Poštnina plačana v gotovini. SteV. 12.
V Ljubljani, v četrtek dne 21. marca 1929.
Leto U.
DELA V S K A
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
bttiajo v.ak Četrte* pop. j ^	J"
dan poprej - UrednUlvo: tjubljann, MlKloBl-
tava o. — Nefranklrana pisma se ae sprejemajo
Posomezna Številka Din 1*50 — Cena: «« 1 mesec Din 5*-, asa Četrt leta Din 15*-, »a pol leta Din 30*-; asa Inozemstvo Din 7*- (mesečno) — Oplaši po dogovoru
Oplaši, reklamacije in naročnina na upravo Juposlovanske tiskarne, KoiportaSnl oddelek, PolfanskJ nasip It 2 — Rokopisi se ne vračajo
Ecdesia militans.
(Vojskujoča se cerkev.)
Cerkev je namestnica Kristusova. Imeti mora pred očmi samo to poslanstvo. Radi tega poslanstva svojega je mati vseh vernikov — brez razlike političnega naziranja in njihovega udejstvovanja v javnem življenju. Cerkev se udejstvuje samo v tem cilju in se mora strogo Ločiti od javnega udejstvovanja katoličanov, bodisi v lastnih političnih organizacijah, bodisi v sorodnih organizacijah. Za delovanje katoličanov pa Cerkev ne more biti odgovorna. Cerkev hrani in podaja Kristusov nauk in njegova načela tudi za javno življenje, dalje pa skoraj ne more posegati. Sicer lahko poda svoje mnenje, tudi izreče obsodbo čez kako organizacijo, ki si nadevlje katoliško ime, več pa ne more. To je jasno pokazalo postopanje Svete Stolice napram katoliškim francoskim fašistom.
Ko bi bila vodena politika strogo na podlagi moralnih načel in zakonov, bi bilo vseeno ali se udeležuje duhovnik aktivno političnega življenja, ali ne. Vemo pa prav dobro, da danes ni tako. Politiko je spravil kapitalizem v svoje območje. Kapitalizem pa ne izbira sredstev, ako gre za njegov interes. Ker pa ni nikakega čuta odgovornosti niti ua-pram človeku niti napram splošnosti, nastane zamočvirjenje vsega javnega življenja. In današnja politika? O morali nikakega govora. Pač pa o sovraštvu, o intrigah, o hlastanju po uspehih preko sreče in dobrobitja svojega bližnjega, o posurcvelosti, o poplitvenju in sekularizaciji vere in verskih resnic. V takem ozračju ne more napredovati duhovno noben politik, tudi duhovnik ne. Pa po-litik-lajik ni tako viden kakor duhovnik. Kavno radi tega, ker je duhovnik. Svet (verniki) pa sodi kaj rad (to je tudi posledica razdiralnega družabnega dela kapitalizma) vero po predstavnikih Cerkve. Dejstvo pa je, da v sedanjem političnem položaju niti en politik duhovnik v verskem oziru ne dviga.
Iz tega vidika je umljivo nastopanje Sv. Stolice. Kristus naj živi v srcih in dušah vsega človeštva! Njegovo kralje stvo naj objame vse, vsi naj postanejo živi člani tega kraljestva. Cerkev vidi bogoiskanje množic, pa tudi spodtike temu bogoiskanju. Tudi spodtike mora odstranjevati. Zato njen klic, da se naj posveti svečeništvo dušnemu pastirstvu. Tukaj bio duhovnik veliko bolj poziti ven, veliko bolj Kristusov, kakor pa v politiki. Cerkev pravi z drugimi besedami: Iz duhovnika, iz njegovega delovanja in njegovega udejstvovanja mora izžarevati Kristus. Verniki morajo čutiti vso veliko moralno in nadnaravno silo katoličansitva v pivi vrsti iz dejanj du hovnikovih.
Služba Kristusu je najvišja služba. Dejstvo je, da je tudi duhovnik član človeške družbe in da ima tudi on vse družabne dolžnosti in pravice. Tudi v politiki. Toda, če zahteva Kristusova služba tako, se mora teh pravic odpovedati. In Sv. Stolica ima polno pravico odločevanja tudi v tem oziru. Še celo za lajika-katolika bi moralo to veljati.
Bistvo vojskujoče se Cerkve je boj za duše, boj za Kristusovo kraljestvo. V tem boju kot taka ne posega v dnevno politiko, še manj pa da bi se borila za določen režim. Radi tega je naravnost zloba, ako pribija »Delavska politika« od
20.	marca 1929, da bo sedaj vladal Mussolini s pomočjo Sv. Stolice. Tako tendenciozno in zavestno natolcevanje ni vredno delavskega lista.
Delavstvo, zlasti pri nas, trpi na tem, ker nima dovolj vestnih in s čutom odgovornosti prežeLih voditeljev, Ako bi
jih imelo, bi ti voditelji vedeli, da ni bistvo delavskega vprašanja, da se zaletava delavski tisk in sicer celo po krivici, v ustanove, ki hranijo vse tako velike moralne in etične dobrine, brez katerih je udejstvitev socializma utopija. Vsi uvidevnejši sociologi, tudi v marksističnih vrstah, uvidevajo, da je pri ustvarjanju socialistične družbe potrebno tudi sodelovanje katoliške cerkve, le klika takozvanih »delavskih voditeljev« meni, da mora še vedno vlačiti na dan ostarelo svobodomiselno kljuse.
Pa je že tako zapisano v knjigi življenja, da mora srečavati proletariat, delavski razred na svojem križevem potu tudi take prijatelje. Prepričani pa smo, da bo prišel čas, ko bodo taka egoistična in osebna stremljenja nemogoča tudi med proletarijatom.
Delajmo, da bo izginil meščanski, kapitalistični duh tudi iz vrst delavskih voditeljev.
Strokovno-gospodarski bol delavstva
(Govor tov. Franceta Žužka na občnem zboru papimičarjev v nedeljo 17. marca
v Preski.)
Novi dogodki.
Zakonodajni svet.
Vlhovni zakonodajni svet se je sestal 14. t. m. Prva seja je bila le otvoritvenega značaja. Na drugi seji se je obravnaval advokatski zakon. Bil je sprejet brez bistvenih sprememb. Nadalje so bili sprejeti zakoni o šeriatskih sodiščih in sodnikih, pa tudi zakon o pregledovanju parnih kotlov. Glede tega zakona je ministrstvo za soc. politiko podalo daljšo obrazložitev, kjer, da mora imeti ministrstvo v to svrho na razpolago zadostna sredstva. Dosedaj so se pojavljale številne eksplozije kotlov in je bilo tudi mnogo smrtnih slučajev.
Na prihodnji seji bo zakonodajni svet obravnaval dodatni zakon k zakonu o neposrednih davkih.
Zakonski načrti.
Izdelan je načrt zakona o vrhovni upravi. Število oblasti bo znižano. Delokrog velikih županov bo razširjen. V Sloveniji bomo gotovo imeli samo eno oblast.
Izdelan je tudi načrt novega srednješolskega zakona. Po tem načrtu se bodo regulirale profesorske plače, polna pokojnina se bo dosegla po 30 službenih letih. Uvedena bo zopet šolnina.
, Minister za javna dela je izdal dva zakonska načrta o državnih in nedržavnih cestah. Najvažnejša so določila za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest. Dve tretjini stroškov nosi oblast in eno tretjino okraji. Ako se ti stroški ne bi krili iz rednih dohodkov, imajo služiti posebni dohodki: kot uporaba narodne sile itd. Glede tega je podrobnejše določeno, da je obvezan vsak moški v starosti od 20. do 55. leta osebno delati na oblastnih cestah štiri dni, na občinskih pa dva dni. Delo se more zamenjati v denarju in je določena dnevnica 25 Din za osebo, ako se do 30. junija vsakega leta ta obveza ne izvrši, se spremeni avtomatično v denarno obvezo. Višina se določa po tarifi. — Zakon o državnih cestah pa določa višino obdačenja za vsa vozila od luksuznega avtomobila do kmetske dvokolice. Ves denar se steka v Državni hipotekarni banki v Belgradu. 40 odstotkov gre za državne, 60 pa za nedržavne ceste. Narodna sila (kuluk) se uporabi le v slučaju elementarnih nezgod.
Trgovska pogodba z Grčijo.
V soboto 16. marca je bila v Ženevi podpisana trgovska pogodba med našo državo in Grčijo. Pripravljala se je dolgo in je že bilo večkrat na tem, da se podpiše, a so nastopile težave. Tako so celo v zadnjih dneh pred podpisom nastopile nenadne zapreke, ki pa so bile odstranjene.
Koncentracija velekapitala.
Tovariši in tovarišice! Naj mi bo dovoljeno ob priliki povojnega, desetega rednega občnega zbora vaše strokovne skupine vsaj malo pogledati naprej v ekonomiko gibanj kapitalizma in delavskih sindikatov.
Svetovni velekapital — tako trgovski kot industrijski — z dolarskimi magnati Združenih držav Severne Amerike na čelu je pokazal zadnje mesece resno stremljenje, da osredotoči vse svoje sile in moči do skrajnih meja. Sprožila se je misel vrhovne svetovne banke, in meščansko časopisje, več ali manj odvisno od milosti in nemilosti velekapitala, ni moglo dovolj prehvaliti te tako zvane nadduhovite ideje.
Koncentracija kapitala je absolutno mogoča.
Tovariši in tovarišice! Sami smo priča drznih prekooceanskih poletov aero-planov in zračnih balonov — Zeppelinov. In nikakor ni drzna trditev, da bo moderni človek v teku prihodnjih 30 let popolnoma obvladal kraljestvo zraka. Spričo tega dejstva je svetovna koncentracija trgovskega in industrijskega velekapitala čisto realna, stvarna zamisel. Fa ne samo to: Le-ta je dalje nujna posledica, kategorični imperativ kapitalističnega gospodarstva sploh. Zakaj on rodi koncentracije sam iz sebe, sproti uničujoč vse manjše in šibkejše, vse, kar ne sloni na močnih finančnih temeljih.
Gibalo kapitalizma.
Gibalo kapitalizma pa ni blagor celokupne človeške družbe kot občestva vseh produktivnih delovnih stanov, marveč zasebni profiitarski interesi par gornjih tisočev, ki so si, skrajno izrabljajoč delo delavskih mas tekom časa prilastili vsa produktivna sredstva ter zasužnjili na ta način ostalih 90 odstotkov delovnega ljudstva: delavca, kmeta, obrtnika, da, deloma že malega trgovca-detajlista. Gibalo vsega kapitalističnega gospodarstva je tedaj profitarstvo nekoliko denarnih mogočnjakov in posestnikov produktivnih sredstev — razreda izkoriščevalcev, ki je tu in ki ga ne bomo odpravili s profesorsko besedo, marveč z organizirano borbo.
Boj za blagor delovnega ljudstva.
Delavski sindikati kot gospodar9ko-obrambne organizacije po kapitalizmu izžemanega in izkoriščanega delavstva so si postavile za smoter skrajni boj zoper profitarstvo, boj zoper mamonizem, boj zoper malikovanje zlatega teleta, boj za zmago dela nad kapitalom, boj za zmago interesov celote proti interesom posameznikov, boj /a .zmago duha nad snovnostjo.
To so silne parole, ki bodo, pripeljane nekoč do zmage, popolnoma preobrazile sedanji svet in mu dale povsem drugo lice. Zakaj tedaj bo kapital podvržen delu, lx> delo glavno, a kapital le sredstvo za razmah dela, tedaj se ne bo izgubljalo delo v to, da bi si poedinci
Konienrenca v Pirotu,
Delo mešane komisije naših in bolgarskih zastopnikov uspešno napreduje. V več točkah so bili doseženi popolni sporazumi. Tako zlasti glede obmejnega železniškega prometa, telefonskih zvez in zavarovanja mej. Bolgarska vlada je celo poslala naši vladi predlog za sklenitev trgovske pogodbe. Merodajni čini-telji temu niso nenaklonjeni in se v ministrstvu ta zadeva proučuje.
kopičili neizmerna bogastva, dočim sto-tisoči delovnega ljudstva stradajo, tedaj bodo produktivni delovni stanovi, razred izkoriščanih: delavci, kmetje, obrtniki in trgovci, dobivali za svoje delo in za svoje proizvode dejansko protivrednost in šele tedaj bodo minula ostra razredna na-sprotstva, nevajmosti vojen in neizmernega zla gospodarskih kriz, te nujne posledice kapitalistične desorganizacije produkcije in konsuma.
Tedaj bo Kristus doma ne samo v cerkvi, v redki pošteni krščanski družini'in v — katoliških načelih, marveč doma v tiskarni, doma v banki, doma v trgovini, doma v industriji, doma v kreditni in blagovni zadrugi, kjer je danes povsod zavladal hudič in rnamon, tedaj bo Kristus doma v celokupnem gospodarstvu vsakdanjega realnega življenja. Tedaj bo Gospod in njegova postava gibalo gospodarskega dejanja in nehanja človeštva.
Boj delavstva zoper krivični, nekr-ščanski kapitalistični družabni red, tovariši, je boj, katerega bi morali podpirati vsi družbini produktivni delovni stanovi, čeprav se ne imenujejo delavski; zakaj na ta ali oni način so vsi profitarsko izrabljani po kapitalističnem razredu.
Delavstvo — pred straža v armadi katoliške demokracije.
Vsi možati nastopi organiziranih krščanskih socialistov v povojnih letih, zadnje leto, zlasti pa tudi letos, so nam znova potrdili že naše staro stališče, da je delavstvo predstraža, avantgarda bojne armade celokupne katoliške demokracije v boju za zmago dela nad kapitalom. In je visled tega sveta dolžnost katoliške duhovščine, zlasti pa katoliške svetne inteligence, da delavstvo v’njego-vem pravičnem boju na celi črti podpira: dejansko, gmotno, a zlasti še moralno. Zato je imela Jugoslovanska strokovna zveza prav, ko je visoko držala prapor neodvisnosti delavskih sindikatov proti vplivom ljudi in skupin, ki jim je bila strastna politična borba in strankarska diktatura vzela zdrav razum in jasen pogled v bližnjo bodočnost.
Eno! na fronta proletarijata.
Poudarili smo že, da se kapitalizem osredotočuje bolj in bolj. Združeni bur-žuaziji moramo zoperstaviti združen pro-letarijat. Enotni fronti 'kapitalistične bur-žuazije moramo zoperstaviti enotno fronto proletarijata. Silna je moč kapitalia-ma v posestvu denarja, produktivnih sredstev, svetovne politike, v posesti svetovnega tiska. A silnejša bo stomilijonska armada delovnega ljudstva, organizirana, zavedna, disciplinirana, enega duha, enega smotra. Ko bo udarila ta, se bo v hipu sesula v nič toliko oboževana nadvlada kapitala in zdela se nam bo kakor fata morgana, ki nam je bila le za trenutek prevarala jasen pogled v razpaljeni peščeni puščavi.
Zato moramo v teh važnih, ne morem dovolj poudariti in naglasiti: v teh važnih, silno važnih dneh storiti vse, kar enoten nasitop in udar delavstva pospešuje.
Primeri kapitaizma.
A.	Poljedelsko delavstvo.
Pri nas imamo močno organizacijo viničarjev: tisoč viničarskih družin je že organiziranih. In že je na pohodu sindikat poljedelskih delavcev Prekmurja. Kaka moč, ko bodo viničarji in poljedel-
Jugoslovanska strokovna zveza.
skl delavci korakali roko v roki, ramo ob rami bili pravični boj!
Na jugu — v bogati Vojvodini pa je poljedelski delavec slabši od cigana. Ce cigan nima čebule, češnja in kolž) od svinjine, si hrano ukrade ali prigoljufa. In nihče mu tega skoro ne šteje v zlo: zakaj cigan ni oigan, če ne vara in ne krade. Poljedelskemu delavcu je to nemogoče: on bi bil zaprt, pa še kako! Zato vojvodinski poljedelski delavec umira od lakote, čeprav živi v žitnici Jugoslavije.
Dalje: Erceg-iBosni je rajna Avstro-Ogrska že leta 1878 obljubila agrarno reformo. Izpeljala je ni. Sam Herman Wendel, znani nemški publicist, veliki prijatelj Jugoslavije, izvrsten poznavalec kulturno-politiinega razvoja Slovencev, sarkastično biča rjo avstrijsko malojnau--nost. Pri nas je že deset let od tega, kar je bilo izrečena krilatica, da je zemlja kmetova in tistega, iki jo obdeluje. Erceg-bosanski veleposestniki pa so ministrovali v vseh vladah bivših političnih režimov, dočim (fe-lovno ljudstvo istrada vsako zimo in si iz drevesnih skorij kuha juho. Cel bihački okrug si mora iskati zaslužka in kruha pri nas — v pasivni Sloveniji.
Ali se vam, tovariši, ne zdi, kaj bi bilo in kaj bi pomenilo, ako bi korakali naši viničarji in poljedelski delavci skupaj z Vojvodino in Erceg-Bosno?!
B. Pivovarniška industrija.
V naši državi imamo pivovarniški kartel. Razdeljena je produkcija in razdeljen trg. Unionsko pivo ne gre čez črto Stara Pazova—Novi Sad— Suho tiča, a beograjsko Veifertovo ne dalje na Hrvaško. Ta kartel je dosegel visoko zaščitno carino na uvoz dobrega češkega in izivrstnega bavarskega piva. Cene našega piva so visoke, v njem pa je ves vrag: mi pa pijemo za drag denar mesto piva čobodro. Kaj ima od tega pivovarniško delavstvo, kaj država in kaj družba? Ničesar! Le žepi kapitalistov se polnijo čez mero.
C. Monopolsko delavstvo.
Monopolski, tobačni delavci služijo državi letno težke milijone, a plačani so slabo. Pokojnine teh delavcev pa so naravnost pod kritiko. Še na slabšem so sadilci tobaka, torej producentje surovin za proizvodnjo tobačnih izdelkov. Tova-variši! A če se tobačni delavci vse države združijo v en sam mogočen sindikat, če se sadilci tobaka ztoero v euo samo močno strokovno organizacijo?! — In če nato sadilci tobaka korakajo enotno s tobačnimi delavci?! — Da! To bi bilo nekaj! In rečem Vam: Saj drugače tudi šlo ne bo! Švedsko posojilo, iz katerega se plačujejo tudi dolžne razlike javnim nameščencem, katero pa je dovolilo eksploatacijo našega monopolskega delavstva sorazmerno tudi po tem zunanjem kapitalu, bo razmere same po sebi prignalo do tega.
D. Kovinarji.
V gospodarskih vesteh včerajšnjega »Slovenca« smo čitali, da so se karteli-rale, združile kovinske tovarne Jugoslavije: »Titan« Kamnik in Osijek, Jellenz Karlovec, Finze Maribor in Gross v Vin-kovcih. Prodajni urad tega kartela je v Zagrebu. Kartel bo uredil produkcijo in si razdelil trg. To se pravi: Diktiral bo mezde delavstvu na eni, a cene proizvodov na drugi strani. Splošnosti v škodo, a žepom tucatu delničarjev v prid. Treba je torej zbrati kovinarje v enotno fronto in sanirati sedanji sindikat.
Boj papirnicarjev v boju delavstva.
Papirničarji »Združenih papirnic Vevče, Goričane - Medvode« Ste po vojni vodili dvoje velikih mezdnih gibanj: 1924 in 1928. Vi še prav dobro veste, da vas je delniška družba redno hotela ločiti od papirne industrije, češ, tu je stališče delavstva — tu interesi papirne industrije. Mi pa smo bili, ki smo povedali tako zvanim merodajnim in — po novem še povedano — gospodarskim krogom, da je delavstvo bistven in sestavni glavni, živi del papirne industrije. Zakaj ni je papirne industrije brez kvalificiranega in priučenega papirniškega delavstva. Povedali smo dalje, da je tem gospodom figo za industrijo, vse pa za profite. — Saj je rajni dr. Karel Triller vpričo nas vseh izjavil, da se peča družba z mislijo ukiniti papirnico Vevče in ustanoviti elektrarno, ker da bi se družbi bolj ren-tirala, t. j. žepom delničarjev več nesla.
Mariborsko okrožje
Prijava občnih zborov in sestankov.
Z ozirom na stroge odredbe glede zborovanj, sestankov in občnih zborov se je mariborsko tajništvo obrnilo na srezko poglavarstvo v Mariboru po informacije, kako naj skupine pri prijavah nastopajo, da jim lokalni faktorji ne bodo delali zaprek. — Pri intervenciji se je dobilo sledeče pojasnilo: Vsaka skupina naj prijavi vsaj 10 dni (mogoče še prej) sestanek ali občni zbor z dnevnim redom, kdaj in kje se bo vršil, na srezko poglavarstvo, katero bo v vsakem slučaju obvestilo na podlagi prijave, pristojno krajevno oblast, da se je prijava vzela na znanje in da ni ugovora. — Na ta način upamo, da bo stvar urejena, ker se nam je že v par krajih pripetilo, da sicer pravilno prijavljenih sestankov orožniki niso dovolili. Vse skupine naj se točno po tem ravnajo in s tem izognejo morebitnim neprilikam.
Ekspoziturno tajništvo.
Lesno delavstvo
Sv. Lovrenc na Pohorju. Občni zbor skupine lesnega delavstva se je ob zelo lepi udeležbi vršil v nedeljo 17. t. m. Zastopnik JSZ nam je poročal o borbi naše organizacije. Le zrelo in zavedno delavstvo bo potom svojih strokovnih organizacij zmožno vzdržati napade ter se potom njih uspešno boriti za izboljšanje delavskega položaja. Ob koncu so tudi naši tovariši potožili v kako slabih življenskih razmerah se nahajajo. Pri zelo mali plači so po veliki večini vsi zadolženi, tpko da jim niti za vsakdanji kruh ne ostaja. Zares trpka je usoda vsega našega lesnega delavstva, katero je najbolj sramotno plačano. Ali bi se ne dalo o vprašanju teh mezd enkrat tudi javno govoriti? — V novi odbor so bili izvoljeni: Pajnik Franc, Jager Ivan, Rekovnik Jože, Loschnig Franc, Kušar Marko. V nadzorstvo: Praprotnik Ivan, Lužnik Anton in Knaver Blaž. — Lesni delavec.
Rudarji
Zagorje. Občni zbor skupine rudarjev se ne bo vršil 7. aprila, kakor je pomotoma poročala »Delavska Pravica«, temveč 14. aprila ob 9 dopoldne v Društvenem domu. Dnevni red je običajen.
Odbor.
Laško-Hudajama. V nedeljo, 17. marca se je vršil občni zbor naše strokovne skupine rudarjev. Bilo nas je lepo število. V sicer malo mrzli dvorani smo zborovali skoro 2 uri. Pa saj smo se tudi imeli kaj pomeniti. Občni zbor je vodil naš agilni predsednik tov. Lojze Lešnik. Po odo-brenju zapisnika zadnjega občnega zbora je govoril tov. načelstveni tajnik JSZ. Z veseljem je pozdravil v naši sredi tudi tovariše, ki z nami niso sicer popolnoma istega mišljenja, ki pa vendar vidijo v nas in mi v njih svoje tovariše, svoje sotrpine in imamo vsi, eni ko drugi resno voljo, da si sami ustvarjamo svojo bodočnost. Z zadovoljstvom tudi ugotavlja dejstvo, da so hudojamski rudarji prvi, ki so prelomili z dosedaj običajnim in od zgoraj dirigiranim načinom zastopanja delavskih interesov v raznih delavskih ustanovah. To so dokazale volitve v bratovsko skladnico. Pri tem samo pa ne bo in ne sme ostati. Hudojamski rudarji hočejo sploh skupno razredno delavsko fronto. Vsak, kdor pošteno misli, bo šel zato
Seveda je bil to na palico nataknjen in z apnom pomazan pisker kot strašilo za delavske zaupnice, da bi pri pogajanjih bili bolj mehki in popustljivi. Kajti to je gotovo: Če bi elektrarna nesla več, danes ukinejo papirnico! Mar je njim za 8552 delavcev in njihove družine: denar — to je njih parola, to so možgani, narod, država in Bog, delavska para naj gleda, kakor ve in zna! — Vi sami veste, kako silen je bil boj leta 1928., kaj smo dosegli in kaj vse nas še čaka.
Bližnja bodočnost.
Imamo zanesljive informacije, da stojimo pred karteli ranjeni papirne industrije Jugoslavije. Temu kartelu moramo zoperstaviti sindikat papirniškega in kar-tonažnega delavstva Jugoslavije.
Še več! Največ papirja konsumira in predela tiskarstvo, grafična industrija. Zalo se mora sindikat papirniškega in kartonažnega delavstva močno nasloniti
z nami. Delavstvo mora nujno iti skupaj, se močno strokovno organizirati, sicer je popolen suženj. Poročila tajnika in blagajnika tov. Diacija in Repšeta, zlasti pa tov. preds. Lešnika, so pokazala vso agilnost odbora. Predsednik je zlasti podčrtal delo JSZ v zadnjem času in pa dosledno delavsko in samo delavsko linijo naših zastopnikov v Del. zbornici. Ako pogledamo na njeno delo, moramo biti na našo centralo ponosni in samo zaklicati tovarišem pri centrali: Naprej! — Pri volitvah se je izvršila sprememba v toliko, da je večina odbora v Laškem, za Sv. Je-dert pa je osnovan poseben pododbor. — Sklenjeno je bilo, da se osnuje brezposelni fond. — Tovariši rudarji, z nami v boj! Naj živi borba!
Tekstilno delavstvo
Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo, dne 17. marca dopoldne se je zbralo delavstvo tovarne »Štora« v zelo lapem številu na svojem letnem občnem zboru. Brez dvoma bi bila udeležba še dokaj večja, da ni bilo delavstvo potisnjeno prav v zadnji kotiček Društvenega doma. Tudi za to gostoljubnost _ smo delavci društvu zelo hvaležni, čeravno mislimo, da bi delavci, ki smo po veliki večini tudi domačini, le imeli prednost pred par naraščajnicami, ki so istočasno v prostorni pcdoderski sobi izvajale vaje. Iz poročil, ki jih je podal odbor ni bilo razvideti prav intenzivnega dela. Tej nedelavnosti organizacije je pripisovati raznim med letom nastalim oviram, zlasti pa dejstvu, da odbor ni imel zadostne opore v članstvu. Delavstvo se zaveda, da vse posledice nedelavnosti trpi samo. Na občnem zboru je delavstvo pokazalo zopet dovolj dobre volje ter sklenilo zamujeno doprinesti. S poživljeno zavednostjo in osveženim duhom bo šlo delavstvo na delo za zboljšanje mizer-nega položaja, v katerem se nahaja. Zastopnik centrale nam je predočil delo in uspehe centrale. Posebno je poudarjal važnost delavskih socialnih pridobitev ter njihove sovražnike, ki so stalno na delu, da jih zopet odvzamejo oziroma poslabšajo. Mimogrede je občni zbor obiskal tudi član načelstva JSZ tov. žužek, ki jp zelo lepo orisal položaj delavstva z mednarodnega vidika. Svetovni kapitalizem se utrjuje s tem, da se druži v strokovne kartele in truste, katerih namen je, diktirati enotne cene produktom na eni, delavske plače na drugi strani. Da ne bo delavstvo doživelo neprijetnih razočaranj, je njegova pot edino v organizacijo. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: Tropan Marija, Skalar Franc, Erjavec Marija, Kremžar Ivan in Zabukovec Francka. V odbor: za namestnike:	Kurent Angela,
Verlič Rozalija in Gabršek Frančiška. Novi odbor se zaveda važnih nalog, ki jih ima organizacija v bližnji bodočnosti za-početi, zato apelira na vse delavstvo tovarne »Štora«, da ga podpira, ker le na ta način mu bo uspešno izvršiti: naloge in s tem zamujeno doprinesti.
Papirničarji
Preska. Na občnem zboru skupine papirničarjev, ki je zboroval v nedeljo, dne 17. t. m. je bilo sklenjeno, da proslavimo v letošnjem letu v večjem stilu 10-letnioo povojnega obstoja naše skupine. Poseben odbor bo imel nalogo, da organizira proslavo, katere bi se udeležile tudi Vevče z godbo, Ljubljana, Št. Vid in vse gorenjske skupine J. S. Z. ter »Krekove družine«.
na »Savez grafičkih radnika Jugoslavije«, na strokovno organizacijo grafičnih delavcev. Papirničarji in kartonažni delavci v enotnem pohodu z grafičarji, to je sila in moč, tovariši! Stremimo za za tem, da postane ta misel kri in meso nas vseh!
Pogum, neustrašeno naprej!
Je moč v delavstvu! — Nepremagljiva sila v organizirani, »motreni delavski bojni armadi! — Združimo se! — Enotno korakajmo! — Enotno udarjajmo! — In pride delavski čas!
Vse materijalno na svetu je relativno in minljivo. — Tudi kapitalizem, ustaličenje proklete sle po zlatu. A tudi temu bo bila zadnja ura. — Vsled tega ne poznam tako zvanih — obupnih razmer. Ne! Saj jih nikdar tudi ni, le obupane ljudi srečujemo včasih. Zato korajžo, pogum, srčnost in trdno voljo. Zakaj: Še nam bodo zvezde sijale!
Prevalje. V nedeljo 10. marca dopoldne se je vršil v Društvenih prostorih na Fari lepo uspeli občini zbor tukajšnje strokovne organizacije. Občni zbor je otvoril in vodil bivši narodni in obl. poslanec tov. Jurij Kugovnik. Zelo lepa udeležba in pa tudi obširna poročila odbora so najboljši dokaz, da je krščansko socialistični pokret v Prevaljah na pohodu in da je postal nepremagljiva sila. Krščansko socialistični pokret v Prevaljah ni od včeraj ampak datira že iz leta 1895. Tedaj je bilo ustanovljeno Katoliško delavsko društvo- Iz starih knjig je razvidno, da je to društvo kmalu po ustanovitvi imelo 200 članov. Društvo kot tako je obstojalo do 1.1919. V tem letu je odbor izvedel reorganizacijo in preosnoval društvo v skupino Jugoslovanske strokovne zveze. Tako ima naša skupina letos svoj deveti letni redni občni zbor kot strokovna bojna organizacija. Odbor se je v minulem letu prizadeval, da se je organizacija udejstvovala vsestransko, se upirala zapostavljanju in preganjanju delavstva od strani delodajalcev in ščitila priborjene delavske pravice. Skupina je nudila mnogim članom denarne podpore. V mesecu aprilu je organizacija preprečila uvedbo deseturnega dela na parni žagi »Korotan«. Odbor se je tedaj zavedal, da če tega ne prepreči, bo delavstvo v akordnem sistemu delalo namesto 8, 10 ur za iste plače. V mesecu oktobru je organizacija s polnim uspehom dosegla, da je moralo isto podjetje vrniti znatne zneske delavstvu, ki jih je pridržalo na račun bolniškega zavarovanja. V juniju se je organizacija z uspehom zavzela za preganjane leške rudarje. Večje podpore brezposelnim ali vsled nesreč prizadetim članom je organizacija izposlovala pri Borzi dela kakor tudi pri centrali. Pri vsem delu je skupino vztrajno vodila in podpirala centrala v Ljubljani. Skupina je priredila devet članskih se-stankov, dva javna shoda in eno skiop-tično predavanje higijensko - vzgojnega pomena. Zapisnik izkazuje 164 došlih in odposlanih dopisov. Denarnih podpor je bilo deležnih 21 oseb v skupnem znesku Din 2120.—. Po poročilih odbora, katera je članstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje, je bil z malimi spremembami izvoljen ziopet stari odbor. Odbor je pokazal dovolj zmožnosti za vodstvo organizacije kakor tudi za umevanje in razumevanje delavskih teženj v Prevaljah. V naši sredi se je nahajal tudi zastopnik centrale, ki je v daljšem stvarnem govoru podal sliko današnjega delavskega položaja.
Železničarski vestnik
Vsein, ki prosijo za priznanje vojaških let. Po naredbi Gen. direkcije morajo uslužbenci, ki zaprosijo za vštetje vojaških let, priložiti prošnji vojaško potrdilo izdano cd ministrstva za vojsko in mornarico. Iz tega potrdila mora. biti točno razvidno, koliko je kdo služil preko vojaškega roka in koliko je ta znašal za prosilca na dan rekrutovanja po tedaj veljavnih zakonskih predpisih. Nadalje mora biti razvidno, koliko je znašal ob času za slučaj, da prosilec vojaškega roka ni služil. Potrdila, ki so ga dosedaj izdajala voj. okrožja, ne zadostujejo več.
Odsotnost v svrho udeležbe na proslavi 50-letnice sv. Očeta v Rimu. Ministrstvo za promet je izdalo na priporočilo ministrstva ver odlok M. S. št. 3513 od
21.	febr. t. 1., glasom katerega se dovoli udeležencem, ki nameravajo potovati v Rim v svrho udeležbe pri 50-letnici posvetitve sv. Očeta za duhovnika, 15-dnevno odsotnost v času od 10. do 25. maja 1929, ki se ne vračuna v redni letni odmor. Tozadevne prošnje je predložiti službenim potom strokovnemu oddelku direkcije, ki bo odobravalo te odsotnosti, v kolikor bo dopuščala služba. (Iz razpisa direkcije št. 38-1. 29).
Ljubljana. Naša skupina je imela dne 10. marca v »Rokodelskem domu« svoj redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Kisovec Albert, podpredsednik Nepužlan Ivan, tajnik Gorše Albin, blagajnik Dežman Anton. Nadzorstvo: Kanoni Karol, Požun Alojzij, Lichtenegger Franc.
Maribor. Ponovno opozarjamo članstvo mariborske skupine Prometne Zveze, da se udeleži rednega letnega občnega zbora, ki se bo vršil v nedeljo, 7. aprila t. 1. ob 10 v dvorani v Dravski ul. št. 10.
Čiftaj ..Delavsko Pravico"!
N
Razredni boj?
Maribcr, meseca februarja 1929.
Maribor je v pogledu sindikalizma najbolj kritična točka Slovenije. Še izza predvojne dobe klije tu stari demagoški »socializem«, ki ni zmožen ničesar ustvarjati, ampak tisto, kar so drugi z velikim trudom zgradili, podirati — podirati zato, ker ni »socialistično«. Imamo tu nekatere »socialistične« voditelje, sestradano delavsko maso držijo v šahu, držijo v temi ter ji vedno in vedno ponavljajo in zabiča-vajo: klerikalizem je kriv vsega vašega gorja in zopet klerikalizem. Da je efekt večji, stlačijo vse v eno torbo: vero, cerkev, politiko in tudi naš kršč. soc. delavski pokret.
Pri naši kršč. soc. delavski orgamzar ciji se je v zadnjih par letih organiziralo delavstvo raznih obratov in tovarn. Zdelo se je, da bo tudi v socialnih demokratih prevladal treznejši del in da bodo usmerili svoje delo za tem, da sistematično pridobivajo neorganizirano delavstvo in mu skušajo legalnim potom pomagati. Toda vsi smo se nad tem bridko varali. Njih delo se še vedno usmerja za tem, da razbijajo, kar so ustvarili drugi. Z naravnost nesramnimi in infamnimi lažmi vabijo vsakega našega delavca v svoje vrste.
Vsaj petkrat več je neorganiziranega delavstva, kot organiziranega in medtem, ko skušamo mi zanesti smisel za skupnost in organizacijo med te mase, vidijo marksisti njih nalogo edino v tem, da to, kar smo ustvarili, poderejo.
Gotovo in prav je, da je nad delovanjem strokovne organizacije kontrola. S tem je prisiljena vsaka organizacija, da po svojih najboljših zmožnostih skuša čim največ dosezati. Mi bi gotovo nič ne rekli, če bi delavstvo zapuščalo našo organizacijo ravno radi tega, ker bi se prepričalo, da ničesar ne doseže. V tem slučaju bi bilo celo prav, da gre delavstvo od nas stran in se organizira drugje. Saj neizvedljiv program in napačna načela morajo prej ko slej sama od sebe propasti in je torej vseeno, če malo preje ali pozneje. Toda sodrugi nimajo ipred očmi idej, programov, niti ne stvarnega dela, saj bi potem že davno sami od sebe tnorali razpustiti svojo organizacijo.
Povsod jim gre samo za trenuten uspeh. Ravno radi teh trenutnih uspehov, ki v svojih posledicah delavstvu in njegovemu strokovnemu pokretu res škodijo, smo prisiljeni, da enkrat javno izprego-vorimo jasno in razločno besedo.
iNaša organizacija je 1. 1924 zajela tkalnico Docktor in drug; organizacijo so po uspešnem mezdnem gibanju istega leta razbil socialisti; organizirano delavstvo Parotnlina Franc in sinovi, so razgnali socialisti; isto je bilo z opekarno Dervušek isto z viničarsko organizacijo pri Mariboru, odnesli so plačano članarino z blagajno vred. Dalje se je organiziralo delavstvo mestnega električnega podjetja v Mariboru in šoferji, kjer so storili isto. Povsod ena in ista komedija. Nekaj zaved-nejših delavcev je s težavo ustvarilo organizacijo, pokrenilo mezdna gibanja, po-krete za kolektivne pogodbe, delovne rede itd. Med gibanjem pa so prišli socialisti in skočili delavstvu za hrbet. Če potem gibanje ni imelo popolnih uspehov, so stopili oni v aktivnost. S hujskanjem in lažmi so se epravili nad delavstvo, dokler ga niso popolnoma zmešali.
Rezultat tega je naslednji:
Tovarna Docktor in drug je danes popolnoma neorganizirana, paromlin Franc in sinovi brez vsake organizacije, pri opekarni Dervušek par socialističnih kričačev. Pri šoferjih: mi imamo organizacijo šoferjev Slovenije, oni neznatno število. In posledice tega? Šoferji se bodo med seboj prepirali namesto, da bi s skupnimi nastopi svojemu stanu koristili. Pri viničarski skupini na Meljskem hribu isto. Tam so z razbitjem organizacije odnesli okroglo 1700 Din vplačane članarine za našo organizacijo. Zdaj se pa viničarji med seboj prepirajo za pripadnost k eni ali drugi organizaciji.
Vsepovsod nekaj časa drži, potem razpade. Dejansko velikanski minus za ceolkupni delavski pokret. Delavstvo v tej igri izgublja vsak smisel za delo, za svojo strokovno organizacijo in strokovno borbo v obrambo skupnih razrednih interesov.
Kdo tu najbolj »gor plača«, komu se s tem najbolj škoduje? Delavstvu, klerikalizem pa je nedotaknjen. Delavske miaseso popolnoma brez vsake orijentacije in resnega vodstva in se prepuščajo na milost
in nemilost kapitalistom, kateri neusmiljeno vihtijo svoj bič in tirajo delavca v obup.
Da, žalostno, toda resnično dejstvo, katero jasno kaže vso nesmiselno ravnanje in taktiko »socialističnih« voditeljev.
Namesto, da bi delavstvo sistematično pripravljali za skupno borbo in izboljšanje svojega bednega položaja, se vzgaja same nezadovoljneže, kričače, demagoge, kateri niti samih sebe niso zmožni voditi, kaj šele druge.
Borba delavskega razreda to ni. Treba bo resnejših in dalekovidnejših ljudi, kateri ne bodo krmili delavskih mas z laž-njivimi in demageškimi frazami in šlager-ji, ampak bodo delavstvu kazali pot, po kateri se bo s svojim vztrajnim delom osvobodilo spon kapitalizma.
Socialist
Tedenske novice.
Učenec za kovaško in strojno obrt se sprejme pri dobri družini na Gorenja skein. Prednost imajo zdravi fan/jje iz krščanske delavske družine. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na Jugoslovansko strokovno zvezo, Miklošičeva cesta, palača Delavske zbornice.
Kdo ima pravico do znižanih cen za kopališče OUZD? Znižane cene veljajo v kopališču OUZD v Ljubljani na Miklošičevi cesti za člane-zavarovance in njih svojce OUZD, Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, bolniške blagajne mestnih uslužbencev v Ljubljani in rentnike Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Tudi volitve v zbornice za TOI odložene. Trgovinsko ministrstvo je izidelalo načrt o odložitvi volitev v trgovske in obrtne in industrijske zbornice. Sedanje uprave bodo vodile posle do nadaljnjega.
Tiskarska industrija. V Belgradu se že nekaj dni mudi deputacija tiskarnar-jev iz vse države in strokovne organizacije grafičnega delavstva. Deputacija je bila skoro pri vseh ministrih. Predložila je tehtno resolucijo, v kateri se zahteva predvsem odprava tiskarske obrti kot svobodne obrti, kakor je v veljavi v nekaterih delih države. De-putaciji je bilo obljubljeno, da se bo nje predloge po možnosti uvaževalo.
Odpiranje in zapiranje trgovin. Bel-grajska trgovska abomica je poslala ministrstvu za socialno poltiko spomenico o odpiranju in zapiranju trgovin. Zahteva, da se 10- in 12-umik razširi na vso državo. Belgrajski trgovci zlasti vztrajajo na tem, da imajo o vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin (in s tem tudi o del. času) odločevati le delodajalci in ne gre zasliševati še koga drugega-
Stanovanjsko vprašanje. S 1. aprilom preneha veljati sedanji stanovanjski zakon. Ako bi se od strani države ničesar ne ukrenilo, bi nastopilo s 1. aprilom prosto razpolaganje s stanovanji. Posledice se ne dajo predvideti. Kakor se poroča, v ministrstvu za soc. politiko, še ni sestavljena komisija za proučitev vprašanja. Podane pa so splošne smernice: zaščiteni naj bi ostali še zlasti uradniki, invalidske družine in vdove. Največ tipe v tej stanovanjski mizeriji delavski sloji in to gmotno in moralno. Ako hoče imeti delavec vsaj za silo zdravo stanovanje, mora dati zanj polovico in še več svoje plače. Delavstvo po -novem zakonu ne bi bilo zaščiteno.
Državno sodišče v Belgradu je začelo poslovati. To sodišče je bilo ustanovljeno po 6. januarju in je pristojno za vse večje pregreške proti zakonom o zaščiti države in javne varnosti. Sodišče je takoj v po-četku vrnilo mnogo slučajev v nadaljnje postopanje rednim sodiščem, ker so bili poslani državnemu sodišču le radi napačnega tolmačenja zakona o zaščiti države.
Stanovanjskim najemnikom! Kljub dokazovanju stanovanjskih najemnikov, da razmere na stanovanjskem trgu pri nas še niso normalizirane, ker je stanovanj še premalo, so reducirali pri nas že v tsodaj veljavnem stanovanjskem zakonu zaščito najemnikov na minimum. S 1. majem pa nameravajo uk niti še te ostanke stanovanjske zaščite. Kaj naj store vpričo tega brezstanovanjci, deloži-ranci in stanovanjski najemniki, ki jih je svobodno razpolaganje s stanovanji najkruteje prizadelo? Njihovim resolucijam se bodo postavile nasproti prati resolucije z druge strani in te poslednje bodo za vlado, kakor se bojimo, bolj merodajne kakor prve. Eno pa ostaja pri vsem tem naša pravica in dolžnost: Če
i'mo brez stanovanja, če smo deložirani, če se nam je naložilo, naj plačujemo stanarine, ki jih ne zmoremo, če smo strpani v neverjetnem številu v prostore, ki ne zaslužijo imena stanovanje, moramo to svetu in merodajnim faktorjem povedati, da bo v s ali e; ii ui jasno, ikako opravičeni so naši protesti. Kdo,r bo šel preko naših protestov, naj ve, da gre preko izrazov nezaslišane socialne bede. Zate prosim, da se obrnejo vsi, ki so brez stanovanja, ki so v nezdravih stanovanjih, ki so deložirani, ki so prisiljeni plačeval čezmerne najemnine, ki so priče izkoriščanja pomanjkanja stanovanj po hišnih lastnikih, na spodnji naslov. V dopisu naj natanko opišejo svoj položaj, j Ako je mogoče, naj se najbolj kričeči slučaji stanovanjske bede tudi fotografirajo. Visi slučaji naj se prijavljajo pismeno, ne osebno. Vsa javnost se naproša, da sodeluje pri tej akciji z zbiranjem slik in podatkov. Kdor bo pomagal sestavljati verno sliko težkega socialnega zla, ki ga povzroča stanovanjska beda, bo vršil socialno in humanitarno delo prve vrste. — Ludovik Vencajz, predsednik društva stanovanjskih najemnikov, Ljubljana, Kožna ulica 23.
Pri borzi dela v Celju je delo na razpolago: 28 hlapcem, 10 oglarjem, 11 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 pečarju, 2 kovačema, 13 ključavničarjem, 2 kleparjema,
8 mizarjem, 2 žagarjema, 3 krojačem, 2 pekoma, 2 hotel, slugama, 1 čistilcu jedilnega orodja, 1 hotel, kuharju, 2 pikoloma, 7 tesarjem, 1 fotografu, 11 delav-oem, 28 vajencem, 28 deklam, 1 likarici,
7 natakaricam, 6 hotel, sobaricam, 6 hotelskim kuharicam, 32 kuharicam, sobaricam in služkinjam, 1 pls, moči, 1 vajenki.
Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: 13 hlapcem, 19 viničarjem, 16 majarjem, 2 livarjema in vajencem čevljarske, sedlarske, fotografske obrti in trgovske stroke, dalje 11 kmečkim deklam, 1 kmečki gospodinji, 1 viničarki,
7 kuharicam, 10 služkinjam, 4 sobaricam,
2 kuharicama k financarjem in orožnikom, 1 kuharici v graščino, 1 vzgojiteljici, 2 boljšima gospodinjama, 3 pcisitrež-nicam, 3 natakaricam, 1 plačilni natakarici, 1 vzgojiteljici-vrtnarici, 1 šivilji za obleke, 3 šiviljskim vajenkam, 1 pisarniški moči.
Pri javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: 2 hlapcema, 10 mizarjem za tov. vagonov, 10 ključavničarjem za tov. vagonov, 1 kolarju, 3 sodarjem, 1 mizarju za žgano pohištvo, 1 usnjarju, 4 krojačem, 1 mlinarju, 1 slaščičarju, 1 fotografu, 2 kamnosekoma, 2 električarjema, 1 čevljarju, 1 peku, 3 mizarjem, 1 žagarju, 2 črkoslikarjema,
1 restavracijski kuharici, 3 kmečkim deklam, 2 služkinjama, 1 pletilki, 1 vajenki za strojno pletenje.
Brezposelni in podoore.
(Konec.)
Koliko časa imajo brezposelni pravico do podpore v enem koledarskem letu?
Redna podpora znaša največ 10 Din in za vsakega družinskega člana po 3 Din na dan, toda največ za 6 družinskih članov. Delavci, ki so bili v zadnjih 12 mesecih, to je od dneva, ko so postali brezposelni, vsaj 4 mesece ali v zadnjih 2-1 mesecih vsaj 8 mesecev zaposleni v zavarovanju zoper bolezen in nezgode zavezanem poslu, imajo pravico do 14 dnevne podpore. Če so bili v zadnjih 12 mesecih zaposleni 8 oziroma v zadnjih 24 mesecih 12 mesecev, imajo pravico do 21 dnevne podpore. Če so bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni 20 mesecev, imajo pravico do podpore 36 dni, in če so bili zaposleni 24 mesecev in več, do 42 dnevne podpore.
Po tej tabeli vsak brezposelni že v naprej lahko izračuna, koliko mu pripada podpore.
Borza dela pa daje brezposelnim delavcem tudi izredne podpore, in sicer jo sme dati upravičenim prosilcem dvakrat na leto. Za izredne podpore pridejo v prvi vrsti v poštev poročeni prosilci z večjimi družinami in pa tudi taki, kateri bodisi vsled premalega zavarovanja ne dobijo redne podpore ali pa samo za nekaj dni. Za dosego izredne podpore služi isti način, kot za redne podpore, ki smo ga že zgoraj obrazložili. Ponovno naglašamo, da mora biti vsak brezposelni naj-preje pri Borzi dela prijavljen,
nato šele naj izpolni polo, ki služi za podporo.
Z naredbo ministra za socialno politiko z due 10. avgusta 1928 so od redne podpore za brezposelne izvzeti sezonski delavci: zidarji, tesarji, pleskarji, tudi gozdni delavci in vsi ostali delavci, ki so v svojem poklicu zaposleni le neko dobo v letu. Ta določba ministrske na-redbe nasprotuje ministrski uredbi iz leta 1927., ki določa, da ima vsak brezposelni pravico do podpore, če ima predpisano dobo zavarovanja. Ti delavci imajo torej pravico le do izredne podpore, ki jo odobri za vsak slučaj ravnateljstvo Borze dela.
Ker ima tudi organizacija z nepravilnim postopanjem brezposelnih članov pri iskanju podpor zelo mnogo sitnosti in dela, naj se vse skupine, kakor tudi posamezni člani v bodoče ravnajo edino le po gornjih navodilih. Predvsem pa velja kot poglavitno pravilo, da se takoj, ko postaneš brezposeln, prijaviš potom zaupnika krajevnemu skupinskemu odboru, ki te ima prijaviti centrali in da obenem s tem pošlješ sam ali po organizaciji prijavo o brezposelnosti na borzo dela, pod katero spadaš. Ako tega ne izpolniš, je vsako nerganje in zabavljanje popolnoma brezkoristno in brezpredmetno in zato nepotrebno.
Zadružništvo.
Avstrijski absolutist Metternich je dejal: »Mi niti ne želimo, da bi postali ljudje imoviti in neodvisni. Kako bi jih sicer mogli vladati? Proletariat torej ne računaj na milosrčnost kapitalistov, ne čalkaj na to, da se bodo njih srca omehčala. Kapitalist nima časa poslušati tvojih prošenj, nima časa gledati tvoje bede. Preveč je zaposlen v svojih računih, knjigah in kalkulacijah, delnicah in pa kurznih listih. Upoštevaj sistem! Izpre-obrnitev človeka ni mogoča brez izpre-membe sistema. In pot do izpremembe gospodarskega sistema je zadružništvo. Po zadružništvu more postati proletariat gospodarsko krepkejši in neodvisnejši. In to je baš ona pot. Proletariat, ki po-?na način, po katerem postaja vedno bolj in bolj nezavisen, je vedno bolj samozavesten in zaveden, vedno bolj neodjenljiv. To je tista notranja sila, ki napravlja proletariat za činitelja, ki ga mora vpoštevati vsakdo, država in kapitalist.
Po svetu.
Zvišanje uradniških plač v Italiji.
Mussolini je sklenil zvišati plače državnim uradnikom. V najvišjih kategorijah gre celo za 25 odstotno zvišanje. Posebne doklade dobe uradniki z velikim številom otrok.
Angleške volitve. Vlada je sklenila, da se razpusti parlament začetkom meseca maja. Volitve bi bile take koncem maja. Prvič bo volilo tudi 5 milijonov žensk. Kako je na Angleškem in kakšen bo rezultat volitev, pač mnogo pove članek, ki ga je napisal sin sedanjega ministrskega predsednika Baldwina in ga prinesemo prihodnjič.
Trocki je še vedno v Carigradu. Bolj-ševiki so začeli po časopisju bobnati, da se je prodal buržuaziji in opozarjajo proletarske mase, kako upravičena je bila njegova izključitev in izgon. Trocki izjavlja, da je prepričan, da se nacionalno komunistična država med kapitalističnimi državami ne more držati. — Zeli se naseliti v Nemčiji. Ako pa bi tu ne bil sprejet, bi šel na Nizozemsko ali Norveško. Med tem se poroča, da je v nemški vladi že večina za to, da se Trockemu naselitev dovoli.
Proračun Nemčije. Finančni minister je predložil parlamentu proračun, v katerem se predvideva zvišanje davkov za 37 milijonov mark. Zviša se davek na pivo, na žganje, na dedščino in premoženjski davek.
Razorožitvena konferenca se bo sestala 15. aprila. Pripraviti se ima mednarodna konferenca za razorožitev. Na tej konferenci bi bili tudi zastopniki Rusije in Združenih držav, ker se glede pomorskega oboroževanja ne more doseči noben sporazum, bi se razpravljalo le o razorožitvi na suhem in v zraku.
Pridobivaj novih članov za logoslovansbo strok, zvezo!
Dr. France Debevec:
Kako se čuvamo jetike?
Zadnjič smo poudarili potrebo uničenja virov okuženja. Danes hočemo na kraifloo obravnavati drugo nalogo za oču-vauje pred jetiko: onemogočati telesu priložnost za okuženje.
Kako sploh pride pri človeku do okuženja z bacili tuberkuloze? Glavni in najvažnejši vzrok in povod za infekcijo so pač kužne klice, ki pridejo v ozračje in sploh v ljudsko okolico z izmečkom iz bolnih pljuč. Ta izmeček bo torej treba zaradi varnosti pred morebitnim na-I e zen je m ali uničiti ali storiti neškodljiv na katerikoli način. Pljuvanje naj bo zato dovoljeno le v stranišča in v zanesljivo urejene odvodne kanale. Tudi na pločnikih (trotoarjih), kjer neprestano stopajo ljudje, naj bi pljuvali čini manj. Po sobah, hodniikiih bodi pljuvanje dovoljeno izključno le v pljuvalnike. Le-ti naj bodo po možnosti zaprti s pokrovom ali pa naj imajo vsaj delni pokrov z odprtino v sredi. Če so otroci v bližini, je primerno, da so pljuvalniki nameščeni in pritrjeni dovolj visoko na zidu da deca ne pride z njimi v dotjko.
Žepni robec naj se uporablja le v slučaju nujne potrebe. Zakaj tudi žepni robec lahko raznaša kužne delce v okolico. Potrebno je, robce čim češče izmenjavati.
Oni bolniki, ki leže v postelji, naj stalno uporabljajo posodice za pljuvanje; če so izven postelje, je priporoči ji vo, da nosijo s sabo žepne pljuvalnike. — V pljuvalniku te ali one vrste bodi nekaj razkuževalne snovi, raztopljene v vodi, n. pr. lizol, sublimat iitd. Posodice za pljuvanje naj razkužuje ali bolnik sam
ali pa zanesljiva, poučena oseba. Nikdar pa ne imej s tem posla deca!
Kako se kiužna snov najbolje uniči? Najbolje s prekuhanjem v vireli vodti, n. pr. s posodicami vred. Še bolje pa se posodice poprej izpraznijo v stranišča (ne na gnojišča!), nato prekuhajo in sperejo.
Po šolah je nevarnost za infekcijo oso-bito velika, zato je treba obolele učiteljske moči obolelo deco, sluge iz šole odstraniti.
Razno.
Angleške strokovne zveze v 1.1922
Na Angleškem ije bilo 1. 1927 1127 strokovnih zvez, 23 manjših zvez je bilo v tem letu razpuščenih, 12 se jih je združilo z drugimi zvezami, ustanovilo pa se je nanovo 26 zvez. Število članstva j'e naraslo za 23.000. Vedeti moramo, da na Angleškem obstoja več strokovnih orgah nizacij, ki ae ločijo po svetovnem nazii-r atiju. Štiri petine vseh strokovno organiziranih je priključenih »strokovnemu kongresu«, skupni 'instanci vseh strokovnih zvez. V splošnem je bilo strokovno organiziramih koncem 1. 1927 4 milijone 900.000, dočim 1. 1926 5 milijonov 200.000. Med 4.9 milijona je 792.000 žensk. — V zadnjih letih ije stalež članstva angleških strokovnih zvez stalno padal1, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da je še vedno za 190 odstotkov višji koit v zadnjem predvojnem letu 1913. Nazadovale so v 1. 1927 v glavnem rudarska, železničarska, kovinska in oblačilna stroka. Iz tega se tudi razvidi, da gire razvoj angleških strokovnih organizacij docela siponedno z razvojem angleškega gospodarstva.
Nemške bolniške blagajne. Ta prva panoga zavarovanja je bila uvedena v Nemčiji 1. 1883. Vsi Nemci, tudi »gospo
darski kroigi« priznavajo vso važnost in pomen tega zavarovanja za gospodarstvo in kulturo. L. 1927 je bilo v Nemčiji 7461 bolniških blagajn z 19 milijoni 958.000 zavarovanci, med itemi 12 milijonov 708 tisoč moških iin 7 milijonov 250 tisoč ženskih. Obveznosti zavarovanja je izmed teh podleglo 17 milj. 278 tisoč, dočita je ■bito prostovoljno zavarovanih 2 in pol milijona. Nadomestne bolniške blagajne so imele 1 miil!j. 100 tisoč zavarovancev, tako, da je skupno število vseh okoli 21 milijonov. Skupni dohodki so znašali 1680 milijonov, izdatki pa 157 milijonov mark. Na zavarovanca odpade 79 ma/rk izdatkov. Za hranarino se je izdalo 516 milijonov, za zdravnike pa okoli 300 milijonov. Upravni stroški so se napram preteklemu letu znižali in znašajo 6 in pol odstotka od vseh izdatkov. Premoženje blagajn znaša okroglo 606 milijonov. Pet odstotkov miorajo blagajne v smislu zakona o zavarovanju nalagati v rezervni sklad.
Za kratek čas.
Tine: »Ali veš, Janez, katera vodna meč je najmočnejša na svetu?«
Janez: »O vem. To so ženske solze.« *
Razgovor. Prvi potepuh: »To je čudno: lani sem dobil za enega prašiča tri mesece, a letos pet!« — Drugi potepuh: »Nikar se ne čudi! Letos je svinjsko meso dražje.«
*
Dobra glava. Kmetica: »Prosim, gospod župnik, ali bi mi hoteli pomagati, da bi se moj Tinče naprej učil, da bi se morebiti izučil za gospoda?« — Župnik: »Ali ima dobro* glavo?« — Kmetica: »Dobro, dobro, črez tri stopnice je padel, pa si je ni razbil.«
»Torej je bil vaš oče tudi tako zgodnji vstajač?«
»Hm, moj oče. Tako zgodaj je vstajal, da če se je kdaj zakasnil in šel pozno spat, je že samega srečal, ko je vstajal.«
*
Mož (jezen): »Pa si vendar obljubila, da boš pokorna, ko sem te poročil.«
Ona: »Seveda. V cerkvi nisem marala drugače reči, da bi se ne bili svatje zgleda vali.«
*
Majhen boječ mož je pritekel v bolnico. »Moja žena bi me imela ob dveh čakati pri jubilejnem mostu, a ker je ni bilo, se ji je morda kaj pripetilo. Pri avtomobilski nezgodi, ki je bila opisana v popoldanskem listu, je vse mogoče, da je bila ona ista.«
»Da, neko žensko so pripeljali v bolnico pred tremi urami, pa do sedaj še ni nič spregovorila,« je pojasnil zdravnik v bolnici.
Mož se je obrnil, da bi odšel, rekoč: »To ni moja žena.«
Vrednost denarja. Za 100 nemških mank dobiš 1350 Din, za 100 avstrijskih šilingov 799.05 Din, za 1 dolar 56.76 Din, za 100 francoskih frankov 221.50 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.33 Din, za 100 lir 297.20 Din.
I. delaosKa hranilnica in posnjiinica v taboru
je naš edini delavski denarni zavod.
Vloge obrestuje najvišje in daje posojila po najnifji obrestni meri.
L‘,e°	3?	v"Im	EftGrt	ČE STE ČLAN IN OBENEM O DJEfUlEC^
I. delavskem konzumnem društvu v Ljublfani r. as. se o. z.
Pisarna: Kongresni trg št. 2
Ustanovljena 1895
Telefon 2255, 2855
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 proda>alen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke : spererijski, kolonijalni, manufaktnrni in galanterijski in je vsled lega v stanu ugodili vsem željam in potrebam svojih članov.
ivo je duše 211
I Ren6 Bazin	Poslovenil	Niko	Kuret	'i
S • ■	ffl
Po premoru, med katerim so se ji zasople prsi malo pomirile, je gospa Lemariejeva spet izprego-vorila s svojim mirnim glasom:
>Saj ni treba, da še naprej razlagam? Me oprostite?«
»l)a,<< je dejal Mourieux preprosto, »dobro sem poznal Lemarieja. Saj veste... in nisem z vsem soglašal...«
»Ne govorim tako zato, ker mi je morda všeč, da ga obtožujem, dragi moj, marveč zato, da Vas o svojem sklepu obvestim. To imetje mi je gnusno. Vzamem ga zato, da se prav razdeli: razdala ga bom, kolikor ga bom mogla. Tako.«
Mourieux je instinktivno zaokrenil glavo proti drugi sobi, kakor bi se bal, da mrlič sliši to govorjenje. Šum bisernega venca, ki ga je nekdo položil na tla, je padel v molk salona. Potrdil je, da je sedanja ura bila res ura žene, ki je govorija. Mou-rieuxja se je lotevalo ganotje. Nujno mu je moral dati izraza. Zato je vstal, iztegnil roko in rekel:
»Storite mi čast in mi dajte roko, gospa Lemariejeva. Kar ste baš rekli je morda pretirano, a je I kljub temu prebito lepo.«
»Pomagali mi boste, dragi Mourieux. Ne bom znala uporabljati sama tolikega denarja. Tako težko je. Potrebovala bom Vaših nasvetov «
Obstal je ob njej in občudoval to ženo, ki se mu je nenadoma odkrila.
»Ali Victor kaj ve?«
»0 določilih oporoke? Da, bil je tu.«
»In o ostalem?«
»Govorila bom z njim o prvi priliki obzirno kot je lahko govoriti s sinom. Menim, da bo mogel razumeti. Kaj? Ali se še spominjate, kako je govoril takrat v vrtu pred očetom?«
»Da, sodeč po tem, kakor je govoril...«
»Ali dvomite o njem? Tako Vas ima rad ...«
>Gospa,« je odvrnil dobra duša ter zaobrnil pogovor, »prestar sem, da bi še kaj podvzel. Mnogo bede je povsod: pri modistkah je je, pri šiviljah, tod jo dobro poznam. A eno bi potrebovali, ki bi Vas obveščala in Vam pomagala, eno izmed naših deklet, kakršnih ni težko dobiti, da je razumna,
rahločutna, da pozna globine življenja po delavnicah.«
»Govorili ste mi svoje dni o gospodični Ma-diotejevi?«
»Res. Če bi ta hotela. Ta bi bila prava.«
»Takoj bo tu,« je mirno rekla gospa Lemarie-jeva.	v
In ko se je Mourieux začuden zganil, da je bila na tak dan mislila najprej na to, je rekla:
»Naj Vas ne moti. Niti najmanjšega namena nimam, da bi govorila z gospodično Madiotjevo sedaj o teh rečeh. Gre za nekaj drugega.«
Izraz energije, upora proti dolni preteklosti ponižanja se je pokazal spet na njenem obrazu.
Gre za krivico, ki so jo storili Madiotjevim. Treba jo je popraviti takoj, ker so revni. Včeraj mi je soprog to zabranil. Brž pa hočem spraviti v pozabljenje, kar je bilo napačnega v preteklosti.«
Vrata so se odprla. Sluga je naznanil:
»Gospa, prišli sta modistki od gospe Clemence, da pomerita klobuke.«
»Prav, naj prideta gori.«
Ko je sluga izginil, je rekla:
»Bolj nesrečna sem nego katerakoli druga, dragi Mourieux. Zakaj rojena sem za tako srednje življenje. Zdaj pa sem se znašla pred nalogami, ki jih je tako težko spoznati in izvesti... Dajte mi roko.«
Vstala je in Mourieux jo je pospremil do kraj veže, prav do ograje ob stopnicah. Tam se je poslovil. Ko je stopal po stopnicah navzdol njen stari prijatelj, ki mu je bil hrbet sklonjen in mu je glava še bolj kot po navadi lezla na levo ramo, sta prihajali navzgor dve vitki postavi, ki sta se bili izločili iz sence stopnišča in ju je sedaj zajemala zlata luč, ki je spominjala na rdečino mečka. Bili sta Henrietta in Marija. Marija je hodila zadnja in je nosila tri okrogle škatle. Lospa Lemariejeva je poskušala uganiti, katera je bila ta Henrietta Ma-diotjeva. Mar tista, ki je jedva dvigala krila pri kolenu in je kakor brez moči stopala navzgor v luč stopnišča? Radi klobukovih krajcev sta bila oba j obraza skrita.
Henrietta je prihajala semkaj kot neznanka, j Ko je vstopila, je bila njena edina misel: »Kako je tukaj lepo!« Gospa Lemariejeva je s svoje strani občutila in mogla občutiti samo simpatično dobrohotno radovednost za to delavko, katere nežno ljubkost in duhovitost so ji tako hvalili. Vendar se je naklonjenost poživila, ko je videla, da se ji ob zadnjih kamenitih stopnicah polagoma odkriva Hen-
riettin obraz. Najprej je bilo videti brado in biserno svetli vrat plavolaske, drobna usta, majhni ravni nos, končno oči, kot zlate zvezde svetle oči. ki so dvignile svoj pogled in jo zapazile. Stara gospa je pomislila: »Kako je lepa!« In še nekaj je spoznala v njej z ganotjem, kot ga je v življenju često okusila. Začutila je v njej dekle, njo, ki je v njej nedosežen in rahel čar, njo, ki stopa ob levici srečnih mater...
Zato pa se je naglo obrnila, ne da bi rekla besedo.
»Ali je grda!« je prav tiho rekla Marija. »To je tista, ki je tako bogata?«
Vstopili sta za gospo Lemariejevo v sobo1, ki je bila zavešena z modrim blagom in je imela okno na dvorišče.
Okna niso bila zaprta.
»Tu so klobuki, ki ste jih naročili, gospa,« je rekla Henrietta gospe Lemariejevi, ki se je bila postavila proti svetlobi. »Ali želite, da jih gospodična najprej pred Vami pomeri?«
Gospa Lemariejeva je jedva dahnila: »Da!« Nato je Henrietta dvignila kopreno ter se sklonila nad škatle, ki jih je bila njena prijateljica postavila na tla. Pokleknila je. Vozel se ni dal razvozlati.
»Blagovolite mi oprostiti,« je dejala, »vrvice so zavozlane.«
Ne hitite, gospodična, kar pomudite se, kolikor je treba. Saj jaz nisem velika dama.«
»Tri vzorce imamo, gospa, ki se razlikujejo samo v gubah ... Tale je najbolj preprost... Postavite se lepo v svetlobo, gospodična Marija, poravnajte si lase ...«
Rekoč se je delavka gibko vzravnala. Na dveh prstih je držaia klobuk iz črnega krepa, ki ga je krasil bel krepast trak. Posadila je pomerjalki klobuk na glavo s popolno sigurnostjo, ne preveč naprej, ne preveč nazaj, in potegnila nekaj črnih pramenov na sence. Nategnila je čelni trak, kot ga imajo starejše ženske, zapičila buciko, pritrdila vse skupaj in vprašala:
»Ali take vrste?«
Opazila je, da gospa Lemariejeva ni posvečala nobene pozornosti klobuku, da namreč ni odmaknila oči od nje, modne uslužbenke, ki se zanjo večina odjemalk ob taki priliki ne meni. Nekdo da se bavi z njo... Da ji posveča celo nekam občudovanje ... To ji je izvabljalo nasmeh. In bilo je nekaj zahvale v tem nasmehu mladosti. Polaskalo se ji je. A potlačila je brž ta pojav osebnega čustva, ki ga je bilo treba odgnati.
Za »Jugoslovansko ti»karno<: K. C e 6.
Izdajatelj: Konzorcij »Del. Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.