljanskih likovnih dnevih »Slikajmo staro Ljubljano«, ki jih je organiziral Radio Glas Ljubljana in Skupščina mesta Ljubljana. Za to akcijo sem zvedel od prijateljev, ki so povedali, da se malo »mala« v stari Ljubljani, nakar sem se priključil in oddal svoja dela na Radio Glas Ljubljana, kjer so zbirali dela za to razstavo.« Ali vam slikarstvo prinaša tudi dodatni zaslužek? »Vsa materialna stran mojega umetniškega ustvarjanja je pogojena s samim delom - tu gre le za ohranjanje dela, kar pomeni, da slike niso namenjene »na kile«. Kakšne načrte na področju likovnega ustvaijanja imate za naprej? Delati in ustvarjati nameravam še naprej. Ob tem pa bom izkoristil priložnosti tudi za razstave doma in po možnosti tudi v tujini. Študiral bom naprej v teh likovnih smereh, v katerih ustvaijam sedaj. Za slikanje imam prostor doma na podstrešju, kjer sem si za to delo priredil staro pralnico.« M. P. Pa je naš čas za delo na poljih °ljanez Jaklič 4 k*res je, da se vsakega darilca po ;#roško razveselijo in zamižijo hfad napakami, kajti večkrat smo alf Paziti, kako so cigarete Marico iz ustavljenega tovornjaka srmenjale lastnika. Ob pogledu ia našo preobteženo Noetovo rrRo pa so se le prizanesljivo rfftsmihali. Slabše bi se utegnilo ličeči, ko nas je na izhodu iz ■k^esta Peč ustavil naš organ var-krjj°sti. Ob rutinskem pregledu )tfr°metnega dovoljenja je zameril datum veljavnosti dovoljenja 0 0 sicer dan z mesecem in mesec j3 gnevom. Strogo me je opomnil, ska mi poteče veljavnost dovoljeni3 naslednji dan. Ob misli, da bi Via naslednji dan lahko bil danes, Je je oblila kurja polt. Prijazno 'T'ri mu pokimal, kajti pamet-jJfJši vedno odneha, in v oboje-isll|jans^° zadovoljstvo smo se raz- sem že omenil, smo skriv-17°stna vrata Orienta prestopili l\f' mestu Edirne, nato pa smo brnui ■ - - - flikniei jSjKJ°p°. Morski ožini Dardanele re#,em°v, na katere so naletele 1 g°J,s^e skozi stoletja na svojih Pohodih od severa proti jugu in oy juga proti severu. Imele pa so m .ega učitelja, perzijskega likerja Darija, ki je v VI. stoletju h« n. št. prvi premostil ožino etfiihSP0r s Porn°njo številnih koz-'n ovčjih mehov. No, mi smo g ardanele prečkali na lažji način ^LPomoč;'0 sodobnega trajekta. Smo v Ariji in naša pot glo-4dčeiaV zgodovino se je lahko hiilr 3' Nasa prva postaja je bila ' Sendarna in opevana Troja. Bil .J m 2e/o razočaran. Od junaških Odgrnjena tančica pesmi in legend je ostal le kup razmetanega kamenja. Krivdo za tako stanje pripisujejo nemškemu arheologu Schliemannu, ki je pred sto leti v veliki vnemi, da bi našel Homerjevo Trojo, dobesedno pometel s čivilizacijami, ki so bile na tem mestu že stoletja pred Homerjevo Trojo in za njo. Ameriški arheologi, ki sedaj tu raziskujejo, pravijo, da potrebujejo najmanj dvajset let, da bi uredili nered, ki ga je za- medicine, iz katerega izhaja začetnik medicine antični zdravnik Galen. Prišli smo zvečer, tako da je bil naš prvi ogled namenjen mestu, ker je bilo za ogled Asclepiona že prepozno. Ob tavanju po ozkih ulicah so nas tu pa tam pospremili otroci, ki so bili presrečni, če smo jih skušali ujeti v objektiv. Ko smo si zvedavo ogledovali kadilnico, nas je starejši možakar prijazno povabil v notranjost in nas počas- 1 Prot' Dardanelam, eni niRmed ožin, ki ločujejo Azijo in 3| j v{°po. Morski ožini Dardanele T, Bospor sta bili eni težjih pro- ‘v £ ffl O V na katprp cn pustil Schliemann. Od vsega je v Troji najbolj impozanten ogromen lesen konj, sodoben spomenik legendarni grški zvitosti. Naš naslednji postanek je bil v mestecu Bergamo. Bolj kot zaradi mesta z ozkimi ulicami in zavitimi cestami, tlakovanimi s kamenjem, smo prišli zaradi antičnega mesta Pergamon, ki je dobilo ime po pergamentu in bližnjem Asclepieonu, antičnemu centru til s čajem in vodno pipo. Na naslednjem vogalu smo bili gostje prodajalca preprog, kjer smo spet pili čaj in v čistem nemškem jeziku poslušali zgodovino antičnega Pergamona, nato pa odkrivali skrivnosti izdelovanja preprog in njihovih čarobnih motivov. V soju električnih luči so se pred nami prelivale čudovite barve, ko je prodajalec z veščimi kretnjami razvijal preprogo za Jožetu v slovo Kruta usoda je ponovno iztrgala iz livarskih vrst našega prijatelja in sodelavca Jožeta Pu-šljaija. Človeško življenje je eno samo poslavljanje. Slovo, kot vemo, ni nikoli veselo, najmanj pa takrat, ko se poslavljamo od prijatelja, ki nam je bil drag in smo ga imeli radi. Kadar nam mučna smrt ugrabi človeka, ki je preživel dolgo in plodno življenje, se z njegovo izgubo še nekako sprijaznimo. Če pa v večnem boju življenja s smrtjo podleže zdrav, mlad človek na začetku svoje poti, poln energije in odločnosti, tega preprosto ne moremo veijeti. Kot najmlajši v Pušljaijevi družini je Jože odrastel v poštenega fanta. Poznali smo ga kot prijaznega in delovnega tovariša, ki pogumno stopa nasproti težavam, s katerimi življenje ne skopari. In vendar mu ni bilo dano, da bi izkoristil svojo življenjsko moč. V delovni organizaciji IMP LEVAR je bil najprej vajenec v elek-tro stroki. Po uspešno končani šoli se je spoprijel z resnim in odgovornim delom elektrikar-ja-vzdrževalca. Pri deluje bil prizadeven, znal je prisluhniti sodelavcem, vedno je bil nasmejan in poln optimizma. Zato ga bomo sodelavci pogrešali.Pogrešali ga bodo tudi njegovi športni prijatelji v nogometnem klubu Livar. Smrt vedno prihaja ob nepravem času, vendar nikoli ne bi smela biti prej, preden nismo izčrpali svoje življenjske moči, dosegli začrtanih ciljev in premostili zaprek na življenjski poti. Ko danes zremo v solzne oči svojcev, ki jih je tako naglo zapustil, nas njihova bolečina pretresa v enaki meri. Izgubili smo prijatelja, dobrega tovariša. Narava se prav sedaj koplje v zelenju in kipi od prebujenja, Jože pa je zapustil to lepoto in se umaknil v svet tišine. Sodelavci preprogo. Približno uro kasneje smo zapustili prodajalno z občutkom krivde, ker nismo ničesar kupili, vendar kljub temu pospremljeni s prijaznim nasmeškom gostitelja. Bili smo deležni visoke šole trgovanja. Naslednji dan smo se zopet vrnili tisočletja nazaj. Sprehodili smo se skozi antični Pergamon, pomembno makedonsko mesto in kasneje v rimskih časih glavno mesto azijske province, mimo ostankov svetišč, teatra, knjižnice, katere neprecenljivo vsebino je davno Mark Antonij v svoji veliki ljubezni predal Kleopatri. Vse to priča o kulturni, trgovski, denarni in vojaški moči tega mesta, ki je bilo enakopraven tekmec s tedaj znanimi mesti: Aleksandrijo, Antiohijo in Efe-som. Spomeniki antične kulture delujejo na tem ozemlju v primerjavi s starodavnimi mesti v Grčiji razkošno, briljantno in veličastno. Efes je posebno doživetje. V času največjega razcveta je v mestu živelo okoli tristo tisoč prebivalcev. To je čas, ko je v tedaj znani Evropi živelo tri do štiri milijone ljudi. Ko je apostol Pavel prvič pripotoval v to mesto, je obstal in vzkliknil: »Ali je mogoče na zemlji še kakšno večje mesto!?« Zaščitnica mesta je bila boginja Artimeda in njen tempelj je bil eden izmed sedmih čudes antičnega sveta. Danes ni od njega ostalo ničesar. Ostala pa je impozantna marmornata cesta, udrta od koles neštetih trgovskih in bojnih voz. Po tej široki cesti smo se vzpenjali počasi navzgor, mimo ogromnega teatra, ki še večkrat zaživi v tisti svoji pravi podobi v času efeškega festivala, nato pa mimo še sedaj veličastnih ostankov Serapisovega in Hadrijanovega templja, mimo mogočne knjižnice, Trajanovega vodnjaka, mimo neštetih stebrov, kipov kilometre navzgor Šah Izredni uspehi Kraljevska igra med delavci - temu bi rekel kdo tudi ti morajo imeti svoje veselje. Vendar le ni tako, čepreav šah ni neka paradna športna disciplina, je pa šport določenega števila zanesenjakov, ki jih živ-žav atraktivnih športnih disciplin prav malo briga. Zato je tudi »boom« teh zanesenjakov v mariborski Montaži. Sicer pa svoje rekreacijsko delovanje delavci razumemo kot kulturno športno in tovariško, tako med šahisti v naši hiši, kot šahisti drugih delovnih organizacij. Naša šahovska skupina, katere cvet nedvomno predstavljajo Milan Šeruga, Milan Kirbiš, Darko Ajster, Pavle Šauperl, Silvo Pri-šenk in Pavle Lešnik, želi spodbuditi širši krog delavcev za aktivnejše ukvarjanje s to lepo igro. Upamo, da jih bodo k temu spodbudili tudi rezultati, ki smo jih dosegli v zadnjem obdobju. V mestni sindikalni ligi mesta Maribor tekmujemo že od leta 1980. V začetku seveda nismo dosegali nekih zavidljivih rezultatov, toda z vztrajnim delom in z aktiviranjem novih članov smo se uspeli prebiti v sam vrh. Tako smo v letu 1987 dosegli tretje mesto. V letošnjem letu pa smo na 1. mestu, ki ga bomo, upamo vsaj do konca tekmovanja, tudi ohranili. V tekmovanju za pokal maršala Tita smo med prej omenjenimi ekipami pristali na 2. mestu. Na športnih igrah IMP-ja smo prav tako stalno pri vrhu, če smo malo neskromni, lahko rečemo, da smo prvi med prvimi, saj smo 1. mesto osvojili v letih od 1976 do 1979, leta 1982 in zadnja tri leta. S takšnim rezultatom se lahko pohvali le malokatera ekipa znotraj IMP-ja. Leta 1986 smo na športnih igrah gradbenikov dosegli med 38-timi ekipami tretje mesto. Od takrat naprej pa ne sodelujemo več na teh igrah, čeprav se nam zdi velika škoda, da IMP ne sodeluje na teh igrah, saj te igre le pomenijo določeno uveljavitev športnega življenja v delovnih organizacijah. Sicer pa so naša prizadevanja za predstavitev našega športnega življenja odprta tudi navzven, saj se vsako leto udeležujemo delavske šahovske olimpiade v Puli. Tam se vsako leto v drugi polovici mesece zbere okrog 200 ekip iz delovnih organizacij Jugoslavije. Na tem tekmovanju, ki poteka po švicarskem sistemu, smo se lansko leto uvrstili na približno 40. mesto. Vsi omenjeni uspehi pripadajo jedru zanesenjakov, ki tiho in vztrajno dosegajo uspehe ob pomoči in razumevanju sindikalne organizacije, delavskega sveta in vodilnih delavcev podjetja. Ljubomir Puškaš J. Votek Zahvale Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija ANTONA MLAKARJA se iskeno zahvaljujemo kolektivu SOZD IMP DO PROMONT za izrečeno sožalje, darovano cvetje, občuteno izrečene poslovilne besede in pevkam za ubrano petje. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Anica in sin Silvo z družino Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega očeta Antona Brodeja, se iz srca zahvaljujem vsem sodelavcem Centralne kuhinje za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Tilka Bregar Za izkazano sočustvovanje ob smrti najinega očeta ter lepo cvetje se v imenu najine družine, kot tudi v svojem imenu zahvaljujeva sodelavcem DO Klimat. Ivan in Tone Mihelič na vrh, kjer je kompleks gimnazijskih objektov. Bil sem pijan od lepote, nežno odete v večerno nizko sonce, ki je s seboj prineslo blagodejen hlad. Množice turistov in njihov pritajen »šelest« je dajal mestu življenje, bogat utrip izpred dveh tisočletij. Ob tem mogočnem vtisu je lepota Janezove bazilike z bizantinskim gradom na bližnjem griču nehote zbledela. Približno dvesto kilometrov vstran v notranjosti pa si narava še vedno gradi svoj spomenik, bleščeče belo bombažno trdnjavo, ki ji ni enake na vsem svetu. Topla voda, ki izvira na vrhu griča ustvarja na svoji poti navzdol čudovite bazene, bazenčke, kapnike v nadstropjih vse do doline kakih sto metrov navzdol. Izločen apnenec je snežno bele barve in po tej barvi je kraj dobil tudi svoje ime — bombažna trdnjava. Da je ta kraj obiskan že od nekdaj, pričajo rimske razvaline nad bleščeče belim pobočjem. Ni mikavnejšega in prijetnejšega opravila po dolgi poti,kot namočiti svoje noge v topli vodi in se kljub napisom »Strogo prepovedano« sprehoditi. Toda pre- vidno, kajti brez sončnih očal tu sredi poletja lahko dobiš snežno slepoto. Zopet smo se vrnili k morju, kjer smo si ogledali mesto Bodrum, majhno pristanišče z impozantno trdnjavo iz srednjega veka. Vile se dotikajo hotelov, hoteli barov, čudovita palmova drevesa, jahte, belina in modrina si podajata roke. Mesto visokega turizma. Po ogledu gradu sva s Tomažem komaj prepričala Alenko in Matejo o nujnosti čimprejšnjega odhoda. Ob pogledu na bele jahte in bogate turiste se jima je milo storilo in tako sva ju komaj potegnila na trda realna tla, v špartansko življenje. Naše počitnikovanje smo nadaljevali ob Sredozemskem morju proti vzhodu do mesta Silifke. Le-ta se nahaja kakih dvesto kilometrov pred sirsko mejo. Ozko vijugasto cesto, ki se vije po romantični pokrajini v drznih serpentinah od modrine morja do modrine neba, imenujejo Turki »cesto med nebesi in peklom«. Ob upoštevanju značilnosti turške vožnje, ki ne pozna rdečih semaforjev, prednosti v križiščih, skratka pravil varne vožnje, lahko tudi to kar hitro postane pot v pekel ali v nebesa. Drugače pa je morje čisto, obdano s samotnimi peščenimi plažami, skratka Turčija je obljubljena dežela za turiste, popotnike, ki jo šele sedaj odkrivajo. V mestu Silifke smo zapustili primorje z bujnim zelenjem, mediteransko poljedelsko kulturo s tobakom, grozdjem, čajem in bananami ter se napotili proti severu, proti popku eksotične lepotice. Dianin motor je hrumel ob naporu, ko smo vozili proti Ana* ti. Nadaljevanje prihodnjič Izlet s kolesi V IMP-ju smo se veliko preznojili ob načrtih, delu, tako da si zdaj lahko privoščimo znoj v naravi pod okriljem gozdov in ptičjega petja v svoj prid. Skrb za zdravje je, ne glede na leta, naša stalna skrb. Zato je iz vrst upokojencev na lanskem srečanju prišla ideja, da bi se popeljali z bicikli proti Ključu, gor bi bicikle rinili, pri spustu v dolino pa bi naše konjičke, ki smo jih dobili ob odhodu v pokoj, zavirali z nogami. Drugi, ki nimajo biciklov, bi sijih sposodili, nekateri pa bi se pripeljali z avtom. 21. maja se bomo zbrali ob 9. uri na Dobrovi pri odcepu ceste za Hoijui. Od tam se bomo peljali z bicikli do Brezja, nato pa bomo šli peš v gozdove do doma na Ključu (zato bosta takrat dobrodošli pomoč in udeležba planincev). Po tričetrturni hoji se bomo za eno uro ali dve odpočili, okrepčali, zato vzemite kaj primernega s seboj. Za vožnjo in hojo niso odgovorni organizatoiji, saj se ob tem prvem izletu zaupa udeležencem, da bodo poskrbeli za svojo varnost tako, kot če bi šli sami kam drugam na izlet. Vse omenjeno je le vzpodbuda k boljši udeležbi. Za mnoge bo najbolje priti skozi Podutik ali Šentvid - Dolnice - Dobrova. Mnogim bo pot do Dobrove tudi z drugih strani primernejša zato, da se nas bo veliko srečalo. Poleg upokojencev se lahko te poti udeležijo tudi drugi. Leta niso omejitev. Merila so le red, zmožnost, varnost. Če bo v soboto, 21. maja, deževalo, bomo šli pod enakimi pogoji v nedeljo - to je naslednji dan. Torej, poskusimo odriniti z bicikli ali peš na Ključ po poti, za katero skrbijo IMP-jevi planinci, toda tokrat bomo vsi »sloji« enakopravni, zavzeti, številni. F. V. Visoke Tatre DO PD IMP Ljubljana je sprejel sklep, da se organizira vzpone na vrhove visoke Tatre v Čehoslovaški od 24. junija do 2. julija 1988. Prijave sprejemajo poverjeniki v DO TOZD do zasedbe avtobusa oz. najkasneje do 24. maja 1988. Na osemdnevno potovanje se bomo zbrali pred sozdom IMP Ljubljana, Titova 37, dne, 24. junija 1988 ob 19. uri. Cena potovanja je orientacijska in znaša po sedanjih podatkih 250.000 dinarjev. Znesek je možno poravnati v dveh obrokih in sicer: ob prijavi 200.000 dinarjev, razliko pa v juliju 1988 prav tako pri poverjenikih. (Cena ne more biti dokončna zaradi novih podražitev, ki se predvidevajo). Vse, ki se želijo prijaviti, DO PD IMP Ljubljana prosi, naj ne bodo mlajši od 14. let, ker so nekatee ture zahtevne po dolžini poti. Potovanje bomo začenjali v večernih urah, končevali pa v jutranjih urah 2. 7. 1988. V času bivanja na Čehoslovaškem bo organizirano prenočišče in večerja, podnevi pa se bomo prehranjevali sami. Hrano je treba vzeti s seboj samo za vožnjo preko noči, ker bomo naslednji dan po nizkih cenah lahko vse nabavili na Čehoslovaškem. Prenašanje denarja (čeških kron, ilegalno) iz Jugoslavije na Čehoslo-vaško in obratno je strogo prepovedano. Najbolje se na Čehoslovaškem menjajo nemške marke. Tudi turističnemu užitku bomo namenili en dan in to v mestu Brno. DO PD IMP Ljubljana Zdravko Nastran Golica Planinci IMP-jevega Planinskega društva Ljubljana se bomo podali v soboto, 28. maja letos na bele poljane narcis na Golico. Zbrali se bomo pod uro pred železniško postajo ob 5. uri 45 min. Povratne vozovnice kupite do Jesenic. Odhod vlaka bo ob 6. uri 20 min., s perona šest. Vodja bo Matjan Požar. Prvi družinski izlet bo 4. 6. 1988, kot je zapisano. V nedeljo, 5. junija 1988, se bomo planinci PD IMP Ljubljana odpravili na 18. planinski tabor ljubljanskih planinskih društev, ki bo na Rašici. Zbrali se bomo ob 7. uri 30 min., pred sozdom IMP Ljubljana, Titova 37 ter s praporom odšli proti Rašici. Vodja je prapor PD IMP Ljubljana. Družinski pohod Dpravni odbor Planinskega društva IMP je sprejel predlog (iz baze) Toneta Laha, naj se v plan letošnjih izletov vključita tudi dva družinska izleta. Sprejel je predlog in sklenil, da bo prvi družinski izlet 4. junija 1988 na Lubnik, drugi pa na Zasavsko goro. Za organizacijo na Lubnik sta določena Bernard Klobučar-Oča (vodja) in Leon Lavrič (vodič). Odhod avtobusa bo ob 6. uri 20 min. s perona št. 29, ki odpelje v Škofjo Loko. Tu presedemo na avtobus za Železnike in se peljemo do vasi Praprotno, kjer je vožnje konec. Dalje gremo peš do vasice sv. Tomaž (2 krat kuhano sadje), naprej mimo visoke gorske kmetije »Zalubnikar«, od tu dalje do vrha Lubnika (1027m), kjer je dom imenovan po umrlem rojaku Borisu Ziherlu. Normalne hoje je približno 3 ure. Od vrha Lubnika do Škofje Loke skozi vas Gabrovo pa je približno 2 uri hoda. Časa od 8. ure zjuraj do 18. ure zvečer je kar dovolj. Vabljeni so predvsem mamice in očki s svojimi malčki, pa tudi njihovi svojci ne glede ali so člani PD ali ne in tudi, če niso člani kolektiva IMP, saj je prav, da se malo spoznamo med seboj tudi upokojenci, ki jim peturna hoja ne dela preglavic. Vabljeni so tudi člani DO s svojimi družinami, pa tudi vodje in vodiči, saj v visokogorja ne morete jemati malčkov s seboj, tam imate druge večje odgovornosti. Za otroke na pohodu odgovarjajo starši ali svojci, v nobenem primeru odgovornosti ne more prevzeti vodstvo izleta. Stroške izleta nosi vak sam, zato niso potrebne prijave. Na svidenje 4. 6. 1988 ob 6. uri 15 minut na peronu 29. Če bo družinskih izletnikov veliko, bomo v naslednjem letu te izlete vključili v redne programe npr. Triglav, neznano. Pridite, spoznajmo se - ne bo vam žal! Med nami je vedno prijetno. DO PD IMP Ljubljana Informacije - zjutraj, opoldne in zvečer na tel. (061) 52-069 Oča. NAGRADNI KVIZ Finale Pravilni odgovori iz prejšnjega kola: 1. Zlati znak so dobili: Ivan Maček-Matija, Stanko Krumpak, Stanko Kolbezen. Lado Mazovec, Dušan Gregorka. Vo-jan Mal, Alojz Kosi. Marjan Košir. 2. UHV oddajnik 3. 27. februar 1988 v Kranjski gori V 6. kolu so bili izžrebani: 1. Marjan Bernik. Črpalke (15.000 din) V finalu so bili izžrebani: 1. Marjan Bernik, Črpalke (vikend paket za 2 osebi na Vojskcm) 2. Nevenka Kastelic, OV (knjižna nagrada) 3. Miran Poljšak, Klima montaža (knjižna nagrada) Dame iz Klime Po jezeru bliz Triglava »Ženske hočejo na izlet.« je glasno poudaril glas predsednice v odboru sindikata. Neumnost, denarja ni! Morda se ga bo le našlo dovolj. Nič zato. če je sindikalni žep preplitek, bodo pa iz svojega primaknile. Kompasov avtobus in kombi sta krenila iz Celja 12. mavca letos ob 6. uri zjutraj. Kaj je lepšega in prijetnejšega kot predati se zaposleni ženi skrbi nekoga, ki je ta dan na delovnem mestu. Pa naj bo to šofer Jože ali vodič Brane. Kar štirje Kompasovi moški so prevzeli 60 Kliminih žena in deklet. Morda bi jim kdo zavidal ali pa jih pomiloval. Kakor koli že. prehudo ni bilo ne enim in ne drugim. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, tako poje pesem. Mi pa smo si tjakaj izbrali pot. Postanek na Brnikih je potrjeval, da nismo zgrešili. Jutranje sonce, ki je v naslednjih trenutkih obsijalo naše lepe slovenske gore. nam je po vrsti približalo Storžič. Begunjščico, Košuto, Stol itd. Pripeljali smo se v Tržič, od koder vodijo številne poti v Karavanke. Sicer pa je Tržič hvale vreden tudi zato. ker lahko vsakogar obuje. No, prav vse se temu nismo odrekle. O Radovljici smo se pogovarjali že med potjo. Radovedno smo se vozili proti temu kraju. Žal pa je bilo premalo časa za ogled vseh znamenitosti. Ni pa nam zmanjkalo časa za ogled in nakup Almirinih izdelkov. Ura na kazalcu se je krepko pomaknila in dobra malica se je še kako prilegla. Posnetek skupine (na srečo so bili zrezki varno pospravljeni), pogled na našega očaka Triglav, pa spet v vozila. Kam sedaj? Bled, pa najprej na grad. Nič posebnega, boste rekli. Kako. da ne. Takole ob 13. uri pri jasnem in toplem vremenu v marcu pa tudi ni kar mimogrede za našo Snežano iz Beo- grada, Marijo iz Zagreba. Milico iz Ljubljane, pa za vse Celjanke. Pod nami jezero, okrog nas zasnežene planine, sprehodi po gradu - predajamo se in se na trenutke počutimo kot grofične. Naj si je bilo naše klepetanje še tako glasno, grajskega kletarja ni bilo moč zbuditi. Na osvežitev grla je bilo treba po pobočju do jezera. Poraja se misel in ugotovitev, daje ta izlet imenitna zamisel. Navsezad- nje je prav. da tudi mi prispevamo v turistično blagajno. Nazaj v avtobus ni bilo težko. Pri vstopu in izstopu so nam Kompasovi možje gentlemansko pomagali. Kdo ve, kolikokrat smo si podali roke. Ugibamo, ali spada to v Kompasovo turistično ponudbo, kakor tudi postanek v Ribnem, kjer je sredi gozda njihov slikovit hotel. Njegova notranjost in zunanjost sta nas očarala z izjemo cene, ta pa je krepka; noja, razpoloženja si ne kaže pokvariti, kajti dan še ni zaključen. Nadaljujemo do gostilne Ančka v Kranju. Dih pomladi je prevzel ozračje v prostoru, kajti vsako od nas je na mizi pričakal šopek zvončkov in vizitka mladinske organizacije. Prisrčno delo naših mladink, vključno s predsednico Lijano. Z nami je bila tudi Marjeta - predsednica sindikata, ki je v njegovem imenu spregovorila nekaj toplih besed, kasneje pa pridno skrbela za zabavo. Seveda so pri tem požrtvovalno sodelovale tudi druge. Domiselne nagrade v srečelovu, družabne igre. smeh in razpoloženje na višku. S petjem smo zaključili pester večerni program in veselih src odhajali proti domu. Zahvaljujemo se sindikatu Klime, predvsem pa Marjeti Vasič in Kseniji David za dobro organiziran izlet. Heda S pohodom na Porezen se končujejo zahtevnejši zimski pohodi, ki spominjajo na mračne dni naše polpretekle zgodovine, ko so borci NOB bili boj za obstanek za ceno lastnih življenj. Prav je. da se z vsakoletnimi pohodi spominjamo žrtev, saj je prav iz njihove krvi zrasel cvet svobode, ki jo danes uživamo. Velika zahvala gre tudi organizatorjem pohoda, da so vse poti. ki vodijo na Porezen, dobro zavarovane in označene, da je tako varen dostop do spominskih obeležij na Poreznu. Porezen (1622 m) je v zimskih razmerah zelo odmaknjen od javnih prevoznih poti. Navadno se organizirajo posebni prevozi, da je dostop in sestop z vrha možen tudi za manj sposobne in starejše planince, saj je cilj čimvečja udeležba. Pohod ni samo pohod, je obenem kulturna, rekreativna in spominska prireditev. Tako kot za Snežnik je nastala sprememba odhoda tudi za pohod na Porezen. Glavna skupina planincev PD IMP Ljubljana se je odpravila na Porezen že v soboto in sicer tisti, kijih je bilo možno obvestiti. Druga skupina je odšla v nedeljo z vlakom do Podbrda, tako kot je bilo objavljeno v GLASNIKU IMP. Posamezniki so odšli tudi s svojimi avtomobili in se pridružili ostalim na vrhu Porezna. Planinsko društvo IMP Ljubljana je imelo zadovoljivo udeležbo na pohodu. Sobotni pohodniki so se začeli vzpenjati s Petrovega brda. Korak za korakom smo v koloni utirali pot. ki še ni bila uhojena. Jutranje sonce še ni toliko otoplilo snega, da smo lahko na začetku poti hodili še po srenu. Čim višje smo se vzpenjali, bolj se nam je prediral sneg, ki se je topil, zato je bila pot iz koraka v korak težavnejša. Slekli smo bunde, za ' hali rokave, kot da bomo prijel': kakšno delo in si utirali pot. Sonji ( jutro nas je prevzemalo s snežno lino, da smo si oči morali zavaro'* z očali. Po : snegu je bilo noč opal da je industrija nekje daleč, saj 5*1 sneg v jutranjem soncu svetil kot j stali. Nikjer ni bilo videti obOT nebo je bilo v svoji modrini ! umito. Tudi kraška burja, ki nartj vsako leto prizadejala toliko pfef vic in skrbi, kako se zavarovati p( njo, je letos prizanesla. Od časa časa je potegnil rahel veter in t° bilo vse, kar nas je hladilo. Proti d smo želeli, da bi bilo malo več v«1 ostalo pa je pri rahlih sapicah. Po triinpolurni hoji smo prišli koče. Čeprav je bila koča odprt? peč topla, nikomur ni prišlo na m'1 da bi šel v kočo. Posedli smo. nahrbtnike, se nastavili soncu, k1, 7 tako prijetno grelo. Vse. kar jj c potrebovali, čaj, žganje, potrti1! 1 pohoda, smo dobili v koči, kije bij dan odprta. Hrano pa smo imffl , nahrbtnika, kar je bilo že preje objj ] ljeno. Po daljšem odmoru smo odšh spomenika. Plošča na spomeniku spominja, da je 24. marca 1945-na vrhu Porezna divjala velika ni ška ofenziva in so pri tem imele pa zanske enote precejšnje izgube. I tih je bilo 145 partizanov, ki s° nato brez zasliševanja ali obral'1 ustrelili že na vrhu Porezna, ostal* _ vasi Jesenice pod Poreznom. P6 (. Bleščeča planina V spomin na junaške boje v NOB 1941 - 1945 je bil letos že 10. tradicionalni pohod na Bleščečo planino (1060 metrov).pod Arihovo pečjo na Koroškem. V zgodnjih jutranjih urah 10. februarja 1945 je tu v neenakem boju zaradi izdajstva omahnilo 9 hrabrih borcev za svobodo. V spomin na ta tragičen dogodek se vsako leto organizirajo tu teki na smučeh in pohodi, kar organizirajo Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo iz Celovca in slovensko prosvetno društvo iz Roža v Šentjakobu. Zaradi zapadlega snega je že kazalo. da ne bomo mogli na pot. Snežilo je kot sredi največje zime. zato smo vprašali na Ljubelj in Podkoren, kako je glede prehodov državne meje. Dobili smo odgovor, da brez verig ne gre. Imeli smo še možnost prestopiti mejo v Ratečah, kar smo tudi storili, čeprav je vožnja daljša, a je varnejša. - seveda brez merjenja časa in zaznamovanja tekmovalca - bil je to le trening. Pohodniki smo vplačali startnino. dobili kartonček in značko ter se takoj podali v gaz. Nekaj časa gaz pelje po ozki dolini, ki se rahlo vzpenja. Sele pri bunkerju, kjer so bili boji. na katere spominja pohod, se steza - gaz strmo vzpenja, da je pot varovana z vrvmi, pa se šele proti Bleščeči planini ublaži. Vsakokrat, pa tudi letos smo se ustavili pri spominski plošči ter prebrali imena hrabrih borcev, ki so bili žrtve podivjanih nacističnih krvnikov. Misli nehote uhajajo v zgodovino. saj so spomini na hrabre borce še vedno boleči. NAGRADNA KRIŽANKA zajetih so bile žrtve tudi v boju. smo mrtvi in ranjeni, da je bila trt dija še večja. Veličasten je sponi* žrtvam, a vseeno ne more odteh žrtev, ki so padle na pragu svob* Prav zaradi tako številnih žrtev ■ min na žrtve ne sme zbledeti. Da spomin na žrtve ostal čist in sveta! vsako leto zgrinjajo množice pla' cev in ostalih ljubiteljev gora na reznu. da se poklonijo spomin*1 tvam. Še bi ostali na vrhu Porezna 11 ogledovali panoramo sloveli* gora, saj Porezen kot najvišji Cerkljanskega in Loškega pogori omogoča. Pot v dolino bo prav t zahtevna, zato smo se morali P° viti od letošnjega nepozabnega rezna. Naš harmonikar Ivan ni v| ( žal, vzel je meh iz nahrbtnika in, tegnil, da je odmevalo prav od* , goša, kamor se bomo podali v ned 8. maja 1988. I ^ Zdravko Nav \ 1, Oskrbljeni z vsemi informacijami smo rekli: »Jože. poženi, korajža velja!« Ves čas vožnje do Rateč je močno snežilo. Pogovori so se vrteli le okoli vremena, saj pomeni odhajanje v gore v takšnem vremenu pravi podvig. Na meji nismo imeli težav, zato smo formalosti kmalu opravili. Kot bi tudi vreme poznalo državne meje. smo si mislili, saj so na oni strani meje na poti proti Trbižu padavine povsem prenehale. Oblaki so se trgali in že je od časa do časa posijalo sonce. Po dolini Zilje in Roža nas je že spremljal lep sončen dan. da smo pozabili na vse skrbi in tegobe, ki smo jih pričakovali na pohodu. Ivan je s harmoniko povečal veselo vzdušje, saj harmonika v njegovih rokah prežene vso slabo voljo. Na start smo zamudili Na vseh prireditvah so izjeme, tako so nam jih pripravili tudi nam pohodnikom. Smučarji tekači pa vseeno niso mogli nastopiti, ker ne dovoljujejo posameznikom na progo. Po končanih tekih so jim le dovolili iti na progo k«Aj pri RAbEČAH SESTAVIL MARK0_ Bokalič KOPER. IMP kolesar. tmrvo &LASJENI MojStER. iNbUSrR. mesto v SZ Pravilna rešitev nagradne križanke v aprilski številki Glasnika IMP: Erich. tovor, kazalo. Stane, an. Dermota, protoplazma. roleta. bol. Ibar. ligenj. PEN. kanasta. Oskar. staž. VP. polip. Eisenstadt. dekla. Arles. Kra. Iliada, Arlanda. Ken. epika. Ana Za pravilne rešitve križank v aprilski številki so bili izžrebani: 1. Albina Stresen, Izip. (7.0(10 din) 2. Jana Zorc, Telekom (5.000 din) 3. Brane Sobočan, Skip (3.000 din) ZAbNJl Iti STOPALA NAČIN IZVAJANJA bElA glasnik zvrst umetniške Stvaritve Nagradni natečaj: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik. Ljubljana. Li-kozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 1. junija. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 15.000 dinarjev. POKRAJINA V GRČIJI SKLON MESTNIK PASJA PASMA VAZEN PREBAVNI ORLAH BENETKE LEKARNA .L konec POLOTOKA ta SEVER. morja OLIVER rwtsr [Pogosta fAbAVlNA MOŠTVO, TEAM MESTO V J UM ŠPAN m Kroglasta tAKTERUA 3ub OMSEjEV OČE VRH V Kamniških ALPAH NEKbANJI MAbiAR. ravnic (bela) G. v mesto PERUJA TRIATOMSkt kisik PRIMEREK tiskanega bELA am.film. IGRALEC (Mr) POKRAJINA NA IRSKEM SLIKOVNA KRIŽANKA, TKANINA Znotraj OBLAČILA RIMSKI CESAR, ZGORNJE* OKonCiNE bRAG KAMEN Pletenina ZA Spoenv PERtio h* KAOS, ZMEŠNJAVA OSEBNI iiOHObEK V PETO Ranljiv Grčki junak bUSA UMRLEGA VOTEL ZlbAK . ObPRT «-'.[LEM VOL PObZEMNl KOLNIK P0RTU&. OTOK V ATLANTIKU slog SPObNJA PLOSKEV POSOEE na!*na]V. OTOK obris STOPALA TRAVNI ZbRAV RASTI ZVEZbA V ORIONU 1 P TNA11 p LANTAkl J