—   7   ----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Z pisanjem na gosp. ministra notranjih zadev so presvitli Cesar dovolili, notranje mesto razširiti, da se s predmestji primerno sklene. Zavoljo tega bodo mestne ozidja poderli, grabne zasuli in svet na planjavi med mestom in predmestji za stavbe prodali. Kar bo denarjev iz tega prišlo, jih bodo kot stavbni zalog obernili. S tem dovoljenjem je že stara želja Dunajčanom spolnjena, ker urno narašanje ljudi tirja razširjenje notranjega mesta in njegovo zvezo s predmestji. Natanjčne občerte za izpeljanje tega dela, kteri bodo obilno plačani, zamorejo vsi umetniki in zvedenci podajati. Posebna komisija bode razsodila, kteri občerti bodo poterjenja m poplačil vredni. —
—  Slavno dnarstveno ministerstvo je zaukazalo, da je paziti, da privatne osebe po mogočosti malo tobaka iz unanjih dežel dobivajo za svojo rabo.
—  Kakor nekaj let sem tudi letos oznanja družtvo svetega Severina katoliškim možem duhovnega in posvetnega stanii, da jim daje priložnost, z majhnimi stroški obiskati sveto deželo o prihodnji veliki noči. Stroški so pre-vdarjeni za vsacega brez razločka s 500 fl. Romarji bodo odrinili iz Tersta 13. marca, kamor se bodo čez dva mesca zopet nazaj pripeljali.
Iz Milana i. decembra. Slavnemu maršalu grofu Ra-decky-tu so se pljuča unele. Nj. c. k. visokost, nadvojvoda Ferdinand Maximilian je, komej to zvediti, bolnika obiskal. Ravno se govori, da je slavni maršal umeri.
Iz Verone. V svoji poslednji seji je akademija za obdelovanje zemlje, za kupčijstvo in umetnijstvo imela posvetovanje zastran ustanovitve kmetijske družbe za vero-nežko o krajino.
Iz Ogerskega. 23. decembra so pokopali v Nagy-Koros moža in ženo , ktera sta 54 let v srečnem zakonu živela in zdaj tudi združena v bolje življenje poklicana bila. Mož je bil 85 let star, žena jih je doživela 87. Oba sta bila znana kot dobrodelna človeka in sta še v svojem življenji ondašni cerkvi 4000 fl. podarila za napravo novih orgelj.
Iz Italije. Iz Napola se piše: Naše kraljestvo je od strašnega potresa zadeto. Iz dežele nam pišejo grozne reči; pa ni mogoče natanko vse zvediti, ker so telegrafi poter-gani. Južni kraji so najhuje terpeli, v severnih potress skoro kar nič niso čutili. Najhuje se je tresla zemlja \ Ateni. Polovica hiš se je poderlo. V Paduli jih leži 100 \ razvalinah. Tudi več ljudi je pobitih, pa ne ve se še, koliko; časniki govore, daje 1000 ljudi ubitih in mnogo vasi podertih. V Napolu so ljudje samo strah prestati imeli Kakih deset minut se je treslo. Strah je bil v Napolu neizrekljiv. Vse je hitelo iz hiš; veliko, zlasti ženskih, ki se se hotle ravno spat spraviti, je bilo v samih srajcah. Bliz( do štirih zjutraj je ostala množica na cestah, ker si prec niso upali v hiše. V noči med 17. in 18. decembra je bik zopet vse zvunaj hiš, ker so se novega potresa bali. T( noč je bilo v Napolu vse kakor brez glave, samo tatje j( niso zgubili; kradli so, kolikor se je dalo. Vzrok tegž strašnega potresa pripisujejo temu, da se je dušek (kratek
Vezuva zasul in se ta ognobljuvež ni mogel drugače oddahniti, kakor da si je drugod pot iskal. Zdaj pa se zopet kadi iz njega, in to je ljudi nekoliko upokojilo.
—  V Rimu močno govore, da bodo sv. Oče Luciana Bonaparta, kterega so še le pred kratkem za mašnika po-svečiii, že v enem pervih zborov kardinalov za škofa in partibus inf. zvolili.
Iz Francozkega. V Parizu si pripovedujejo, da je Lord Palmerston te dni francozkemu poročniku v Londonu naznanil, da dosedanji angležki poročnik v Carigradu, Lord Redkliff, več ne pojde kot poročnik nazaj. Vganjajo, da ga bo admiral Lyons namestil. Pa tudi o francozkem poročniku Thouvenel-u govore, da bo morda že perve dni tega mesca Carigrad za vselej zapustil.
—   30. dec. so se deržavni svetovavci v Tuilerijah (cesarskem poslopji) zbrali in se odpravljenju postave za-stran odertije posvetovali. Cesar Napoleon jim je bil predsednik.
—  Rusija je vnovič pokazala, da se ne odpove tako hitro temu, česar se enkrat loti. Diplomati bodo še dolgo opraviti imeli, preden si bodo mogli v tem, kar imenujejo „orientalno vprašanje", brez spodtikljeja odgovoriti. O vere zastran brodarstva na černem morji so še pri starem. V Petrogradu se obnašajo, kakor so se pred obnašali. Vojaške naselbine na kersoneškem primorji se zopet napravljajo, terdnjave mesta Kamiš sicer poderajo, pa luka tega mesta je vendar kupčijstvu zaperta.
—  Pred nekimi dnevi je napravil bogat Rus v Parizu 12 svojih prijatlov veliko gostijo, ktera da celemu Parizu veliko govoriti. Stene sobe so bile z violicami in kame-liami pokrite, izšopani labudje so bljuvali lepo dišečo vodo in kočjaži so bili postreženi z jerebicami, žlahtnimi glivami in s šampanjerjem. Gostije so stale Rusa 3000 fl. našega dnarja.
—  V Parizu so 25. decembra vse javne upravnije, borsa in uredništva počivale; štacune so bile skoro vse za-perte. O polnoči je bila v vsih cerkvah služba božja in ljudje so tako vreli v nje, da se je vse terlo.
Iz Angležkega. Da je rusovski cesar izvolil poročnika (poročnik je več kakor poslanec) za London, in sicer žl. Brunova, to je političen prigodek neke važnosti. Od leta 1839 je imela Rusija samo poslance na Angležkem. Poslednji poročnik je bil Brunov, kteri se je po vsi moči prizadeval, staro prijatelstvo med Angležkem in Rusijo ohraniti. Ostal je ondi do časa, ko se je vojska med Rusi in Turki unela. Da se zdaj zopet z največjo častjo, ktero zamore poslanec doseči, namreč kot poročnik v London verne, to zamore kot terdno pričevanje veljati, da ima car Aleksander prijatelske misli in da dobro spozna, kaj angležki kakor tudi njegovi deržavi hasne.
—  Lord Redkliff je pisal v London, da se bo vernil v Carigrad, naj se zgodi kar hoče, da vse odpravi, kar bi utegnilo njegovo vernitev overati.
—   16. januarja bo prišla kraljica iz Vindsora v London, kjer bo proti koncu tega mesca poroka njene naj-stareje hčere s pruskim princom Friderikom Vilhelmom. Nevestna obleka je neki kaj lepa; ali bo pa ljudstvu na ogled postavljena ali ne, še ni gotovo. Tudi je slišati od dragocenih daril, ktere so ptuji vladarji princeznji namenili. Dan za dnevom že zdaj prihajajo svatje v London. Brati je, da bo tudi eden avstrijanskih vojvodov med njimi.
—  Angležki poslanec v Teheranu v Perzii se je uperl zoper to, da je Emir Nizam za šahovega naslednika izvoljen, ker poslanec misli, da so Rusi to tako napeljali.
—  Rokonači in berači na noge! Na Angležkem si jo je eden zmislil za vas, da bodete gotovo zadovoljni. V nekem časniku je namreč brati: „Napelj e vanje, v šestih urah se beračevati naučiti." Profesor Lazar Roonav se imenuje, in razglaša, da je šolo napravil,   v kteri bo z
-----   8   -----
besedo in djanjem beračevanje učil. Slednji, kteri je dobrega obnašanja in umne glave, se zamore v kratkem naučiti složno živeti. Uk ne bo drag. Iz prav mladih otrok se bo dalo v tej šoli storiti, kar bo kdo želel. Kraji mesta, kjer beračevanje največ prinese, se bodo z imenom povedali. Rane umetno posnete, psi za slepe, berglje in vse, česar berač potrebuje, se bo ročno tudi v druge dežele pošiljalo! Nej še kdo reče, da Angleži niso prebrisane glavice!
Iz Španije. Deržavni zbor je do 10. t. m. odložen, ker ga bo kraljica sama odperla, šla bo pa še le 7. jan. pervi pot po porodu v cerkev. Spervega je bil dan sv. treh kraljev za to odločen. Po stari šegi dobi pa rodbina Hijarskega vojvoda vso obleko, ktero španjska kraljica tisti dan nosi. Sedanja kraljica, Izabella II. se hoče ta pot z dragocenim plajšem ogerniti, na kterem so gerbi 49 španj-skih okrajin krasno vdelani in je vreden 22,000 tolarjev. Da bo tedej ta plajš v kraljevem poslopji ostal in ne pride Hijarjevim v last, je bil hod kraljice v cerkev za en dan odložen.
Od turške meje 24. decembra. Boj pri duziškem samostanu 23. dec. je terpel od treh zjutraj do večera. Turki so si osvojili keršansko vas Bialac in kristjani so premagani. 24. je bil mir in obe strani pričakujete pomoči. Na vsaki strani je bilo 20 mož ubitih ali pa ranjenih. Greški škof in vezir mostarski si prizadevata, kristjane in Turke pomiriti.
—   Slišati je, da so prišli 26. decembra trije Perjanci v Duze in napovedali prihod 1200 Cernogorcov.
Iz Turčije. Rešid paša in francozki poročnik Thou-venel sta se sprijaznila. Tako piše „Oesterr. Corr."; pariški časniki to taje, pa mislijo, da se bo to skoro zgodilo. Rešid in Thouvenel imata pri Ali-pašatu se sniditi in ondi čez dolgo časa zopet pervi pot pipico miru in sprave zapaliti.
Iz Valahije. Iz Bukarešta so prišle pisma, ktere povejo, da je bil predsednik ondašnje sodnije o poldne 21. dec. v svoji pisarnici ustreljen. Grek je to storil, kteri je imel že 22 let pravdo. Da bi mogel se še dalje pravdati, je prodal svoje posestvo. Tisti dan je zvedel, da je pravdo zgubil in da je zdaj berač, ker je vse zapravdal, in zavoljo tega je storil to strašno hudodelstvo.
Iz Nemškega. Komisija, ki je bila v Mogunci postavljena zastran preiskovanja, kako in po kom je prišla taka nesreča nad mesto, je spoznala enoglasno, da je bil Wimmer, kteri je stolp zažgal, v kterem je bil smodnik hranjen. Se ve, da se ne more naravnost reči, da je imenovani vojak to storil, ker je v nezgodi poginil in dveh prič manjka. Pa iz množin okoljnost, ki se vjemajo, se je dalo posneti, da je po njem se to zgodilo.
—  V Berlinu bolehajo ljudje močno za kozami.
—  V Avgšburgu na Bavarskem da ropar posebne baze mnogo govoriti in opraviti. Ta hudobnež ne dela nič hujega, kakor striže ženskam kite. V začetku je počel to v tami in meglenem vremenu, zdaj je pa že tako prederzen, da hodi o lepem belem dnevu na lov v krajih mesta, kjer je največ ljudstva. Mestna oblastnija je obljubila plačilo tistemu, kteri bi hudobneža zasačil ali pa ovadil. Ko pervo Hi nič pomagalo, je še večje plačilo obljubila. Kmalo potem je bilo slišati, da so bile neki devici blizo stanovanja per-vega mestnega župana kite odrezane. Dokaj ljudi je bilo že v luknjo potegnjenih, pa vsi so bili nedolžni; krivec je doslej še vsem zalazovanjem srečno odšel. Nekteri ga popisuje bele, drugi čeme, še drugi rujave polti in brade. Ali je strah pred njim ljudi tako omamil, ali je pa res tako prebrisan, da se zna tako naglo premeniti. Večkrat so že, kakor je govorica, možje k njemu stopili, ko je ravno svojo  hudobijo počenjal;   pa  z namerjeno  pištolo jih
je prisilil, da so ga pustili delati kakor je hotel. Večji del deklet, zlasti tiste, kterih se je podnevi lotil, je omamil % neko dišavo, da niso mogle na pomoč klicati. Sploh je pa čudno, da ne morejo tega rogovileža izslediti, dasiravno je celo mesto na nogah in so policijske kakor tudi vojaške straže pomnožene. Žene si ne upajo več brez tovarša iz hiše in vsaki dan je od novih napadov slišati. Nekaj ta-cega se je pred več letmi v tem mestu godilo, pa tudi takrat niso mogli hudobneža za gotovo zvediti.
Iz Azije. Pisma iz Aleksandrie naznanjajo, da je Omer paša prišel v Bagdad, kamor je bil iz Carigrada kot poglavar poslan. V Bagdadu so se bali nepokoja zavoljo silnega pomanjkanja stanovališč.
— Iz Jeruzalema se bere v pismu od 25. nov., da prihaja silno veliko romarjev v to mesto. Šteli so 1800 greških in 800 armenskih romarjev, še več se jih pa za veliko noč nadjajo.
Iz Amerike. Banke v Novem Jorku so začele res zopet gotovo plačevati. Ta izgled bodo skoro tudi banke druzih mest posnele.