Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ' /'/ S S'/ S / // s Telovadba v petrazrednih in manj kot petrazrednih ljudskih šolah. Po učnih načrtih priredil profesor Franc Brunet c. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazrednice in za dekliške osemrazrednice priredil Jakob Furlan mestni učitelj v Ljubljani. Druga pomnožena izdaja. V Ljubljani 1907. Založil pisatelj. — Natisnila Učiteljska tiskarna. Priporočena je knjiga šolskim vodstvom in učiteljem z odi. c. kr. dež. šolskega sveta za Kranjsko z dne 1. septembra 1900, štev. 2269. #.37980 X,,/ Pridržujejo se vse pravice. Predgovor k prvi izdaji. Razmere na slovenskih ljudskih šolah so me po večletnem opazovanju uverile, da na njih ni dobro pre¬ skrbljeno za telovadni pouk. Na kmetih ni telovadnic in orodja, po mestih so pač telovadnice z orodjem vred, ali učitelj uči nemški, ali si pa sam skuj učni jezik. Če je učitelj prinesel z učiteljišča sploh kaj lju¬ bezni do telovadbe, mora še to izgubiti ob takih raz¬ merah. To in pa želja, ki mi jo je izreklo učiteljstvo, naj spišem po učnih načrtih telovadbeno knjigo za učitelje, me je napotilo, da sem spisal to delce, ki naj bi pomoglo omenjenim žalostnim razmeram in ustre¬ zalo telovadbenemu pouku na slovenskih ljudskih šolah. Delo je bilo težavno. Težko sicer ni, telovadbeno snov razredih v to svrho; med Nemci in Čehi je knjig te vrste v obilici, a lahko ni kaj takega storiti v slo¬ venskem jeziku. Mlada sicer ravno ni telovadba med Slovenci; goji se že okoli 40 let v sokolskih društvih, in tudi dvoje pomožnih knjig je izšlo za ta društva. Vendar lahko trdim, da je bila telovadba do zadnjega časa le razmeram prikrojena brez pravega sistema, in dalje trdim še to, da so bile knjige spisane glede vaj brez IV temelja in brez metode, seveda tudi nepopolne v terminologiji. Vkljub temu pa pri društveni telovadbi ni moči zanikati napredka. Mnogo slabše pa je s telovadbo v šolah. Na deških ljudskih šolah je pač kolikor toliko predpisana, a nemški učni načrt je bil še-le lani poslovenjen; na srednjih šolah se uči telovadba nemški, in na učiteljiščih, odkoder bi morali prihajati učitelji, vešči telovadbeni terminologiji in poveljevanju, je pouk zopet nemški. Ni se torej čuditi, da do danes še nimamo od temeljnih do najbolj razvitih vaj popolne in enotne terminologije in enotnega poveljevanja. Precej let že delujem, kolikor mi pač dopuščajo razmere, v to svrho in ob vsej skromnosti lahko rečem, da ni ostalo to delo brez sadu v slovenski telovadbi. Upam, da se mi je tudi posrečilo, s to knjižico postaviti temelj slo¬ venski telovadbeni terminologiji in enotnemu povelje¬ vanju, vsaj na ljudskih šolah. Pri tem sem uporabil, kar je bilo uporabnega, iz dosedanje telovadbene literature, a zraven se na¬ slanjal na Čehe in Hrvate. Vendar mi je bilo prvo pravilo, rajši rabiti slovenski izraz kakor tujega, če be¬ seda, ki je tujemu podstava, ni razumljiva, ali sicer v slovenščini razumljiva, pa vendar druzega pomena. Pri poveljevanju sem uvedel za p o vel j no be¬ sedo večinoma velevnik druge osebe v ednini, ker sem prepričan, da je slovenskemu poveljevanju naj- prikladnejši. Kajti prvič ima naš jezik premalo eno- zložnih besed, drugič ni velevnik nič novega; primeri sploh rabljivo povelje »stopaj«. Vem, da se bo temu in onemu učitelju izpo- četka zdel marsikak izraz neroden, ali skoro se mu bo privadil in sam se bo čudil dozdevni težkoči; o tem v sem se sam prepričal kot praktičen učitelj. Pri¬ pomniti še moram, da so slovenski učenci ložje raz¬ umeli slovensko terminologijo, kakor nemški učenci nemško. Prepričan, da je nam Slovencem kaj težko ustreči, ker ima vsak zase trdno vero, da je sam najboljši filolog, sem stopil v dotiko z ljubljanskimi učitelji. Ko so bili ti po nasvetu prof. Levca lani izvolili enketo, ki naj pregleda »Furlanov podrobni načrt telovadbe za petrazrednice«, ter tudi mene povabili kot strokov¬ njaka, se je dosegla glede terminologije in povelje¬ vanja popolna složnost, in sklenilo se je po mojem na¬ svetu, natisniti Furlanov podrobni načrt kot dodatek v tej knjigi. Upati je torej, da se bodo temu pridružili tudi drugi učitelji v prospeh slovenske telovadbe. Razreduje snov, sem se držal ministrskega načrta za ljudske šole, ker se načrti za posamezne kronovine ne ujemajo popolnoma. Vendar sem moral pri posa¬ meznih razredih marsikaj dodati, da ustrežem zahtevam, ki jih navajajo učni načrti za manj kot petrazredne šole. Zato sem dal v knjigi ponatisniti načrte; v oklepih pridejana števila kažejo na dotične vaje. V če¬ trtem in petem razredu je snov obdelana ne glede na to, ali je pouk razdeljen v eden ali dva oddelka; uči¬ telj pač sam lahko izbira, kaj je primerno za nižjo in kaj za višjo stopnjo. Furlanov dodani podrobni načrt naj se smatra kot zgled, kako naj si učitelj razdeljuje snov na po¬ samezne mesece, da doseže predpisani smoter. Seveda, različne razmere, različni učenci zahtevajo tudi dru¬ gačno razdelitev. Ker se telovadba uči na učiteljiščih le nemško, in se morajo učitelji pri nje poučevanju ravnati večinoma po nemških knjigah, zato se mi je VI zdelo potrebno sestaviti slovensko-nemški in nemško- slovenski seznamek vseh izrazov, kar jih je v tej knjigi. Vsem, ki so me pri mojem delu podpirali, iz¬ rekam najtoplejšo zahvalo. Dal Bog, da bi delo tako pospešilo telovadbo, kakor si želi pisatelj! V Ljubljani, meseca marca 1900. Knjige, ki so pisatelju služile pri prireditvi. Wilhelm Buley u. Karl Vogt: »Das Turnen an der Volks- und Bilrgerschule.« Wien 1893. Franz Zdarsky: »Das Schulturnen an Volks- und Biirgerschulen.« Wien 1895. K- H. Quietmeyer: »Turntibungen fiir mehrclas- sige Knabenschulen.« Hannover 1890. M. Zettler: »Ordnungsiibungen.« Wien, Leipzig 1897. Franz Kreuz: »Bevvegungsspiele.« Graz 1892. Bollinger-Auer: »Bewegungsspiele fiir Madchen.« Ziirich 1894. »Nauk o telovadbi.« Izdala »Matica Slov.« 1869. A. S. Loffler: »Gimnastika za učitelje pučkih učiona i učiteljske pripravnike.« V Zagrebu 1879. Franjo Bučar: »Gimnastika za pučke škole.« Zagreb 1895. V. Bešt’ak: »Telocvik pro školy obecne a me- šfanske.« V Praze 1895. Josef Klenka: »Telocvik pro školy obecne, me¬ ščanske.« V Praze 1898. Predgovor k drugi izdaji. Crez malo let je pošla prva izdaja. V tem vidim znamenje, da je knjiga potrebna telovadbi na ljudskih šolah in da je tudi porabna. Namerjal sem jo razširiti za osemrazrednice, a izvesti nisem mogel namena, ker sem imel premalo časa. Vendar je druga izdaja precej pomnožena: Podrobni načrt za dekliške osem¬ razrednice mojega sotrudnika g. J. Furlana odpo- more potrebi na dekliških višerazrednih in meščanskih šolah, moj dodatek vaj na nihalnih obročih bo teoretično podpiral ta podrobni narčt, in pomnožitev telovadnih izrazov v slovarju bo dopolnila termi¬ nologijo. Izpustil sem le naučne načrte, ker te ima itak vsak učitelj. Drugače pa vsebina in smer knjige ni izpremenjena razen majhnih popravkov. Kar se tiče izrazov, sem se tudi zdaj držal načela, izraženega v predgovoru k prvi izdaji, sicer pa mislim o tem razpravljati drugje. Vsem, ki so me podpirali z blagohotno kritiko in veščim svetom, izrekam presrčno zahvalo. S tem izročam zopet knjigo javnosti ter upam, da bo nadalje služila slovenski telovadbi v prospeh. V Ljubljani, meseca avgusta 1907. ■ . mibiv m:;, / .Bifibsi r,*lq j}(žoq )‘>l nl.r:- , } . ; A -,u ■ i -JP ><- ■>i k ' \ : A‘j b us : > 5 b' r j riTi o t i ij$T' Vfift'S:or(m% ' . -:mrj} ioqob prt iijiBvp!^ v diob^olšjiL . ) q q :! n m ' r? s ['09^11$« g. irftqboq Wi 0 < U ti *V i *|«Sg}I?. yy> 'i- . ,p^ip>f >•:<>': fll&oisi im? Z ■ Smoter telovadbe in navodila pri nje izvajanju. Smoter telovadbi je, da ustvarja ravnotežje med razvijanjem duha in telesa. Kakor se uri duh v šoli, pridobivaje si raznih znanosti, v isti meri mora biti mlademu človeku dana prilika, da si krepi in uri telo, v katerem biva duša in duh. A to ni vse. V boju za obstanek je treba človeku istotako znanosti in vednosti kakor telesne krepkosti in spretnosti; a končno tudi nravnosti in čvrstega značaja. To vse se more doseči le z dobro odgojo. In ravno telovadba ima veliko od- gojilne moči. Kakor nam po eni strani ohranjuje in krepi zdravje ter vzbuja živne krepkosti našega telesa, prav tako nam po drugi strani budi srčnost, pogum, prisotnost duha, brižnost in veselo tvegost za dosezanje dobrih idej. Se li ta smoter telovadbe doseže ali ne doseže, to se pri pouku večinoma ravna po učitelju, to je po pravem izvajanju telovadbe. Navesti hočem torej nekaj navodil, katerih vesten učitelj, vnet za blaginjo mladine, ne sme puščati v nemar. Telovadna ura je tako važna kakor vsaka druga učna ura. Učitelj naj se pripravlja zanjo tako vestno kakor za vsako drugo, pouk v telovadbi naj se vrši z 1 2 isto pozornostjo in z istim naporom kakor pri drugih predmetih. Zato je treba, da si učitelj vso vadbeno tvarino predela zase in si jo osvoji docela. Prava raz¬ delitev tvarine na učne ure mu potem ni težka, izva¬ janje samo mu je ložje od dne do dne. Telovadba naj bo zanimiva, vesela, a vendar bodi disciplina pri njej vzorna. Učenci morajo od začetka spoznati, da je pouk v telovadbi tako resen in važen kakor pouk v drugih pred¬ metih. Vadijo naj se gledati na spretnost, urnost, na moč in lepoto, ki se kaže pri vajah, da dobivajo ve¬ selje do teh stvari, ne pa do navadnih otročjih ne¬ umnosti. Učitelj jim vsako uro pokaže kaj novega, a kar mora ponavljati, naj vpleta v nov vzpored. Redovne vaje se vežejo s prostimi, da so bolj zanimive in vesele. Iz primerov, navedenih na koncu I., II. in III. razreda v tej knjigi, je lahko razvideti, kako naj se vežejo proste in redovne vaje, katere so bistvene, katere ne, kako naj se ponavljanje starih vaj vrsti z novimi. Telovadnih iger nikakor ni zanemarjati. Igre so telovadbi prava zabela; a tudi v igri naj šene po¬ zabi red in dostojnost. Učenci naj se vadijo, da se strogo ravnajo po igralnih pravilih; učitelj naj jim po¬ daja malo iger, a teh naj se nauče vsi. Učitelju ne sme zadostovati, da vaje pozna, mora jih tudi zgledno kazati in jih dobro zapovedovati. Učitelj se mora torej dobro pripravljati in se tudi sam vaditi. Dobro povelje ima dva dela: napoved in po- veljno besedo. Napoved opiše vajo kratko in do¬ ločno, poveljna beseda zahteva, naj se vaja izvrši. Po- veljna beseda je navadno velevnik glagola, ki označuje gibanje ali pa števila 1, 2, 3 itd., ki se izrekajo po 3 besedi »vadi«. Naglasiti se mora zadnji zlog. Med na¬ povedjo in poveljno besedo se malo prestane z glasom. N. pr. »Lakti kvišku — dvigni!« V navedenih primerih so naglašeni zlogi poveljnih besed natisnjeni z de¬ belimi črkami. Ta navodila naj zadostujejo. Kako naj se učitelj vede o vsaki priliki, to ga uči izkušnja in trdna volja, da doseže zgoraj omenjeni tako lepi smoter telo¬ vadnega pouka. □ 1 * I. razred. (Prvo šolsko leto.) A. Redovne vaje. Tvoritev vrst in vadba v njih. 1. Čelna vrsta se tvori, ako postavi učitelj naj- večjega učenca 4 korake od obeh sten kota v telo¬ vadnici in vštric njega vse druge učence po velikosti tako, da stoje v ravni črti, obrnjeni s hrbtom proti dolgi steni. Prvi učenec na desnem krilu se imenuje desni voditelj, prvi na levem levi voditelj. Obrazec 1. Levo krilo 1211 10987654321 desno krilo. Učenci morajo stati toliko vsaksebi, da lahko mahajo z laktmi naprej in navzad, ne da bi se zade¬ vali: čelna vrsta je sklenjena. Če je telovadnica za eno vrsto prekratka, se postavijo učenci v 2, 3, 4 čelne vrste, 2—4 korake vsaksebi; manjši učenci stoje pred večjimi. 2. Bočna vrsta se tvori, če se ustopijo učenci drug za drugega po velikosti. Prvi učenec je sprednji voditelj, zadnji učenec zadnji voditelj. 5 Obrazec 2. V sklenjeni bočni vrsti stoje učenci vsaksebi za dolžino spodnje lakti. 3. Nastop in uravnava. Prva vaja v vsaki telovadni uri je nastop v čelno vrsto. Zapove se: »Nastop!« Ko se učenci uvrste s prostim ustopom, se jim zapove »Pozor!« Na to po¬ velje se ustopijo v navadni ustop, (Glej proste vaje.) Učitelj uravna mirno stoječe učence tako, da so vse pete in rame v isti črti, potem začne vaditi uravnavo. Pri tem postavi desnega voditelja (krilnika) 1, 2 ali več korakov naprej ali navzad in zapove: »Na desno — se uravnaj!« Učenci stopajo naprej (navzad), glavo okre- nivši na desno, da pridejo v smer voditeljevo. Raz¬ loži se jim, da so uravnani, ako vidi vsak le malce vrsto; če je vidi preveč, stopi navzad, če premalo, naprej. Bočna vrsta je uravnana, ako vidi vsak samo svojega sprednjika. Uravnava se vadi tako, da postavi učitelj prvega (prvca) 1, 2 ali več korakov vstran na levo ali desno. Na povelje: »Po prvem — se uravnaj!« se uvrste vsi za prvca, oddaljeni za dolžino spodnje lakti. Takisto se uravnava po sredincu. — Učenci se morajo navaditi, da se hitro in dobro uvrste, seveda tudi uravnajo. Zato naj jim učitelj večkrat zapove, da se razidejo, in da potem zopet nastopijo. Pri tem naj si zapomnijo stojišče vobče in vsak svoje, posebno svoje vštričnike sprednjike in zadnjike. Na povelje: »Razstop!« se razidejo, na: »Nastop!« se mirno uvrste v napovedano vrsto. 4. Čelni krog ali krožna čelna vrsta se napravi iz čelne vrste na povelje: »V čelni krog — stopaj!« 6 Učenci stopajo, držeč drug drugega roke, od sredinca na obe strani navznotraj, dokler se voditelja ne združita. Obrazec 3. 5. Pretvoritev vrst s 7» okreta. Iz čelne vrste se preide v bočno, iz bočne v čelno s V 4 okreta na levo ali desno (gl. pr. v.) na povelje: »Na levo (desno) — kreni!« ali: »Na levo (desno) — v bok!« »Na levo (desno)— v čelo!« Ustop (nastav) bočne vrste je v levem boku, če stoje učenci po pretvoritvi iz čelne vrste za prvotnim desnim voditeljem, v desnem boku, če stoje za levim. Istotako se pre¬ tvori čelni krog v bočnega in obratno. 6. Razmak in sklep vrst. Čelna vrsta se razmakne na povelje: »Razmeknite se na levo za dolžino ene lakti (= 1 korak) — stopaj!« Pri tem dene vsak učenec desno roko na levo ramo desnega vštričnika ter se pomika v začetku v poljubnih, pozneje v stranskih postopnih korakih (gl. pr. v.) na desno gledaje, dokler se pri iztegnjeni lakti ne dotika več svojega desnega vštričnika. Ravno obratno se raz¬ mika na desno. Na povelje: »Razmeknite se na levo za razpetje lakti (2 koraka) — stopaj!« se vrši razmikanje 7 kakor spredaj, dokler se učenci pri razpetih lakteh več ne dotikajo. Da se razmaknena vrsta spet sklene, se zapove: »Sklep na desno (levo) — stopaj!« Čelni krog se razmika in sklepa s koraki navzad in naprej; bočna vrsta in bočni krog se pretvori pred razmikanjem, oziroma sklepanjem v čelno vrsto, oziroma v čelni krog. 7. Hod bočne vrste v izprevodu. Da se navadijo učenci korakati drug za drugim, jih vodi učitelj po raznovrstnih izprevodnih črtah: ob mejah vadišča (obvod), v ločni črti (lokovod), v vijugasti (kačji vod), kotnati (kotovod), v krožni (krogovod). Obrazec 4. obvod lokovod vijuga kotovod krogovod. Učenci izpočetka ne korakajo v taktu in istostopu. Navaditi se morajo, da pazijo na izprevodne črte, in da so za en korak razmaknjeni. Istotako se morajo iz¬ uriti, da se v izprevodu ustopajo v čelno vrsto. Na povelje: »Na levo (desno) — obstoj!« obstoji prvec ter krene ’/ 4 na levo (desno), vsi naslednjiki store isto po vrsti ter se uravnajo po njem. Tvoritev vrstnega zbora in vadba v njem. Več v celoto združenih vrst tvori vrstni zbor. Če stoje čelne vrste vštric, druga ob drugi, se imenuje zbor čelna proga, če pa so postavljene druga za drugo, čelni steber. Bočne vrste, stoječe druga za drugo, tvorijo bočno progo; vštric stoječe bočne vrste se imenujejo bočni steber. Vsaka vrsta je ud vrstnega zbora. Vrste istoštevilnikov se imenujejo trope in istoštevilniki tropniki. 8 Obrazec 5. IV. vrsta III. vrsta II. vrsta. I. vrsta, ud ud ud ud 5432l|54321 54321 i 54321 Čelna proga. Obrazec 6. IV. vrsta ud III. vrsta II. vrsta ud ud I. vrsta, ud *jc7i>£*Coro>—‘jcn^GOtO*—‘jCH4^G3ls3'—* Bočna proga. Obrazec 7. Čelni steber. Obrazec 8. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 < < I. tropa II. » III. » IV. » V. » Bočni steber. 8. Iz čelne vrste se napravi čelna proga, ako se s štetjem razdeli v 2, 3, 4 itd. enakoštevilne vrste tako, da učitelj zapove: »V četvorice, petorice itd. od desne — štej !« Desni voditelj začne šteti, okrenivši glavo proti svojemu levemu vštričniku, z eno, in vsak po vrsti od njega nadaljuje šteje do 4, 5 itd. Ko izgovori šte¬ vilo, okrene glavo zopet naprej. Po 4, 5 itd. začne na¬ stopni učenec šteti z eno. S ’/j okreta na levo ali desno nastane bočna proga. 9 9. Tvoritev bočnega stebra iz bočne vrste se izvrši z vrstovanjem bočnih vrst vštric. Vrsti te v nastane, ako se vrste posamezniki v vrsto, v r s t o v a n j e pa, ako se vrste vrste v vrstni zbor. Učitelj razdeli bočno vrsto v enake dele ter jih zaznamuje s prvo, drugo itd. vrsto; potem zapove: »Vrstujte na levo (desno) vštric prve vrste — stopaj!« Prva vrsta ostane na mestu, druga koraka na levi (desni) strani prve ter se postavi vštric nje itd. Istoštevilniki (tropniki) stoje vštric. Pretvoritev se izvrši s poveljem: »Razstop!«, potem: »V bočno (čelno) vrsto — nastop!« Obrazec 9. Na levo vštric I. vrste Na desno vštric I. vrste. M 4. t\ 5\ V- H 1 l ■ i \ \ k m \W'\ I. vrsta. H t i S \ H \\ 5 \ \ M \\* • ' \ o X vrsta. N H \\\5 - \ \ \ \\\ \\ i JC.vr.ita. Vn '5 / H t /P. // 3 // -U / //) ' / / / s • / / /// a i /z. / / > ' 'c / V///& k/-'/ ■’’/// r / r /■ / ■ Vrstovanje. 10. Bočni steber koraka v izprevodu istotako, kakor bočna vrsta, po sličnih izprevodnih črtah, a učenci morajo paziti, da so uravnani tudi vštričniki. 11. Razmak in sklep v stebru. Na tej stopnji se v stebru razmikajo in sklepajo le vštričniki na isti način kakor čelne vrste (glej 10 str. 6, 6), naj že tvorijo ti vrste (ude) ali trope. N. pr. Raz¬ mak v čelnem stebru: Na povelje: »Razmeknite se za razpetje lakti na desno (levo) — stopaj!« razmek- nile so se trope. Na povelja: »Na levo — kreni!« «Raz- meknite se za razpetje lakti na desno levo — stopaj!« »Na desno — kreni!« razmeknile so se vrste (udje). Razmak v bočnem stebru: Na povelje: »Razmak za dolžino ene lakti na desno (levo) — stopaj!« raz¬ meknile so se vrste (udje). Na povelja: »Na levo — kreni!« »Razmak za dolžino ene lakti na desno (levo) — stopaj!« »Na desno — kreni!« razmeknile so se trope. Na podobni način se vrši sklepanje. B. Proste vaje. !. Vaje v stoji. 12. Navadni ustop. Različne načine, kako se človek opira z nogami ob tla, imenujemo us to p e. Učenec stoji v navadnem ustopu, ako je ravno vzklonjen, če ima pri tem iztegnjeni koleni, sklenjeni peti, stopali v kotu 60°, prsi napete, rami navzad umaknjeni in enako visoki, lakti prosto ob straneh viseči, glavo pokoncu, pogled naprej. Na povelje: »Navadni — ustop!« se skušajo učenci ustopiti na navedeni način. Učitelj pokaže napake in jih popravlja. Na povelje: »Odmor!« se vsak lahko ustopi, kakor mu prija; samo z levo nogo se ne sme ganiti z mesta. 13. Topot z nogo. Na povelje: »Enkrat (2, 3krat itd.) z levo nogo — topot!« dvignejo učenci levo nogo, nekoliko upog- nivši koleno, ter jo postavijo kolebno v prejšnjo stojo. 11 14. Sklepni ustop. Iz navadnega ustopa preidejo učenci v sklepni ustop, ako zasučejo stopala navznotraj, tako da se palec znotraj tišči palca. Na 1! sklenejo stopala, na 2! je razmaknejo v navadni ustop. 15. 7* o kr e ta. O k r e t je zavrtaj telesa okoli dolge osi. Ako se ves krog razdeli na četrtine, imamo 1 j i okreta, ‘/, okreta ali obrat, s / 4 okreta. Na povelje: »Na levo — kreni!« se okrenejo učenci z obrazom in z vsem telesom tja, kamor je kazala leva rama. Na povelje: »Na desno — kreni!« je vrtenje obratno. V začetku naj izvajajo učenci to gibanje kakor jim drago, pozneje pa, ko so si zapom¬ nili, koliko vrtenja je treba za 1 / 4 okreta, naj se vadijo, da se zavrte pri okretu na levo na peti leve in na stopalu desne noge, pri okretu na desno pa na peti desne noge in na stopalu leve noge. Vadi se to gibanje v začetku v dveh dobah tako, da učenec na povelje: »Na levo kreni — ena! dve!« izvrši na eno vrtenje ter preloži vso težo telesa na levo nogo, desna noga pa se s prsti dotika tal, na dve sklene s topotom desno nogo z levo. Pri okretu na desno se vrši gibanje na¬ sprotno. Ko so se učenci tega dobro navadili, se vrši to gibanje v eni dobi, a noge se sklepajo vedno s topotom. 16. Stoja na prstih in izmena z navad¬ nim ustopom. (Krčisteza nog.) Na povelje: »Na prste se — dvigni!« se dvig¬ nejo učenci pri sklenjenih petah na stopala in prste in na: »Dol!« se spuste v navadni ustop. Večkrat zapo¬ redoma se vrši ta vaja (krčisteza) v taktu. Na povelje: »Gor! — dol!« ali: »Ena! — dve!« 17. Krčenje kolen na pol (mali počep), krčenje in stezanje (mala krčisteza kolen). 12 Pri tem drže učenci trup iztegnjen in upognejo kolena polagoma toliko, da so kolena navpično nad prsti. Vadi se a) s štetjem, in sicer v začetku na štiri dobe: »Krčisteza kolen, vadi —* 1! (dvig na prste), 2! (skrčitev), 3! (dvig na prste), 4! (navadni ustop).« Po¬ zneje sta 1 in 2 = 1, 3 in 4 = 2; b) v taktu: »Krči in iztezaj kolena — 1! 2!« 18. Upogibanje trupa naprej in vzkla- n j a n j e. Pri tem gibanju so bedra popolnoma iztegnjena, trup pa se nagne toliko naprej, da tvori z bedri pravi kot. (Dekleta samo do topega kota.) Povelja: »Trup naprej — upogni!« »Vzkloni!« ali: »Trup upogibaj naprej in vzklanjaj — 1! 2!« 19. Upogibanje trupa vstran in vzklanjanje. Vprvo se zapove: »Roke — ob bok!« (ob kolke). Potem: »Trup na levo —- upogni!« — »Vzkloni!« — »Trup na desno — upogni!« — »Vzkloni!« Bedra so popolnoma iztegnjena, trup se upogne, kolikor se da, na levo, oziroma na desno na povelje: »Upogni!« in zopet iztegne na »Vzkloni!« 20. Dviganje lakti. Iztegnjene lakti se dvigajo in spuščajo na vse strani, kvišku in nizdol. Položaj lakti je dlanski, ako je dlan, nartni, ako je nart (hrbet) roke, palčni, kadar je palec, mezinčni, kadar je mezinec zgoraj. Drže se lakti (drža) v vesi (pobesi) spredaj, ob strani, zadaj; v vzpetju spredaj ali zadaj, ako sta razovno pred prsmi, ali za hrbtom (seveda, kolikor mogoče), v razpetju,ako sta razovno ob straneh; v višku, ako sta navpik. Povelja: »Lakti v vzpetje naprej, v vzpetje navzad, v razpetje, spredaj kvišku ali ob straneh kvišku — dvigni! — spusti!« ali: »1! 2!« Navadno je položaj lakti pri dviganju v vzpetje palčni, v razpetje nartni. 13 21. + Krčisteza lakti* Na povelje: »Lakti — skrči!« se skrčijo lakti v laktu toliko, da se palci malone dotikajo ram. Na »Lakti — iztegni!« se spuste zopet v veso. — »1 ! 2!« se šteje, če se vrši vaja zaporedoma. Krčisteza lakti se vadi tudi v vzpetju, v razpetju in v višku. 22. Sunek lakti naprej v vzpetje, vstran v razpetje, kvišku in navzdol. Lakti se na povelje: »Za sunek lakti — skrči!« skrčijo v laktu, in roke napravijo v pesti. Na daljnje povelje: »Sunite obelahč naprej v razpetje, kvišku, navzdol, — suni!« iztegnejo učenci brzo in z močjo lakti naravnost v vzpetje, razpetje itd. Zaporedoma se šteje: »1 f 21« 23. Mahanje lakti (kolebanje). Mahanje je kolebno gibanje iztegnjenih lakti. Maha se a) naprej in navzad v vzpetje spredaj in zadaj; b) kvišku in v vzpetje zadaj; c) iz vzpetja spredaj v razpetje. Povelja a): »Mahaj v vzpetje naprej in navzad — 1! 2!« b) »Mahaj kvišku in v veso— 1! 2!« c) »Lakti v vzpetje — dvigni! Mahaj iz vzpetja v razpetje — 1! 2!« Mahanje se tudi lahko vrši spredaj in v višku križema. 24. Sukanje lakti v vesi, v vzpetju, razpetju, v višku se vrši, ako se roka in ž njo vsa lakt zasuče navznotraj ali navzunaj, kolikor je mogoče. »Lakti suči — 1 ! 2 !« 25. Mikanje ramen gor in dol, naprej in navzad. Vzame se bočna opora. (Roke se opro ob kolke tako, da so palci zadaj in drugi prsti spredaj.) Učenci dvignejo na povelje: »Mikaj z ramami gor in * S križcem + zaznamovane vaje so deklicam prikladnejše. 14 dol — 1! 2!« rame na 1! in na 2! je spuste; na po¬ velje: »Mikajte z ramami naprej in navzad — 1! 2!« potegnejo rame na 1! naprej, na 2! navzad. 26. D v i g a n j e lakti in njih krčenje v p r e- križje spredaj (zadaj). Desna roka prime levo zgornjo lakt, leva spodnja lakt se dene križema pred desno spodnjo lakt in leva roka pod desno zgornjo lakt (desna črez; obratno je leva črez). Povelje: »Lakti v prekrižje spredaj, desno (levo) črez — dvigni!« ali »skrči!« 27. Ploskanje z rokami. Lakti se spredaj hitro skrčijo tako, da je leva roka z dlanjo navzgoraj, desna nekoliko višje navzdol zasukana, potem ploskne desna ob levo in potem se lakti iztegnejo v veso. Povelje: »Enkraten plosk z rokami — ploskni!« ali »Ploskanje z rokami, vadi — 1 ! 2!« Seveda pri večkratni vaji izostane izteza v veso. 28. Upogibanje glave, sukanje in kro¬ ženje. Na povelje: »Glavo naprej (vstran) — upogni! — vzkloni!« se glava upogne proti prsim (proti rami) na besedo »upogni!« ter se dvigne pokonci na »vzkloni!« — Na povelje: »Na levo (desno) — glej!« — »Pozor!« se glava zasuče v smer rame na »glej!« in na »pozor!« se zasuče nazaj. Na povelje: »Krožite z glavo na desno — vadi!« upognejo učenci glavo naprej, odtod na desno vstran, potem navzad, na levo vstran in slednjič naprej ter jo vzklonejo. Glava z vratom napravi pri tej vaji plašč stožca, čegar ost je v okretači (Epistropheus). Gibanja z glavo naj se učenci vadijo polagoma in ne prepogostoma, ker nagla in prepogosta vadba pri slabotnih otrocih lahko provzroči omotico in bole¬ čine v glavi. 15 II. Vaje v hoji. 29. Navadna hoja. Vadi se a) na mestu, b) z mesta naprej s štetjem, s topotom, s ploskom rok. N. pr.: »Hoja na mestu do 4, 6, 8 itd. štejte — stopaj!« »Hoja na mestu, pri vsakem prvem od 4 stopov topot (plosk) — stopaj!« itd. »Hoja naprej 10 korakov pri vsakem drugem topot (na vsak levi stop topot, plosk) — stopaj! itd. Posebno mnogo je vaditi učence, da dobro ob¬ stajajo pri hoji z mesta. Po zadnjem štetem stopu sklene hitro s topotom noga, ki je zadaj. N. pr. »Dva koraka naprej, z levo izstopi — stopaj! 1! 2!« (leva sklene hitro s topotom). »Tri korake naprej z levo izstopi — stopaj! 1, 2, 3!« (desna sklene s topotom) itd. Pri hoji v taktu (hodu), katera se začne vaditi že na tej stopnji, je obstajati na povelje: »Vrsta, oddelek — stoj!« Beseda »stoj!« se da na stop desne noge; učenci napravijo še eden korak z levo in sklenejo hitro z desno nogo s topotom. Kar se tiče nadaljnje hoje, glej red. vaje: »Hod v izprevodu« št. 7. 30. Hoja po prstih. Na povelje: »Po prstih naprej — stopaj!« se dvig¬ nejo učenci na prste in stopajo, dokler se jim ne da povelje: »Stoj!« Tedaj obstanejo v stoji na prstih, potem se spuste v stojo na vsi nogi. (Slično se vadi hoja po petah in robeh nog.) III. Vaje v skakljanju. 31. Skakljanje obenož. Skakljanje se razločuje od skakanja, kakor že beseda kaže, v tem, da je pri skoku treba večjega odpaha in da traja letenje (polet) v zraku dalje časa. 16 Na povelje: »Vzkakljaj!« učenci skrčijo in iz¬ tegnejo noge in kolena ter se odpahnejo od tal. Na povelje: »Skakljaj — 1! 2! 3!« itd. se vrši 1, 2, 3krat zaporedoma. Primeri. I. 1. Nastop! 2. Pozor! 3. Na desno ravnaj! 4. Pozor! 5. Lakti v vzpetje — dvigni! 6. Lakti v veso — spusti! 7. Lakti kvišku — dvigni! 8. Lakti — nizdol! (v veso!) 9. Razstop! 10. Nastop! 11. Na desno se — uravnaj! 12. Pozor! 13. Sklepni — ustop! 14. Navadni — ustop! 15. Lakti v prekrižje na prsi — dvigni! 16. Kolena na pol — skrči! 17. Koleni — iztegni! 18. Lakti — dol! 19. Razstop! • 20. Nastop! 21. Desni krilnik (voditelj) 2 koraka naprej — stopi! 22. Na desno se — uravnaj! 23. Pozor! 24. Lakti kvišku — dvigni! 25. Lakti v vzpetje — spusti! 26. Lakti na prsi v prekrižje — skrči! 27. V stojo na prste — dvigni! 17 28. Navadni — ustop! 29. Razstop! 30. Nastop! 31. Levi voditelj dva koraka naprej — stopi! 32. Na levo se — uravnaj! 33. Pozor! 34. Lakti kvišku — dvigni! 35. Lakti v veso — spusti! 36. Odmor! II. L Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Lakti na prsi v prekrižje — dvigni! 4. Lakti v veso — spusti! 5. Lakti — skrči! 6. Navzdol — iztegni! 7. Razstop! 8. Nastop! 9. Sredinec dva koraka naprej — stopi! 10. Po sredincu se — uravnaj! 11. Pozor! 12. Lakti — skrči! 13. Navzdol — iztegni! 14. Lakti v vzpetje — dvigni! 15. Lakti — skrči! 16. Lakti v vzpetje — iztegni! 17. Lakti v veso — spusti! 18. Razstop! 19. Nastop! 20. Levi krilnik dva koraka na levo — stopi! 21. Sklep na levo — stopaj! 22. Pozor! 23. Lakti — skrči! 2 18 24. Lakti v vzpetje — iztegni! 25. Lakti kvišku — dvigni! 26. Lakti — skrči! 27. Lakti kvišku — iztegni! 28. Lakti v veso — spusti! 29. Desni krilnik dva koraka na desno — stopi! 30. Vrsta na desno — skleni! 31. Pozor ! 32. Krči in iztezaj noge trikrat, vadi — 1! 2! 1! 2 1 ! 3! 33. Razstop! 34. Nastop! 35. Na desno se — uravnaj! 36. Odmor! III. L Nastop! 2. Pozor! 3. Na desno se — uravnaj! 4. Na desno — v bok! (kreni!) 5. Lakti v razpetje — dvigni! 6. Lakti — skrči! 7. Lakti v veso — iztegni! 8. Roke (ob — kolke!) — ob bok! 9. Roke — dol! 10. Rastop! 11. Nastop! 12. Na levo se — uravnaj! 13. Pozor! 14. Lakti v vzpetje — dvigni! 15. Lakti — skrči! 16. Lakti v vzpetje — iztegni! 17. Lakti kvišku — dvigni! 18. Lakti v veso — spusti! 19 19. Lakti za sunek naprej — skrči! 20. Naprej — suni! 21. Lakti v veso — spusti! 22. Razstop! 23. Nastop! 24. Na levo se — uravnaj! 25. Pozor! 26. Na levo — v bok! 27. Lakti v razpetje — dvigni! 28. Lakti za sunek v stran — skrči! 29. Oberoč (obelahč) v razpetje — suni 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Lakti v veso — spusti! 32. Prvec dva koraka na levo — stopi! 33. Po prvem se — uravnaj! 34. Na desno — (v čelo!) kreni! 35. Za sunek kvišku lakti — skrči! 36. Kvišku — suni! 37. Lakti — nizdol! 38. Na desno — v bok! 39. Prvec dva koraka na desno — stopi 40. Po prvem se — uravnaj! 41. Na levo — v čelo! 42. Razstop! IV. 1. Nastop! 2. V čelni krog — stopaj! 3. Razmak! 4. Lakti v vzpetje — dvigni! 5. Lakti — skrči! 6. Lakti v vzpetje — iztegni! 7. Lakti kvišku — dvigni! 8. Lakti v veso — spusti! 20 9. Lakti za sunek kvišku — skrči! 10. Kvišku — suni! 11. Lakti v veso — spusti! 12. Razstop! 13. Nastop! 14. Sredinec dva koraka naprej — stopi 15. Po sredincu — ravnaj! 16. Na levo — v bok! 17. Lakti v razpetje — dvigni! 18. Lakti — skrči! 19. Lakti v veso — iztegni! 20. Lakti za sunek vstran — skrči! 21. V razpetje — suni! 22. Lakti kvišku — dvigni! 23. Za sunek kvišku — skrči! 24. Kvišku —- suni! 25. Lakti — nizdol! 26. Na desno — v čelo! 27. Razstop! 28. V levi bok — nastop! 29. Prvec dva koraka na desno — stopi 30. Po prvem se — uravnaj! 31. Roke (ob — kolke!) — ob bok! 32. Rame — dvigni! 33. Rame — spusti! 34. Lakti v veso — spusti! 35. Lakti v razpetje — dvigni! 36. Lakti za sunek v stran — skrči! 37. Oberoč vstran — suni! 38. Lakti kvišku — dvigni! 39. Lakti v veso — nizdol! 40. Razstop! 41. V desni bok — nastop! 42. Po prvem se — uravnaj! 21 43. Z ramami mikaj naprej in navzad, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 44. Na desno — v čelo! 45. Na desno se — uravnaj! 46. Roke — (ob kolke!) ob bok! 47. Na prste se — dvigni! 48. Navadni — ustop! 49. Odmor! V. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Hoja na mestu — stopaj! 4. Lakti v vzpetje — dvigni! 5. Lakti v veso — spusti! 6. Stoj! 7. Na desno se — uravnaj! 8. Roke (ob — kolke!) — ob bok! 9. Trup naprej — upogni! 10. Trup — vzkloni! 11. Za sunek naprej lakti — skrči! 12. V vzpetje — suni! 13. Lakti nizdol! 14. Razstop! 15. Nastop! 16. Na levo — kreni! 17. Prvec dva koraka na levo — stopi! 18. Po prvem se — uravnaj! 19. Hoja na mestu — stopaj! 20. Lakti v razpetje — dvigni! 21. Roke (ob — kolke!) — ob bok! 22. Stoj! 23. Trup na levo —- upogni! 24. Trup — vzkloni! 22 25. Za sunek vstran lakti — skrči! 26. Oberoč vstran — suni! 27. Lakti v veso — spusti! 28. Razstop! 29. (V čelno vrsto.) Nastop! 30. Na levo se — uravnaj! 31. Na levo kreni! 32. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! 33. Roke (ob — kolke!) — ob bok! 34. Trup na desno — upogni! 35. Trup — vzkloni! 36. Lakti — dol! 37. Hoja na mestu — stopaj! 38. Za sunek kvišku lakti — skrči! 39. Kvišku — suni! 40. Lakti v veso — spusti! 41. Stoj! 42. Odmor! VI. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Dva koraka naprej — stopi! 4. Na levo — kreni! 5. Po prvem se — uravnaj! 6. Hoja v obvodu — stopaj! 7. Na desno — obstoj ! 8. Štiri korake naprej — stopi! 9. Na desno —- kreni! 10. Hoja s topotom v izprevodu — stopaj 11. Na levo — obstoj! 12. Dva koraka naprej — stopi! 13. Razstop! 14. Nastop! 23 15. Na desno se — uravnaj! 16. Lakti kvišku — dvigni! 17. Lakti v vzpetje — spusti! 18. Za sunek naprej lakti — skrči! 19. Naprej — suni! 20. Lakti v veso — spusti! 21. Hoja po prstih naprej — stopaj! 22. Stoj! 23. Na levo — kreni! 24. Roke — ob bok! 25. Trup na levo — upogni! 26. Trup — vzkloni! 27. Lakti — dol! 28. Hoja lokoma — stopaj! 29. Na desno — obstoj! 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Lakti za sunek kvišku — skrči! 32. Kvišku — suni! 33. Roke — ob bok! 34. Trup naprej — upogni! 35. Trup — vzkloni! 36. Na desno — kreni! 37. Hoja po kotastih črtah — stopaj! 38. Na levo — obstoj! 39. Razstop! 40. Nastop! 41. Na desno se — uravnaj! 42. Štirikrat vzkakljaj — 1! 2! 3! 4! 43. Na levo — kreni! 44. Hoja v krogu — stopaj! 45. Razstop! 46. V desni bok — nastop! 47. Hoja po vijugastih črtah — stopaj 48. Na desno — obstoj! 24 49. Krčisteza kolen do štiri — 1! 2! 3! 4! 50. Z laktmi mahaj v vzpetje spredaj in zadaj — 1! 2! 3! 4! 51. Lakti v veso — spusti! 52. Odmor! VII. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V osmorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vsak prvec lakti kvišku — dvigni! (Prva, druga. tretja vrsta.) 6. Vsak prvec lakti v veso — spusti! 7. Vrstujte na desno vštric prve vrste — stopaj! 8. Razstop! 9. V čelno progo — nastop! 10. Za sunek naprej lakti — skrči! 11. V vzpetje — suni! 12. Roke — ob bok! 13. Krči in stezaj kolena do štiri — 1! 2! 3! 4! 14. Lakti v veso — spusti! 15. Štiri korake naprej — stopaj! 16. Na levo — kreni! 17. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 18. Roke — ob bok! 19. Noge krči in iztezaj do štiri vadi— 1! 2! 3! 4! 20. Lakti — dol! 21. Razstop! 22. Nastop! 23. Dva koraka naprej — stopi! 24. Na desno se — uravnaj! — Pozor! 25. Lakti v vzpetje zadaj — dvigni! 26. Z laktmi mahaj kvišku do pet — 1! 2! 3! 4! 5! 25 27. Lakti v vzpetje spredaj — spusti! 28. Za sunek navzdol lakti — skrči! 29. Navzdol — suni! 30. Na desno — kreni! 31. Hod v obvodu — stopaj! 32. Na desno — obstoj! 33. Pozor! 34. Upogibaj naprej in vzklanjaj trup do štiri — 1! 2! 3! 4! 35. Na levo — kreni! 36. Prvci vsake vrste lakti kvišku — dvigni! (Prva, druga, tretja vrsta.) 37. Lakti v veso — spusti! 38. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 39. Razstop! 40. V desni bok — nastop! 41. Roke — ob bok! 42. Trup na levo — upogni! 43. Trup — vzkloni! 44. Lakti v razpetje — dvigni! 45. Mahaj med razpetjem in višku — 1! 2! . . . Stoj ! 46. Za sunek naprej lakti — skrči! 47. Naprej — suni! 48. Roke — ob bok! 49. Trup na desno — upogni! 50. Trup — vzkloni! 51. Odmor! Vlil. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. V šestorice od desne — preštej! 5. Na desno — kreni! 26 6. Vsak prvec lakti v razpetje — dvigni! (Prva, druga, tretja vrsta.) 7. Lakti v veso — spusti! 8. Na levo vrstuj vštric prve vrste — stopaj! 9. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 10. Lakti v veso — spusti! 11. Po prvem se — uravnaj! 12. Lakti v razpetje — dvigni! 13. Med razpetjem in viškom mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 14. Roke — ob bok! 15. Vzkakljaj štirikrat — 1! 2! 3! 4! 16. Sklep na desno v stebru — stopaj! 17. Razstop! 18. V bočni steber — nastop! 19. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 20. Lakti — dol! 21. Na desno — kreni! 22. Trup upogibaj naprej in vzklanjaj do štiri — 1! 2! 3! 4! 23. Hoja na mestu s topotom — stopaj! 24. Lakti kvišku — dvigni! 25. Za sunek naprej — skrči! 26. Naprej — suni! 27. Lakti — nizdol! 28. Stoj! 29. Na desno — kreni! 30. Noge krči in iztezaj — 1! 2! . . . Stoj! 31. Sklep na levo — stopaj! 32. Hod v različnih črtah — stopaj! 33. Stoj! 34. Razstop! 35. Na zbirališču v čelno vrsto — nastop! 36. Na desno se — uravnaj! 37. Na desno — kreni! 27 38. Vrstujte v bočni steber vštric prve vrste na levo — stopaj! 39. Razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 40. Na levo — kreni! 41. Razmak na levo za eno lakt — stopaj! 42. Po prvem se — ravnaj! 43. Kolena krči in stezaj — 1! 2! ... Stoj! 44. Na desno — kreni! 45. Lakti v vzpetje — dvigni! 46. Med vzpetjem in razpetjem mahaj — 1! 2! ... Stoj! 47. Sklep naprej — stopaj! 48. Na desno — kreni! 49. Sklep naprej — stopaj! 50. Na levo — kreni! 51. Razstop! 52. V bočni steber — nastop! 53. Lakti za sunek kvišku — skrči 54. Kvišku suvaj — 1! 2! ... Stoj ! 55. Lakti — nizdol! 56. Odmor! II. razred. (Drugo šolsko leto.) A. Redovne vaje. 32. Izmena ustopa posameznih udov v zboru. Ko se napravi bočni steber z vrstovanjem na levo vštric, potem se zapove: »Prva in tretja vrsta na levo (desno) — kreni!« ali: »Druga in četrta vrsta na levo (desno) — kreni!« ali: »Prva in tretja vrsta na levo, druga in četrta vrsta na desno — kreni!« 33. Razstop in nastop posameznih udov v zboru. Na povelje: »Prva vrsta — razstop!« se razidejo učenci prve vrste, in na povelje: »Prva vrsta — na¬ stop!« pridejo zopet na svoje prostore v zboru, ali v hodu ali v teku. Istotako se vadijo ostale vrste. Tudi prvo in drugo, ali tretjo in četrto vrsto obenem lahko učitelj vadi. Pri teh vajah morajo učenci dobro poznati svojo vrsto in nje mesto v zboru. V to svrho jim učitelj vse dobro razloži in pokaže ter se pri posameznikih prepriča o znanju. Povelja za to so n. pr.: »Prva vrsta lakti kvišku — dvigni!« »Lakti — dol!« — »Četrta vrsta roke — ob bok!« — »Dol!« — »V vsaki vrsti prvci (drugci, zadnjaki itd.) lakti kvišku — dvigni!« — »Dol!« 29 34. Premestitev stebra s posameznimi udi na drug prostor. »Prva vrsta (v bočnem stebru) osem korakov naprej — stopaj!« — »Druga vrsta (potem tretja, če¬ trta itd.) vrstuj vštric prve — stopaj!« Obrazec 10. X. X. r oj ^ a _>-^ o. w a -f Prbta X Oj 7 J _k —»- JT Oj 70 2 - « IT o- /o y ..x Ul M ^ A II ■CONA — i. .- -C Oj 70 A. H. II »Prva vrsta (v čelnem stebru) šest korakov na¬ prej — stopaj!« — »Druga vrsta (potem tretja, četrta itd.) vrstuj k prvi (drugi, tretji itd.) s prejšnjim raz¬ makom — stopaj!« Obrazec 11. X. X X £ X X - C X X X Oj oj o* O* -^ __ O« Caj Oj Oj jo fo N> N-- - ^ r° ?o 35. Pretvoritev bočnega stebra v čelni in čelnega v bočni steber s hodom na¬ prej in obstojem na desno (levo). Pri pretvoritvi bočnega stebra v čelni steber gre prva vrsta na povelje: »Prva vrsta osem korakov na¬ prej, na desno (levo) obstoj —stopaj!« osem korakov naprej ter obstoji na desno (levo). Potem vrstujejo druga, tretja, četrta . . . vrsta za prvo zadaj, vsaka ob¬ stoji posebej na desno (levo) ter se uravna. (Obrazec 12.) 1 Y-rlta l. * 3 . ' M. * 30 Pri pretvoritvi čelnega stebra v bočni steber na¬ pravi na povelje: »Prva vrsta šest korakov naprej z obstojem na levo — stopaj!« prva vrsta šest korakov naprej in krene J / 4 na levo, druge vrste vrstujejo v prejšnjem razmaku, krenejo po obstoju 1 / i na levo ter se uravnajo. (Obrazec 13.) Tudi kaka druga vrsta lahko začne, a mora pri pretvoritvi čelnega stebra v bočni steber najprej kreniti na levo (desno), potem šele napraviti dotično število korakov. (Obrazec 14.) 36. Zveza posamnih vrst. V čelni vrsti se učenci zvežejo: a) da se primejo za roke na povelje: »zaroke se — primi!« — »Roke — dol !« b) da denejo od zadaj desno spodnjo lakt v levo svojega Stranca na povelje: »Zveza spod¬ njih — lakti!« — »Lakti — dol!« c) da položijo drug drugemu od zadaj roke na rame na povelje: »Roke na — rame!« — »Roke — dol!« d) da zapletejo lakti spredaj ali zadaj. Na povelje: »Od desne na levo spredaj zapletite lakti — zapleti!« denejo od desne proti levi strani učenci iztegnjene lakti v prekrižje, vsak svojo levo črez desno svojega vštričnika, in primejo prvi z levico desnico tretjega, drugi desnico če¬ trtega, tretji petega itd. Končno sklene prvi 31 desnico z desnico drugega in zadnji levico z levico predzadnjega. Istotako se vrši zapletanje zadaj. Obrazec 15. V bočni vrsti. Učenci denejo roke na rame svojih sprednjikov na povelje: »Roke na rame spred- njikov — deni!« 37. Odhod bočnih vrst iz bočnega stebra v progo in zopet vrstovanje na desno (levo) v bočni steber. Na povelje a): »Stopaj!« gre prva vrsta v obvodu naprej, druga vrsta se sklene s prvo, ko je zadnji prve vrste mimo odkorakal; istotako tretja z drugo itd. (Obrazec 16 a.) Na povelje b ): »Na levo (desno) vštric prve vrste — vrstuj!« obstoji prva vrsta ali stopa na mestu, dokler niso ostale vrste izvršile vrstovanja. (Obrazec 16 b .) Obrazec 16 a). X. v rita. X vrsta, x t* -*■ .3T. ° x Ui jE * rt*, j) a. Obrazec 16 b). Jtrrjtu ITvnta. I.Vrrta X - r U.JO X. uj ^3 j. —ir JC OJ M X- u. Vsa ta vaja se vrši lahko tudi med hodom v iz- prevodu. Na povelje: »Na levo vštric prve vrste — 32 vrstuj!« stopa prva vrsta s kratkim korakom. Ko se je izvršilo vrstovanje v steber, stopa steber na povelje: »Polni — korak!« v navadnem hodu najprej. Pri pre- tvoritvi stebra v progo stopajo druga, tretja itd. vrsta s kratkim korakom, prva vrsta pa s polnim korakom naprej, in z njo se sklenejo ostale vrste zaporedoma v progo. 38. Tvoritev čelnega stebra iz čelne proge z vrstovanjem spredaj ali zadaj. Na povelje: »V čelni steber vrstujte na desno (za prvo vrsto) zadaj — stopaj!« ostane prva vrsta na mestu, druga, tretja itd. napravijo 1 / i okreta proti njej ter vrstujejo za njo, druga vrsta s toliko koraki, kolikor vrstilcev ima vrsta, tretja vrsta z dvakrat toliko, četrta s trikrat toliko. Ko se vrstovanje izvrši, se okrene vsaka vrsta v čelo in se uravna po istoštevilnikih. Slično je vrstovanje na levo spredaj. (Obrazec 17.) Pretvoritev čelnega stebra zopet v čelno progo je uprav nasprotno kretanje in korakanje. Na povelje: »V čelno progo vrstujte na desno — stopaj!« krenejo razen prve vrste ostale na desno, stopajo vsaka svoje število korakov naprej ter vrstujejo vštric prve vrste na desno, uravnavaje se po njej. Obrazec 17. ^ -T- Zty. M } 8.1 / k 3 Z i j H 3 2 3 Z 3 X ‘i i % k 3 Z-K.~)’’" m. 1 II , 1 a , 1 3 . I- vrsT-a. Obrazec 18. J • i. n . /7. I. 3L " ar. « Z 1 H 3 Z i M 3 a 1-' H 3 Z X' 33 39. Vaje I. razreda v izprevodu s taktom in istostopom, t. j. v hodu. Hod bočne vrste in bočnega stebra po različnih hodnih črtah. Da dobe učenci trden korak in se navadijo hoje po taktu in istostopu, za to so najboljše vaje a) prvotni korak. Na povelje: »Prvotni korak — 1! 2!« dvigne telovadec na 1! levo koleno, ga iztegne in stopi za korak naprej, a istodobno se dvigne na stopalo desne noge. Vsa telesna teža je na levi nogi, trup je nagnjen naprej tako, da se desna noga le s prsti dotika tal. Po majhnem prestanku na 2! izkorači na enak način desno bedro. Na besedo: »Stoj!« ki se izreče, ko stopi noga na tla, napravi drugo bedro še en korak in se sklene s prvim v stojo. Na povelje: »Navadni —korak!« učenci korakajo z navadnim korakom dalje. Ker je vaja precej utrudljiva, jo je treba večkrat menjati z navadnim hodom. Dobro jo je vaditi vsako uro, a po malo časa. Pri vadbi z dekleti izostane dviganje ko¬ lena. b) Topot z levo nogo pri korakanju. Povelje: »Hod naprej z levo nogo topot (z levo izstopi) — stopaj!« (Glej proste vaje.) Dolžina enega koraka je vobče pri dečkih dvojna, pri dekletih samo enkratna dolžina noge. 40. Tekanje po različnih črtah brez takta in istostopa. Od početka vodi učitelj sam učence po različnih črtah. Paziti mora, da se učenci drže smeri, in da so pravilno razmaknjeni. Povelje je: »Tek naprej — teci!« Na tej stopnji se tudi že začne poskušati tek v taktu. 3 34 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 41. Mahanje (kolebanje) obeh lakti s e m t e r t j a. Obe lakti se dvigneta v vzpetje, odtod zamahneta na eno razovno na desno vstran, na dve isto tako na levo. Povelja: »Lakti v vzpetje — dvigni! »Na desno in levo mahaj obelahč— 1! 2!«... »Stoj !« »Lakti — dol ! « 42. *Krčisteza lakti in palčni udar. Obe lakti se skrčita tako, da so pesti v palčnem položaju vsaka na svoji rami blizu ušesa, potem se iz¬ tegneta s kolebom lokoma v veso. Povelje: »Lakti skrči na rame in palčni udar vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 43. * Krčisteza lakti in zgornji nartni udar. Desna lakt se skrči tako, da pride pest k levemu ušesu, potem udari lokoma navzdol v veso. Istotako leva lakt. Povelje: »Desno lakt skrči s pestjo na levo ramo — 1! Udari — 2! 1! 2!« . . . »Stoj!« 44. Kroženje s spodnjimi laktmi (mo¬ to v i 1 o). Lakti se skrčita spredaj tako, da spodnji lakti ležita druga na drugi, potem krožita ti druga okoli druge. Povelje: »Spodnji lakti spredaj — kroži!« »V veso— ; iztegni!« 45. Upogibanje in vzklanjanje trupa poševno naprej na levo in desno. Navadno se denejo roke ob kolke. Na povelje: »Upogibajte trup poševno na levo (desno) in vzkla- njajte, vadi — 1! 2!« se upogne trup v pokazani smeri na 1!, na 2! pa se zopet vzklone. * Z zvezdo * zaznamovane vaje so deklicam neprikladne. 35 46. Upogibanje trupa navzad in v z k 1 a - njanje. Povelje: »Upogibajte trup navzad, vadi — 1! 2!« Na 1! se trup počasi zmerno upogne navzad, na 2! se vzklone. Navadno se to upogibanje vadi v zakoračnem ustopu na levem ali desnem bedru. Roke so navadno v kolčni opori. 47. Koračni ustopi: Predkorak, za- korak, odkorak, p r e k r i ž n i u s t o p p r e d stoj¬ nim bedrom ali za njim. Z dotičnim bedrom se izstopi naprej, navzad, na desno, na levo vstran, prekrižno spredaj ali zadaj; teža telesa mora ostati na stojnem bedru. Povelja: »Predkorak (zakorak) z levim bedrom — 1! 2!« »Od¬ korak na desno (levo) — 1! 2!« »V prekrižni ustop z levim (desnim) spredaj — 1! 2!« »V prekrižni ustop z levim (desnim) zadaj — 1! 2!« Na vsako 2! se postavi bedro v navadni ustop. Če stoji pri odkoraku na desno ali levo telovadec enakomerno na obeh nogah, se imenuje ta ustop raz- krečni (razkreča), pri predkoraku ali zakoraku pa prekrečni ustop (prekreča). Povelja pri vadbi so: »Od¬ korak z desnim (levim) v razkrečni ustop — stopi!« (vadi »1! 2!... Stoj! «) »Zakorak (predkorak) z desnim (levim) v prekrečo in nazaj v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj!« Opomba; Koračnim ustopom so slični a) nožilni ustopi: prednožni, zanožni, odnožni ustop. V te ustope pride telovadec, če bedro nekoliko prednoži, zanoži, odnoži ter ga postavi s prsti na tla. Teža telesa je samo na stojnem bedru. Posebno prikladne so te vaje dekletom, b) Izpad in borilni ustop. Izpad je je predkoračni ustop naprej ali vpošev, ali odkoračni ustop v veli¬ kosti 1> 2 koraka, samo da se koračno bedro v kolenu toliko upogne, da so prsti in koleno v isti navpični črti ter prsti v smeri izpada; borilni ustop (umak) se razločuje od izpada s tem, da koračno bedro ostane iztegnjeno, a upogne se stojno bedro. 3 * 36 48. N o ž e n j e. Dviganje iztegnjenih beder na vse strani imenujemo noženje. Drže se imenujejo prednožje, zanožje, odnožje. Prednoženje, zanoženje, odnoženje se izvrši, če dvignemo bedro naprej, navzad, na levo ali na desno vstran. Pri prednoženju in zanoženju je mogoča tudi poševna smer. Pri dekletih samo do topega kota. Po¬ velja: »Z levim (desnim) bedrom prednožuj — 1! 2!« ... »Stoj!« »Z levim (desnim) bedrom zanožuj — 1! 2!«... »Stoj!« »Poševno spredaj prednožuj — 1! 2!« ... »Stoj!« itd. Na 1! se bedro dvigne, na 2! stopi zopet v navadni ustop. 49. Dviganje kolen. Stegno se dvigne toliko, da tvori s trupom pravi kot (pri dekletih še manj), koleno je upognjeno, spodnje bedro visi z iztegnjeno nogo navzdol tako, da so ko¬ leno in prsti v isti navpični črti. Povelje: »Desno (levo) koleno dvigaj — 1! 2!«... »Stoj!« Na 2! se postavi noga v navadni ustop. 50. Dviganje spodnjih beder ali pet. Na povelje: »Desno (levo) peto dvigaj — 1! 2!« ... »Stoj!« se dvigne na 1! spodnje bedro, kolikor mogoče visoko, in na 2! se spusti v stojo. (Pri de¬ kletih kvečjemu do pravega kota.) 51. Izmena stoje na prstih in petah. Na 1! se dvigne trup na prste, na 2! se spusti na pete; na »Stoj!« stopi učenec v navadni ustop. Povelje: »Menjaj stojo na prstih in petah — 1! 2!«... »Stoj!« 52. Drže lakti v zvezi z ustopi in gi¬ banji udov. V prvo se zapove drža: »Lakti v vzpetje, razpetje, kvišku, v prekrižje spredaj ali zadaj, ob bok dvigni!« 37 potem se izvrši dotična vaja na povelje: »Predkorak, zakorak z desnim (levim) bedrom — 1! 2!« ali »Pre- križni ustop z levim (desnim) spredaj — 1! 2!« ali »Krčisteza kolen, vadi — 1! 2!« ali: »Prednoži (zanoži) — 1! 2!« ali: »Kolena dvigaj — 1! 2!« itd. Na po¬ velje: »Lakti — dol!« se spuste lakti v veso. II. Vaje v hoji. 53. * H o j a naprej z dviganjem kolen. Učenci dvignejo v začetku vsakega koraka koleno, korakajoč v čelni ali bočni vrsti. 54. * Hoja naprej z dviganjem pet. Slično s 53. 55. * Hoja naprej s prednoževanjem. Slično s 53. 56. Postopna hoja naprej (vstran). Na 1! izkorači levo bedro naprej (vstran), na 2! stopi desno za njim in se sklene. 57. * T o j č n a hoja naprej. Izkoračno bedro prednoži in udari s stopalom pred dostopom ob tla. 58. Hoja naprej z držami lakti. Na povelje: »Hod naprej — stopaj!« koraka bočna vrsta v izprevodu, na daljnje povelje: »Lakti v razpetje (vzpetje, kvišku, v prekrižje itd.) — dvigni!« se dvignejo lakti v napovedano držo, ter se v njej drže do povelja: »Lakti dol!« III. Vaje v skakljanju. 59. Skakljanje obenož naprej. Na povelje: »Naprej — skakljaj!« skakljajo učenci naprej po dolžini pol navadnega koraka pri vsakem skakljaju. 38 60. Skakljanje naprej z držami lakti. Slično kakor pri hoji 58. IV. Vaje v teku. 61. Tekanje na mestu in z mesta brez takta in istostopa. Učitelj pokaže zgledno tekanje ter vodi spo¬ četka sam učence pri tekanju po raznih hodnih črtah. Glavna stvar je, da so učenci uravnani in enako raz¬ maknjeni. Proti koncu leta se lahko že poskuša tekanje v taktu. Primeri. I. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. Lakti kvišku — dvigni! 5. Lakti na prsi — skrči! 6. Naprej obelahč — suni! 7. Lakti — dol! 8. Na levo — kreni! 9. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! 10. Lakti na prsi — skrči! 11. V razpetje — suni! 12. Lakti — dol! 13. Razstop! 14. Nastop! 15. Desni krilnik dva koraka naprej — stopaj! 16. Na desno se — uravnaj! 17. Z levim bedrom prednožuj — 1! 2! . . . Stoj! 18. Z desnim bedrom prednožuj — 1! 2! . . . Stoj! 19. Levi krilnik dva koraka navzad — stopaj! 20. Na levo se — uravnaj! 39 21. Odmor! 22. Pozor! 23. Na levo — kreni! 24. Lakti na prsi — skrči! 25. Sunek obelahč vstran, suvaj — 1! 2 ! . . . Stoj! 26. Roke — ob bok! 27. Z levim bedrom odnožuj — 1! 2! . . . Stoj! 28. Z desnim bedrom odnožuj — 1! 2! . . . Stoj! 29. Prvec dva koraka na desno — stopi! ' 30. Po prvem se — uravnaj! 31. Lakti ob straneh kvišku dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 32. Osem korakov na mestu — stopaj! 33. Na desno — kreni! 34. V stojo na prstih dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 35. Razstop! 36. Nastop! 37. Lakti na prsi — skrči! 38. Kvišku suvaj — 1! 2! . . . Stoj! 39. Lakti — ob bok! 40. S stogimi bedri na mestu — skakljaj! . . . Stoj! 41. Lakti v vzpetje — dvigni! 42. Na mestu pri vsakem drugem stopu s topotom — stopaj! . . . Stoj! 43. Lakti — dol! 44. Odmor! II. L Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Štiri korake naprej — stopaj! 4. Lakti v vzpetje spredaj — dvigni! 5. Obelahč med vzpetjem in višku — mahaj! 6. Lakti — dol! 7. Šest korakov navzad — stopaj! 40 8. Predkorak z levim — izstopi! 9. Z levim bedrom v stojo — stopi! 10. Predkorak z desnim — izstopi! 11. Z desnim bedrom v stojo — stopi! 12. Na levo — kreni! 13. V obvodu — stopaj! 14. Stoj! 15. Razstop! 16. Nastop! 17. Na desno se — uravnaj! 18. V osmorice od desne — preštej! (Razdelitev vrst v prvo, drugo itd.) 19. Na desno — kreni! 20. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 21. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 22. Lakti — dol! 23. Ravnajte se - uravnaj! 24. Odkorak na desno — stopi! 25. Z desnim bedrom v stojo — stopi! 26. Odkorak na levo — stopi! 27. Z levim bedrom v stojo — stopi! 28. Na levo — kreni! 29. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 30. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 31. Lakti v vzpetje spredaj — dvigni! 32. Razovno z obema iaktema semtertje mahaj — 1! 2! . . . Stoj! 33. Lakti — ob bok! 34. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 35. Zanožujte z desnim, vadi •— 1! 2! . . . Stoj! 36. Upogibajte trup poševno na desno naprej in vzkla- njajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 37. Upogibajte trup poševno na levo naprej in vzkla- njajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41 38. Desno koleno dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 39. Levo koleno dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 40. Desno peto dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 41. Levo peto dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 42. Lakti — dol! 43. V vrstah sklep na levo — stopaj! 44. Odkorak na levo v razkrečo — stopi! 45. Z levim v stojo — stopi! 46. Odkorak na desno v razkrečo — stopi! 47. Z desnim v stojo — stopi! 48. V stebru sklep na desno — stopaj! 49. Razstop! 50. V čelno progo — nastop! 51. Odmor! 111 . L Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. Zakorak z desnim — stopi! 5. Z desnim v stojo — stopi! 6. Zakorak z levim — stopi! 7. Z levim v stojo — stopi! 8. V šestorice od desne — preštej! (Razdelitev vrst v prvo, drugo itd.) 9. Na desno — kreni! 10. Lakti v razpetje — dvigni! 11. Med razpetjem in višku mahaj — 1! 2!... Stoj! 12. Lakti — dol! 13. Vrstujte vštric prve vrste na levo — stopaj! 14. V stebru razmak na levo za eno lakt — stopaj! 15. Lakti — dol! — Po prvem se -- uravnaj! 16. Na levo — kreni! 17. Prva in tretja vrsta v levi bok — kreni! 42 18. Druga in četrta vrsta v desni bok — kreni! 19. Vse vrste v čelo — kreni! 20. V prekrižni ustop spredaj z desnim — stopi! 21. V stojo — stopi! 22. Z levim zanožuj — 1! 2! . . . Stoj! 23. V prekrižni ustop spredaj z levim — stopi! 24. V stojo — stopi! 25. Z desnim zanožuj — 1! 2! . . . Stoj! 26. Prva in tretja vrsta — razstop! 27. V steber — nastop! 28. Štiri korake naprej — stopaj! 29. V stojo na prste dvigaj — 1! 2! . . . Stoj! 30. Šest korakov navzad — stopaj! 31. Druga in četrta vrsta — razstop! 32. V steber — nastop! 33. Odmor! 34. Pozor! 35. Razmak v vrstah za razpetje lakti na levo — stopaj! 36. Lakti — dol! 37. Za palčni udar lakti — skrči! 38. Palčni udar vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Za sunek naprej lakti — skrči! 40. Sunek naprej vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Sunek obelahč vstran — suni! 42. Z lakti med razpetjem in vzpetjem mahaj — 1! 2! . .. Stoj! 43. Lakti — ob bok! 44. Trup upogibaj naprej in vzklanjaj — 1! 2!... Stoj! 45. Kolena upogibaj in stezaj, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Togo skakljaj — vadi . . . Stoj! 47. Lakti — dol! 48. V vrstah sklep na desno — stopaj! 49. Na desno — kreni! 43 50. V stebru sklep na desno — stopaj! 51. Razstop! 52. V čelno vrsto — nastop! 53. Odmor! IV. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V šestorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Prva vrsta šest (osem, deset) korakov naprej — stopaj! 7. Druga vrsta, potem tretja itd. vrstujte na levo vštric prve — stopaj! 8. V stebru razmak za razpetje lakti na levo >— stopaj! 9. Roke na rame sprednikove — položi! — Po prvem se — uravnaj! 10. Odkorak na levo — stopi! 11. V stojo — stopi! 12. Odkorak na desno — stopi! 13. V stojo — stopi! 14. Lakti za sunek navzdol na prsi — skrči! 15. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 16. Levo koleno dvigajte, vadi 1! 2! . . . Stoj! 17. Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 18. Z levim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Z desnim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! Lakti — dol! 20. Na levo — kreni! 21. Osem korakov naprej — stopaj! 22. Na desno — kreni! 23. Odmor! 44 24. Pozor! 25. Na desno — kreni! 26. Prva vrsta osem korakov naprej — stopaj! 27. Druga, tretja in četrta vrsta vrstujte k prvi zadaj v prejšnjem razmaku — stopaj! 28. Sprimite se za roke — sprimi! 29. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 30. Dvigajte lakti v vzpetje, vadi — 1 ! 2! . . . Stoj! 31. Prednožujte z desnim, vadi — 1 ! 2! . . . Stoj! 32. Roke — spusti! 33. Zveza spodnjih lakti — zveži! 34. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 35. Lakti — spusti! 36. Na levo — kreni! 37. Lakti v razpetje — dvigni! 38. Lakti skrčite na prsi — skrči! 39. Suvajte obelahč vstran, vadi — 1! 2 ! . . . Stoj! 40. Lakti — dol! 41. Na levo — kreni! 42. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 43. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 44. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 45. Zgornji nartni udar, vadi — 1 ! 2! . . Stoj! 46. Levo lakt na desno ramo — skrči! 47. Zgornji nartni udar, vadi — 1 ! 2! . . . Stoj! 48. Razstop! 49. V levo bočno progo — nastop! 50. V protivodu tekajte — teci! • 51. Stoj! — Po prvem se — uravnaj! 52. Pozor! 53. Odmor! V. L Nastop! 2. Na desno se -- uravnaj! 45 3. V šestorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Prva vrsta šest (osem, deset) korakov naprej — stopaj! 7. Druga vrsta, potem tretja itd. vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 8. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 9. Lakti — dol! 10. Roke na rame sprednikov — položi! 11. Odkorak z levim — stopi! 12. V stojo — stopi! 13. Odkorak z desnim — stopi! 14. V stojo — stopi! 15. Za sunek navzdol lakti — skrči! 16. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 17. Levo koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 18. Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Z desnim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 20. Z levim odnožujte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 21. Na levo — kreni! 22. Osem korakov naprej — stopaj! 23. Na desno — kreni! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Na desno — kreni! 27. Prva vrsta osem korakov naprej — stopaj! 28. Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte k prvi s prejš¬ njim razmakom — stopaj! 29. Sprimite se za roke — sprimi ! 30. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 31. Dvigajte lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 32. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 33. Roke — spusti! 46 34. Zveza spodnjih lakti — zveži! 35. Zanožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 36. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2 ! . . . Stoj ! 37. Lakti — spusti! 38. Na levo — kreni! 39. Lakti na prsi — skrči! 40. Sunek vstran obelahč, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Lakti — dol! — Na levo -— kreni! 42. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 43. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 44. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 45. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Levo lakt s pestjo na desno ramo — skrči! 47. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 48. Razstop! 49. V bočno progo na levo -— nastop! 50. V protivodu — teci!... Stoj! — Po prvem se — uravnaj! 51. Na levo — kreni! Odmor! VI. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. Pozor! 4. V četvorice (šestorice, osmorice) od desne — preštej! 5. Štiri korake naprej — stopaj! 6. Šest korakov navzad — stopaj! 7. Na desno — kreni! 8. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 9. Prva vrsta hod naprej — stopaj! ... Na levo — obstoj! — Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte za¬ poredoma za prvo vrsto z obstojem na levo — stopaj! 47 10. Na desno —• kreni! 11. V stebru razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 12. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 13. Na levo — kreni! 14. Lakti zapletite spredaj od desne — zapleti! 15. Lakti — spusti! 16. Lakti — zapletite zadaj od desne — zapleti! 17. Lakti — spusti! — Na desno — kreni! 18. Lakti za sunek navzdol — skrči! 19. Odkorak na levo — stopi! 20. V stojo — stopi! 21. Odkorak na desno — stopi! 22. V stojo — stopi! 23. Sunek navzdol, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti - dol! 24. Na levo — kreni! 25. Sprimite se za roke — sprimi! 26. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 27. Roke — spusti! 28. Zveza spodnjih lakti — zveži! 29. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 30. Lakti — spusti! 31. Razstop! 32. V prejšnji čelni steber — nastop! 33. Odmor! 34. Pozor! 35. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! — Lakti — dol! — Se — uravnaj! 36. Krožite spredaj spodnje lakti — kroži! 37. Lakti kvišku — dvigni! 38. Predkorak z desnim in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Lakti v vzpetje — spusti! 40. Zakorak z levim in v stojo, vadi — 1! 2! .. . Stoj! 48 41. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! . . Stoj! 42. Lakti v razpetje — mahni! 43. Skakljajte obenož, vadi — 1! 2! 3! 4! . . . Stoj! — Lakti — dol! 44. Sklep v vrstah na desno — stopaj! 45. Na desno — kreni! 46. Sklep v stebru na desno —■ stopaj! 47. Na desno — kreni! 48. Prva vrsta hod naprej — stopaj! — Na levo — obstoj! — Druga, tretja, četrta vrsta vrstujte za¬ poredoma vštric prve vrste z obstojem na levo — stopaj! 49. Hod naprej v obvodu — stopaj! 50. Lakti kvišku — dvigni! 51. Lakti v vzpetje — spusti! 52. Lakti — dol! — Stoj! 53. Razstop! 54. V čelno vrsto — nastop! 55. Odmor! VII. L Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V četvorice (petorice, šestorice) od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 6. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne in zopet vrstovanje na levo vštric prve vrste na prvotnem prostoru — stopaj! 7. V stebru razmak na levo za razpetje lakti — stopaj! 8. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 9. Lakti v razpetje — dvigni! 49 10. Prekrižni ustop z levim spredaj in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 11. Vaja 10 z desnim. 12. Lakti — dol! 13. V vrstah razmak navzad za dolžino ene lakti — stopaj! 14. Zakorak z desnim in v stojo, vadi — 1! 2!... Stoj! 15. Vaja 14 z levim. 16. Lakti kvišku — dvigni! 17. Desno koleno — dvigni! 18. Z desnim v prekrižni ustop zadaj — stopi! 19. V stojo — stopi! 20. Levo koleno — dvigni! 21. Z levim v prekrižni ustop zadaj — stopi! 22. V navadni — ustop! 23. Upogib trupa na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne — stopaj! 27. Prvotni korak — stopaj! 1! 2! 1! 2! . . . Navadni hod — stopaj! 28. Lakti v razpetje — dvigni! 29. Lakti kvišku — dvigni! 30. Lakti na prsi — skrči! 31. Sunek obelahč vstran, vadi — 1! 2!... Lakti — dol! 32. Na levo — obstoj! 33. Skakljanje naprej, vadi — 1! 2! 3! 4! . . . Stoj! 34. Lakti v prekrižje spredaj — skrči! 35. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2!. . . Stoj! 36. Lakti v vzpetje — stegni! 37. Z desnim zanožujte, vadi — 1! 2! . .. Stoj! 4 50 38. Lakti — dol! 39. Hod navzad — stopaj! — Stoj! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 40. Na desno — kreni! 41. Tek naprej v obvodu — teci! 42. Lakti v prekrižje zadaj — skrči! 43. Lakti v prekrižje spredaj — skrči! 44. Lakti — dol! — Stoj! 45. Hod naprej —■ stopaj! 46. Na levo — obstoj! 47. Odmor! VIII. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V osmorice na desno — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Lakti v razpetje — dvigni! 6. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 7. Z laktmi mahajte med razpetjem in viškom, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 8. Lakti — dol! 9. Hod naprej — stopaj! 10. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 11. Polni korak — stopaj! 12. Lakti na prsi — skrči! 13. Sunek kvišku, vadi — 1! 2! . . . Lakti — dol! 14. Odhod vrst v progo, prva vrsta začne — stopaj! 15. (Na prvotnem prostoru) na levo — obstoj! 16. Prvotni korak naprej — stopaj! . . . Stoj! 17. Sprimite se za roke — sprimi! 18. Zanožujte in dvigajte lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! ... Stoj! 51 19. Hod navzad — stopaj! 20. Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Odmor! 21. Pozor! 22. Na desno — kreni! 23. Odhod vrst na levo v obvodu in vrstovanje na prvotnem prostoru vštric prve vrste na levo — stopaj! 24. V stebru razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 25. Lakti na prsi — skrči! 26. Odnožujte z levim in suvajte kvišku, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 27. Odnožujte z desnim in suvajte obelahč vstran, vadi 1! 2! . . . Stoj! 28. Na levo — kreni! 29. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! — Lakti — dol! 30. Lakti kvišku — dvigni! 31. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! Stoj! 32. Lakti v vzpetje — spusti! 33. Z levim predkorak in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 34. Lakti v vzpetje zadaj — mahni! 35. Z desnim predkorak in v stojo, vadi —■' 1! 2!. . . Stoj! 36. Lakti za palčni udar na rame — skrči! 37. Palčni udar obelahč, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 38. Dvigajte se v stojo na prstih, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 39. Desno lakt s pestjo na levo ramo — skrči! 40. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Levo lakt s pestjo na desno ramo — skrči! 42. Zgornji nartni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 43. Sklep v vrstah na desno — stopaj! 4 * 52 44. V stebru sklep na desno za eno lakt — stopaj! 45. Lakti — dol! — Se — uravnaj! 46. Postopna hoja na levo vstran — stopaj! . . . Stoj! 47. Postopna hoja na desno vstran — stopaj! . . . Stoj! 48. Odhod vrst v progo v obvodu na levo, prva vrsta začne — teci! . . . Stoj! 49. Na levo — kreni! — Se — uravnaj! 50. Odmor! IX. 1. Nastop! 2. Na desno se — uravnaj! 3. V šestorice od desne — preštej! 4. Na desno — kreni! 5. Hod naprej v obvodu — stopaj! . . . Stoj! 6. Hoja z dviganjem kolen — stopaj! . . . Stoj! 7. Hoja z dviganjem peta — stopaj! . . . Stoj! 8. Hod naprej — stopaj! 9. Lakti v razpetje — dvigni! . . . Lakti — dol! 10. Lakti ob straneh kvišku — dvigni! . . . Lakti — dol! 11. Na prvotnem prostoru v čelno progo na levo — obstoj! 12. Vrstujte zadaj v čelni steber na desno za prvo vrsto — stopaj! 13. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! 14. Lakti — dol! — Se uravnaj! 15. V razkrečo z levim — stopi! 16. Levo koleno upogibajte in lakti v razpetje dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 17. V stojo z levim — stopi! 18. V razkrečo z desnim — stopi! 19. Sprimite se za roke — sprimi! 20. Desno koleno upogibajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 21. Roke — spusti! — V stojo — stopi! 53 22. V vrstah sklep na desno — stopaj! 23. Razstop! 24. V čelni steber — nastop! — Se — uravnaj! 25. Odmor! 26. Pozor! 27. V čelno progo vrstujte na levo — stopaj! 28. Na desno — kreni! 29. Hoja v obvodu na levo in pri prvem od treh korakov topot — stopaj! . . . Stoj! 30. Hoja v lokovodu in pri vsakem četrtem koraku topot — stopaj! . . . Stoj! 31. Lakti v — bok! 32. Togo skakljanje zaporedoma — vadi! (učitelj ploska nagli takt) . . . Stoj! 33. Hod naprej — stopaj! 34. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 35. Polni — korak! 36. Odhod vrst v bočno progo, prva vrsta začne — stopaj! 37. Na prvotnem prostoru na levo — obstoj! 38. Lakti zapletite spredaj — zapleti! 39. Trup upogibajte naprej in vzklanjajte, vadi — 1! 2! . . Stoj! 40. Prednožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 41. Zanožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 42. Lakti — spusti! 43. Prednožujte z desnim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 44. Zanožujte z levim, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 45. Upogib kolen in dvig lakti v vzpetje in navadni ustop, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 46. Odmor! X. L Nastop! 2. Pozor! 54 3. Na desno — kreni! 4. Hod naprej v obvodu na levo — stopaj! 5. Prvotni korak — stopaj! . . . Stoj! 6. Postopna hoja naprej, z desnim postopajte —stopaj! . . . Stoj! 7. Lakti na prsi — skrči! 8. Sunek obelahč vstran, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 9. Postopna hoja naprej, z levim postopajte — stopaj! . . . Stoj! 10. Sunek kvišku, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 11. Hod naprej — stopaj! ... Na prvotnem prostoru — obstoj! 12. Tvoritev triudnega zbora s preštetjem. 13. Na desno vrstujte spredaj — stopaj! 14. Na desno — kreni! 15. Izprevod na levo v obvodu — stopaj! 16. Izprevod v različnih črtah (pod vodstvom učite¬ ljevim) — stopaj! . . . Stoj! (na prvotnem pro¬ storu) — Na levo — kreni! 17. V vrstah razmak za razpetje lakti na levo — stopaj! — Lakti — dol! 18. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 19. Na desno — kreni! — Lakti — ob bok! 20. Hoja s prednoževanjem — stopaj! . . . Stoj! 21. Hod naprej in na prvotnem prostoru na levo —• obstoj! 22. Vrstujte na levo v čelno progo — stopaj! 23. Na desno se — uravnaj! — Pozor! 24. Odmor! 25. Pozor! 26. Na desno — kreni ! 27. Tek naprej v obvodu na levo — teci! . . . Stoj! 28. Prvotni korak — stopaj! . . . Stoj! 55 29. Lakti v razpetje — dvigni! 30. Skakljanje naprej, vadi — 1! 2! 3! 4! . . . Stoj 31. Lakti na rame — skrči! 32. Palčni udar, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 33. Hod naprej — stopaj! 34. Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! 35. Polni korak — stopaj! 36. Na prvotnem prostoru na levo — obstoj! 37. Hod naprej — stopaj! . . . Stoj ! 38. Na desno — kreni! 39. Stranska postopna hoja na desno — stopaj! Stoj! 40. Na levo — kreni! 41. Vrstujte v čelno progo na levo — stopaj! 42. Na desno — ravnaj! 43. Pozor! 44. Odmor! III. razred. (Tretje šolsko leto.) A. Redovne vaje. 62. Z a v i n k i. Zavinke imenujemo izmene smeri bočne vrste v hodu naprej. Delimo jih v zavinke s '/r okreta = kotovod, s 1 /2 okreta = proti- vod in s celim okretom = krožne zavinke. a) 'A z a vinka. Na povelje: »‘A zavinka na desno (levo) — stopaj!« zavije prvec s 'U okreta na desno (levo) ter koraka v novi smeri dalje, naslednjiki krenejo na istem metu ter korakajo za njim. Nova smer je vedno s prejšnjo v pravem kotu. (Primeri red. vaje I. razreda.) Obrazec 19. 4 rn ~r 1 Z i M Obrazec 20. b) Zaporedna izmena ‘/4 zavinka na levo in desno. Na primer: »74 zavinka na desno in levo v zaporedni izmeni — stopaj!« (Obrazec 20.) h £ 1 57 Na primer: »dvakrat '/4 zavinka na levo in dva¬ krat '/4 zavinka na desno v zaporedni izmeni — stopaj!« (Obrazec 21.) f £ Z I Obrazec 21. 2 e 3 5 »£- oo to >—‘4 I 4 ^ w ro 1 2 3 -N C Z \ Na primer: »Vi zavinka na desno in dvakrat 'U zavinka na levo v zaporedni izmeni — stopaj!« (Obrazec 22.) Obrazec 22. CNJ rsO Nh 1 2 3 CM sT - N fCl -$►- Os/ bo -£s Os) to -p-" LN bo — 1 t c) 1 2 zavinka. Prvec se zavije v loku s 'h okreta na desno (levo) ter stopa zraven prejšnje vrste v na¬ sprotni smeri. Prav tam, kjer se je 0bmzec 23 prvec obrnil, obrnejo se vsi naslednji. Povelje: »'At zavinka (protivod) na desno (levo)—"stopaj!« (Obrazec 23.) 58 Obrazec 24. Ko se je dosegla gotovost v vaji, zapoveduje učitelj lahko poljubno mnogo zavinkov na desno in levo v izmeni. (Vijuga, kačji vod.) (Obrazec 24.) d) Celi zavinek. Bočna vrsta stopa v krog na desno (levo); ko pride prvec na prejšnje mesto, stopa v prvotni črti naprej. (Obrazec 25.) Obrazec 25. Vod v osmici nastane, če se celi zavinek na¬ pravi enkrat na desno, enkrat na levo. e) Polžji zavinek. Bočna vrsta koraka v vedno manjših lokih navznotraj, potem v protivodu navzunaj. Razmak med loki je 1 korak. (Obrazec 26.) Obrazec 26. 63. Razmak po eni smeri. a) Pri čelni vrsti, glej I. razred. 59 b) Pri bočni vrsti v obvodu. Na povelje: »Razmak za dva koraka zaporedoma — stopaj!« začne prvec korakati; ko je napravil dva koraka, začne drugec, za štirimi koraki začne tretjec itd. Vadi se s štetjem; zaporedoma začne vsak učenec hod na liko število 1, 2, 3, 4, 5, 6 , 7 itd. 64. Protismerni izprevodi. V pripravo se napravi dvoudni bočni steber po sredi vadišča. Obrazec 27. 1 2 3 4 5 a) Z eno vrsto. Na povelje: »Leva vrsta v ob¬ vodu na levo — stopaj!« koraka leva vrsta v obvodu na levo ter se združi zopet s prvo. Potem vadi druga. V nadaljnji vadbi začnejo vsi stopati na mestu. Na povelje koraka leva vrsta v obvodu, se združi z desno in koraka na mestu, desna vrsta pa v tem času napravi obvod. (Obrazec 27.) b) Z obema vrstama. Na povelje: »Desna vrsta na desno, leva na levo v obvodu — stopaj!« korakata vrsti vsaka na svojo stran v obvodu ter se v sredi družeč stopata po sredini vadišča na prejšnje mesto. (Obrazec 27.) c) S l h zavinki (protivodi). Na povelje: »Proti- vodi navzunaj — stopaj!« zavije vsaka vrsta v proti- vodu na svojo stran, na daljnje povelje: »Proti- Obrazec 28. vodi navznotraj — sto- r- n • • . ^ paj!« zavijeta vrsti druga ? s ^ [ proti drugi in korakata f £ 53 po sredi. (Obrazec 28.) ? r 55 2 3 4 5 G v. 60 d) Tvoritevstebra dvojicsprotismernim izprevodom. Bočna vrsta koraka v obvodu, na koncu vadišča zavije po sredi do drugega konca, kjer prvec zavije na levo, drugec na desno itd. Tako nastali vrsti korakata v obvodu do drugega konca ter se družita v dvojice, katere stopajo po sredi do povelja: »Stoj!« V početku vežbanja se prešteje bočna vrsta po dva, pri zavinku gredo vsi prvci na levo, vsi drugci na desno, pozneje ni treba bočne vrste prešteti ampak prvi gre na levo, drugi na desno itd. (Obrazec 29.) Obrazec 29. e) Tvoritev bočne vrste iz stebra dvojic. Tvori se steber dvojic kakor v d, potem na povelje: »Stopaj!« zavijejo levi na levo, desni na desno v ob¬ vodu ter se, ko se v obvodu srečajo, uvrste drug za drugim v bočno vrsto in korakajo po sredi vadišča dalje. (Obrazec 30.) 61 Obrazec 30. 65. Vrstovanje spredaj na levo (desno) iz bočne proge v bočno progo. Napravljena je štiriudna bočna proga. Na povelje: »Vrstujte na levo pred prvo vrsto — stopaj!« ostane prva vrsta na mestu, druga koraka na levi strani mimo prve vrste; ko pride prvec druge vrste do prvca prve, koraka še toliko korakov naprej, kolikor ima vrsta vrstilcev, ter se postavi v smer prve vrste. Isto- tako vrstuje tretja vrsta pred drugo in četrta pred tretjo. Da se dobi zopet prvotna proga, se obrne proga Obrazec 31. I. x. JI. nz 62 na povelje: »Obrat — obrat!« in vrstuje na prejšnji način v prvotno progo z obratom na koncu vrstovanja. (Obrazec 31.) 66. Razmak za dva koraka v čelnem stebru naprej (navzad). V štiriudnem čelnem stebru se zapove prvi vrsti šest korakov naprej, drugi štiri korake, tretji dva koraka, četrta ostane na mestu. (Razmak navzad je na¬ sproten, samo da se računita dva koraka navzad za en korak naprej.) V začetku se vsaki vrsti napove dotično število korakov in zapove hod naprej. Pozneje pa se razmika skupno po skupnem povelju: »Razmak za dva koraka v stebru naprej, prva vrsta šest, druga štiri, tretja dva koraka naprej — stopaj!« 67. Vaje s tropami. (Primeri redovne vaje I. razreda.) V tri- do štiriudnem . stebru se razloži vprvo učencem pojem vrste in trope, to je: da se istoštevil- niki različnih vrst imenujejo trop ni ki, njih vrsta pa tropa, in sicer vsi prvci prva tropa, vsi drugci druga tropa itd. Vaje so iste kakor z vrstami: a) Glej II. razred 32, 33. b) » » » 34. c) » » » 35. d) » » » 36. 68. Odhod trop v progo in vrstovanje zopet v steber. a) V tri- do štiriudnem bočnem stebru napravi prva tropa četrt okreta na levo in koraka v obvodu; ko je prišla mimo druge, koraka druga na prostor prve, krene kakor prva in koraka za njo; istotako tretja in četrta tropa. Vrstovanje v steber se izvrši ali na prvotnem prostoru z obstojem prve trope na levo in vrstovanjem ostalih zadaj ali med hodom tako, 63 da napravi prva tropa na povelje 'U okreta na levo, ostale krenejo na istem mestu in korakajo za prvo kot steber dalje. (Obrazec 32.) Obrazec 32. h h h h f t s 1 3 Z 1 TS - 4 114 3 5 J 5 ...tj 4 4 4 b) V tri- do štiriudnem čelnem stebru koraka prva tropa v obvodu, in ko je prišla mimo druge, se ta sklene z njo itd. Vrstovanje v steber se izvrši na prvotnem prostoru z vrstovanjem vštric prve trope ali med hodom s tem, da prva tropa koraka na mestu, dokler se niso zvrstovale ostale trope. Obrazec 33. r. X .ir. JZ trofa V 3 f 4 r 3 c h h f k t Z S h 0 p 1 v attfojja JZtrsJ* ^ c* m rrt ho ) rn -3- -T 3r ^ B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 69. * Počep. Na povelje: »V počep, kolena — skrči!« se dvigne telovadec na prste in skrči pri iztegnjenem trupu koleni tako, da sta spodnji in zgornji bedri v ostrem kotu. Na povelje: »Kolena — iztegni!« se postavi zopet v 64 navadni ustop. Če se vrši vaja zaporedoma, je to krči s teza kolen v počep, in zapoveduje se: »Krči- steza kolen v počep, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 70. Kotni ustop v prekrižje beder. Desna noga stopi v prekrižje pred levo tako, da je zunanja stran pete pred palcem leve noge. Povelje: »Kotni ustop v prekrižje z desnim (levim) vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 71. Sukanje beder. ■a) v posilni ustop, b) * v razkrečo. Na povelje: »V posilni ustop s prsti navznotraj (navzunaj) sukajte bedra, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« se dvigne telovadec na 1! na prste (peti) ter potisne peti (stopali) navzunaj toliko, da sta nogi kolikor mogoče v ravni črti, na 2! se zasučeta nogi zopet v stojo. V začetku naj se va¬ dijo učenci v vezani bočni vrsti, da se medsebojno podpirajo, b) Če se v zaporedni izmeni sukajo bedra na petah in na prstih v posilni ustop, se pride v raz¬ krečo. Povelje: »Sukajte bedra v razkrečo, vadi — 1! 2! 3! 4!« —- »V stojo nazaj, vadi — 1! 2! 3! 4!« 72. Vaje I. in II. razreda v zaporedni izmeni z levim in desnim bedrom. N. pr.: »Predkorak z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! (z levim pred¬ korak in v stojo nazaj) 3! 4! (isto z desnim)» . . . »Stoj!« itd. 73. Kroženje lakti. Kroženje je gibanje iztegnjene lakti kot polu¬ rne ra v krogu, čigar središče je rama. Po smeri, kamor se lakt začne gibati, razločujemo te-le vaje: a) Kro¬ ženje odspodaj naprej. Na povelje: »Krožite desno lakt odspodaj naprej, vadi — 1! 2! 3!« se dvigne na 1! iztegnjena lakt v vzpetje in kvišku, na 2! se za¬ suče z dlanjo navzunaj in na 3! se spusti zadaj v veso. 65 b) Odspodaj navzad. Na 1! se zasuče lakt navzunaj ter se dvigne zadaj kvišku, na 2! se zasuče navznotraj in na 3! se spusti spredaj v veso. c) Odspodaj navzunaj. Na 1! se dvigne lakt v razpetje in kvišku, na 2! se zasuče navznotraj in na 3! se spusti navznotraj v veso. d) Odspodaj navznotraj. Na 1! se dvigne navznotraj kvišku, na 2! se zasuče navzunaj in na 3! se spusti skoz razpetje v veso. Pozneje se kroženje lahko vrši na 1! 2!, na 2! se izvrši sukanje in spust v veso. Na¬ posled se vadi samo na 1! Da se kroženje tudi lahko začne iz vsakovrstne druge drže, je razumljivo samo ob sebi. 74. Vaje z lakt mi I. in II. razreda v za¬ poredni izmeni z desno in levo. N. pr.: »Za sunek lakti na prsi — skrči!« — »Sunek naprej izmenoma z levo in desno, vadi — 1! (sunek z levo), 2! (krčenje leve na prsi), 3! (sunek z desno), 4! (krčenje desne na prsi), ali: 1! (sunek leve), 2! (sunek desne), 3! (krčenje leve), 4! (krčenje desne). 75. K r č i s t e z a trupa. Upogib trupa v katerikoli smeri in nagli vzklon se imenuje krčisteza. N. pr.: Na povelje: »Krčisteza trupa naprej enkrat, vadi — 1! 2!« se na 1! trup upogne naprej in na 2! se naglo vzkloni. 76. Sukanje trupa. Na povelje: »Sukajte trup na desno (levo), vadi — 1! 2!« se zasuče na 1! pri iztegnjenem telesu trup okoli dolge osi kolikor mogoče na desno (levo), na 2! zopet nazaj. Roke so ob kolkih, glava je vedno naprej obrnjena. 77. P o 1 o k r e t a = obrat. Na povelje: »Obrat na levo — obrat!« se zavrte učenci toliko na 1 e v o , da je obraz obrnjen tja, kamor 5 66 je bil pred okretom obrnjen hrbet. V začetku je iz¬ vajanje poljubno, pozneje pa, kakor je popisano v I. razredu pri 1 4 okreta. Obrat naj se izvaja navadno na levo, zato se zapoveduje samo: »Obrat — obrat!« II. Vaje v hoji. 78. Hod navzad. Že v drugem razredu nekoliko poskušeno vajo je treba tukaj popolnih do hoje s taktom in isto- stopom (hod navzad). Koraki so za polovico manjši kakor pri hodu naprej. 79. Hod naprej in navzad v izmeni. Vadi se v bočnih in čelnih vrstah po 4 (6, 8, 10) korake naprej in toliko navzad. N. pr.: »Štiri korake naprej, potem štiri korake navzad — stopaj! 1, 2, 3, 4 — 1, 2, 3, 4« itd. Potem štiri korake naprej, osem navzad — stopaj! itd. 80. Hoja po prstih navzad. Na povelje: »Hoja po prstih navzad — stopaj!« . . . »Stoj!« se pomičejo telovadci v stoji na prstih v bočni ali čelni vrsti navzad. 81. Hoja po prstih navzad in naprej v izmeni. Primeri 79. 82. * Hoja navzad z vzdigovanjem pet. Vaja kakor v 80. s peticanjem. 83. Galopna hoja naprej. Na 1! stopi leva (desna) noga naprej, na 2! po- stopi hitro desna (leva) za njo. Na sličen način je galopna hoja vstran in navzad. 84. Tristop. Na 1! stopi levo bedro naprej, na 2! postopi desno zraven leve noge v stojo in na 3! stopi levo še enkrat na mestu. Prav tako se izvede tristop, počenši 67 z desnim; slično tristop navzad, vstran. Povelje: »Tristop naprej (vstran na levo, desno, navzad) z levim izstopi — stopaj! 1, 2, 3.« 85. Hoja s koračno izmeno naprej. Na 1! stopi levo bedro naprej in desno postopi hitro za njim, na 2! stopi zopet levo naprej. Nastopno koračje začne potem desno bedro. 86. Drsalna hoja naprej. Koleno korakajočega bedra se nekoliko upogne, in s prsti se malo podrsne po tleh. Vadi se v izmeni z navadno ali kako drugo hojo. 87. Hoja vstran s prekrižnimi stopi. Na povelje: »Prekrižna hoja na levo (desno) — stopaj!« stopi na 1! levo bedro na levo vstran, in na 2! prekorači desno bedro levo spredaj (zadaj). Če je hoja v izmeni s prekrižjem spredaj in zadaj, se vadi v štirih dobah. 88. Hoja naprej z medstopi (stopicanje). Noga se v sredi koraka malce dotakne tal. Po¬ velje: »Hoja naprej z medstopi — stopaj! in 1! in 2!« Na in se napravi medstop. Opomba : Ko so se učenci dobro izurili v posameznih hojah, naj se jih vadijo v različnih zvezah, n. pr.: Hoja naprej v izmeni s hojo z medstopi: 4 (6, 8. itd.) korake navadne hoje, 4 (6, 8) ko¬ rake z medstopi; ali hoja naprej v zvezi s podrsovanjem ali v zvezi s koračno izmeno itd. III. Vaje v skakljanju. 89. Skakljanje v različnih us to p ih. N. pr.: »V predkoračnem ustopu skakljajte, vadi — 1! 2! 3!« Na 1! se izkorači z levim naprej v pred- koračni ustop, na 2! pride skakljaj, in na 3! se po¬ stavi bedro v stojo. Slično se vadi skakljanje v 5* 68 zakoračnem, odkoračnem, prekrižnem ustopu, v razkreči in prekreči, v * počepu. 90. Skakljanje v različne ustope in iz njih v stojo. N. pr.: Na povelje: »Skakljajte v razkrečo in zopet v stojo, vadi — 1! 2!« napravijo učenci na 1! skakljaj v razkrečo, na 2! zopet v stojo. 91. Skakljanje po eni nogi. Povelja so vprvo: »Desno bedro v prednožje (za- nožje, odnožje), (ali) koleno (peto) — dvigni!« potem: »Skakljaj z desnim, vadi — 1! 2! 3!« . . . »Stoj!« IV. Vaje v tekanju. 92. Tekanje v taktu in istostopu, to je diru. Vaje kakor v II. razredu. Pripomočne vaje za dir: Tekanje s topotom, brzo- hoja po prstih, naskočna hoja (prva 125 korakov, druga 140 korakov v minuti). Povelja: »Tek in pri vsakem prvem od 4, 6, 8 korakov topot — teci!« — »Po prstih brzo — stopaj!« — »Naskočna hoja — stopaj!« V teku je telo nekoliko naprej nagnjeno, glava je pokonci, prsi so napete, lakti visita ob straneh, s spodnjima laktema zmerno mahajoč, roki sta v pest skrčeni. Stop nekoliko navzunaj obrnjen, bolj na sto¬ palu, kakor na vsej nogi, bodi lahek, upogib kolen prožen, bedra naj se drže kolikor moči ravno. Diha naj se v teku polno in počasno. C. Vaje z orodjem. Razmerje med orodjem in telovadcem se spozna po telo- vadčevem licu, hrbtu, boku, potem po njegovih telesnih oseh, to je: po dolgi osi, ki si jo mislimo od temena do nog, po široki ali ramni osi, ki teče od rame do rame, in globoki ali prsni, ki si 69 jo mislimo skozi prsi. Če je telovadec obrnjen z licem proti orodju, pravimo, da je obrnjen vzlic., če je obrnjen s hrbtom proti orodju, vznak, če z bokom, v zb o k. Pri vajah vzlic ima telo¬ vadec orodje pred seboj, a on je za njim, vznak ima orodje za seboj, a on je pred njim, vzbok ima orodje ob eni strani. Če je telovadčeva ramna os istotočna \ dolžino orodja, imenujemo vaje stranske, če pa je v pravem kotu z dolžino orodja, prečne vaje. Vrteti se more telovadec okoli vseh treh zgoraj imenovanih ali z njimi paralelnih osi, in sicer naprej, če se vrtenje začne v smeri obraza, navzad v smeri tilnika, na levo (desno), če se vrtenje začne v smeri leve (desne) strani. I. Dolga kolebna vrv (kolebnica). Kolebnica je kakih 9 m dolga in 1 cm debela na obeh koncih nekoliko tanša vrv. Za en konec se pri¬ veže na trden steber 1*5 m visoko. Pri kolebanju prime učitelj drugi konec vrvi z levo roko, z desno pa po¬ prime toliko naprej, da ostane za kolebanje 7 do 8 m, ter goni, s spodnjo laktjo krožeč, vrv tik tal v krogih na desno. Če se učencu vaja ponesreči, spusti učitelj vrv z rok. 93. I z p o d t e k a n j e. Učenci se postavijo v čelnem polukrogu. K vaji nastopajo v začetku po enem, potem po dva itd., od¬ daljeni eden korak od največjega obgona vrvi. Vrv se koleblje proti telovadcu, in ko mu migne pri licu mimo, tedaj steče hitro za njo, ne da bi se kaj pri¬ pognil, ter se ustavi pri za to napravljenem znamenju. Spočetka daje učitelj znamenje za izpodtek, pozneje štejejo učenci sami obgone, in sicer izpodtekajo a) na vsak tretji obgon, b) na vsak drugi, c) na vsak obgon, po enem, po dva, po tri, štiri. 94. Skakljanje obenož na mestu v ko¬ lebajoči vrvi. Telovadec nastopi na desni strani vrvi vzbok tam, kjer se vrv tal dotika, s čelom proti učitelju. 70 Ko se vrv približa tlem nekako za koleno nizko, se izvrši skakljaj. Pri zaporednem skakljanju se izvrši po vsakem preskakljaju še en poskakljaj. Spočetka daje učitelj znamenje za skakljanje z besedo ena ali zdaj. Ko imajo učenci precej spretnosti v tej vaji, se ji pri¬ redi pritek in odtek: po 1, 2, 3, 4 skakljajih odteče telovadec v smeri koleba in pri 1., 2., 3., 4. obgonu priteče zopet v kolebajočo vrv. Seveda je pri tem telovadec obrnjen vrvi vzlic. 95. Skakanje naprej črez mirno vrv, in sicer preskok iz stoje v stojo, s prihodom v stojo, s pritekom v tek. Prvi se izvrši tako-le: Učenec se ustopi vzlic, pol koraka pred vrv, skoči čez 10 do 20 cm visoko vrv, odpahnivši se od tal obenož istodobno s krčistezo nog, kolen in trupa, doskoči na prste v mali počep ter se vzkloni v navadni ustop. Drugi: Telovadec koraka proti vrvi, se odpahne z levo ali desno nogo ter doskoči kakor pri prvem. Tretji: Učenec teče proti vrvi, se odpahne na primer z desno nogo za- noži desno bedro ter skoči na levo nogo in teče naprej. II. Razovne lestve. Lestva se pripravi tako visoko, da jo morejo učenci srednje velikosti doseči z odskokom; če sta na razpolago dve lestvi, se dene ena za manjše, ena za ostale učence primerno visoko. Dobro je imeti učence postavljene v polukrogu po velikosti od desne na levo ter razdeljene v oddelke po 12. Vsakemu oddelku se pri lestvi odkaže prostor za vadbo. Na povelje: »Nastop!« nastopijo prvci vsakega oddelka na odkazano mesto k vaji, ki je bila prej dobro razložena in pokazana. Na povelje: »Naslednji!« gredo prvci na svoje mesto v 71 oddelku, drugci pa nastopijo istodobno k vaji itd. Vaje so v stranski in prečni vesi. V vesi se drži telovadec z rokami za orodje, telo visi mirno navzdol, iztegnjeno po vseh udih. V stojni vesi je telovadec, če se drži z rokami, z nogami pa se opira na tla. Prijemi so: zgornji (nartni), če sta narti rok (hrbet), spodnji (dlanski), če sta dlani, palčni, če sta palca, m e z i n č n i, če sta mezinca obrnjena proti licu, dvojni prijem, če imata roki različen prijem. Vesa je iztegnjena ali skrčena, če sta lakti iztegnjeni ali skrčeni. 96. -j- Stojna vesa zzgornjim, palčnim in dvojnim prijemom. a) Stranska stojna vesa: 1. Z zgornjim prijemom na eni lestvenici. 2. S palčnim prijemom na dveh klinih. 3. Z dvojnim prijemom, in sicer s palčnim prijemom ene roke na klinu in z zgornjim prijemom druge roke na lestvenici. b) Prečna stojna vesa vzlic: 1. S palčnim pri¬ jemom na obeh lestvenicah. 2. Z zgornjim prijemom na enem klinu. 3. Z zgornjim prijemom ene roke na klinu in s palčnim druge roke na lestvenici. c) Stojna vesa vzbok: na desni ali levi roki z zgornjim prijemom na klinu ali na lestvenici. d) Izmena stojne, stranske ali prečne vese z na¬ vadnim ustopom. Vadi se tako, da na 1! učenci dvig¬ nejo lakti in primejo z dotičnim prijemom lestvo, na 2! postavijo bedra 1 ali 2 koraka naprej, da iztegnjeno telo visi na rokah in stoji na nogah, na 3! se posta¬ vijo skrčuje lakti, v stojo, na 4! spuste lakti v veso. 97. Iztegnjena vesa vzlic z zgornjim, s palčnim in dvojnim prijemom. Na 1! dvignejo učenci lakti in primejo lestvo v doskočni višini, na 2! doskočijo v stojo in spuste lakti v veso. 72 V vesi je telo popolnoma iztegnjeno, bedri in nogi sta sklenjeni s prsti navzdol. Doskočiti mora telovadec na prste z malim upogibom kolen ter se hitro vzkloniti v navadni ustop. Vaje so: a) Stranska iztegnjena vesa vzlic: 1. Z zgornjim prijemom na eni lestvenici. 2. S palčnim prijemom na dveh klinih. 3. S palčnim prijemom na klinu in z zgornjim na lestvenici b) Prečna iztegnjena vesa vzlic: 1. S palčnim prijemom na lestvenicah. 2. Z zgornjim prijemom na klinu. 3. Z zgornjim prijemom na enem klinu in s palčnim na eni lestvenici. 98. Stranska in prečna vesa z omenje¬ nimi prijemi v zvezi z gibanji beder. Prednoževanje, odnoževanje, zanoževanje, prekri- ževanje beder, dviganje kolen, krčistezanog; * razkrečje in :i: prekrečje, tudi v izmeni desnega z levim bedrom. Gibanje se sčasoma po večkrat vadi, da se učenci polagoma priuče trajni vesi, kar jih bo usposobilo za veskanje. Povelja na primer: »V veso — skoči!« — »Dvigajte desno koleno, vadi — 1! 2!« ... »Stoj!« Ali: »Dvigajte desno in levo koleno izmenoma, z levim začni, vadi — 1! 2! 3! 4!« itd. 99. Veskanje v stranski in prečni vesi z zgornjim, palčnim in dvojnim prijemom na desno ali levo, oziroma naprej ali navzad. Povelja: »V veso — skoči!« »Veskaj!« »Stoj!« »Dol!« 100. Veskanje v stranski vesi na zno- tranji strani lestvenice. Veskanje se vrši v 4 do 8 dobah v vesi na zno- tranji strani lestvenice med klini z zgornjim prijemom. 73 III. Plezala. Navpični drogi. 101. Vaje v stoj i vzlic. a) Prijemanje za drog (droga) s palčnim prijemom v doramni ali dosežni višini zaporedno, isto¬ dobno. b) Mala krčisteza kolen, c) zaporedno skak¬ ljanje; pri obeh vajah drže roke trdno drog (droga). 102. Vaje v stojni vesi na enem ali dveh drogih. a) vzlic. 1. Roke primejo v dvoramni višini, noge se opro v drog (droga), telo visi za roke navzad: krči¬ steza lakti, stojno veskanje gor in dol. 2. Bedra se kolebnejo istodobno za korak naprej. 3. Bedra se ko- lebnejo istodobno navzad. 4. Izmena 2. in 3. vaje. b) v zbok. 1. Desna (leva) roka drži drog, nogi se opirata na tla in drog, leva (desna) roka je v kolčni opori. Izmena te vese z desne na levo roko. 3. Iz¬ mena vese vzlic in vzbok. 103. * Vaje v plezanju. a) Plezalni sklep na levo. Telovadec prime drog oberoč, stopi z desno nogo na levo stran k drogu, ne¬ koliko upogne koleno, pritisne golenico k drogu in stisne koleno na desno, z levim bedrom se oklene droga od spredaj: spodnji bedri trdno držita drog v prekrižju z zunanjimi robi nog, z golenico in mečo. Plezalni sklep na desno je ravno nasproten, b) Na 1! plezalni sklep, na 2! poteg v skrčeno veso, na 3! dvig obeh kolen v plezalnem sklepu, na 4! izteza kolen in skok v navadni ustop. c) Na 1! plezalni sklep, na 2! poteg v skrčeno veso in dvig kolen v plezalnem sklepu, na 3! preprijem navzgor in izteza telesa, na 4! skok v stojo, d) Plezanje: zaporedno gibanje 1! 2! 31 v c. 74 Navzdol je plezanje ravno nasprotno, a navadno se navzdol smuče počasi v dobrem in trdnem plezalnem sklepu pri iztegnjenih bedrih, z rokami redno prepri- jemaje. Plezanje se prične ali iz stoje ali z odpahom v veso s prijemom nad glavo. Primeri. I. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 2. V osmorice od desne — preštej! — Na desno — kreni! 3. Hod v obvodu na levo, in na prvotnem mestu vr- stujte na levo vštric prve vrste — stopaj! — Raz¬ mak stebra za razpetje lakti na levo — stopaj! — Na levo — kreni! — Razmak v vrstah za eno lakt na levo — stopaj! — Se — uravnaj! 4. V posilni ustop s prsti navznotraj in v stojo su¬ kajte bedra, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — V posilni ustop s prsti navzunaj in v stojo bedra sukajte, vadi — 1! 2! ... Stoj! 5. Krožite levo lakt odspodaj naprej, vadi 1! 2! 3! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! — Krožite levo lakt od spodaj navzad, vadi — 1! 2! 3! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! 6. Lakti — ob bok! — V počep kolena — skrči! — Kolena — iztegni! 7. Skakljajte v levem predkoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1! 2! 3! — Isto v levem zakoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1! 2! 3! — Isto v levem odkoračnem ustopu, vadi — 1! 2! 3! — Isto v desnem, vadi — 1! 2! 3! 8. Lakti — dol! — Na desno — kreni! — Sklep stebra na desno — stopaj! 75 9. Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj! — Hoja navzad — stopaj! . . . Stoj! — Hod naprej na prvotno mesto — stopaj! — Na levo — obstoj! 10. Odmor! 11. Nastop! — Kolebna vrv. II. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — V osmorice od desne — preštej! 2. 1 4 zavinka na levo — stopaj! — 'U zavinka na desno — stopaj! . . . Stoj! 3. Štiri korake naprej, potem štiri korake navzad — stopaj! 1, 2, 3, 4! — 1, 2, 3, 4! — štiri korake naprej, potem osem korakov navzad — stopaj! 1, 2, 3, 4! — 1 ... 8! 4. Razstop! — Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 5. Zavinek v »križ« — stopaj! — V obvodu na levo — stopaj! 6. Vrstujte vštric prve vrste na levo z obstojem na desno — stopaj! 7. Razmak stebra za dva koraka naprej — stopaj! — Razmak v vrstah za eno lakt na desno — stopaj! 8. Kotni ustop v prekrižje spredaj z desnim in levim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Pred- korak z desnim in levim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! 9. Krožite desno lakt odspodaj navzunaj, vadi — 1, 2, 3!.— Isto z levo laktjo, vadi — 1, 2, 3! — Krožite desno lakt odspodaj navznotraj, vadi — 1, 2, 3! — Isto z levo laktjo, vadi — 1, 2, 3! 10. Zakorak z levim in desnim v izmeni in v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4! 76 11. Lakti na prsi — skrči! — Sunek naprej z levo in desno izmenoma, vadi — 1! 2! - 3! 4! 12. Lakti — ob bok! — Sukajte trup na levo, vadi — 1! 2! — Na desno, vadi — 1! 2! 13. Na levo — kreni! — Skakljajte v razkrečo in v stojo, vadi — 1! 2!... Stoj! — Skakljajte v prekrižje spredaj z levim in desnim izmenoma, vadi — 1! 21-3! 4! 14. Lakti — dol! — Na desno — kreni! — Sklep v vrstah na levo — stopaj! — Sklep v stebru na¬ prej — stopaj! 15. Na levo kreni! — Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj! — Galopna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! 16. Lakti na prsi — skrči! — Sunek vstran z desno in levo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti — dol! 17. Tristop naprej — stopaj! . . . Stoj! 18. Nastop k razovnim lestvam — stopaj! III. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — V sredo vadišča — stopaj! — Od desne po dva — preštej! Prvci dva koraka naprej — stopaj! — Na desno — kreni! 2. Leva vrsta enkrat v obvodu na levo — stopaj! — Desna vrsta enkrat v obvodu na desno — stopaj! — Desna vrsta na desno, leva na levo v obvodu — stopaj! o ^ 3. Razmak v stebru za razpetje lakti — stopaj! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek vstran z desno in levo laktjo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti — ob bok! 77 4. Z levim in desnim bedrom v izmeni odnožujte, vadi — 1! 2! - 3! 4! 5. Na levo in desno trup upogibajte, vadi — 1! 2! — 3! 4! 6. V razkrečo skakljajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Desno bedro v odnožje — dvigni! — Skakljanje *z levim, vadi — 1! 2! 3! — Levo bedro v od¬ nožje dvigni! — Skakljanje z desnim, vadi — 1! 2! 3! 7. Lakti — dol! — Drugci uvrstite se med prvce — stopaj! 8. Hod v obvodu na levo — stopaj! . . . Stoj! — Hoja po prstih navzad v obvodu — stopaj! . . . Stoj! — Na prvotno mesto v hodu naprej — stopaj! — Na desno — obstoj! 9. Tvoritev štiriudne bočne proge. — Vrstujte na levo pred prvo vrsto — stopaj! — Obrat — obrat! vrstujte na desno pred prvo vrsto — stopaj! — Obrat — obrat! 10. Hod v obvodu na levo — stopaj! — Celi zavinek na levo — stopaj! . . . Stoj! — Na levo — kreni! — Zveza spodnjih lakti — zveži! 11. Prednožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zanožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 12. Upogibajte trup naprej, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 13. Nastop k igram. IV. L Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — V sredo vadišča — stopaj! . . . Stoj! — Po dva od desne — preštej! — Na desno — kreni! 2. Hod v obvodu, prvci na desno, drugci na levo, pri združenju drug za drugim — stopaj! . . . Stoj! — 78 Dva koraka navzad, dva koraka naprej v izmeni — stopaj! — Štiri korake naprej, osem korakov navzad — stopaj! 3. 1 2 zavinka, prvci na desno, drugci na levo (protivod navzunaj) — stopaj! — (Na nasprotni strani va- dišča) 1 2 zavinka, prvci na desno, drugci na levo (protivod navznotraj) — stopaj! . . . Stoj! . 4. Razmak stebra za razpetje lakti — stopaj! — Na levo — kreni! — Razmak v vrstah za eno lakt na levo — stopaj! — Na desno se — uravnaj! 5. Krožite desno lakt odspodaj navzad dvakrat, vadi 1, 2! 1, 2! — Krožite z levo odspodaj navzad dvakrat, vadi — 1, 2! 1, 2! 6. Vaja 5. odspodaj naprej. — Lakti v prekrižje spredaj in zadaj, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 7. Lakti — ob bok! Počep dvakrat, vadi — 1! 2! 1! 2! — Trup sučite na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 8. Na desno — kreni! — Sučite bedra v razkrečo, vadi — 1, 2, 3, 4! — V stojo nazaj, vadi — 1, 2, 3, 4! 9. Galopna hoja na desno vstran — stopaj! . . . Stoj! — Tristop na levo vstran — stopaj! . . . Stoj! 10. Uvrstite se drugci za prvce na desno — stopaj! — Tek v obvodu na levo — teci! — Na levo — obstoj! 11. Tvoritev štiriudnega zbora. — Vrstujte zadaj za prvo vrsto — stopaj! 12. Prva tropa — razstop! — Nastop! — Tretja tropa — razstop! — Nastop! — Druga in četrta tropa — razstop! — Nastop! itd. 13. Prva tropa naprej — stopaj! . . . Stoj! — Ostale trope vrstujte na levo vštric zaporedoma — sto¬ paj ! — Osem korakov po prstih navzad — stopaj 79 — Na desno — kreni! — Odhod vrst iz stebra v progo na levo v obvodu — teci!. . . Stoj! — V polža na levo — stopaj! — Stoj! — Razstop! — Nastop! — K plezalom — stopaj! V. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 2. V obvodu na levo dvakrat — teci! 3. Protivod na levo zaporedoma — stopaj! . . . Stoj! — Prvi na levo drugi na desno itd. v obvodu — stopaj! — V dvojicah — stopaj!... Stoj! — Navzunaj — kreni! 4. Šest korakov naprej, potem osem korakov navzad — stopaj! — Hoja po prstih šest korakov naprej, šest korakov navzad — stopaj! 5. Navznotraj — kreni! — V obvodu navzunaj razmak za dva koraka naprej — stopaj! — V dvojicah navznotraj — stopaj! — Stoj! — Na desno — kreni! 6. Prednja vrsta dva koraka naprej — stopaj! — Vsi za palčni udar lakti skrčite — skrči! — Palčni udar z levo in desno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Spodnje lakti spredaj — kroži! . . . Stoj! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek kvišku z desno in levo v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 7. Lakti — ob bok! — Dvigajte levo in desno koleno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zanožujte levo in desno bedro v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Dvigajte levo in desno peto v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 8. Trup upogibajte naprej, vadi —■ 1! 2! . . . Stoj! 9. Na levo — kreni! — Protivod navzunaj — stopaj! — Navznotraj drug za drugim — stopaj! — Na prvotnem mestu na levo — obstoj! 80 10. V osmorice od desne — preštej! — Vrstujte na desno spredaj — stopaj! — Odhod trop iz stebra v progo na levo — stopaj! — Vrstujte v steber na prvotnem mestu — stopaj! — Odhod vrst v progo v obvodu na levo stopaj! . . . Stoj! 11. Hoja navzad z dviganjem pet — stopaj! . . . Stoj! — Hoja s stopicanjem naprej — stopaj! . . . Stoj! 12. Skakljajte z desnim, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! — Isto z levim, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! 13. Razstop! — Nastop! — Pozor! 14. Vaje s kolebno vrvjo! VI. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 2. Dir v obvodu na levo — teci! — Na desno — obstoj! 3. V šestorice od desne — preštej! — Vrstovanje zadaj iz proge v steber — stopaj! — Odhod trop v progo v obvodu — stopaj! — Stoj! 4. Drsalna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! — Hoja s koračno izmeno naprej — stopaj! — Navadni hod — stopaj! — Na prvotnem mestu iz proge v čelni steber — vrstuj! 5. Razmak naprej za dva koraka v stebru — stopaj! — Razmak v vrstah za razpetje lakti — stopaj! — Se — uravnaj! 6. Lakti kvišku — dvigni! — Odnožujte z desnim in levim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Zano- žujte istotako, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Predno- žujte istotako, vadi — 1! 21-3! 4! — Lakti — dol! 81 7. Zgornji nartni udar, z desno in levo menjaje, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Lakti na prsi — skrči! — Sunek vstran, z levo in desno menjaje, vadi — 1! 2! - 3! 4! 8. Lakti v razpetje ■— stegni! — Sučite trup na levo in desno, vadi — 1! 2!... Stoj! — Lakti — ob bok! — Dvigajte levo in desno koleno v iz¬ meni, vadi — 1! 2! - 3! 4! 9. V levi zakoračni ustop in zopet v stojo skakljajte, vadi — 1! 2! 3!... Stoj! — Isto v desni za¬ koračni ustop, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! 10. Lakti — dol! — Krožite levo lakt odspodaj na- vznotraj, vadi — 1! 2! 3!... Stoj! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3!... Stoj! — Krožite levo lakt odspodaj navzunaj, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj! — Isto z desno, vadi — 1! 2! 3! . . . Stoj ! 11. Sklep naprej v stebru — stopaj! — Odhod vrst iz- stebra v bočno progo v obvodu na desno — stopaj! — Po sredi vadišča — stopaj! — Prvi na desno, drugi na levo z zaporednimi 'A zavinki — stopaj! — Po sredi vadišča drug za drugim — stopaj! . . . Stoj! — Polž na levo — stopaj! .. . Stoj! — Obrat — obrat! — Iz polža— stopaj! . . . Stoj! — Obrat — obrat! — Hod naprej in na prvotnem mestu na levo obstoj — stopaj! 12. K razovnim lestvam s ‘A okreta na desno — stopaj! VII. L Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! — Na desno — kreni! 2. V obvodu na levo razmak za dva koraka naprej — stopaj! — Teci! — Stopaj! — Zavinki — v križ! — V obvodu na levo — stopaj! — Stoj! — Hod 6 82 navzad — stopaj! . . . Stoj! — Hod po prstih navzad — stopaj! — Hod naprej — stopaj! — Na desno — obstoj! 3. Tvoritev štiriudnega zbora. Na desno — kreni! — Vrstujte na levo vštric — stopaj! — Na levo — kreni! — Četrta vrsta obrat in šest korakov navzad — stopaj! — Tretja vrsta obrat in štiri korake navzad — stopaj! — Druga vrsta obrat in dva koraka navzad — stopaj! — Prva vrsta obrat — obrat! — Razmak v vrstah za razpetje lakti na desno — stopaj! — Se —• uravnaj! 4. Lakti v razpetje — dvigni! — Levo koleno dvi¬ gajte v izmeni z desnim, vadi — 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Lakti na prsi —■ skrči! — Sunek kvišku, z levim in desnim menjaje, vadi — 1! 2! — 3! 4! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! — Trup sukajte na levo in desno, vadi — 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Počep, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti za palčni udar — skrči! — Palčni udar z levo in desno v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 4! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! 5. Sklep v stebru naprej — stopaj! — Štiri korake naprej, osem korakov navzad •— stopaj! — Levo peto — dvigni! — Z desnim bedrom — skakljaj! . . . Stoj! — Desno peto — dvigni! — Z levim bedrom — skakljaj! . . . Stoj! 6. Tristop navzad, tri koračja — stopaj! — Tri koračja naprej — stopaj! — Lakti — dol! — Na levo — kreni! — Galopna hoja vstran na levo — stopaj! . . . Stoj! — Isto na desno — stopaj! . . . Stoj! 7. Druga, četrta, šesta, osma .. . tropa obrat — obrat! — Prva, tretja, peta, sedma . ,. tropa na desno — kreni! — Druga, četrta, šesta, osma tropa na 83 levo — kreni! — Prva, tretja, peta, sedma tropa obrat — obrat! — Vsi na desno — kreni! 8. Hod naprej v obvodu na levo — stopaj! — Odhod vrst v bočno progo — stopaj! — Vrstujte na levo vštric prve vrste — stopaj! — Polni — korak! . . . Stoj! — Razstop! — Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 9. Igre. VIII. 1. Nastop! — Na desno se — uravnaj! — Pozor! 2. V šestorice od desne — preštej! — Na desno — kreni! — Na levo vštric prve vrste vrstujte — stopaj! — Na desno — kreni! — Šest korakov navzad — stopaj! — Razmak v stebru za dva koraka naprej — stopaj! — Razmak v vrstah za razpetje lakti na desno — stopaj! 3. Levo lakt v razpetje — dvigni! — Desno koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Levo lakt v - veso spusti! — Desno lakt v vzpetje — dvigni! — Levo koleno dvigajte, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — ob bok! 4. Trup upogibajte na levo in desno, vadi — 1! 2! - 3! 4! — Trup upogibajte naprej, vadi — 1! 2! . . . Stoj! — Trup sučite na levo in desno, vadi — 1! 2! . . . Stoj! 5. Z levim bedrom na mestu — skakljaj! . . . Stoj! — Isto z desnim! — Počep, vadi 1! 2! . . . Stoj! — Lakti — dol! 6. Sklep v stebru naprej — stopaj! — Na levo — kreni! — Odhod vrst v progo v obvodu na levo — stopaj! — Dir — teci! — Stopaj! . . . Stoj! 7. Dva V 2 zavinka na levo, dva Va zavinka na desno — stopaj! — Celi zavinek na desno — stopaj! ■— Po sredi vadišča — stopaj! 6 * 84 8. Prvi na desno, drugi na levo v obvodu — stopaj! — Po sredi v dvojicah — stopaj! . . . Stoj! — Desna vrsta v obvodu hod naprej, leva navzad — stopaj! — Obratno — stopaj! — Obe vrsti v drsalni hoji v obvodu naprej — stopaj! . . . Stoj! — Galopna hoja naprej — stopaj! . . . Stoj! — Tristop naprej — stopaj! . . , Stoj! — Hod na¬ prej, in pri združenju drug za drugim — stopaj! 9. Nastop k plezalom. IV. razred. (Četrto in peto šolsko leto.) A. Redovne vaje. 104. Tvoritev dvojic, trojic, četvoric itd. a) Z vrstitvijo vštric prvega. Napravi se bočna proga dvojic, trojic, četvoric itd. Na povelje: »Vrstite se vštric prvega na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak drugec z desnim en korak na desno vštric prvega, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd., napravijo vsi razen prvega ‘/s okreta na desno, stopajo tri, štiri itd. korake vštric prvega ter se okrenejo za s na levo v čelo. Analogno se izvrši vrstitev na levo. (Obrazec 34.) Obrazec 34. Na desno. Na levo. 86 b) Z vrstitvijo vštric zadnjega. Na povelje: »Vrstite se vštric zadnjega na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak prvec z desnim en korak navzad vštric drugca na desno v čelo, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd. napravijo vsi razen zadnjega Vsokreta na desno, stopajo tri, štiri itd. korake vštric zad¬ njega na desno ter se okrenejo s 5 s na desno v čelno vrsto. Analogno se izvrši vrstitev na levo. (Obrazec 35.) Obrazec 35. Na desno. Na levo. c) Z vrstitvijo spredaj na desno. Napravi se čelna proga dvojic, trojic, četvoric itd. na povelje: »Vrstite se spredaj na desno — stopaj!« stopi pri vrstitvi v dvojice vsak drugec z desnim en korak na desno pred prvca, pri vrstitvi v trojice, četvorice itd. krenejo vsi razen desnega voditelja z '/s' na desno, stopajo s tremi, štirimi itd. koraki pred desnega voditelja ter se okrenejo z ‘/s okreta na levo v bočno vrsto. (Obrazec 36.) Na levo je vrstitev anologna. (Obrazec 37.) rrl 7tl l 1 It 11 Obrazec 36. /7-5 -tl ■ 'kI ,',«L -'.-rt } i t j t f 5 C i r * 1 //V i i t < i A A i 11 i i a i 87 Obrazec 37. i'r. f‘K i,r . fr- f^~. f-^ 'v J-t, X x fr.. z V\>* '■ '43 '-..43 '.,'43 XH <1, 4.n Obrazec 39. l \ a -) i j 4-'' i* v t- 1 1/ 3 > i / / 1 } < x// * M u / i/ 11 l i HStMiM %/ / / $// ' / / *>'/ 1 / *■'/ & V/ 105. Zaporedna tvoritev dvojic, trojic, četvoric itd. iz čelne ali bočne vrste. Na povelje: »Vrstite se zaporedoma v dvojice (trojice, četvorice itd.) vštric prvega na levo — stopaj!« se v bočni vrsti začne tvoriti prva čelna vrsta; ko je ta gotova, šele druga, po tej tretja itd. Učenci se sami zaporedoma preštevajo. Za olajšavo lahko učitelj šteje pri tvoritvi dvojic 1! 2! — 1! 2! itd., pri trojicah 1! 2! 3! — 1! 2! 3! itd. Analogno se iz čelne vrste vrši tvoritev v bočne vrste na povelje: »Vrstite se zaporedoma v dvojice (trojice, četvorice itd.) na levo (desno) spredaj (zadaj) — stopaj!« 88 Vrstitve se vadijo potem tudi v hoji na mestu in z mesta. Pri vrstitvah na mestu se prvo zapove: »Na mestu — stopaj!« Za poljubnim številom korakov pride povelje za različne vrstitve; po vsaki dovršeni vrstitvi sto¬ pajo učenci na mestu neprenehoma. V hoji z mesta se za¬ pove: »Hod naprej v obvodu na desno (levo) — stopaj!« Potem se zapovedo različne vrstitve, po vsaki vrstitvi stopajo učenci v obvodu naprej. Samo ob sebi se umeje, da stopa pri vrstitvah spredaj in vštric dotični voditelj tako dolgo s kratkimi koraki, da se izvrši vrstitev, ali v hodu ali v teku. 106. Protismerni izprevodi v dvojicah. Vadi se z dvema stebroma dvojic na isti način kakor v III. razredu (64 a, b, c) z dvema vrstama. 107. Tvoritev stebra četvoric s proti- smernim izprevodom. Na sličen način kakor v III. razredu (64. d). Na omenjeni način se tvori tudi steber osmoric (Lionov zvod). 108. Tvoritev stebra dvojic iz stebra če¬ tvoric s protismernim izprevodom. Na slični način kakor v III. razredu (64. c). 109. Z a vi n ki. a) Izmena ‘A, 'A zavinkov v hodu potem v diru. (Primerjaj III. razred r. v. zavinki.) b) Tvoritev čelnega stebra iz bočne proge. Po¬ velje: »'A zavinka v četvoricah na desno (levo) — stopaj! . . . Stoj!« c) Tvoritev bočne proge iz čelnega stebra. Po¬ velje : »'A zavinka na desno (levo) v četvoricah — stopaj! . . . Stoj!« d) V polža na levo in iz polža na desno v hodu (diru). Povelje: »V polža na levo — stopaj! (teci!)« — »Protivod na desno — stopaj! (teci!)« 89 110. Vaje s tropami. Ponavljanje vaj III. razreda r. v. 67., 68 . 111. Zavoji. Zovoji so okreti vrst, pri katerih vrste v ničemer ne izgube svoje oblike. Dele se po velikosti prehojenega kroga v 1 4, 1 2 , ®/4 zavoja in v celi zavoj; dalje po voditelju, okoli katerega se zavija, v zavoje okoli istoimenskih in raznoimenskih voditeljev pri čelnih vrstah, okoli prvega ali zadnjega pri bočnih vrstah, in v zavoje okoli srede pri čelnih in bočnih vrstah. Za 1 4 zavoja je treba toliko korakov, kolikor je vrstilcev v vrsti. Da ostane urav¬ nava dobra v vrstah, v progi in stebru, je paziti, da 1.) voditelj pri okretu ostane na istem mestu ter porabi za okret v resnici toliko korakov na mestu, kolikor je vrstilcev; 2.) vsak ostalih dela, čim dalje je od voditelja, primerno tem večje korake ter se ravna v smeri in razmaku po voditelju. a) V 4 zavoja na levo (desno) okoli levega (desnega) voditelja. Napravi se proga čelnih če- tvoric. Na povelje: »'At zavoja na levo (desno) — stopaj!« napravi levi (desni) voditelj 'U okreta na levo (desno) s štirimi koraki na mestu, vsi drugi istodobno štiri korake naprej v '/4 kroga, vedno se ravnajoč po vodi¬ telju. S početka naj vrstilci spodnje lakti sklenejo, ali spredaj (zadaj) zapletejo. (Obrazec 40.) Obrazec 40. V* zavoja. Obrazec 41. V 2 zavoja. ( cnj r-- .. si- U ■^^•321 4-321 > 1 JL1Z ^321 4-321 LULZ Obrazec 42. 3 /4 zavoja. Obrazec 43. 4 /4 zavoja. 4-321 4-231 4-3 2 1 90 b) Pri ‘A, 3 4 zavoja, pri celem zavoju na¬ pravijo učenci v ‘A, 3 A, 4 4 kroga 8 , 12, 16 korakov, pri vsakem četrtem koraku topot. (Obrazec 41, 42, 43.) c) Tvoritev čelnega stebra iz čelne proge s 1 4 zavoja. Napravi se čelna proga četvoric. Na povelje: »‘A zavoja na desno — stopaj!« napravijo vse četvorice 'A zavoja, zadnji korak z majhnim topotom. 112. Okreti v hoji. a) Predvaje: 1.) ‘A, ‘A okreta na desno in levo v izmeni na obeh stopalih. Na eno se okrene učenec za 'A, 'A na desno na obeh stopalih v predkoračni ustop (prekrižni ustop), na dve za 'A, 'A na levo zopet v stojo. Povelja: »Na stopalih na desno (levo) kreni — 1! 2!« — »Obrat na stopalih na desno (levo) — 1! 2!« 2.) 'A, 'A okreta na levo na desnem stopalu in s sklepom levega bedra obenem. 3.) ‘A, ! A okreta na desno na levem stopalu in s sklepom desnega bedra obenem. Povelja: »Na desnem stopalu na levo — kreni!« — »Na levem stopalu na desno — kreni!« — »Na desnem stopalu obrat — obrat!« — »Na levem stopalu na desno obrat — obrat!« b) Hoja na mestu s ’A, 'A okreta na povelje. V prvo se zapove: »Na mestu — stopaj!«, potem »Na desno — kreni!« ali »Obrat na desno — obrat!« Na to se učenci okrenejo na levem stopalu in stopajo na mestu dalje. Pri povelju se izreče prvi zlog besede »kreni«, »obrat« na stopu istega bedra, kamor je okret, drugi zlog na stopu nasprotnega bedra. c) Hoja s 'A okreta na levo in desno v izmeni. Pri vsakem koraku se napravi na stopalu ‘A okreta na nasprotno stran in se dvigne drugo bedro za daljnji korak. d) ‘A okreta v hoji z mesta po določenem šte¬ vilu korakov. 1. V štirikot na levo. V stebru četvoric, 91 polno razmaknjenem, stopajo vsi, z levim počenši, 4, 6, 8 itd. korakov naprej in se okrenejo na desnem stopalu za */« na levo, potem stopajo zopet 4, 6, 8 itd. korakov naprej itd., dokler niso dospeli na prvotno mesto. 2. V križ na 1 e v o. V stebru četvoric, polno razmaknjenem, stopajo učenci, z levim izkorakom po¬ čenši, 4, 6, 8 itd. korakov naprej, potem 8, 12, 16 itd. korakov navzad in se okrenejo s poslednjim navzad- njim korakom za \U na levo itd. e) Izmena 1 2 okreta na desno in levo v pred- koračnem ustopu. Vprvo se zapove: »Predkorak z levim — stopi!«, potem: »Obrat na desno in levo na stopalih v izmeni, vadi — 1! 2!« Pri tem napravijo učenci na 1! '/2 okreta na desno na obeh stopalih, a dvignejo v tem hipu desno bedro v prednožje, na 2! ga postavijo v predkoračni ustop in napravijo V2 okreta na levo in dvignejo levo bedro v prednožje itd. f) 1 2 okreta v hoji z mesta po določenem številu korakov. V dvoudnem ali triudnem čelnem stebru sto¬ pajo učenci 4, 6, 8 itd. korakov, z levim počenši, na prej in se okrenejo pri 4, 6, 8. itd. koraku za ‘/2 na desnem stopalu na levo ter dvignejo istodobno levo bedro za daljni korak v novi smeri. g) V4, V2 okreta v hoji z mesta na povelje. V stebru četvoric stopajo učenci, z levim počenši, naprej. Na povelje: »Na levo — kreni!« ali Obrat — obrat!« napravijo na desnem stopalu '/4, ‘/ 2 okreta in dvignejo istodobno levo bedro za daljnji korak v novi smeri. Povelja primeri 112 b. 92 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 113. Mahanje s trupom (nagla izmena iz upo¬ giba v drug upogib) semtertja. Na povelje: »S trupom mahajte semtertja, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« se na 1! trup upogne na desno (levo) in na 2! na levo (desno) itd. 114. Upogibanje trupa naprej in navzad zaporedno. Na 1! ,.se upogne trup naprej v toliko, da tvori z bedri pravi kot, na 2! se vzkloni in počasi upogne ne¬ koliko navzad. 115. Upogibanje trupa vpošev naprej in navzad zaporedno. Na 1! se upogne trup na desno (levo) vpošev naprej, na 2! odtod vpošev na levo (desno) navzad. 116. Sukanje trupa z desne na levo za¬ poredno. Na povelje: »Trup sukajte od desne na levo, vadi — 1! 2!« . . .. »Stoj!« se zasuče trup na 1! na desno, na 2! odtod na levo itd. 117. Krčisteza desne in leve noge v iz¬ meni. Na 1! se dvigne desna noga na prste in se ob¬ enem koleno nekoliko upogne, na 2! se postavi v stojo in leva stori isto ko prej desna itd. 118. * Krčisteza levega (desnega) kolena v razkreči ali prekreči. V prvo se zapove: »V razkrečo — skoči! (stopi!)« potem »Krčisteza levega kolena, vadi — 1! 2!«.... »Stoj!« Na 1! se koleno upogne, na 2! iztegne. Z desnim 93 in levim kolenom izmenoma se vadi v štirih dobah: »1! 2!« krčisteza desnega in »3! 4!« levega kolena, v dveh dobah pa tako, da se na 1! desno upogne, na 2! iztegne, a obenem levo upogne itd. 119. Krčisteza nog v prednožju. Vprvo se zapove: »Z levim (desnim) — pred- noži!« potem: »Krčisteza leve (desne) noge, vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« 120. Krčisteza kolen v prednožju. Slično 119. Ako se pri tem koleno naglo izteza, zovemo to gibanje brcanje. 121 a. Sukanje beder v različnih držah. Povelja n. pr.: »Levo bedro — prednoži!« potem: »Sukajte iztegnjeno bedro — 1! 2!« .... »Stoj!« itd. 121 b. Kolebanje z bedri. Na povelje: »Kolebajte z desnim (levim) bedrom naprej in navzad (spredaj, zadaj semtertja), vadi — 1! 2! 3!« dvigne na 1! telovadec bedro ter ga kolebne naprej (navzad, vstran), na 2! kolebne navzad (naprej, spredaj pred seboj, zadaj za seboj) in na 3! ga postavi v stojo. 122. Zveze na štiri dobe. a) Dviganje in spuščanje lakti. — Dvig lakti spredaj kvišku 1! — Spust ob straneh v veso 2! — Dvig ob straneh kvišku 3! — Spust spredaj v veso 4! b) Dviganje lakti in kolebanje iz vzpetja v raz- petje. — Lakti v vzpetje 1! — Koleb z obema v raz- petje 2! — Koleb z obema v vzpetje 3! — V veso 4! c) Dviganje in suvanje lakti. — Lakti v vzpetje 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek naprej 3! — Lakti v veso 4! ali: Lakti kvišku 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek kvišku 3! — Lakti v veso 4! 94 d) Počepna krčisteza kolen pri vzpetju lakti. — . Lakti v vzpetje 1! — Počep 2! — Izteza kolen 3! — Lakti dol 4! e) Krčisteza nog pri razpetju lakti. — Lakti v razpetje 1! — Dvig na prste 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! f) Lakti v prekrižju in različni ustopi. N. pr.: Lakti v prekrižje spredaj 1! — Predkorak z levim 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! g) Sunek lakti in noženje. — Vprvo: »Lakti na prsi — dvigni!« potem: Sunek naprej 1! — Predno- ženje z levim 2! — V stojo 3! — Lakti na prsi 4! koncem: »Lakti — dol!« h) Palčni udar in dvig kolen. — Lakti za palčni udar dvigni 1! — Levo koleno dvigni 2! — Levo koleno v stojo iztegni 3! — Palčni udar 4! i) Sukanje beder v posilne ustope in razpetje lakti. — Lakti v razpetje 1! — V posilni ustop 2! — V stojo 3! — Lakti dol 4! j) Zakorak in zgornji nartni udar. — Levo lakt na desno ramo 1! — Z levim bedrom zakorak 2! — Udar 3! — V stojo 4! k) Koleb lakti in upogibanje trupa. N. pr.; Koleb lakti kvišku 1! — Upogib trupa naprej 2! — Vzklon 3! Lakti dol 4! l) Noženje in krčisteza kolen. N. pr.: Levo bedro prednoži 1! — Desno koleno malo upogni 2! — Desno koleno iztegni 3! — Levo bedro v stojo 4! itd. m) Upogibanje trupa navzad in zakorak. — Za¬ korak z desnim 1! — Upogib trupa navzad 2! — Vzklon 3! — Z desnim v stojo 4! 123. Zveze vaj z različnimi udina2dobi. a) Dviganje lakti v vzpetje in prednoževanje z desnim (levim). 95 b) Dviganje lakti v razpetje in odnoževanje z desnim (levim). c) Dviganje lakti v vzpetje in dviganje desnega (levega) kolena. d) Dviganje lakti v usločeno razpetje in mali upogib kolen. e) * Dviganje lakti v vzpetje in počep. f) Dviganje lakti kvišku in stoja na prstih. g) Dviganje lakti navzad in desni (levi) zakorak. h) * Dviganje lakti ob straneh kvišku in dviganje desne (leve) pete. i) Dviganje lakti ob straneh kvišku v usločje in desni (levi) prekrižni ustop beder spredaj. j) Dviganje lakti v prekrižje spredaj in prekrižni ustop beder zadaj. k) Sunek naprej in zanoževanje. L) * Sunek kvišku in dviganje pet. m) Sunek navzdol in upogibanje trupa naprej. n) Sunek vstran in odnoževanje. o) Sunek naprej in predkorak. p) * Sunek navzdol in dviganje kolen. r) Palčni udar obelahč in zakorak. s) * Zgornji nartni udar z desno (levo) in pre¬ križni ustop. t) Kolebanje lakti v vzpetje in mali upogib kolen. u) * Kolebanje lakti v razpetje in skakljaj v razkrečo. v) Upogibanje trupa na desno (levo) vstran in dviganje nasprotne lakti ob strani kvišku v usločje. Povelja in vadba n. pr. pri a) »Dvig lakti v vzpetje in desno (levo) bedro v prednožje — 1!« »Lakti v veso in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« ... »Stoj!« Pri 96 k) »Lakti na prsi — dvigni!« »Sunek naprej in desno (levo) bedro v zanožje — 1!« »Lakti na prsi in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Pri r) »Lakti na rame dvigni in zakorak z desnim (levim) — 1!« »Palčni udar in bedro v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« Pri a) »Lakti v vzpetje — dvigni!« »Mah z laktmi v razpetje in skakljaj v razkrečo — 1!« »Mah z laktmi v vzpetje in skakljaj v stojo — 2!« »Zaporedoma vadi — 1! 2!« . . . »Stoj!« »Lakti — dol!« Enako in podobno se vežbajo vse navedene vaje. II. Vaje v hoji. 124. Hoja naprej s krčistezo nog. Izkoračno bedro napravi, ko stopi, enkrat krči¬ stezo v nogi, obenem pa drugo nekoliko zanoži. Po¬ velje: »Hoja naprej s krčistezo nog— stopaj! 1! 2! 3! - 1! 2! 3!« 125. Hoja naprej s krčistezo kolen. Na povelje: »Hoja naprej s krčistezo kolen — stopaj! 1! 2!-3! 4!« se na 1! desno bedro v kolenu upogne in levo obenem prednoži, na 2! desno iztegne in levo stopi, na 3! se levo upogne in desno prednoži, na 4! levo iztegne in desno stopi. 126. Zibalna hoja naprej. Na povelje: »Zibalna hoja naprej — stopaj! 1! 2! 3! - 4! 5! 6! izkorači na 1! levo, na 2! stopi desno v prekrižni kotni ustop, na 3! napravi levo majhen korak navzad, a desno obenem krčistezo v nogi, na 4! 5! 6! isto z izkorakom desnega bedra. 97 127. Dosedanji koračni načini se ponav¬ ljajo in vadijo na vse možne strani. . 128. Zveze. a) Navadna hoja in hoja s koračno izmeno me¬ njanje. N. pr.: Štiri navadne korake naprej, potem dvakrat koračno izmeno itd. b) Navadna in zibalna hoja v izmeni. N. pr.: Šest navadnih korakov, potem dve zibalni koračji. c) Navadna in galopna hoja z desnim in levim v izmeni. N. pr.: Štiri navadne korake, potem dve galopni koračji z desnim, potem dve z levim. d) Navadna in postopna hoja v izmeni. e) Hod v obvodu v zvezi z držami lakti. Menjava drž se izvrši ali na povelje ali po določenem številu korakov. N. pr.: Povelja med hodom: »Lakti v raz- petje —■ dvigni!« — »Lakti v vzpetje — mahni!« — »Lakti — kvišku!« — »Lakti — dol!«; po določenem številu korakov: »Na vsak prvi od štirih korakov lakti v vzpetje itd. — 1! 2! 3! 4! 1! 2! 3! 4!« III. Vaje v skakljanju. 129. Skakljanje v različnih ustopih. i: N.pr.: »V razkrečo — skoči!« — »Skakljaj!« . . . »Stoj!« — »Predkorak z levim — stopi!« — »Skakljaj!« . .. »Stoj!« itd. 130. Skakljanje z desnim in levim v izmeni. Z desnim se skaklja 2—4 krat ter se dvigne ob enem levo bedro v prednožje, zanožje, odnožje, ali se dvigne * koleno, * peta, potem se skaklja 2—4 krat z levim in desno bedro je v omenjenih držah. 131. Skakljanje v različne ustope in zopet v stojo z držo lakti, z istodobnim dviganjem lakti. 7 98 N. pr.: »Lakti v razpetje — dvigni!« — * »Skak¬ ljajte v razkrečo in v stojo, vadi — 1! 2! . . . Stoj!“ ali: »Skakljajte v levi predkoračni ustop in v stojo in dvigajte istodobno lakti v vzpetje, vadi — 1! 2! ... Stoj!« 132. ‘A, 1 .2 okreta med skakljanjem. Na povelje: »Skakljajte s ‘A (‘A) okreta na levo, vadi — 1! 2! ... Stoj!« se izvrši okret v poletu. 133. Vaja 131 s ‘A okreta. 134. 'A, 'A okreta med skakljanjem z enim bedrom. Na povelje: »Skakljajte z levim, in ‘A (‘A) okreta na levo, vadi — 1! 2! 3!« se na 1! dene desno bedro v prednožje, zanožje itd., na 2! se s skakljajem okrene za 'A, ( ! A) in na 3! se spusti bedro v stojo. IV. Vaje v tekanju. 135. Trajni dir do 3 minut. Pri trajnem teku se naj pazi na ta-le splošna pravila: 1. Tekalci naj ne govore med tekanjem. 2. Po teku ne smejo mirno stati, temveč naj izvršujejo vaje, pri katerih se lahko počasi ohlade (pripravne redovne vaje). 3. Na prostem naj učenci ne tekajo, kadar je mrzlo ali vetrovno vreme. 4. Tekanje naj bo enako¬ merno. 136. a) Postopni tek; b) galopni tek naprej, navzad, vstran in semtertja; c) tek s koračno izmeno naprej; d) tristopni tek naprej; e) zibalni tek naprej. Vrše se kakor istoimenske hoje, samo da s tekalnimi stopi. 137. Dir naprej s 'A in ‘A okreta. Okreti v diru naj se vrše s štirimi tekalnimi stopi na mestu. 99 138. Dir naprej in drže lakti. Primerjaj vaje v hoji 128 e. Proste vaje II. reda. Pri prostih vajah II. reda se ne opirajo samo noge na tla, temveč tudi drugi telesni udje. V. * Ležna opora. Ležna opora vzlic, vznak, vzbok je telesna drža, v kateri se iztegnjeno telo, z licem, hrbtom, bokom proti tlem obrnjeno, opira na noge in roke. 139. Vležno oporo vzlic in nazaj v stojo. Stebru, razmaknjenemu za razpetje lakti (dva koraka) v vrstah in tropah, se zapove: »Vležno oporo vzlic in nazaj v stojo, vadi — 1! 2! - 3! 4!« Na to napravijo učenci na 1! počep ter se opro med nogami z rokami na tla, na 2! iztegnejo bedra in trup navzad, na 3! se zganejo v počep in na 4! se vzklonejo v stojo. 140. Počep in ležna opora vzlic v izmeni. Vprvo se zapove: »Počep in roke med nogami na tla — vadi!« potem: »Počep in ležna opora vzlic v izmeni, vadi — 1! 2! . . . Stoj!« končuo: »V stojo — vzkloni!« 141. V ležno oporo z iztezo levega (des¬ nega), potem desnega (levega) bedra navzad. Na 1! počep in roke na tla, na 2! izteza levega, na 3! desnega bedra navzad, na 4! v počep in v stojo. 142. V ležno oporo vzlic z opirkanjem naprej. Na 1! počep in roke na tla, na 2! opirkanje naprej, dokler ni telo iztegnjeno, na 3! opirkanje nazaj v počep, na 4! vzklon v stojo. Opirkanje zovemo premikanje rok na isti način kakor pre¬ mikanje nog v hoji. 7 * 100 143. Ležna opora vzlic in vaje z laktmi in bedri. Učencem v ležni opori se zapove: a) Dviganje desne, leve lakti v vzpetje, razpetje. b) Dviganje desne in leve lakti v izmeni. c) Sunek lakti, leve, desne. d) Odnoženje, zanoženje desnega (levega) bedra in v izmeni. e) Dviganje kolen. f) Razkreča. N. pr.: Vprvo se zapove: »Ležna opora vzlic — vadi!« potem: »Odnožujte z levim in desnim v izmeni, vadi — 1! 2! - 3! 41«, končno: »V počep in stojo — vadi!« Ali: 1! 2! ležna opora, 3! 4! - 5! 6 ! vaja z bedri, 7! 8 ! počep in stoja. 144. Opirkanje v ležni opori vzlic. Na 1! počep in ležna opora, na 2! opirkanje vstran na desno do 1 4 kroga (noge ostanejo na mestu), na 3! opirkanje nazaj na levo, na 4! počep in stoja. C. Vaje z orodjem. L Dolga kolebnica. 145. Skakljanje obenož v obgonu (v ko¬ lebajoči vrvi) s V 4 in l h o k r e t a. Izvajanje kakor III. razred 94. Okreti se izvrše v preskakljaju. 146. Skakljanje enonož v obgonu. Skaklja se 1—4 krat po desni nogi, levo bedro se drži v tem v prednožju, zanožju, ali se * dvigne koleno, * peta. 101 147. Skakljanje po desni in levi nogi v izmeni v obgonu. Primerjaj skakljanje 130. 148. Skakljanje enonož v obgonu z Vi in l h o kr e ta. Okreti se izvrše v preskakljaju. 149. Skakanje črez vrv v obgonu. a) S tekom naprej. Vrv se koleblje proti telo¬ vadcu od nog proti glavi. V trenotku, ko mu migne mimo glave, steče telovadec naprej, odskoči z desnim bedrom, doskoči z levim ter teče brez obstanka naprej do stojišča. Učitelj šteje obgone glasno. S početka se skače posamič pri kateremkoli obgonu, potem pri vsakem tretjem, drugem, naposled pri vsakem obgonu. b) S tekom navzad. Po doskoku obenož steče telovadec navzad. 150. Izpodtekanje posamič s '/z okreta in celim okretom v obgonu. Okreti se izvrše med tekom pod vrvjo. Pri 'n okreta se teče navzad. 151. Skakanje črez vrv v obgonu in tek nazaj. Telovadec preskoči vrv pri tretjem (drugem) ob¬ gonu, se obrne s x h okreta zunaj vrvi ter izpodteče pri nastopnem tretjem (drugem) obgonu vrv in teče na svoje prvotno mesto. II. -f Kratka kolebnica. 152. Kolebanje vrvi od spredaj navzad in obratno. Učenke se postavijo v dve čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Štiri, od vsake vrste dve, nastopijo k vaji v sredo med vrsti, za dva koraka razmaknjene. Vsaka 102 prime svojo vrv pri konceh ter jo kolebne, krožeč s spodnjimi laktmi, od spredaj črez glavo navzad, da pade zadaj na tla, odtod jo kolebne zopet črez glavo naprej itd. Zgornje lakti se drže mirno ob straneh trupa. Po vaji oddajo učenke vrvi nastopnim učenkam ter odidejo na svoja mesta. 153. Skakljanje s podkolebanjem vrvi. a) Skakljanje obenož. Kolebanje se vrši od spredaj navzad ali odzadaj naprej. Skakljaj se napravi, ko se vrv v obgonu proti tlem približa kolenom. b) Skakljanje enonož (z levim, desnim), eden do osem skakljajev. c) Skakljanje z desnim in levim v izmeni. Štiri skakljaje z desnim, štiri z levim bedrom. d) Štiri do osem skakljajev po desni in levi nogi v izmeni zaporedoma z ene noge na drugo. e) Štiri do osem skakljajev v pred ko¬ račnem, zakoračnem ali prekrižnem ustopu. f) Skakljanje v predkoračni, zakoračni ali prekrižni ustop in nazaj v stojo. Na 1! se skoči v novi ustop, na 2! zopet v stojo. III. Prosto skakanje. Skakanje je najbolj zdravo telovadno gibanje, zato naj se mnogo vadi, a tudi lepo izvršuje. Učenci se postavijo v čelni vrsti na vsako stran skakališča, obrnjeni navznotraj; prvi stoji najdalje od skakališča. Skok in odhod po skoku na prostor naj se uredi na povelje (znamenje) n. pr.: Učitelj ploskne z rokami, in prvi nastopi, na drugi plosk skoči ta in prihodnji na¬ stopi, potem odstopi na vsak plosk eden, a drugi skoči 103 in prihodnji (tretji) nastopi. Natekanje bodi lahko, a čilo, enakomerno močnejše proti odskoku. 154. Skok iz desnega predkoračnega u s t o p a. Telovadec stopi na skakalno desko v desni pred- koračni ustop in doskoči na blazino v stojo. Po krepkem odpahu z desnim bedrom, kolebne levo obenem v pred- nožje, desno se sklene ž njim v poletu telesa, telo se obenem kolikor mogoče iztegne, a v tem hipu se ko- lebnejo lakti v vzpetje. Doskoči se na stopala s skle¬ njenimi petami, obenem se malce upognejo kolena, a zopet iztegnejo, lakti v tem hipu kolebnejo nazaj v veso, in telovadec se postavi popolnoma na noge v navadni ustop. 155. Skakanje na višino ali daljino a) Iz hoje dveh do treh korakov. Telo¬ vadec se ustopi eden do dva koraka pred desko. b) Iz teka. Učitelj določi mesto, odkoder naj začno učenci teči. Navadno zadostuje za skok na daljino deset, za skok na višino pet korakov. Višina bodi k večjemu 80 cm, daljina 150 cm pri dečkih, pri deklicah višina k večjemu do kolen, daljina bodi višina telesa. IV. Gred. Učenci se postavijo na obeh straneh dveh gredi v dve čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Gredi sta po¬ stavljeni, če se učenci pri vaji drže za roke, za dolžino lakti, če pa ne, vsaj za tri korake narazen. Učenci na¬ stopajo po štirje. Prsti nog pri stoji na gredi so ve¬ činoma pri vseh vajah obrnjeni navzunaj. 156. Stopanje na gred in odstopanje pri sprijemi rok. 104 a) Iz stranske stoje vzlic naprej. Na 1! stopijo učenci po dva z desno nogo na gred ter se primejo za roke v višini ram, na 2! stopijo z levo na gred, na 3! odstopijo z desno, na 4! z levo na tla in obenem spuste roke. b) Iz prečne stoje vzbok vstran. Na 1! sto¬ pita telovadca z desno na gred ter se sprimeta za znotranji roki v višini ram, na 2! stopita z levo pred desno na gred, na 3! odstopita z desno vstran na desno, na 4! z levo na tla v stojo vzbok in spustita roke. 157. Stopanje na gred in odskakovanje z nje vstran na desno iz prečne stoje vzbok. Na 1! in 2! kakor pri 156 b, na 3! spustita roke in odskočita na desno v stojo vzbok. 158. Stop na gred naprej iz stranske stoje, vzlic s sprijemo rok in odskok navzad. Na l! in 2! kakor pri 156 a, na 3! spustita roke in odskočita navzad v stojo. 159. Stop na gred s sprijemo in odskok s4/4, V 2 okreta. Na gred se stopi kakor pri 157 in 158, pri od¬ skoku se napravi '/4, 72 okreta na desno. 160. Vaje 156, 157, 158, 159, brez sprijeme rok. 161. Prevesna hoja naprej (navzad) s spri¬ jemo rok. Nastop k orodju in sprijema rok kakor pri 156 b, potem stopi na 1! desna noga na gred, na 2! leva pred (za) desno nogo, na 3! prestopi desna, na 4! se roke spuste in se odskoči na levo. Potem se vrši vaja do osem dob. 105 162. Prevesna hoja vstran s postopnimi koraki in s sprijemo rok. Nastop in odstop kakor pri 158. 163. Vaje 161, 162 brez sprijeme rok. V. Razovne lestve. 164. Skakanje v veso z mezinčnim pri¬ jemom. a) Skok v stransko veso. Na 1! se odskoči od tal ter se prime z mazinčnim prijemom za kline, na 2! se odskoči v stojo. b) Skok v prečno veso. Na 1! se odskoči in prime za lestvenici odznotraj med klini, na 2! se skoči v stojo. 165. Stranska in prečna vesa z mezinčnim * • prijemom in gibanje beder. Prednoževanje, odnoževanje, * razkrečanje, pre- križevanje, * dviganje kolen, * pet. Primerjaj III. razr. 98. 166 a. Ves kanje z mezinčnim prijemom. a) V stranski vesi. Vprvo se zapove: »Skok v stransko veso z mezinčnim prijemom za kline — skoči!« potem: »Veskaj — 1! 2!« . . . »Stoj!« Na 1! preprime leva za en klin naprej, na 2! desna itd. Končno: »Dol!« b) V prečni vesi. Če sta na razpolago dve lestvi, se vadi to veskanje izprva na znotranjih lestvenicah obeh lestev, pozneje šele na lestvenicah ene lestve in tudi tukaj izprva z dvojnim prijemom. 166 b. Stransko kolebanje z veskanje m. a) Na mestu: Učenec skoči na 1! v stransko veso ali z zgornjim prijemom na lestvenici ali s palčnim (mezinčnim) na klinih, na 2! koleblje z iztegnjenim telesom semtertja in privzdigne pri kolebu na desno 106 stran desno roko, pri kolebu na levo stran pa levo, na 3! mirna vesa, na 4! doskok, b) Naprej: kakor pri a), samo da učenec vselej, ko privzdigne roko, preprime na desno (levo) naprej. 167. Skakanje v skrčeno veso. a) V stransko veso na lestvenici. Na 1! prime učenec lestvenico z zgornjim, spodnjim prijemom, na 2! se odpahne od tal v veso in skrči ob enem lakti na 3! doskoči v stojo, še držeč lestvenico, na 4! spusti lakti v veso. b) V stransko veso na klinih. Prijem je palčni na dveh klinih, glava je med klinoma. c) V prečno veso. Prijem je na enem klinu, zgornji ali spodnji, lakti se skrčijo v pravi kot. 168. Skrčena vesa trajna. ‘ Vprvo se zapove: »V skrčeno veso —skoči!« na kar učenec skoči v stransko ali prečno veso s spod¬ njim, zgornjim, dvojnim prijemom; potem se šteje do štiri, šest osem itd., na štiri, šest, osem itd. se doskoči v stojo. VI. Navpične in poševne lestve. Nastava in razdelitev učencev za vežbanje glej lestve lil. razreda. Vaje na poševni lestvi se vrše samo na zgornji strani. 169. Stopanje po lestvi vzlic navzgor in nizdol s postopom in prestopom, s palčnim (na lestvenicah), z zgornjim, spodnjim (na klinih) prijemom, isto- in raznostransko. Stopanje po lestvi s prestopom je gibanje beder kakor pri navadni, s postopom kakor pri postopni hoji naprej in navzad. Pri istostranskem stopanju preprime (po¬ prime) desna (leva) roka, in obenem prestopi (postopi) 107 desna (leva) noga ali navzgor ali nizdol, pri razno- stranskem pa desna (leva) roka in leva (desna) noga. Dobro je vaditi učence pred istostranskim sto¬ panjem po lestvi v dviganju leve (desne) lakti v vzpet j e in levega (desnega) kolena, pred raznostranskim pa dviganje leve lakti in desnega kolena obenem v stoji. Povelje za to: »Dvigajte levo lakt v vzpetje in obenem levo koleno, potem desno lakt in desno koleno v iz¬ meni, vadi — 1! 2! - 3! 4!« . . . »Stoj!« Vsaka vaja v stopanju po lestvi naj se razdeli v dobe od 4—16 navzgor in nizdol. Učenec naj bo s telesom kolikor mogoče blizu lestve, zato naj ima roke v višini glave, kolena narazen in zasukana navzunaj. Stopanje po lestvi navzgor ni posebno pripravno za dekleta, no vaditi se more 1—6 klinov. Mesto sto¬ panja se dekleta lahko vadijo v stojni vesi vzlic in vznak. 170. Stopanje po lestvi vzlic s prestopom (postopom) in s prijemom oberoč obenem. Na navpični lestvi je posebno paziti na to, da učenec preprime in prestopi v tem hipu, ko se je po¬ tegnil z rokami k lestvi. Stopati se more tudi ob strani s prijemom na klinih ali na lestvenici. VIL Plezala. 171. * Plezanje na enem drogu. Primerjaj III. razred. 172. "-'Plezanje po vrvi (lancu). Ista vaja kakor na drogu, samo da se kolena dvignejo kolikor mogoče k rokam. Še bolj kakor pri drogu, je treba paziti na to, da plezaje nizdol učenci z rokami ne smuče, temveč lepo in redno preprijemljejo. 108 173. * Plezalni sklep s pri jemo na dveh' drogih. Na 1! primeta roki droga v višini kvišku dvignjenih lakti, na 21 plezalni sklep na desnem (levem) drogu, na 3! doskok v stojo, na 4! lakti v veso. 174. *Izmena plezalnega sklepa. a) Na enem drogu. Na 1! se napravi sklep z desnim, na 2! z levim, na 3! doskok v stojo. b) S prijemo na dveh drogih. Lahko se menja na istem drogu levi in desni sklep, ali od desnega droga na levi drog, ali sklep na levem drogu, stoja, sklep na desnem drogu. 175. Skok v iztegnjeno veso na dveh drogih s palčnim prijemom. Na 1! skok v veso, na 2! doskok v stojo. 176. Trajna vesa na dveh drogih. a) V izmeni s stojo. Na 1! skok v veso, od 2!—4', 6!—8! itd. vesa, na 4! 6! 8! itd. doskok v stojo. b) Z vajami beder. Prednoženje, zanoženje, od- noženje, prekrižanje, * dviganje kolen, pet; posamezno, v izmeni med desnim in levim bedrom, z obema; * raz- kreča in * prekreča. N. pr.: Na 1! skok v veso, na 21 dvig kolena, na 3! izteza kolena, na 4! doskok v stojo. Ali: na 1! skok v veso, na 2! 3! - 4! 5! dvig in izteza kolena, na 6! doskok v stojo itd. VIII. Bradla. Bradle se denejo v sredo vadišča druga za drugo, učenci pa se ustopijo na vsako stran v čelni vrsti, obrnjeni navznotraj. Kolikor mogoče veliko učencev naj vadi obenem. 177. Skok v oporo. a) Stranska opora zunaj, znotraj. Na 1! skoči 109 učenec, prijemši bradlenico z zgornjim, spodnjim, dvoj¬ nim prijemom, v oporo, na 2! doskoči v stojo. b) Prečna opora. Na vsakem koncu bradle skoči eden učenec, z obrazom obrnjen proti orodju, s palčnim prijemom na 1! v oporo, na 2! doskoči v stojo in upogne nekoliko kolena. V prečni opori bodi telo iztegnjeno, to je: glava pokoncu, rami navzdol, križ noter, prsi ven, bedri sklenjeni in prsti nog navzdol. c) Poševna opora se razločuje od prečne samo v tem, da prime ena roka nekoliko dalje naprej. Izprva naj bo opora preletna, to je: učenec se opre le za trenotek, a se hitro zopet spusti v stojo. 178. Notranji sed za roko. Učenca stojita prečno na vsakem koncu bradle z obrazom navzunaj ter držita bradlenice s palčnim pri¬ jemom. Izprva: Na. 1! skok v prečni sed na enem stegnu (koleno je upognjeno, drugo bedro je iztegnjeno navzdol) za desno (levo) roko, na 2! doskok v stojo. Potem: Na 1! skok v oporo, na 2! sed, na 3! opora, na 4! doskok v stojo. 179. Izmena notranjega sedu za roko. a) Brez premikanja. Na 1! skok v sed za desno roko, na 2! stoja, na 3! sed za levo roko, na 4! stoja. Ali: Na 1! skok v oporo, na 2! sed za desno roko, na 3! opora, na 4! sed za levo roko, na 5! opora, na 6! stoja. Ali: na 1! skok v sed za desno roko, na 2! sed za levo roko, na 3! stoja. b) S premikanjem navzad. Na 1! skoči učenec v sed za desno roko, na 2! preprime za telo navzad, na 3! kolebne navzad v sed za levo roko itd. (Posamič.) 180. Opora in gibanja beder. a) V stranski opori. Odnoževanje, zanoževanje, * razkrečanje; * dviganje pet. N. pr.: Na 1! skok v oporo, na 2! dvig leve pete, na 3! spust v veso, na 4! stoja itd. 110 b) V prečni opori. Prednoževanje, zanoževanje,' odnoževanje, * razkrečanje, * prekrečanje; * dviganje kolen, * pet. N. pr.: Na 1! skok v oporo, na 2! dvig levega bedra v odnožje, na 3! spust v veso, na 4! dvig desnega bedra v odnožje, na 5! spust v veso, na 6! stoja. 181. * Vrtaj navzad iz prečne stoje. a) V prečno ležno veso na enem kolenu. Na 1! palčni prijem odspodaj in počep, na 2! odpab z nogami in desno koleno na desno bradlenico odznotraj, levo bedro v razovno držo, na 3! zopet počep in stoja. b) V prečno ležno veso na obeh kolenih. c) V prekucno veso s počepno držo. Na 1! palčni prijem in počep, na 2! se učenec odpahne in vrti v navzad za l h tako, da je glava spodaj in noge zgoraj v počepni drži, na 3 ! se vrti naprej v počep in na 4! se vzkloni v stojo. d) S počepno držo v stojo. Učenec se prime na 1! odspodaj s palčnim prijemom, na 2! se odpahne z nogami, se zgane v počepno držo, se vrti za 3 /4 navzad in po¬ stavi noge na tla, na 3! spusti roke in se vzkloni v stojo. 182. * Vrtaj navzad iz zunanje stranske stoje. a) V stransko ležno veso. Na 1! prime učenec bližnjo bradlenico in počepne, na 2! se odpahne in, vrte se navzad za Vi, položi bedri (desno, levo) na oddaljeno lestvenico v ležno veso, na 3! potegne bedri v počep natla, na 4! se vzkloni v stojo. b) V prekucno veso s počepno držo. Na 1! kakor v a), na 2! se učenec vrti za '/s navzad v počepno držo z nartmi nog na bližnji bradlenici, na 3! vrtaj nazaj v počep, na 4! stoja. c) Vrtaj navzad v ležno veso in veskanje na mestu. Na 1! vrtaj v ležno veso obenož, na 2! 3! 4! 5! ves¬ kanje z desno in levo roko v izmeni, na 6! stoja. 111 IX. * Drog. (Dodatek za štirirazredne ljudske šole.) 1) Stojna vesa spredaj. Učenec prime oberoč doprsno visoki drog (z zgornjim, spodnjim dvojnim pri* jemom), kolebne s telesom naprej, iztegnivši lakti, v stojno veso. Vadi se: na 1! se prime drog, na 2! se kolebne naprej v stojno veso, na 3! se potegne telo v stojo in se izpusti drog. 2) Stojna vesa zadaj. Učenec prime doprsni drog z zgornjim ali dvojnim prijemom, stopi navzad za dober korak ter se spušča polagoma v stojno veso, iz¬ tegnivši lakti in telo. Vadi se: na 1! prime telovadec drog, na 2! stopa navzad in se spušča v stojno veso, na 3! se potegne s skrčenjem lakti v stojo in izpusti drog. 3) Skok v oporo vzlic. Telovadec prime na 1! doprsni drog (z zgornjim, spodnjim, dvojnim prijemom), na 2! skoči v iztegnjeno oporo, na 3! doskoči v stojo in izpusti drog. Opomnja. Stojni vesi in opori se lahko dodajajo vaje, in sicer: a) stojni vesi: vaje z bedri in njih drže, izmena prijemov, vrtenje okrog dolge osi, krčisteza lakti, izmena vese na rokah, na spodnjih, zgornjih lakteh. b) v opori: odnoževanje, razkrečanje, pre- križevanje beder in peticanje, izmena prijema. 4) Vesa. a) Vesa na rokah: stranska, prečna oberoč, iztegnjena, skrčena; dodavanje vaj z bedri, ve- skanje (primeri veso na razovni lestvi), b) Vesa na spodnjih lakteh (v komolčnem zgibu), c) Vesa na zgornjih lakteh. d) Mešana vesa: na roki in na spodnji ali zgornji lakti. Tudi tukaj se lahko dodajajo primerne vaje z bedri. 5) Ležne vese. a) Prečna ležna vesa na obeh rokah in enem kolenu. Telovadec prime v prečni stoji drog s palčnim 112 prijemom, se zavrti navzad za '/4, vzkolebne obenem' obenož, položi desno (levo) koleno v zgibu na drog ter iztegne levo (desno) bedro. Vadi se: Na 1! prime učenec drog, na 2! se zavrti, položi koleno na drog ter se zravna, na 3! spusti telo v stojo. b) Prečna ležna vesa na enem kolenu in na eni spodnji lakti. 1! in 2! kakor pri a); na 3! vesa na desni (levi) spodnji lakti, bočna opora z levo (desno) roko in 1 , 4 okreta v ležno veso vzbok; na 4! prijem za drog oberoč, spust telesa v stojo in navadni ustop. c) Stranska ležna vesa na obeh rokah in enem kolenu. 1) Koleno zunaj zraven rok. Na 1! se zavrti telovadec, stoječ v stranski stoji in držeč drog nartno, z odpahom od tal za 7* navzad, dene desno (levo) bedro, lokoma odnoživši, v kolenjem zgibu na drog in zravna telo razovno, na 2! odkolebne z desnim (levim) bedrom in se spusti v stojo. 2) Koleno med rokami. Kakor pri 1), samo da desno (levo) bedro pri zavrtaju prečepne med rokami. d) Stranska ležna vesa na obeh rokah in obeh kolenih; koleni med rokama. Na 1! zavrtaj navzad iz stranske stoje (zgornji prijem) v prekucno veso s po¬ čepne držo, na 2! prečepneta bedri s prsti naprej med rokama in se obesita v kolenjem zgibu na drog, na 3! prečep nazaj in stoja. 6) Ležne vese in izmena prijemov, krči¬ st e z a lakti. Vprvo dotična ležna vesa, potem izmena prijemov ali krčisteza lakti in slednjič stoja. 7) Kolebanje v stranski kolen ji ležni vesi. Koleb se dobi, če telovadec prosto bedro vprvo kolebne navzgoraj, odtod navzdol in navzad in skrči lakti pri zakolebu, a iztegne pri predkolebu. 113 8) Kolenji vzkoleb naprej. Telovadec ko- leblje v stranski kolenji ležni vesi do stranskega seda na stegnu. Vzkoleb naj se vadi s kolenom med rokama in zunaj rok. 9) Kolebanje v iztegnjeni stranski vesi na rokah. Telovadec skoči v veso z zgornjim (spod¬ njim, dvojnim) prijemom, kolebne s privzdigom beder naprej in kolebne navzad s spustom beder itd. Vadi se izprva: na 1! skok v veso in predkoleb, zakoleb, na 2! doskok v stojo za drogom. Doskočiti se mora pri zakolebu v tem hipu, ko se začne predkoleb. Ko- leblje se večkrat zaporedoma, a telovadec naj pri vsakem zakolebu nekoliko preletno privzdigne obe roki. Na isti način se vadi kolebanje v skrčeni vesi. 10) Kolobarni vzkoleb vzlic. Telovadec, držeč drog z zgornjim (spodnjim, dvojnim) prijemom v stranski stoji vzlic, se z nogami močno odpahne od tal ter se zavrti kolebno navzad za 4 /4 v oporo vzlic na drogu. Odskok v stojo za drog. Kolobarni odkoleb se izvrši z vrtenjem naprej (izprva s spodnjim prijemom) v stojo ali veso. Pri vzkolebu morajo biti bedra v ko- lenjem in nožnem zgibu iztegnjena, v kolčnem pa upognjena, dokler ne pride telovadec v oporo, potem se telo iztegne. 8 V. razred. (Peto, šesto, sedmo, osmo šolsko leto.) A. Redovne vaje. 183. Vrstitve s kroženjem. a) Iz čelne vrste v čelno vrsto. »Vrstite se na levo (desno) vštric z levim (desnim) kroženjem (spredaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen voditelja stopajo osem korakov naprej, okretajoč se polagom za 'k na levo (desno), vedno uravnani, spredaj mimo voditelja tako, da mu levo (desno) stran obračajo, z zadnjim korakom se okre- nejo za 7* na levo (desno) v čelno vrsto. (Obrazec 44.) Obrazec 44. A.4(3 4 d £ 4 H 3 2-" 4 »Vrstite se na levo (desno) vštric z desnim (levim) kroženjem (zadaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen voditelja napravijo obrat na desno (levo) ter stopajo osem korakov naprej, vedno uravnani, v čelno vrsto, tako da obračajo voditelju desno (levo) stran. (Obrazec 45.) 115 Obrazec 45. 1 Z 3 H V 2-. •! I M J i ¥\ H H H K; \ \ SyV V/ ^ ' -g _ / /* f Vaje se vrše v čelnem stebru, razmaknjenem za štiri korake od vrste do vrste. b) Iz bočne v bočno vrsto. »Vrstite se spredaj z levim (desnim) kroženjem (na desno [levo] mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen sprednjaka se okrenejo za 7« na desno (levo), stopajo z levo (desno) stranjo mimo spred¬ njaka, vedno uravnani, osem korakov ter se pred njim uvrste s 'U okreta na desno (levo) v bočno vrsto. (Obrazec 46.) Obrazec 46. »Vrstite se zadaj z levim (desnim) kroženjem (na desno [levo] mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen zadnjaka napravijo 'A okreta na levo (desno), stopajo vedno uravnani, z levo (desno) proti zadnjaku obrnjeni, osem korakov naprej v ‘A kroga ter se uvrste s 'U okreta na levo (desno) za njim v bočno vrsto. (Obrazec 47.) 8 * 116 Obrazec 47. •ST 2. *> J S., 5 l -> 1 3 Z A ~' A c) Iz čelne v bočno vrsto. »Vrstite se na desno (levo) zadaj z desnim (levim) kroženjem (spredaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen desnega (levega) voditelja sto¬ pajo, polagoma se okretajoč za 3 ,U, dvanajst korakov, vedno uravnani, spredaj mimo voditelja, z desno (levo) stranjo proti njemu obrnjeni, ter se ustopijo s okreta za njega v bočno vrsto. (Obrazec 48.) »Vrstite se na desno (levo) spredaj z levim (desnim) kroženjem (zadaj mimo) — stopaj!« Vsi vrstilci razen voditelja napravijo l h okreta na levo (desno), stopajo vedno uravnani in z levo stranjo obrnjeni proti voditelju, 12 korakov v 3 A kroga naprej ter se ustopijo s ‘A okreta na desno (levo) pred njega v bočno vrsto. (Obrazec 49.) d) Iz bočne v čelno vrsto. »Vrstite se na desno (levo) vštric sprednjaka z desnim (levim) kroženjem — stopaj!« Obrazec 48. j ! UH 5U' 3<- U- 117 Obrazec 49. 3*. 2V. ..-3 'V'2f 2 1 \ ? 7,.... 4 S^j Vi Vsi vrstilci razen sprednjaka napravijo ‘/s okreta na levo (desno), stopajo dvanajst korakov v 3 /4 kroga, vedno uravnani in z desno levo stranjo obrnjeni proti sprednjaku, ter se ustopijo s 'h okreta na desno (levo) vštric sprednjaka v čelno vrsto. (Obrazec 50.) »Vrstite se na desno (levo) vštric zadnjaka z levim (desnim) kroženjem — stopaj!« Vsi vrstilci razen zadnjaka se okrenejo 3 /s na levo (desno), stopajo dvanajst korakov v 3 U kroga, vedno uravnani in obrnjeni z levo (desno) stranjo proti zadnjaku, ter se uvrste vštric njega v čelno vrsto. (Obrazec 51.) Obrazec 50. 1 2‘.3W; ,v s: 2 j Wo’-.3| K 2 Vi 3 '■J 4 3 iv 4 -P" /V } Obrazec 51. 118 184. Vrstitev k sredincem v četvoricah. a) »Vrstite se vštric drugega, prvi na desno (levo), tretji in četrti na levo (desno) — stopaj!« (Obrazec 52.) Obrazec 52. un "-4 3J? b ) »Vrstite se v vštric tretjega, prvi in drugi na desno (levo), četrti na levo (desno) — stopaj!« (Obrazec 53.) Obrazec 53. A-ii v 4 } H 1 Z 3 H c) »Vrstite se spredaj in zadaj k drugemu, prvi spredaj (zadaj), tretji in četrti zadaj (spredaj) —stopaj!« (Obrazec 54.) Obrazec 54. \ 3 2 1 >3 ,4 //; H 5 i 1 J d) »Vrstite se spredaj in zadaj k tretjemu, prvi in drugi spredaj (zadaj), četrti zadaj (spredaj) — stopaj! (Obrazec 55.) Obrazec 55. 1* 4 2 • 4 3 2 1 . _ V 1* . Za te vrstitve je treba treh korakov. 119 Vrstitve, pri katerih oddaljenec začne. Pri vseh vrstitvah drugega reda iz čelne v čelno in iz bočne v bočno vrsto začne vsak vrstilec razen začetnika za dva koraka pozneje svojo vrstitev; za iz¬ vršitev vse vrstitve je potrebno trikrat toliko korakov, kolikor je vrstilcev. 185. Iz čelne v čelno vrsto. a) »Vrstite se na desno vštric z desnim kroženjem, četrti začne — stopaj!« Četrti se uvrsti na desno vštric prvega, tretji za dva koraka pozneje na desno vštric četrtega, drugi za dva koraka pozneje na desno vštric tretjega in končno prvi za dva koraka pozneje vštric drugega. Vsak vrstilec potrebuje za vrstitev štiri korake, vsi skupaj dvanajst korakov. (Obrazec 56.) b) »Vrstite se na levo vštric z levim kroženjem, prvi začne — stopaj!« Vrši se slično kakor a). (Obrazec 57.) Obrazec 57. ,4/3/2/1 4-321 'ji ' n >..n ‘..rj c ) »Vrstite se na desno vštric z levim kroženjem, četrti začne — stopaj!« (Obrazec 58.) d) »Vrstite se na levo vštric z desnim kroženjem, prvi začne — stopaj!« (Obrazec 59.) Obrazec 58. Obrazec 59. Obrazec 56. / // }' ■. \ V- rjt r. r' 120 186. Iz bočne v bočno vrsto. a) »Vrstite se spredaj z levim (desnim) kroženjem, zadnjak začne — stopaj!« (Obrazec 60.) Obrazec 60. b ) »Vrstite se zadaj z levim (desnim) kroženjem, sprednjak začne — stopaj!« (Obrazec 61.) Obrazec 61. 187. Zavoji okrog raznoimenskih kril. »'A ( 72 , 3 /4, 77) zavoja na desno (levo) okrog levega (desnega) voditelja — stopaj!« Levi (desni) voditelj se s 4 (8, 12, 16) koraki na mestu okrene za 77 ( 72 , 3 7, 77) na desno (levo) ostali stopajo navzad, sklenjeni in uravnani po levem (des¬ nem) voditelju, 4 (8, 12, 16) korake v 17 ('/ 2 , 3 7, 74 ) kroga. (Obrazec 62, 63, 64.) 121 Obrazec 62. V* zavoja. Obrazec 63. J /2 zavoja. 432 1 lž» i Z £44321 Obrazec 64. ’’.4 zavoja. 4 3 2 I 4~TT' 1 F. S celim zavojem pridejo učenci s šestnajstimi koraki v prvotno nastavo. 188. Zavoji okrog srede v četvoricah. »'A ( 72 , 3 A, 4 A) zavoja na desno okrog srede — stopaj!« Vsi vrstilci so sklenjeni in uravnani proti sredi, na desni strani od srede stoječi stopajo navzad, na levi strani stoječi telovadci naprej 3 (6, 9, 12) korake v 74 ( 72 , 7 4 , 4 A) kroga. (Obrazec 65.) 189. Zavoj ni mlin. V čelnem stebru četvoric, razmaknjenih za štiri korake od vrste do vrste, se razdeli vsaka vrsta v dvo¬ jice; na desni strani stoječe dvojice se obrnejo na levo, in cele vrste se zavijajo okoli srede. (Obrazec 66.) 122 Obrazec 65. Obrazec 66. \ r w i i± M 3 2. 1 H S Z 1 4 3^ t 190. Z a v o j n a zvezda. Čelna proga četvoric se pretvori v čelni krog, obrnjen navznotraj. Vprvo se zapove: »Vsaka vrsta ‘A zavoja na desno — stopaj!« Vsaka ločna vrsta se na to zravna pri zavoju in se sklene proti skupni sredi. Na povelje: »Zavoj na levo — stopaj!« se zavijajo vrste okoli skupne srede ter pazijo, da je razmak od vrste do vrste vedno enak in krožni steber vedno sklenjen proti sredi. (Obrazec 67.) Pretvoritev nazaj v čelno krožno progo se izvrši na povelje: »Vsaka vrsta 1 4 zavoja na levo okrog des¬ nega voditelja — stopaj!« Vsaka vrsta zavije v hodu navzad, se uvrsti v ločno vrsto ter sklene krožno progo. Pretvoritev krožne proge v krožni steber za zavojno zvezdo se izvrši lahko tudi tako, da se v prvo s ‘A okreta na desno premeni v bočno progo, potem pa preide a) z vrstitvijo vštric prvega na levo, b) z ‘A Obrazec 67. P S 37X7 - 123 zavinka na levo do skupne srede in s 'A okreta na desno v krožni steber. Pretvoritev nazaj v progo se izvrši pri a) na po¬ velje: »Vrstite se zadaj na desno v krožno progo — stopaj!« pri b) pa se zapove 1 4 okreta navzunaj, potem pa V4 zavinka na desno; vsaka vrsta preide nato v krožno progo. 191. Razmak od srede in sklep proti sredi za dva koraka. a) V čelnih dvojicah. Razmak: Desni stopi na desno, levi na levo en korak vstran s postopom. (Obrazec 68.) Sklep: Vsak stopi en korak s postopom proti skupni sredi. b) V bočnih dvojicah. Razmak: Sprednjak stopi en korak naprej, zadnjak en korak navzad. (Obrazec 69.) Sklep: Sprednjak stopi en korak navzad, zadnjak en korak naprej. c) Iz čelnih dvojic v bočne dvojice. Razmak: Desni stopi na desno, levi na levo en korak vstran in se okrene s postopom za 'A na levo (desno). (Obrazec 70.) Obrazec 69. Obrazec 68. 1 < - Z 1 -» Z v Sklep: Sprednjak stopi en korak navzad, zadnjak en korak naprej, in oba se okreneta za 'A na desno (levo) v čelo. Obrazec 70. *i< Z j->x* 124 d) Iz čelnih dvojic v ustop s hrbtom proti hrbtu. Razmak: Desni stopi en korak na desno vstran in se okrene za ‘A na desno s postopom, levi stori isto na levo. Sklep: Oba stopita en korak navzad ter napravita 1 4 okreta v čelo. e) Iz čelnih dvojic v ustop s čelom proti čelu (protiustop). Razmak: Desni stopi en korak na desno vstran in se s postopom okrene za 1 4 na levo, levi stopi na levo vstran ter se okrene na desno. Sklep: Oba stopita en korak naprej ter se s ‘A okreta postavita v čelo. f) V čelnih četvoricah. Razmak: Prvec stopi tri korake, drugec en korak na desno vstran, tretjec en korak in četrtec tri korake na levo vstran, a tako, da sredinca izkoračita navzunaj na tretjo dobo. g) V bočni četvoricah. Razmak: Prvec stopi tri korake, drugec en korak naprej, tretjec en korak, četrtec tri korake navzad, a tako, da srednjika izkoračita na 3! Sklep se izvrši z ravno toliko koraki proti sredi. 192. Obkroževanje v dvojicah. a) V čelnih parih se obkrožuje spredaj ali zadaj mimo z osmimi koraki (za vsako 'A kroga dva koraka). Pri obkroževanju zadaj mimo mora krožitelj pred kro¬ ženjem in po dovršenem kroženju napraviti obrat proti obkrožencu. Povelja: »Drugci obkrožite prvce z desnim (levim) kroženjem (spredaj, zadaj mimo) v osmih korakih — stopaj!« itd. Podstava za vadbo je steber čelnih dvojic, razmaknjenih za dva koraka od para do para. 125 b) V bočnih dvojicah se obkrožuje na levi, desni strani mimo. Če prvci obkrožujejo drugce, se jim je treba pred krožitvijo okreniti za 'A na stran kroženja. Povelja: »Prvci obkrožite drugce z levim (desnim) kroženjem (na levo, desno mimo) v osmih korakih — stopaj!« Podstava za vadbo je steber bočnih parov, razmaknjenih za dva koraka od para do para. 193. Obkroževanje v večjih vrstah se vrši na sličen način. 194. -j-Kolo na desno z osmimi koraki. Na povelje: »V kolo na desno z osmimi koraki — stopaj!« napravijo prvci obrat na levo, potem se sprimejo vštričniki z desno roko, privzdignejo lakti tako, da so roke v višini ram, in obkrožijo skupno sredo z osmimi koraki (na vsako 'A kroga dva koraka). Po dovršeni obkrožitvi napravijo prvci, izpustivši roko, obrat na desno v prvotni ustop. Podstava je kakor pri 192. (Obrazec 71.) Obrazec 71. Obrazec 72. -)- Na sličen način se izvrši zvezda z osmimi koraki, samo da se steber čelnih parov razdeli v četo tako, da en prvi in en drugi par tvorita vrstni zbor, ter da na povelje: »V zvezdo — stopaj!« učenci obr¬ nejo desno stran proti skupni sredi, si podajo križem roke ter obkrožijo skupno sredo. (Obrazec 72.) 126 B. Proste vaje. I. Vaje v stoji. 195. Kroženje beder. Bedro se na 1! popolnoma iztegne in privzdigne naprej ali navzad, na 2! vstran kolebne in na 3! v loku postavi v stojo. Pri tem napravi bedro plašč stožca, čigar ost je v kolčnem zgibu bedra. Povelje: »Desno (levo) bedro krožite odspredaj navzad (odzadaj naprej) vadi — 1! 2! 3!« . . . »Stoj!« 196. Nožen j e v loku. Na 1! se prednoži z desnim (levim) bedrom, na 2! odnoži, na 3! spusti v stojo. Slično se vrši vaja, če se naprvo zanoži ali odnoži. 197. Kroženje trupa. Trup se upogne naprej (navzad, vstran) ter kroži potem v štirih dobah tako, da se tvori plašč stožca, čigar ost leži v kolčnem zgibu. Povelje: »Trup naprej — upogni!« — »Krožite trup proti desni (levi), vadi — 1! 2! 3! 4!« 198. Zveze, sporedi. Pri vadbi sporedov je treba vprvo prvotne vaje, iz katerih so zloženi, zaporedoma in v zvezah prevež- bati, potem šele skupno vaditi. N. pr.: Dviganje lakti v razpetje, krčenje, sunek vstran v zvezi z malim upo¬ gibom kolen. a) »Dvig lakti v razpetje in spust v veso, vadi — 1! 2!« ... »Stoj!« b) »Dvig lakti v razpetje in mali upogib kolen 1! — Lakti v veso in izteza kolen 2! — Zaporedoma, vadi 1! 2!« . : . »Stoj!« c) »Lakti na prsi za sunek vstran — skrči!« — Sunek vstran in mali počep (mali upogib kolen) 1! — 127 Lakti na prsi in izteza kolen 2! — »Zaporedoma vadi — 1! 2!« ... »Stoj!« d) Lakti v razpetje dvigni 1! — Lakti na prsi skrči 2! — Sunek vstran 3! — Lakti dol 4! — »Za¬ poredoma vadi — 1! 2! 3! 4!« . . . »Stoj!« e) Dvig lakti v razpetje in mali počep 1! — Lakti na prsi in izteza kolen 2! — Sunek vstran in mali počep 3! — Lakti dol in izteza kolen 4! — »Zaporedoma vadi — 1! 2! 3! 4!« . . . »Stoj!« Na sličen način se vadijo naslednji sporedi: a) * Dviganje lakti v vzpetje in mali počep v zvezi s sunkom naprej in počepom. Dvig lakti v vzpetje in mali počep 1! — Lakti na prsi za sunek naprej in izteza kolen 2! — Sunek naprej in počep 3! — Lakti dol in izteza kolen 4! b) Dviganje lakti kvišku, krčenje na prsi, sunek kvišku in spuščanje ob straneh v zvezi s stojo na prstih. Dvig lakti kvišku in stoja na prstih 1! — Lakti na prsi za sunek kvišku in stoja 2! — Sunek kvišku in stoja na prstih 3! — Lakti ob straneh dol in stoja 4! c) Dviganje lakti v vzpetje, koleb v razpetje, kr¬ čenje, sunek navzdol v zvezi s posilnim ustopom. Dvig lakti v vzpetje in posilni ustop navzunaj 1! — Koleb lakti v razpetje in stoja 2! — Lakti na prsi za sunek navzdol in posilni ustop navznotraj 3! — Sunek navzdol in stoja 4! d) Koleb lakti v razpetje in kvišku v zvezi z zakorakom. »Lakti v vzpetje — dvigni!« — Koleb lakti v razpetje in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti v vzpetje in stoja 2! — Koleb lakti kvišku in zakorak z 128 levim 3! — Lakti v razpetje in stoja 4! — »Lakti — dol!« e) Predkoleb in zakoleb lakti v zvezi z zakorakom in predkorakom. Koleb lakti spredaj kvišku in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti v veso in z desnim v stojo 2! — Koleb lakti v vzpetje in zakorak z levim 3! — Lakti dol in stoja 4! /) Krčenje in sunek lakti vstran in kvišku v zvezi z noženjem in suvanjem beder. »Lakti na prsi — skrči!« — Sunek kvišku in z desnim zanoži 1! — Lakti na prsi in desno koleno dvigni 2! — Sunek lakti vstran in sunek z bedrom (brca) navzad 3! — Lakti na prsi in stoja 4! — Proti- smerno 5—8! — »Lakti — dol!« g) * Palčni udar v zvezi z zanoževanjem, kole¬ banjem beder, prednoževanjem in malim počepom. Lakti za palčni udar skrči in desno bedro za¬ noži 1! — Palčni udar in koleb desnega bedra v pred- nožje in istodobno upogib levega kolena v mali počep 2! — Lakti za palčni udar skrči, koleno iztegni in ko- lebni istodobno v zanožje 3! ■— Palčni udar in stoja 4! Protismerno 5—8! h) * Zgornji nartni udar, dviganje v razpetje v zvezi s prekrižnim, zakoračnim ustopom in odnože- vanjem. Dvig desne lakti za zgornji nartni udar in pre- križni ustop z desnim 1! — Zgornji nartni udar in za¬ korak z desnim 2! — Dvig desne lakti v razpetje in ločno odnoženje z desnim 3! — Spust desne lakti v veso in desnega bedra v stojo 4! — Protismerno 5—8! i) Dvig lakti v prekrižje spredaj in koleb v raz¬ petje v zvezi z upogibanjem in iztezanjem kolena v odkoračnem ustopu. 129 Lakti v prekrižje spredaj in odkorak z desnim 1! — Koleb lakti v razpetje in upogib desnega kolena 2! — Lakti v prekrižje spredaj in izteza kolena 3! — Lakti v veso in bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! j) Sunek naprej in kolebanje beder. Lakti na prsi za sunek naprej, desno bedro v prednožje 1! — Sunek obelahč naprej in koleb z desnim bedrom navzad 2! — Krčenje lakti na prsi in koleb desnega bedra v prednožje 3! — Lakti dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! k) -f- Krčenje lakti na prsi, izteza kvišku in spust v vzpetje s stojo na prstih in sukanjem beder v sklepni ustop. Lakti na prsi in zasuk beder v sklepni ustop 1! — Izteza lakti kvišku in stoja na prstih 2! — Spust lakti v vzpetje in stoja 3! — Lakti dol in zasuk beder v navadni ustop 4! /) -j- Dviganje ene lakti v usločje v višku in upogibanje trupa in odkorak. Lakti ob kolke in odkorak na levo 1! — Upogib trupa na levo stran in desno lakt v usločje v višku 2! — Vzklon trupa in desno lakt ob kolek 3! — Lakti dol in levo bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! m) -j- Krčenje lakti in iztezanje vstran v zvezi s prekrižnim in zakoračnim ustopom. Lakti na prsi in desno bedro v prekrižni ustop spredaj 1! — Izteza lakti vstran in zakorak z desnim 2! — Lakti na prsi in desno bedro v prekrižni ustop spredaj 3! — Lakti dol in bedro v stojo 4! Proti¬ smerno 5—8! n) -j- Krčenje in iztezanje lakti kvišku in spust ob straneh v zvezi z zakorakom in upogibanjem kolena. Lakti na prsi skrči in desni zakorak 1! — Izteza lakti kvišku in upogib levega kolena 2P-L- Lakti ob 9 130 straneh v razpetje in izteza kolena 3! — Lakti dol in z desnim bedrom v stojo 4! — Protismerno 5—8! o) -f- Dviganje lakti v usločje v višku, spuščanje v vzpetje, lahko kolebanje v razpetje v zvezi s stojo na prstih in z malim počepom. Dvig lakti v usločje v višku in stoja na prstih 1! — Lakti v vzpetje in stoja 2! — Koleb lakti v raz¬ petje in mali počep 3! — Lakti ob straneh v veso in izteza kolen 4! p) Kolebanje lakti naprej in navzad, prekrižje lakti zadaj v zvezi z zakorakom in predkorakom. Koleb lakti naprej kvišku in zakorak z desnim 1! — Koleb lakti nizdol spredaj in navzad v prekrižje in predkorak z desnim 2! — Koleb lakti v vzpetje in zakorak z desnim 3! — Lakti dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! r) -j- Dviganje lakti v razpetje, krčenje lakti s prsti na rame, iztezanje in spuščanje ob straneh v zvezi z odkoračnim ustopom in krčistezo kolen. Dvig lakti v razpetje, krčenje s prsti na rame in odkorak z desnim 1! — Izteza lakti v razpetje in upogib desnega kolena 2! — Krčenje lakti s prsti na rame in izteza desnega kolena 3! — Lakti ob straneh dol in desno bedro v stojo 4! — Protismerno 5—8! III. Vaje v hoji, tekanju in skakljanju. 199. Trajni tek do pet minut. 200. Tek s koračno izmeno, zibalni, tri- stopni tek naprej, navzad in semtertja. Vrši se kakor istoimenovane hoje, a s tekalnimi stopi. 201. Prekrižni tek vstran. Vrši se kakor prekrižna hoja vstran, a s tekalnimi stopi in v taktu. 131 202. Skakljanje obenož s 3 /4 o k r e t a na levo (desno). Okret se izvrši med poletom. 203. Skakljanje obenož s 3 A okreta na levo (desno) v različne ustope in v različnih ustopih. Vadi se kakor skakljanje s 'A in ‘A okreta. 204. Skakljanje enonož s 1 2— 3 A okreta. Drugo bedro se drži v prednožju, odnožju ali zanožju, ali pa je koleno (peta) dvignjeno. 205. Galopno skakljanje naprej (navzad, vstran), z levim začenši. Levo bedro stopi en korak naprej (navzad, vstran), desno, poskočivši, odbije levo v prednožje, zanožje, ali odnožje itd. 206. Galopno skakljanje naprej (navzad, vstran, semtertja) z levim in desnim v iz¬ meni. Trije galopni skakljaji z levim, potem trije z desnim. 207. Skakljanje s koračno izmeno naprej (navzad, vstran, semtertja). Vrši se tako kakor istoimenovana hoja, a po prstih in skakljaje pri drugem in tretjem stopu. 208. Zibal no skakljanje vstran semtertja (naprej, navzad). Na 1! se napravi doskakljaj z levim vstran (naprej, navzad) in hitri postop z desno nogo v prekrižni kotni ustop pred levo nogo, na 2 ! se stopi malce z levo nogo navzad in istodobno se izvrši srednji krčisteza desne noge. 9* 132 ■ 209. Škotsko skakljanje naprej (nazaj, vstran, semtertja). Pred vsakim skakljajem s koračno izmeno z levim se z desnim poskoči na mestu. 210. Mahalno skakljanje. Na 1! stopi leva noga vstran, na 2! napravi desna skakljaj na prostor leve, odbivši levo bedro v odnožje, na 3! kolebne levo bedro navznotraj pred desno, katero istodobno zaskaklja. 211. Prekrižno skakljanje vstran na levo. Na povelje: »Skakljaj!« doskaklja učenec z levim vstran, in desna noga stopi brzo v prekrižni kotni ustop za levo nogo. 212. Koračno vrtinčenje vstran, semtertja. Na 1! odkorak z levim, na 2! obrat na levo na levih prstih v odkorak z desnim, na 3! obrat na levo na desnih prstih v odkorak z levim, na 4! stop desnega bedra na mestu v koračnem ustopu, na 5! obrat na desno na desnih prstih v odkorak z levim, na 6! obrat na desno na levih prstih v odkorak z desnim, potem ali sklepni stop z levim, ali pa zopet vrtinec na levo. 213. Prekrižno vrtinčenje vstran v treh dobah. Na 1! odkorak z levim, na 2! prekrižni ustop z desnim spredaj, na 3! celi okret na levo na prstih obeh nog. 214. Zveze. a) Navadna hoja in tekanje v izmeni. Vsi izkoračijo z levim in stopajo šest korakov v obvodu naprej, potem tečejo šest korakov itd. b) Hoja po prstih in tek naprej v izmeni. Vadba kakor pri a). 133 c ) Hoja s krčistezo nog (drsalna hoja) in tek naprej v izmeni. Vadba kakor pri d). d) Tekanje navzad in hoja naprej s krčistezo nog (hoja po prstih, drsalna hoja) v izmeni. Vsi tečejo v obvodu šest korakov navzad, potem stopajo šest korakov v hoji s krčistezo nog (po prstih, drsalni) naprej itd. e) Hoja naprej in tristopni tek vstran v izmeni. Štiri korake naprej, potem dve tristopni koračji v teku na levo vstran, potem na desno itd. 1! 2! 3! 4! - 1! 2! 3! - 1! 2! 3! /) Tristop naprej in tek navzad v izmeni. Dve tristopni koračji naprej, potem šest korakov navzad v teku. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! .... 6! itd. g) Zibalni tek vstran in hoja navzad v izmeni. Dve zibalni koračji v teku semtertja, potem šest korakov v hoji navzad. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! 6! itd. h) Zibalna hoja semtertja, tek naprej in hoja s koračno izmeno navzad v izmeni. Z levim začenši, dve zibalni koračji semtertja, potem šest korakov v teku naprej, končno dva koraka v hoji s koračno izmeno navzad. 1! 2! 3! - 1! 2! 3! — 1! ..... 6! — 11 2! 3! 4! i) Poskočna hoja naprej (navzad, vstran) z levim. Na 1! predkorak (zakorak, odkorak) z levim, na 2! poskok (enkraten skakljaj) z levim in istodobno malo zanoženje (prednoženje, odnoženje) z desnim, na 3! po- stop z desnim v stojo. 1! 2! 3! j) Hoja naprej z doskakljajem pri prvem od treh korakov. 134 Na 1! odskakljaj z desnim in odskakljaj z levim, na 2! in 3! se izvršita dva koraka naprej itd. k) Hoja s koračno izmeno (zibalna hoja) naprej ■ (navzad, semtertja) z medstopi. Medstop se napravi pred prvim stopom vsakega koračja. /) Hoja navzad in poskočna hoja naprej v izmeni. Vsi stopajo, z levim začenši, štiri korake navzad, potem štiri poskočne korake naprej. m) Poskočna hoja z levim naprej in z medstopi. Na 1! z levim za pol koraka naprej, na 2! pred- stop z levim do polnega koraka, na 3! poskok z levim, na 4! postop z desnim v stojo. 1! 2! 3! 4! n) Škotsko skakljanje semtertja in zibalna hoja naprej in navzad. Z levim začenši, dva škotska skakljaja semtertja, potem eno zibalno koračje naprej in eno navzad. 1! 2! 3! 1! 2! 3! — 1! 2! 3! 1! 2! 3! o) Prekrižni tek v stran in škotsko skakljanje na¬ prej in navzad. Štiri korake v teku na levo vstran s prekrižanjem spredaj in zadaj v izmeni, potem en škotki skakljaj naprej z levim, potem štiri prekrižne korake v teku vstran na desno in končno en škotski skakljaj navzad. p) Drsalno poskakovanje. Kakor poskočna hoja, samo da je prvi stop dr¬ salen. 1! 2! 3! r) Škotsko skakljanje semtertja in galopno skak¬ ljanje semtertja. Dvakrat en škotski skakljaj na levo, en na desno, potem štiri galopne skakljaje na levo vstran in štiri na desno. s) Koračno vrtinčenje, drsalni poskok, prekrižno skakljanje in zibalna hoja semtertja. 135 En koračni vrtinec na levo vstran (3 dobe), en drsalni poskok (3 dobe), tri prekrižne skakljaje (3 dobe) in eno zibalno koračje na desno vstran (3 dobe). t ) Prekrižno vrtinčenje, drsalni poskok in zibalna hoja. En prekrižni vrtinec, en drsalni poskok, eno zi¬ balno koračje na levo vstran, potem na desno. Opomba. Samo ob sebi je umevno, da se navedene vaje morejo vezati tudi drugače, na različne druge načine. Zgoraj na¬ vedene zveze naj se smatrajo kot vzgledi. Proste vaje II. reda. 215. * Ležna opora vznak. a ) V ležno oporo vznak z iztezo beder naprej. Na 1! počep in opora rok zadaj na tla, na 2! izteza beder naprej v ležno oporo vznak, na 3! krčenje beder in na 4! stoja. V ležni opori vznak je telo iztegnjeno, s hrbtom proti tlem, noge se opirajo na pete, prsi so napete in glava navzad. b) V ležno oporo vznak z opirkanjem rok navzad. Na 1! kakor zgoraj, na 2! opirkanje z rokami na¬ vzad v ležno oporo vznak, na 3! opirkanje naprej v počep in na 4! stoja. c) V ležno oporo vznak iz opore vzlic s V 2 okreta. Na 1! ležna opora vzlic, na 2! obrat na levo (desno) v ležno oporo vznak, na 3! obrat nazaj v ležno oporo vzlic, na 4! stoja. d) Ležna opora vznak in vaje z bedri. Vadi se: Odnoževanje, prednoževanje, razkrečanje, dviganje kolen. 216. * Ležna opora vzbok. a) V ležno oporo vzbok na levo iz ležne opore vzlic. 136 Na 1! ležna opora vzlic, na 2! 'U okreta na levo (desno) v ležno oporo vzbok, na 3! 1 .4 okreta nazaj v ležno oporo vzlic, na 4! stoja. V ležni opori vzbok se opira telo na desno (levo) roko in na desni (levi) rob noge, drugo bedro leži na opirajočem in druga lakt ob strani. b) Ležna opora vzbok na levo in desno v izmeni. 1) Iz ležne opore vzlic: Na 1! ležna opora vzlic, na 2! ležna opora vzbok na levo, na 3! ležna opora vzlic, na 4! ležna opora vzbok na desno, na 5! ležna opora vzlic, na 6! stoja. 2) Iz ležne opore vznak: Na 1! ležna opora vznak, potem slično kakor v a). c) Ležna opora vzbok in vaje z laktmi in bedri. Dviganje proste lakti v razpetje in kvišku, sunek vstran in kvišku; odnoževanje prostega bedra, dviganje kolena, d) posamezno, b ) skupno n. pr.: Dviganje lakti in odnoževanje; sunek lakti in dviganje kolena itd. C. Vaje z orodjem. 1. Vaje s palicami. Vaje s palicami so živa in krepka mladika prostih vaj; zaradi tega naj se izvajajo na tej stopnji slično prostim vajam. Obstojajo pa iz izmene različnih drž, v katerih je palica. Drža, iz katere se začne gibanje s palico obteženih lakti, in v katero se končno vaja zvrši, imenujemo prvotno držo. Naravno, da je takih drž neštevilno. Tukaj jih hočemo imenovati in opisati le toliko, kolikor jih je po¬ treba za pouk na ljudski šoli. Njih zaznamba je čestokrat enaka zaznambi prostih vaj z laktmi. Vaje se vrše v stebru trojic, četvoric itd., razmak¬ njenem za razpetje lakti ali dva koraka od vrste do vrste in od trope do trope. Gibanje lakti je treba iz¬ vajati naglo, nekoliko kolebno in točno. 137 Da se ne izgubi z razdeljevanjem palic preveč časa, navedem v posnemo dva načina. a) Učenci gredo sami po palice. Na povelje: »Po palice — stopaj!« stopajo v bočni vrsti mimo shrambe za palice, kjer vzame vsak po eno. V desni roki, ob sredi jo držeč, nese učenec palico ob desnem bedru tako, da leži v roki poševno s prednjim koncem višje, ter se ustopi zopet na prvotni prostor v čelno vrsto. Po dovršenih vajah nesejo učenci palice na po¬ velje: »Palice odložite — stopaj!« na sličen način v shrambo.« b ) Če so palice shranjene na odročnem prostoru, ali če je veliko učencev, se razdele palice tako-le: Učenci se postavijo v bočni steber ter se razmaknejo v vrstah za dva koraka. Zadnjaku vsake vrste se za¬ pove, naj gre po palice za dotično vrsto. Ta prešteje, ob svoji vrsti grede, vrstilce in vzame prvca seboj, ki mu dotično število palic naloži v naročje. Ob vrsti gredočemu vzame prvec in za njim zaporedoma vsak vrstilec palico ter jo postavi ob nogo. Po vajah pobere zadnjak na sličen način palice od učencev, stoječih v čelni vrsti, ter jih shrani s pomočjo prvca v shrambo. Najpripravnejše so palice od železa 1 m dolge in 1 1 h do 2 kg težke. V začetku se tudi lahko rabijo lesene 1 m dolge in 3 cm debele palice. 217. Palične drže. a) Palica (poševno) ob bedru. Telovadec drži palico s palčnim prijemom v desni roki ob strani tako, da je sprednji konec poševno navzgor. Povelje: »Palico ob — bedro!« b ) Palica ob nogi. Palica stoji na tleh tik roba desne noge ob bedru navpik, desna roka jo drži s palčnim prijemom. Povelje: »Palico ob — nogo!« 138 c) * Palica ob rami. Iz drže ob nogi prime telo¬ vadec palico na 1! z levo roko, kolikor mogoče nizko, seveda pri vzpetem telesu, od zadaj s palčnim pri¬ jemom (kakor se prime peresno držalo) ter jo dvigne, potegnivši jo skoz desno roko, tako visoko, da stoji na kazalcu navpik, pritisnjena na kolek, bok in ramo, na 2! se leva lakt spusti v veso. Pozneje se to gibanje vrši v eni dobi na povelje: »Palico ob — ramo!« — Izmena drže ob rami v držo ob bedru ali ob nogi se izvrši, če prime telovadec na 1! palico pri rami ter jo spusti, kazalec iztegnivši skoz desno pest, ali tako daleč, da jo roka prime pri sredini, ali pa do tal ob nogo, na 2! se spusti leva lakt v veso. Pozneje se izvrši povelje: »Palico ob — nogo!« na eno dobo brez prijeme z levo roko. d) Navadna drža. Telovadec drži palico pri v veso iztegnjenih lakteh oberoč v širni ramen. Prijem je lahko zgornji, spodnji, mezinčni ali dvojni, prijema pa razpeta, če roke drže palico pri konceh, navadna v širini ram, sklepna, če se roki tiščita v sredi. — Izmena drže ob nogi ali ob bedru v navadno držo se izvrši, če prime leva roka na 1! z zgornjim prijemom konec palice ter jo na 2! potegne skoz desno roko v razovno ležo pred telesom. Pozneje se gibanje izvrši v eni dobi na povelje: »Palico v navadno — držo!« Odtod zopet ob bedro ali ob nogo je nasprotno gibanje. Pri izmeni drže ob rami v navadno držo prime leva roka palico v višini rame z nadprijemom, in lakt se spusti v veso. Odtod zopet ob ramo je nasprotno gibanje. e) Palica v vzpetju. Lakti se dvignejo v vzpetje. /) Palica v višku. Lakti se dvignejo kvišku. g-) Palica na prsih (pred ramami). Lakti se skrčijo na prsih, palica je razovno pred ramami. 139 h) Palic? v prekrižju. Lakti se skrčijo v prekrižje spredaj, desr :ez levo ali nasprotno. i) Palica na tilniku. Palica se prevzdigne z izteg¬ njenimi laktmi črez glavo ter se položi, ko so se skr¬ čile lakti, razovno na tilnik. j) Palica v razpetju na desno (levo) spredaj. Desna (leva) lakt se dvigne v razpetje, leva (desna) se isto¬ dobno skrči tako, da pride roka ob desno (levo) ramo. k) Palica v razpetju zadaj na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne v razpetje, leva (desna) kvišku ter se skrči tako, da pride roka na tilnik. /) Palica za desno (levo) ramo. Desna (leva) lakt se dvigne kvišku ter skrči tako, da leži palica za desno (levo) ramo poševno navzdol; leva (desna) lakt je v vesi. m) Palica v vzpetju spredaj (zadaj) na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne v vzpetje spredaj (zadaj), leva (desna) lakt se skrči tako, da leži roka ob (desni) levi rami. n) Palica kvišku na desno (levo). Desna (leva) lakt se dvigne kvišku, leva (desna) se skrči tako, da leži roka ob desni (levi) rami. o) Palica ob kolku na desno (levo). Leva (desna) lakt se dvigne kvišku ter se usloči nad glavo, desna (leva) roka se opre s koncem palice na desni (levi) kolek. p) Palica za kolkom. Lakti se kolebnejo na desno (levo) na okrog tako, da leži desna (leva) spodnja lakt zadaj na križu, leva (desna) na kolku. r) Palica nizko zadaj. Lakti se dvignejo kvišku, potem se spuste v veso zadaj. 140 218. Zveze različnih drž. Vaje so sestavljene iz prvotnih drž s kako drugo ali z več drugimi v dveh ali več dobah. N. pr.: 1) Palico v vzpetje 1! — Palico dol 2! — »Vadi zaporedoma — 1! 2!« . . . »Stoj!« 2) Palico kvišku 1! — Palico dol 2! — »Zapo¬ redoma vadi — 1! 2!« .. . »Stoj!« 3) Palico v razpetje na desno 1! — Palico dol 2! 4) Palico za desno ramo 1! — Palico v navadno držo 2! 5) Palico prevzdigni nizko zadaj 1! — Palico v navadno držo 2! 6) Palico kvišku 1! — Palico v vzpetje 2! — Palico dol 3! — »Zaporedoma vadi — 1! 2! 3!« . . . »Stoj!« 7) Palico v vzpetje 1! — Palico kvišku 2! — Palico na tilnik 3! — Palico v navadno držo 4! — »Zaporedoma vadi — 1! 2! 3! 4!« . . . »Stoj!« 8) Palico na prsi (pred rame) 1! — Palico v vzpetje 2! — Palico na prsi 3! — Palico dol 4! 9) »Palico na tilnik — dvigni!« — Palico v raz¬ petje zadaj na desno 1! -— Palico v razpetje zadaj na levo 2! — »Zaporedoma vadi — 1! 2!«... »Stoj!« — »Palico v navadno držo — dol!« 10) »Palico na prsi — dvigni! — Palico v vzpetje na levo 1! — Na prsi nazaj skrči 2! — Palico v vzpetje na desno 3! — Na prsi nazaj skrči 4!« — »Palico — dol!« 11) Palico v vzpetje na desno 1! — Palico dol 2! Palico v vzpetje na levo 3! — Palico dol 4! 12) Palico v razpetje spredaj na levo 1! — Palico dol 2! — Palico v razpetje na desno 3! — Palico dol 4! 141 13) Palico v prekrižje spredaj, desno črez levo 1! — Palico dol 2! — Palico v prekrižje spredaj, levo črez desno 31-— Palico dol 4! 219. Palične vaje v zvezi s prostimi va¬ jami. a) Palico v vzpetje in prednoževanje: Palico v vzpetje in z desnim prednoži 1! — Palico dol in stoja 2! — Protismerno 3! 4! b) Palico kvišku in stoja na prstih — 1! 2! c) Palico na prsi in dviganje kolen — 1! 2! 3! 4! d) Palico na zatilnik in mali počep — 1! 2! e) Palico v prekrižje na prsi in predkorak — 1! 2! 3! 4! /) Palico za ramo in zakorak — 1! 2! 3! 4! g) Palico v razpetje na desno (levo) spredaj in odkorak na desno (levo) — 1! 2! 3! 4! h) Palico v vzpetje na desno (levo) spredaj in predkorak z desnim (levim) — 1! 2! 3! 4! i) Palico kvišku, upogib trupa navzad in zakorak. j) Mahanje trupa naprej in navzad s palico v višku in predkorak — 1! 2! 3! 41: »Palico kvišku — dvigni! — Upogib naprej in predkorak z desnim 1! — Vzklon in navadni ustop 2! — Protismerno 3! 4! — »Palico v navadno — držo!« k) Mahanje trupa semtertja s palico v višku in odkorak na desno in levo — 1! 2! 3! 4! /) Sukanje trupa s palico v vzpetju — 1! 2! ni) Palico ob ramo in postopno korakanje — 1! 2! 3! 4!: Izkorak z levim in palico ob levo ramo 1! — Postop z desnim in palico v navadno držo 2! — Protismerno 3! 4! . . . »Stoj!« n) Palico na prsi in hod naprej — 1! 2!... »Stoj!« Pri levem izkoraku palico na prsi, pri desnem palico v navadno držo ali obratno. 142 o) Sunek naprej in hod navzad: »Palico na prsi — dvigni!« — Pri levem izkoraku sunek naprej, pri desnem palico na prsi ali obratno — 1! 2! . . . »Stoj!« — »Palico — dol!« p) * Skakljaj v razkrečo in palico kvišku — 1! 2! . . . »Stoj!« r) * Skakljaj v prekrečo in palico v vzpetje spre¬ daj — 1! 2! 3! 4! s) * Prestopanje čez palico: Precep z desnim črez palico naprej 1! — Precep z desnim črez palico nazaj 2! — Protismerno 3! 4! itd. II. Dolga kolebnica. 220. * Skakljanje v počepu v kolebajoči vrvi. Telovadec počepne, kjer se kolebajoča vrv skoraj dotika tal, vzbok, vzlic ali vznak vrvi; ko se vrv pri¬ bliža tlem v višini kolen, se napravi skakljaj. Pri za¬ porednem skakljanju je dobro, če se po vsakem skak- ljaju napravi medskakljaj. 221. Dvojica preskoči vrv zajedno in jo po 'h okreta izpodteče, ali obratno. Po preskoku tečeta učenca še tri korake naprej, potem se obrneta, izpodtečeta vrv ter se vrneta na prvotni prostor. 222. En učenec preskoči, drugi izpod¬ teče vrv. Polovica učencev stoji na tej, polovica na drugi strani vrvi. Prvi odtam preskoči odspredaj vrv, mu kolebajočo proti glavi, prvi odtod jo izpodteče obenem, ko se mu koleblje odzgoraj proti nogam. 223. Preskakljavanje vrvi, ki se vrti ra- zovno v krogu. (Igra.) 143 Učenci se ustopijo za dva koraka razmaknjeni, v čelni krog. Učitelj vrti, stoječ v središču risa, vrv razovno, nizko ob tleh okrog sebe; učenci preskaklja- vajo vrv zaporedoma, kakor se jim približuje. Kogar zadene ta izstopi. III. -j- Kratka kolebnica. 224. Skakljanje s podkolebanjem vrvi odspredej navzad ali obratno, z mesta na¬ prej ali navzad. Primerjaj vaje IV. razreda 153. 225. Tekanje naprej ali navzad s pod¬ kolebanjem vrvi odspredaj navzad ali obratno. 226. Izmena teka in skakljanja obenož. N. pr. osem tekalnih korakov naprej, potem štiri skak- ljaje obenož na mestu itd. 227. Tek naprej in obrat. Obrat se napravi s štirimi tekalnimi koraki v majhnem polkrogu itd. IV. Prosto skakanje. 228. Skakanje na višino in daljino z eno- nožnim odpahom. a) Skakanje z odpahom desne ali leve noge. Skakanje se začne s 60 cm na višino in 1 m na daljino, vrvica se vzdiguje po 5 cm, oziroma oddalja po 10 cm, vsaka višina oziroma daljina se preskakuje enkrat z odpahom desne, enkrat z odpahom leve noge. Gledati je posebno na pravilno in lepo izvajanje. b) Skakanje z odpahom desne ali leve noge in 1) V4, V 2 okreta po doskoku. Po doskoku se zopet od¬ skoči obenož na mestu ter se obenem v letu napravi 144 'A, '/ 2 okreta na desno (levo). 2) ‘A okreta pri doskoku. V letu se skakalec okrene za 1 4 in doskoči v stojo vzbok. Zveže se tudi lahko 1) in 2). 229. Skakanje na višino in daljino z o d - pahom benož. a) Iz stoje: Učenec se ustopi na desko s prsti ob robu ter se odpahne obenož, iztegne sklenjena bedra naprej kolikor mogoče do ostrega kota s trupom, do¬ skoči na prste, skrči trup v mali počep, dvigne v tem hipu lakti v vzpetje ter se brzo vzklone v navadni ustop. b ) Z 1 (2, 3) korakom. Učenec se ustopi 1 (2, 3) korak od deske, stopi en korok naprej, doskoči v stojo na desko ter skoči odtod obenož naprej. c ) Z natekom. Določi se mesto, odkoder učenci natekajo, pri zadnjemu koraku doskočijo v stojo na desno in skočijo odtod naprej. d) * Skok z razkrečo. e) Skok z Y[a. 'A okreta, a) po doskoku, b) pri doskoku. /) Skok iz stoje vzbok, vznak v isto. V. Gred. 230. Prevesna stojasprijemo rokv zvezi z gibanji beder. Nastop na gred iz stranske stoje vzlic naprej (iz prečne stoje vzbok vstran) in v stoji dviganje desnega (levega) kolena, noženje, kolebanje desnega (levega) bedra, krčisteza kolen, v izmeni, potem odstop ali odskok brez okreta ali z okretom. (Primerjaj vaje IV. razreda.) N. pr.: Učenci stopijo na gred z desno nogo 1! — Z levo nogo 2! — Prednožijo z desnim 145 (levim) 3! — V stojo 4! — Odstop z desnim 5! — Odstop z levim 6! Ali: Nastop na gred 112! — Pred- noženje z desnim in levim v izmeni 3! 4! 5! 6! — Odskok na levo v stojo poleg gredi 7! itd. 231. Prevesne hoje naprej (navzad) s spri- jemo (brez sprijeme) rok. a) Hoja z noženjem, b) hoja z dviganjem pet. c) hoja z noženjem v loku, d) postopna hoja naprej (navzad, vstran), e) stranska hoja s prekrižnimi koraki spredaj (zadaj). 232. Borba na gredi. (Igra.) Dva učenca se ustopita drug proti drugemu z desnim bedrom spredaj, opiraje se na levo z nekoliko upognjenim kolenom in drže desno lakt v palčnem položaju v vzpetju. Potem izkušata drug drugega z dlanskimi udarci na roko in na lakt spraviti iz ravno¬ težja, da mora eden stopiti z gredi. Vadi naj se kot tekmovanje, in sicer: a) zmago¬ valci se ustopijo po borbi v posebno vrsto, da se zopet poskusijo med seboj, zmagovalci pri drugem na¬ stopu zopet istotako itd., zadnji zmagovalec je najboljši. b) Prvi zmagovalec se razporedoma izkuša z več učenci, dokler ga kateri drugi ne premaga, novi zmagovalec istotako itd. Tisti, ki je premagal največ nasprotnikov, je najboljši. VI. Naskakovanje. 233. Hoja gor in dol po naskočni deski. a) Hoja naprej do zgornjega roba, obrat in dol. Učenec gre štiri (tri, dva) korake do roba, se obrne s 4 (3, 2) stopi in gre z deske nazaj s prav toliko koraki. 10 146 b) Stranska hoja s postopnimi koraki gor in nazaj dol brez obrata ali z obratom. c) Hoja naprej gor in hoja navzad dol. d) Hoja navzad gor in hoja naprej dol. e) * Vaje a — d z gibanji lakti (dviganje, suvan e itd.), beder (noženje, dviganje kolen, pet itd.). 234. Tekanje gor in dol. Izvaja se slično kakor pri hoji. 235 Skakljanje gor in dol. a) Skakljanje obenož gor in dol, z obratom ali brez obrata, kakor pri hoji. b) Vaje pri a) z gibanji lakti in beder, c) * Vaje pri a) v počepu. 236. Skakanje nizdol (v globino). a) Skakanje na desno (levo) stran poleg deske v stojo. Učenec nateče in po 1 (2, 3) koraku doskoči na desno, odpahnivši z levo, ali na levo stran, odpah- nivši z desno nogo, poleg deske, b) Hoja ali tek s 3 (2) koraki na rob in odtod skok nizdol (v glo¬ bino), in sicer: * iz počepa, iz navadne stoje, iz pred- koračja, iz stoje na eni nogi in s prednožjem drugega bedra, c) * Tek s tremi (dvema) koraki in skok v globino črez rob (naskok), d) * Naskakovanje črez rob na desno (levo) stran pred desko. VII. * Kozel. Pri vseh vajah naj izprva učitelj sam pomaga; pozneje naj ga nadomestuje pri skakanju v sed ali iz seda en pomočnik, pri preskakanju pa dva pomočnika. Pomočnik stoji poševno pred kozlom pripravljen, da prime telovadca za zgornjo lakt pri paz¬ duhi. Dobro je, privaditi večino učencev, da si znajo medsebojno dajati pripomoč. Vse vaje so mešano skakanje. Vrše se na vdolž in všir postavljenem kozlu. Vsak odskok je z odpahom 147 obenož iz stoje na deski, v katero se telovadec ustopi ali skoči s predkorakom, s hojo 2 (3) korakov, z natekom. 237. Skok v oporo. V opori so lakti iztegnjene, roke se opirajo na kozla, stegna leže pri iztegnjenem telesu ob kozlu. Vadi se iz stoje, s hojo in natekom. 238. Skok v prosto oporo. Opora je le preletna in traja, dokler se telo vzdrži v letu. Doskok je obenož v stojo na desko. a) Iz stoje, s hojo (dveh, treh korakov), z na¬ tekom. b) Večkratni skok v oporo iz stoje. c) V zvezi z odnoženjem na desno (levo), z raz- krečo, z dvigom kolen, pet po odpahu. 239. Skok v ježni sed. a) Na vdolž postavljenem kozlu. Telovadec se odpahne obenož, se opre z rokama na sprednji konec kozla ter skoči z razkrečo beder v sed. Vadi se iz stoje, s hojo, z natekom. O d s e d se izvrši: navzad s kolebom beder in z odpahom rok navzad v stojo na desko; na desno (levo) stran kozla s prenoženjem desnega (levega) bedra pri kolebu beder navzad v stojo vzbok; naprej iz prečnega seda z odpahom stegen, iz ježnega seda z razkrečo in krepkim odpahom z rokami v stojo pred kozla. b ) Na všir postavljenem kozlu (odnožni used). Učenec opre pri skoku na desno roke na levi konec kozla, se z odpahom okrene za 'V in pride, z desnim odnoživši, v ježni sed. Odsed se izvrši kakor pri a). 240. Skok črez kozla. Preskok se izvrši z razkrečo in preletno oporo ter z odpahom rok v stojo. Doskok je kakor pri skakanju sploh. Vadi se iz stoje, s hojo in z natekom. 10 * 148 Obtežavajo se vaje s tem, da se kozel postavlja više ali deska oddaljuje, vendar le v toliko, da še polovica učencev dobro preskakuje. 241. Skokv poklek in odskok iz pokleka. Učenec skoči z natekom, prihodom, iz stoje kakor pri 239 a) ter poklekne na kozla z desnim ali levim kolenom ali z obema tako, da spodnji bedri ležita na kozlu za rokami, če je kozel vdolž, med rokami, če je všir. Odskok iz pokleka se izvrši navzad v stojo, če se telovadec odpahne z bedri navzad ter prime v doskoku kozla z rokami, naprej pa z močnim odpahom beder in dvigom trupa v stojo pred kozla. 242. Skok v stojo na kozlu. a ) Skok v počep, in sicer na eni nogi ali na obeh. Učenec skoči z natekom, prihodom, iz stoje kakor pri 239 a), se postavi pri oprtih rokah na prste ene ali obeh nog v počep na kozla. Od*skoči se naprej ali navzad. b) Skok v stojo. Kakor pri a), samo da se učenec hitro vzklone iz počepa v stojo na kozlu. VIII. Razovne lestve. 243. V e s k a n j e z dvojnim prijemom, in sicer: Z zgornjim in spodnjim, s palčnim in spodnjim, z mezinčnim in spodnjim, z mezinčnim in zgornjim, z mezinčnim in palčnim prijemom. a) V stranski vesi: Na lestvenici z zgornjim in spodnjim prijemom; na klinih s palčnim in mezinčnim prijemom na desno in na levo stran. b) V prečni vesi: Na lestvenicah s palčnim in mezinčnim prijemom naprej in navzad; na klinih z zgornjim in spodnjim prijemom naprej in navzad; na lestvenici in na klinu: s palčnim (mezinčnim) prijemom 149 na h ivenici in z zgornjim (spodnjim) na klinu naprej navzad. 244. Skrčena vesa trajna in gibanja beder. Na 1! skok v skrčeno veso, na 2! dotično gibanje beder, na 3! bedra v navadno držo, na 4! doskok v stojo. 245. Skrčena vesa in počasno spuščanje v iztegnjeno veso. Skok v stransko skrčeno veso 1! — Počasno spuščanje v iztegnjeno veso 2! 3! 4! 5! — Doskok v stojo 6! 246. Krčisteza lakti, in sicer: a) Iz iztegnjene vese v skrčeno do pravega kota dva do trikrat, b ) Iz popolnoma skrčene vese do skr¬ čene v pravem kotu dva do trikrat, c) Iz iztegnjene vese v popolnoma skrčeno: Skok v iztegnjeno veso 1! — Krčenje lakti 2! — Izteza lakti 3! — Doskok v stojo 4! 247. Tezalno veskanje. a) Na mestu: Na 1! skoči učenec v iztegnjeno stransko veso z zgornjim prijemom, na 2! 3! 4! nagla kratka krčisteza lakti, pri kateri se roke dvignejo, a zopet primejo lestvenico, na 5! doskok v stojo. b) Tezalno veskanje naprej (poskusoma). Vaja je enaka prejšnji, samo da se učenec na 2! 3! 4! pomika naprej. 248. Izmena prijema do }/* laktnega za¬ suka. Vaje se vrše v izmeni desne z levo roko; učenec je vajo izvršil, ko dobi zopet isti prijem, ki ga je imel pri začetku vaje n. pr.: Izmena prijema iz zgornjega v palčni prijem: Skok v prečno veso na klinu 1! Desna roka iz zgornjega v palčni 150 prijem na lestvenici 2! — Leva roka isto 3! — Desna roka iz palčnega v zgornji prijem na klinu 4! — Leva roka isto 5! — Doskok 6! Izmene so: Iz palčnega v zgornji prijem, iz me zinčnega v zgornji prijem, iz palčnega v spodnji prijem, iz mezinčnega v spodnji prijem in obratno. 249. Telesno (kratko) kolebanje v raz ličnih prijemih. a) Naprej in navzad. b ) Semtertja. Iztegnjena in sklenjena bedra se gibljejo naprej in navzad, oziroma semtertja, a istodobno se giblje trup obratno, c) Krožno kolebanje z bedri na desno (levo). 250. * Ležna vesa. a) Prečna ležna vesa vzlic s palčnim prijemom obeh rok na lestvenicah ali z zgornjim prijemom na klinih in s spodnjimi bedri na zunanjih straneh lest- venic. b ) Ista vaja, a s koleni na klinu, c) Prečna ležna vesa s palčnim prijemom ene roke in z enim spodnjim bedrom na lestvenici. d) Stranska ležna vesa z zgornjim prijemom na lestvenici ali s palčnim prijemom na dveh klinih in s spodnjimi bedri na drugi lestvi, e) Stranska ležna vesa s prijemom na lestvenici in z desnim (levim) spodnjim bedrom na isti lestvenici. 251. * Veskanje v ležnih vesah. Vaje pri 250 a, d, e. Bedra se premikajo enako¬ merno z rokami. 252. * Stojna vesa z nogami na klinu. Noge se opro na klin lestve, roke primejo kakor pri ležni vesi. Vaje so: a) Krčisteza kolen, roke drže nepremično. b) Veskanje z rokami, noge stoje nepremično. Opomba: Vaje 250 a, b, c, 251, 252 so pripravne tudi za poševne lestve. 151 IX. Navpične lestve. 53. * Skakljanje po lestvi navzgor in n iz dol. Učenec, postavljen lestvi vzlic, prime oberoč lest- v . tce (klin) v višini glave. Na 1! napravijo noge skakljaj n i prvi klin, obenem pripotegnejo lakti, se malce skr¬ čk i, na 2! preprimejo roke istodobno pri prijemu na le P enicah, a zaporedoma pri prijemu na klinu itd. od klina do klina. Skakljanje nizdol se vrši prav tako. 254. Stopanje vznak navzgor in nizdol is to stransko in raznostransko. a) Učenec se prime za klin nad glavo z zgornjim, spodnjim ali dvojnim prijemom; na 1! preprime in prestopi na višji klin, na 2! poprime (preprime), po- stopi (prestopi) z drugo roko, oziroma nogo itd. Sto¬ panje nizdol se izvršuje takisto. b ) Učenec prime pri navzdol iztegnjenih lakteh lestvenice s palčnim prijemom in stopi v stojno veso. Pri istodobnem oberočnim preprijemanju je dobro, da vsakokrat potegne telo, ga nekoliko spustivši, isto¬ dobno proti lestvi. Opomba: Tukaj kakor tudi že v IV. razredu je dobro, da učenci vadijo veso vznak z gibanji beder in trupa. X. Poševne lestve. 255. * Stopanje navzgor in nizdol na spodnji strani vzlic. Stopanje gor in nizdol se vrši istostransko in raznostransko z različnimi prijemi, s postopanjem (po- prijemanjem) in prestopanjem (preprijemanjem). Kadar učenec prestopi in preprime, potegne telo proti lestvi. 256. * Stopanje in veskanje izmenoma v stojni vesi. 152 Učenec se ustopi v stojno veso s prijemom nad glavo, stopa do rok, potem pa veska z rokami navzgor dokler ne pride v prvotno stojno veso itd. 257. Izmena stojne vese na eni nogi i eni roki. Na 1! stojna vesa spodaj vzlic, na 2! stojna vesa na levi nogi in levi roki vzbok, na 3! kakor na 1 na 4! stojna vesa na desni nogi in desni roki vzbok na 5! kakor 1! na 6! doskok. XI. Plezala. 258. * Plezanje z izmeno plezalnega sklepa. Vsakokrat, ko se kolena dvignejo, se premeni plezalni sklep tako pri plezanju navzgor kakor nizdol. 259. * Plezanje z obkroževanjem. Plezalec se pri potezanju navzgor (pri spuščanju nizdol) premika nekoliko na desno (levo) naokoli ter tako obkrožuje drog. 260. Prečno plezanje. Vadi se od droga do droga v isti višini ali po¬ ševno navzgor in nizdol. Plezalec se drži v določeni višini v plezalnem sklepu določenega droga; na 1! prime z desno (levo) roko v isti višini (više, niže) na¬ stopni drog, na 2! napravi na njem sklep z nogami, na 3! doprime z levo (desno) roko itd. 261. * Plezanje na dveh drogih. d) Roke. primejo oba droga, noge sklenejo na desnem (levem) drogu. Pleza se navzgor in nizdol. b) Pri vsakem potegu se menja sklep ali na istem drogu ali z drugega na drugega. 262. Plezanje z oberočnim preprije¬ manjem. 153 Plezalec preprime oberoč navzgor ali nizdol. Vadi se: a) na enem drogu, b) na dveh drogih, c) z izmeno plezalnega sklepa na enem ali na dveh drogih. 263. Vaje v skrčeni vesi. a) Skok v trajno skrčeno veso na enem (dveh) drogu, b) Počasno spuščanje iz skrčene vese v izteg- nji : ; veso na enem (dveh) drogu, c) Iztegnjena (skrčena) vesa na dveh drogih in gibanja beder in trupa: Pred¬ rl o. -vanje, zanoževanje, odnoževanje, * razkrečanje, * prekriževanje, *• dviganje kolen, * pet, sukanje trupa, poiahno kolebanje naprej in navzad. XII. Bradia. 264. Notranji prečni sed pred roko. V sedu je bedro, na katerem se sedi, v kolenu pravokotno upognjeno, drugo visi iztegnjeno navzdol. Učenca stojita prečno na vsakem koncu bradle, proti njej obrnjena, ter držita bradlenice s palčnim prijemom. a) Iz stoje v sed. Na 1! skočita v oporo in ko- lebneta naprej v sed na desno (levo) stegno pred desno (levo) roko, okrenivši se za ‘/s, na 2! doskok v stojo. b ) Iz opore v sed. Na 1! skok v oporo, na 2! pred- koleb v sed, na 3! nazaj v oporo, na 4! doskok v stojo. 265. Izmena notranjega prečnega seda. a) Iz stoje v sed. Na 1! skok v oporo in pred- koleb v sed pred desno roko, na 2! odkoleb v oporo in doskok v stojo, na 3! kakor 1! pred levo roko, na 4! kakor 2! b) Iz opore v sed z medkolebom. Na 1! skok v oporo z vzkolebom in sed pred desno roko, na 2! od¬ koleb in koleb navzad, na 3! predkoleb in sed pred levo roko, na 41 odkoleb in doskok v stojo. 154 c) Iz seda v sed. Na 1! skok v oporo s pred- kolebom v sed pred desno roko, na 2! odkoleb in sed pred levo roko, na 3! odkoleb in sed pred desno roko, na 4! odkoleb in doskok v stojo. 266. Zunanji prečni sed pred roko. Bedro, na katerem se sedi, je v kolenu pravo¬ kotno upognjeno, drugo visi iztegnjeno navzdol. a ) Iz stoje v sed. Na 1! skok v oporo s pred- kolebom beder črez levo (desno) bradlenico v sed na desnem (levem) stegnu, na 2! odkoleb v oporo in do¬ skok v stojo. b) Iz opore v sed. Na 1! skok v oporo, na 2! vzkoleb v sed pred desno (levo) roko, na 3! odkoleb v oporo, na 4! doskok v stojo. 267. Izmena zunanjega prečnega seda. Glej v 265 a, b, c. 268. Opirkanje brez gibanja beder. a) Na mestu. Na 1! skok v oporo, na 2! 3! opir¬ kanje v izmeni leve in desne, na 4! doskok v stojo. b) Opirkanje zaporedoma. c) Opirkanje naprej v 4—8 dobah. 269. Opirkanja z gibanji beder. a) Vaje 268 a—c s prednoženjem, zanoženjem, odnoženjem, razkrečjem, * z dvigom kolena (kolen), * pete (pet), n. pr.: Na 1! skok v oporo, na 2! dvig levega kolena, na 3! dvakratno opirkanje z levo, na 4! isto z desno, na 5! izteza kolena, na 6! doskok v stojo. b) Iste vaje z opirkanjem istodobno: Na 1! skok v oporo, na 2! dvig kolena in roke in zopet opora z roko in izteza kolena, na 3! isto protismemo, na 4! doskok v stojo. 270. * Kolebanje v zunanji prečni sed za roko. 155 Učenca stojita na konceh bradle v prečni stoji vznak, ^ ■ - p v-j ■>£ iz opore v sed. Na H skok v oporo, na 2! koleb naprej in navzad črez desno (levo) bradlenico v prečni sed na levem (desnem) stegnu, na 3! vzkoleb s skle¬ njenimi in iztegnjenimi bedri navzad v oporo, na 4! pred koleb in doskok v stojo. 271. * Izmena zunanjega prečnega seda za roko. a) S premikanjem navzad. (Posamič.) Na isti bradlenici: Na 1! skok v oporo vznak, koleb naprej in navzad v sed za desno (levo) roko, na 2! prijem na¬ vzad za teto, na 3! vzkoleb spredaj v oporo in koleb navzad v sed za desno (levo) roko itd. Na koncu bradle skok v stojo. (Paziti je, da ima telovadec dosti prostora za zadnji sed.) b ) Vaja a) v izmeni od ene bradlenice na drugo. c) Iz stoje v sed. Na 1! skok v oporo vznak, koleb naprej in navzad v sed za desno roko, na 2! vzkoleb v oporo in s kolebom naprej doskok v stojo, na 3! kakor 1! protismerno, na 4! kakor na 2! d) Iz opore v sed z medkolebom. Na 1! skok v oporo vznak, vzkoleb naprej in navzad v sed za desno roko, na 2! vzkoleb v oporo in koleb naprej in navzad v sed za levo roko, na 3! vzkoleb v oporo in doskok v stojo. 272. Kolebanje v opori zaporedoma. Učenec stoji, obrnjen proti bradli, v prečni stoji. Pomočnik stoji ob strani bradle proti učencu obrnjen ter ga drži pri vaji z eno roko nad pestjo, z drugo za gornjo lakt. Pri navadnem kolebanju se niha telo s sklenje¬ nimi in v kolenu in nogah iztegnjenimi bedri naprej in navzad. Pri predkolebu se upognejo bedra v kolkih, 156 pri zakolebu se iztegne križ kolikor mogoče; doskok zadaj v stojo se izvrši v tem hipu, ko se začne koleb naprej. Na 1! skok v oporo, na 2! kolebanje, na 3! doskok zadaj v stojo. 273. * Zanožni odskok (zanožka). Na 1! skok v sredi bradle v prečno oporo, na 2 kolebanje in pri tretjem (2., 1.) zakolebu prekolebn. iztegnjeno telo s sklenjenimi bedri črez desno (levo) bradlenico; kolena se pri doskoku malce upognejo, a hitro iztegnejo v navadni ustop. 274. * Prednožni odskok (prednožka). a) Iz opore. Na 1! skok v oporo na sredi ali na koncu bradle vzlic, na 2! kolebanje, in pri 3. (2., 1.) predkolebu prekolebne telo črez desno (levo) bradlenico v zunanjo prečno stojo s poprijemom leve (desne) roke. Pomočnik stoji obrnjen tako kakor telovadec ob bradli ter ga drži z zunanjo roko za bližnjo roko, z drugo pa mu pomaga telo odpahniti navzunaj v stojo. b) Iz stoje (bradla nizko). Učenec se drži za bradlenice s palčnim prijemom, noge nekoliko navzad, ter skoči na 1! v oporo in z vzkolebom beder pre¬ kolebne desno (levo) bradlenico in doskoči v zunanjo prečno stojo s poprijemom leve (desne) roke. 275. * Ležna opora. a) Ležna opora vzlic. Na 1! skoči učenec v oporo vznak na koncu bradle, na 2! kolebne naprej in navzad ter položi notranja roba nog, bedra razkrečivši, na bradlenici (telo iztegnjeno), na 3! zmakne noge z bradlenic, kolebne naprej in doskoči v stojo vznak pred bradlo. b) Ležna opora vznak. Na 1! skoči učenec v oporo vzlic na koncu bradle, na 2! kolebne navzad in 57 naprej, položi zunanja roba nog na bradlenici, razkre- čivsi bedra, ter iztegne telo, na 3! zmakne noge z br dlenic ter doskoči pri kolebu navzad v stojo. c) Ležna opora in kolebanje. Učenec skoči v oporo v sredi bradle in napravi pri vsakem kolebu navzad oporo vzlic (pri kolebu naprej pa vznak) dva¬ krat, trikrat, potem doskoči pri kolebu navzad v stojo. d) Izmena ležne opore vzlic in vznak. Učenec skoči sredi bradle v oporo ter napravi pri zakolebu ležno oporo vzlic, pri predkolebu ležno oporo vznak, slednjič doskoči pri zakolebu v stojo. (Bradla nizko). e) Ležna opora in vaje z bedri ali laktrni. V ležni opori vzlic ali vznak: Prednoževanje, zanoževanje, od- noževanje, dviganje kolen; dviganje lakti v vzpetje, razpetje ali pa enake drže. f) Opirkanje v ležni opori vzlic: a) na mestu, b) s pomikanjem naprej ali navzad. 276. * Prevrtaj iz prečne stoje z mešanim ali mezinčnim prijemom. a) Prevrtaj navzad. Učenec se ustopi v sredo bradle, prime na 1! z dvojnim prijemom (z desno me- zinčni prijem, z levo palčni ali obratno) ali pa oberoč z mezinčnim prijemom bradlenici ter počepne, na 2! napravi celi prevrtaj navzad v počepno stojo, na 3! se vzkloni v navadno stojo. b) Prevrtaj navzad in naprej. Na 1! in 2! kakor 112! pri a), na 3! s primernim odpahom od tal pre¬ vrtaj naprej v počep in na 4! stoja. c) Zgornje vaje z iztegnjenimi koleni. Nihalni obroči.* V. razred. 1. Izmena stoje s prijemo obročev in stojne vese vzlic. a) Navzad. Učenec prime na 1! obroče, skoraj pod njimi stoječ, palčno ter se spusti navzad v iztegnjeno veso, opiraje se na noge z iztegnjenimi bedri, na 2! se potegne zopet v stojo. b) Vstran. (Stojna vesa vzbok.) c) Naprej. Slično kakor pri a). 2. Izmena stojne vese navzad in naprej, vzbok semtertja. a) S spuščanjem. Učenec se spusti v stojno veso navzad (vstran), odtod se potegne v stojo ter se spusti v stojno veso naprej (na drugo stran) itd. More se vaditi tudi hitro, t. j. kolebno. b) Z odskakovanjem obenož. Učenec skoči iz stoje z nogami naprej (navzad, vstran) v stojno veso in odtod navzad (naprej, vstran) itd. 3. Izmena stojne vese navzad in stojne vese vzbok na eni roki. Na 1! spust v stojno veso navzad, na 2! izpusti desna roka obroč, in telo se okrene z 1 /a v stojno veso * Vaje na nihalnih obročih niso predpisane v učnem načrtu za petrazrednice, pač pa v učnem načrtu za V. razred osemrazrednic. Ker so vaje na tem orodju jako primerne za dečke in deklice v tej dobi in ker se mi je izrekla želja po njih, naj jih opišem tukaj, kolikor vobče zadostuje pouku na ljudskih šolah. 159 vzbok, na 3! prime zopet desna roka obroč, na 4! 5! proiismerno gibanje, na 6! stoja. Stojna vesa se more vaditi pri obročih nizkih do kolkov tudi kot vesa na spodnjih, zgornjih lakteh ali kot mešana vesa in v izmeni. 4. Krčisteza lakti v stojni vesi obelahč. Na 1! se spusti telovadec navzad v iztegnjeno stojno veso, na 2! skrči lakti v skrčeno stojno veso, na 3! stopi v stojo. (Tudi večkrat zaporedoma.) 5. Nihanje* naprej (navzad) iz stoje v stojo. Telovadec prime do glave visoke obroče ter stopa navzad (naprej), dokler mu niso lakti popolnoma izteg¬ njene, potem se odpahne obenož od tal, privzdigne kolena, da ga zanese nihaj naprej (navzad), in stopi nakoncu prednihaja (zanihaja) v stojo ter izpusti obroče. 6. Iztegnjena vesa in gibanje beder. Prednoževanje, odnoževanje, razkrečanje in pre- krečanje, dviganje kolen in pet, tudi v izmeni desnega z levim bedrom. Prim. št. 97, 98. (Tudi v vesi na zgornjih spodnjih lakteh. Prim. VI. razred št. 6.) 7. Telesno (kratko) kolebanje naprej in navzad, vstran semtertja v iztegnjeni vesi. Prim. št. 249. 8. Nihanje v iztegnjeni vesi naprej in navzad s tekom, z odpahom pri prednihaju. Učenec se ustopi pod lahko dosežne obroče, jih prime palčno in steče z 2 (3) korakoma naprej, se od¬ pahne galopno in kolebne s popolnoma sklenjenimi nogami in bedri spredaj navzgor; ako prične zanihaj, upogne križ in niha navzad v popolnoma iztegnjeni * Nihanje je kolebanje obročev naprej in navzad (izjemoma vstran semtertja). Telovadec niha, če visi na nihajočih obročih. 160 vesi, pri drugem prednihaju teče in se giblje kakor pr prvem itd. Prav v začetku 3., 4., 5. prednihaja (nikakor ne na koncu zanihaja) izpusti obroče in doskoči, ne¬ koliko lakti skrčivši, v stojo. 9. * Zavrtaj navzad v preveso s počepne držo beder. Učenec prime doramno visoke obroče, odskoči na 1! obenož, se zavrti navzad za 1 4 , upognivši bedra v počepno držo, na 2! se zavrti nazaj v stojo. 10. * Prevrtaj navzad iz stoje v stojo. Na 1! prime telovadec doramno visoke obroče, na 2! odskoči obenož ter se zavrti, upognivši bedra v počepno držo, za i U navzad v stojo in izpusti obroče. 11. * Zavrtaj navzad v ležno veso vznak na rokah in nogah (gnezdo). 1! kakor 1! v št. 9, na 2! položi učenec narti nog v obroče ter upogne križ, vrteč se za 1 2 dalje navzad v ležno veso vznak na rokah in nogah, na 3! se zavrti naprej v stojo. VI. razred. 1. Krčisteza lakti v razpetje (vzpet j e) enolahč v skrčeni stojni vesi. Iz skrčene stojne vese navzad iztegne telovadec na 1! levo (desno) lakt v razpetje (vzpetje), na 2! jo zopet skrči. Pri iztezi v razpetje se zasuče lakt v nartno držo. 2, Izmena stoje in stojne vese vznak. Telovadec prime doramno visoke obroče, iztegne lakti v razpetje, jih zasuče nartno in potem, glavo naprej upognivši, mezinčno ter se spusti naprej v veso vznak z iztegnjenim križem in vzdignjeno glavo. Nazaj v stojo je gibanje nasprotno 161 3. Krožno kolebanje v stojni vesi. Vaja je zaporedna izmena iztegnjene stojne vese navzad, vstran na desno (levo), naprej, vstran na lev“o (desno) in navzad. Telo napravi pri tem plašč stožca, čigar ost je v nogah. Telovadec naj ima telo obrnjeno vedno v isti smeri ter lakti in telo popolnoma izteg¬ njene. 4. Izmena iztegnjene vese oberoč in e n o r o č. Na 1! skoči učenec v iztegnjeno veso na obeh rokah, na 2! spusti desno (levo) lakt v veso, na 3! prime zopet desna (leva) roka obroč, na 4! 5! proti- smerno gibanje, na 6! doskok v stojo. 5. Izmena iztegnjene in skrčene vese (k r č i s t e z a). Prim. št. 246. Tudi večkrat. 6. Telesno (kratko) kolebanje v vesi na zgornjih, na spodnjih lakteh. a) Na zgornjih lakteh. Učenec vtakne lakti v laktnem zgibu v obroče, visoke do glave, odskoči in pride s tem v veso na zgornjih lakteh (v pazduhi) ter prime obroče. Potem koleba naprej in navzad. (Prim. V. razred št. 7.) Po štiri do šestkratnem kolebu se ustavi in doskoči, lakti dvignivši, v stojo. b) V mešani vesi. Telovadec prime z desno (levo) roko do glave visoki obroč in vtakne levo (desno) lakt na laktni zgib v obroč. V tej vesi koleba kakor v a). c) V vesi na spodnjih lakteh. Obe lakti se vtak¬ neta v obroče, visoke do glave, ter se obesita v laktni zgib. Potem se vrši kolebanje kakor v a). 7. Nihanje z galopnim odpahom pri pred- nihaju in zaniha ju. Vaja kakor v V. razredu št. 8, samo da se sredi nihaja telovadec odpahne le z enim korakom. ll 162 8. Nihanje v vesi na zgornjih lakte h. Učenec vtakne, popolnoma stoječ, lakti na pazduhe v* obroče ter jih prime; potem niha kakor v št. 7., od- pahujoč se z enim galopnim korakom sredi prednihaja ali zanihaja ali obeh. Od začetka naj se učenci ustav¬ ljajo z nogami in stopajo v stojo, pozneje naj doska- kujejo v stojo v začetku prednihaja, vzdignivši lakti in prijemši obroče. (Prim. V. razred št. 8.) Podobno se vrši nihanje v mešani vesi na roki in spodnji lakti in v vesi na spodnjih lakteh. (Prim. št. 6.) 9. * Zavrtaj navzad v preveso, v ležno veso odznotraj in odzunaj, v razkrečno pre¬ veso. a) V preveso: Na 1! se odpahne učenec, držeč doramno visoke obroče, obenož od tal, se zavrti za 1 U navzad, upognivši popolnoma bedra v kolkih, v preveso z iztegnjenimi koleni in nogami, na 2! se zavrti naprej v stojo. b) V ležno veso na obeh rokah in desnem (levem) kolenu. 1! kakor 1! v a), na 2! se položi desno (levo) bedro v kolenjem zgibu na desno (levo) lakt, levo (desno) bedro se iztegne v kolku tako, da se z njim vred drži trup razovno, na 3! se vzdigneta obe bedri zopet v preveso, na 4! zavrtaj naprej v stojo. c) V razkrečno preveso. Vaja je ista kakor a), samo pri zavrtaju se bedri razkrečita v toliko, da je vsako zunaj obroča. VII. razred. 1. Telesno (kratko) kolebanje naprej in navzad v skrčeni vesi. Telovadec prime dosežno visoke obroče, se od¬ pahne od tal in potegne v skrčeno veso. Potem koleba 163 naprej in navzad tri do štirikrat in doskoči izpočetka predkoleba, spustivši obroče, v stojo. Kolebanje v skr¬ čeni vesi se lahko združi z razkrečanjem pri predkolebu in zakolebu. 2. Skrčena vesa in vaje z bedri. Prim. V. razred št. 6. 3. Nihanje v skrčeni vesi s koračnim o d- p a h o m. Telovadec prime doramno visoke obroče, stopa navzad, dokler niso lakti iztegnjene, steče naprej, se odpahne sredi prednihaja v skrčeno veso, ter jo vzdrži ves zanihaj; pri nastopnem prednihaju iztegne lakti in se giblje kakor pri prvem prednihaju. Po tri do štiri¬ kratnem nihanju doskoči v začetku prednihaja v stojo. Podobno se vadi pri odpahu v skrčeno veso v za- nihaju. 4. Izmena stoje in stojne vese vznak v obročih. Telovadec stopi v obroče, nizke do kolen, preprime vrvi ob prsih, porine komolce med vrvmi naprej ter se spusti v stojno veso vznak. (Prim. VI. razred št. 2.) Pri gibanju nazaj v stojo se trup nekoliko upogne; če treba, se bedra nekoliko razkrečijo. 5. * Krčisteza lakti v razpetje istodobno v stoji v obročih. a) Obenem z razkrečanjem. Telovadec stopi v obroče, preprime vrvi ob ramenih, iztegne obe lakti v razpetje in razkreči bedra istodobno. Nazaj je gibanje nasprotno. b) Brez razkrečanja. Bedra so pri vaji sklenjena. 6. Krožno kolebanje v iztegnjeni vesi. Telovadec skoči na 1! v iztegnjeno veso na do- skočno visokih obročih, na 2! začne krožiti s sklenje¬ nimi nogami, bedri in trupom na desno (levo) ter pre- li* 164 haja v vedno večje kroge. Ko je napravil štiri do šest krogov, začne na 3! s kroženjem ponehavati v vedno manjših krogih, dokler se ne ustavi v mirno veso; na 4! doskoči v stojo. 7. Krožno kolebanje v vesi na spodnjih lakteh. Prim. VI. razred št. 6 in VII. razred št. 6. VIII. razred. 1. Nihanje v iztegnjeni vesi s l h okreta pri prednihaju. Telovadec niha v iztegnjeni vesi, kakor pri VI. raz¬ redu št. 7., samo da napravi v prednihaju, ko se ga- lopno odpahne, l k okreta na desno (levo) ter se v na¬ stopnem prednihaju, sedaj v novi smeri, zopet obme, a na levo ("desno). Na ta način je telovadcu nihanje vedno naprej. Pri poslednjem prednihaju izostane obrat in telovadec doskoči pri zanihaju v stojo. 2. Krčisteza lakti v razpetje enolahč v skrčeni vesi. Na 1! skok v skrčeno veso s palčnim prijemom, na 2! se iztegne desna (leva) lakt v razpetje z zasukom v nartno držo, na 3! se skrči lakt, na 4! doskok v stojo. 3. Nihanj ebrez odpahainkrčisteza lakti. Telovadec napravi z galopnim odpahom dva na¬ vadna nihaja (obroči dosežno visoki), pri tretjem za¬ nihaju (prednihaju) skrči lakti ter jih iztegne na koncu prednihaja (zanihaja), bedra nekoliko dvignivši. Itd. Pri zanihaju doskoči v stojo. Vaja se lahko vrši tudi na doskočno visokih obročih, a kak sodrug mora telo¬ vadca zanihati. 165 4. L e ž n a iztegnjena opora invajezbedri in lakirni. Učenec prime nad koleni visoke obroče ter stopa navzad v ležno oporo z iztegnjenim križem. Potem se vadi dviganje kolen, peticanje, odnoževanje, razkrečanje, dviganje lakti v vzpetje, razpetje. 5. Izmena iztegnjene in skrčene ležne opore. Na 1! iztegnjena ležna opora, na 2! skrča lakti v skrčeno ležno oporo, na 3! izteza lakti, na 4! stoja. (Večkrat zaporedno.) 6. Krčisteza lakti v razpetje v skrčeni ležni opori. Prim. Vili. razred št. 2. 7. * Prevrtaj navzad in naprej iz stoje v stojo. Telovadec prime na 1! doramno visoke obroče, se prevrti navzad v stojno veso vznak z upognjenim trupom, na 3! se prevrti naprej z odpahom v stojo. Prevrtaj naprej zaporedoma izvrši, če pride iz stoje (obroči doramno visoki) v stojno veso vznak z upog¬ njenim trupom (Prim. VI. razred št. 2), se odtod od- pahne in prevrti naprej v stojo itd. 8. * Prevrtaj navzad v veso vznak in gi¬ banje beder. Na 1! prevrtaj navzad v veso vznak, na 2! raz- kreča, prekreča, dviganje kolen, na 3! mirna vesa vznak, na 4! doskok v stojo ali prevrtaj naprej v stojo. 9. * Vse dosedaj omenjeno vrtenje na¬ vzad se vadi s telesnim (kratkim) kolebanjem v skrčeni ali v iztegnjeni vesi ali pa brez ko¬ lebanja: Zavrtaj v preveso s sklenjenimi bedri, v raz- krečno preveso, v gnezdo, v ležno veso, v veso vznak. IGRE.* I. Veselostne igre. 1. Adam in njegovi sini. Učenci se ustopijo v 'čelni krog. Na sredi tega stoji učitelj ali eden učencev ter pokaže, ko se je kitica izpela, kako se reže, lika, bobna, seka, ploska, šepa, skaklja, lakti krči in izteza, suva itd. Drugi pojo pes¬ mico, držeč se za roke, in stopajo v krogu po taktu. Ko so izpeli, obstoje in napravijo pokazano vajo. A-dam in nje-go-vi si - ni so i- gra-li se in pe - li. Kar sto-ri-li o - ni so, sto-ri-mo še mi ta - ko, sto-ri - mo še mi ta-ko! * Igre sem razdelil v veselostne, tekalne in borilne in igre z žogo. V podrobnih učnih načrtih so določene za posamezne raz¬ rede, a ne trdim, da je ta določba edino možna ali prava za vse razmere. Učitelj si bo moral kolikor toliko izbirati igre, ki so pri¬ kladne dobi, telesni jakosti in zrelosti njegovih učencev. Pri tukaj popisanih igrah z žogo se rabi: 1) navadna žoga (do 10 cm v premeru), napolnjena z dlako in obšita z mehkim usnjem; 2) prazna gumasta žoga iste velikosti; 3) „suvalna“ žoga, napolnjena z dlako in obšita s precej močnim usnjem (do 25 cm) in 4) „nožna“ žoga z napihnjenim gumastim mehurjem in usnjenim obotom (do 25 cm). Za igro »skakljajoči krog“ je usnjena polna žoga (10—15 cm). — Tepeške si napravijo igralci iz robcev, če jih sesvaljkajo in potem v »korobače" spleto. 167 2. Če otroci vljudni so. Igra se kakor »Adam in njegovi sini«. (Glej: »Slavček« I. stopnja, št. 24.) ce in ka-dar do-bre vo-lje so, ta-ko-le vsi sto¬ je, ta - ko - le vsi sto - re, ta - ko - le vsi sto - re. 3. Velike ure. Učenci se ustopijo v polukrog, razmaknjeni za dolžino lakti. Ko pojejo: »Velike ure grejo: tik tak, tik tak; male ure grejo«, kolebajo naprej in navzad z desno iztegnjeno laktjo včetrtinkah; pri besedah: »tik tik tak tak, tik tik tak tak; ure žepne pa takole«, ko¬ lebajo gor in dol z desno spodnjo laktjo v osminkah; pri ostanku besedila kolebajo semtertje z desno roko v šestnajstinkah. Kolebanje se lahko tudi vrši z levo laktjo (roko), a tudi z obema, v izmeni in obenem. (Glej: »Slavček« L stopnja, št. 21.) Vel’-ke u - re gre-do: tik tak, tik tak;ma-le s§ :—*—v -vG- «—•—• n --v u - re gre-do tik tik tak tak, tik tik tak tak; 168 u - re žep-ne pa ta-ko-le ti - ke ta-ke 4. Sneg belin. (Setev.) Učenci se ustopijo kakor pri »Adam in njegovi sini«. Pri besedi »višin« dvignejo lakti kvišku, pri »na¬ letava« spuščajo lakti vedno nižje ter upogibljejo ko¬ lena do počepa. V drugi kitici dvignejo lakti kvišku pri »strn moli«, a pri »klasje klanja se« upognejo trup naprej. (Glej: »Slavček« 1. stopnja, št. 25). Sneg be - lin iz vi - šin na - le¬ ta - va na po - lje; bra - ni jih, lira - ni jih ka - li než - ne in mla-de. Sneg beži, strn moli — kvišku cvetjice drobno, A klasje klanja se — dete stori ti tako! 5. Mlin. Učenci se ustopijo kakor pri »Adam in njegovi sini«. Pri besedah »klip klop!« ploskajo z rokami; pri »kolesa vrte se« v drugi in tretji kitici krožijo z laktmi, z desno, z levo ali z obema, kakor jim je ravno učitelj 169 pokazal; pri »kaj mati potem pa iz kruha store«, po¬ snemajo materino delo, kako pol jejo in usajajo kruh. (Glej: »Slavček« III. stopnja, št. 45.) Ro - po - če mlin v do-lu nad bi-stro vo-do: klip da da-leč o - ko - li se sli - ši ko-lo: klip mli-nar bu-di in z be-lo nas mo-ko on vse pre-skr-bi, klip klop, klip klop, klip klop! Kolesa vrte se in kamne ženo, klip klop! Pšenico, da zmeljejo v moko drobno, klip klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve, klip klop, klip klop! Ce mnogo jeseni da zrnja polje, klip klop! Vesela potem se kolesa vrte, klip klop! Ce polje nebeški Bog blagoslovi, Pa sile in lakote bati se ni, klip klop, klip klop! 6. Kmetje. Učenci se ustopijo v čelni krog, držeč se za roke; v sredi stoji učitelj ali eden izmed učencev in vodi igro. Prvo vrstico pesmi pojo vsi, razen sredinca; drugo poje sredinec sam ter pokaže z roko pri besedah »Vidiš fak’le«, kako se seje, žanje itd. Tretjo vrstico 170 pojo vsi dvakrat in izvrše pokazano delo; na »la, la, la« stopajo po taktu v krogu. (Glej: »Slavček« I. stopnja, št. 23.) Rad bi ve-del, kak’ ii kmet-je svoj se - je-jo ov’s? Vi - diš, tak’-le na - ši kmet-je svoj se - je-jo ov’s. Resda tak’-le. na - ši kmet-je svoj se - je - jo La la la la la la la la la la la la ov’s.Res da tak’-le na-ši kmet-je svoj se-je-jo ov’s. la. La la la la la la la la la la la la la. 2. mesto sejejo, se poje žanjejo, 3. » » » » mlatijo, 4. » » „ » vejejo, 5. » svoj sejejo ov’s, se poje: prodajajo ov’s. 6. » svoj sejejo ov’s, se poje: na večer zaspe. 7. Jaka, kje si? Učenci se ustopijo v čelni krog ter se primejo za roke razen dveh, ki jih določi učitelj, enega za go¬ spoda, a drugega za slugo, z imenom Jaka. Postavita se v krog in si zavežeta oči. Gospod ima nalogo ujeti slugo Jaka, sluga pa se mu mora izogibati, da ga go¬ spod ne ujame. A da gospod ve, kje je sluga, ima pravico klicati: »Jaka, kje si?« Sluga mu pa mora od¬ govarjati: »Tukaj sem!« Igra je končana, ko gospod ujame slugo. Če pride slučajno sluga ali gospod do 171 kroga, akličejo drugi: »Gori, gori!« Ko je igra kon¬ čana ali če gospod predolgo ne ujame sluge, se dolo¬ čita za igro dva druga po vrsti dalje. 8. Slepi lov. (Slepec slepca lovi.) Dve vrvici, okolo 4 m dolgi, se obesita s petljo na kol, zabit v tla. Petlja smuči okoli kola, a se ne povija nanj. Dvema igralcema se zavežejo oči, in vsak prime konec ene vrvice. Eden lovi, drugi beži, tekajoč z napeto vrvico vedno na isto stran v krogu okoli kola. Kadar lovec zakliče: »Halo!« se mu mora be¬ gunec oglasiti z žvižgom ali kako drugače. Tekanje traja toliko časa, dokler ne ujame lovec begunca. II. Tekalne in borilne igre. 9. Vrtnar in tat. Učenci stoje v čelnem krogu ter se drže za roke. Učitelj izbere dva učenca, enega za vrtnarja, drugega za tata. Ko se je vrtnar postavil zunaj, tat znotraj kroga, vpraša vrtnar tatu: »Česa iščeš na mojem vrtu?« Tat odgovori: »Jabolk, (hrušk itd.).« Na to vrtnar: »Kdo. ti je to dovolil?« Tat: »Nihče!« Pri tej besedi tat zbeži, vrtnar ga pa izkuša ujeti. Učenci ju pri tem ne smejo ovirati. Igra je končana, če vrtnar tatu ujame. Na to nastopita dva druga učenca. 10. Miš in mačka. Učenci stoje v čelnem krogu ter se drže za roke. Učitelj izbere izmed učencev mačko in miš. Miš sme povsod skoz krog, učenci je ne smejo ovirati, mačka ima pa le eden vhod (izhod) prost, drugod jej učenci 172 zabranjujejo pot v krog ali iz kroga. Igra je končana, ko ujame mačka miš. Potem prideta druga dva na vrsto. Če je miš posebno spretna, jo lahko lovita tudi dve mački, a pri tem nimata prostega vhoda, ne izhoda. 11. Tekanje okoli kroga. Igralci so postavljeni v sklenjenem čelnem krogu razen enega, ki je izbran za tekalca. Okoli kroga te¬ kajoč, udari tekalec rahlo z roko enega igralca ter steče v isti smeri, kolikor more naglo, da uide na iz¬ praznjeno mesto udarjenca, ki po dobljenem udarcu steče za njim, da mu vrne udarec. Če ubeži, prevzame udarjenec njegovo nalogo, če pa ne, poskuša svojo srečo pri drugih igralcih, dokler ne dobi brez udarca izpraznjenega mesta. Tej jako podobna igra je: 12. Dobro jutro, stric! Tekalec reče, ko udari igralca: »Dobro jutro, stric!« ter obstoji. Udarjenec se obrne proti njemu, oba ploskneta z desnima rokama skupaj ter stečeta v nasprotni smeri okoli kroga, izkušajoč se, kateri bo prej pritekel na izpraznjeno mesto. Tisti, ki pride pozneje, je nadaljni tekalec. 13. Sobica. (Škarjice brusimo!) Na prostornem igrališču dobi vsak igralec svojo sobico, to je kako drevo, kamen itd., razen enega. Ta hodi od drugega do drugega vprašujoč: »Ali sobico dobim, da se v njej naspim ?«, na kar mu dotičniki odgovarjajo: »Sobice pri meni ni, pri sosedu se dobi.« Ko igralci menjavajo sobice med seboj, si izkuša iskalec kako sobico osvojiti s tem, da jo zasede prej, kakor 173 kdo drugi. Oni, ki ostane brez sobice, prevzame na¬ logo prejšnjega iskalca. Če si iskalec predolgo ne more osvojiti sobice, zakliče učitelj: »Vsi iz sob!« Na to povelje vsi obenem zamene sobice, in iskalec si lažje osvoji kako sobico. 14, Slepa miš. Ko je učitelj določil raven in docela prazen prostor ter zapovedal, da ne sme nihče črez mejo, se enemu učencu (miši) zavežejo oči. Ta učenec naj potem z zavezanimi očmi ujame koga izmed sodrugov, ki te¬ kajo okoli njega ter ga dražijo. Ujetnik postane miš. Če miš predolgo ne ujame nikogar, zapove učitelj: »Stoj!« in določi drugega učenca za miš. Ako pride miš črez mejo, jej kličejo drugi: »Nazaj! na levo! na desno!« itd. 15. Kljuka. (Manca.) Učitelj napravi okoli igrališča meje, katerih ne sme noben igralcev prestopiti; potem zaznamuje za¬ vetišče, kamor smejo igralci ubežati ter si odpočiti. Eden izmed učencev se izbere za lovitelja. Na povelje: »Naprej!« izkuša lovitelj doteči katerega izmed drugov, ki begajo pred njim, ter ga malce udariti z roko (mu dati kljuko). Ako se mu to posreči, prevzame udar- jenec njegovo mesto (on ima kljuko). Nastopnih pravil se je treba strogo držati: 1. Kdor zbeži črez mejo, postane lovitelj. 2. Udariti se sme le malo z odprto roko, a ne s pestjo. 3. Novi lovitelj ne sme takoj loviti prejšnjega. 174 16. Studenec. (Glejmo v vodnjak!) Igralci se postavijo v čelni krog z obrazom na- vznotraj, z rokami na hrbtu in z nekoliko navznotraj upognjenim trupom. Eden izmed igralcev dobi korobač, iz robca zvit, hodi ali teka okoli kroga na desno ter kliče: »Gledaj v vodico, kako se blišči! — Kdor se ozre, pa po hrbtu dobi.« Potem da skrivoma enemu korabač v roke in se odpravi na svoj prostor. Igralec, ki je dobil korobač, ima pravico svojega desnega vštričnika tepsti po hrbtu, dokler ta, na desno bežeč okoli kroga, ne pride na svoj prostor. Potem nosi on, kakor prej prvi, korobač okoli igralcev. Da je igra zabavna, se mora korobač hitro od¬ dajati, in sicer vedno komu drugemu. 17. Zadnji par naprej. Učenci se ustopijo v dvojicah v bočni steber. Za lovitelja določeni učenec se postavi dva koraka pred prvi par. Na njegov glasni vzklik: »Hola hej, zadnji par naprej! ali: »Ena, dva, tri, zadnji par leti!« se razdruži zadnji par, in posameznika tečeta vsak po svoji strani ob stebru mimo lovitelja ter si izkušata zopet podati roke, preden lovitelj tega ali drugega ne udari z roko. Udarjenec postane lovitelj; njegov sodrug in lovitelj pa (če ni bil nobeden ujet, prejšnji par) se ustopita kot prvi par v steber, in igra se na¬ daljuje kakor prvikrat, dokler ne pridejo vsi pari na vrsto. 18. Trden most. Izbero se trije najmočnejši igralci; dva sta straž¬ nika trdnega mostu, tretji je vojskovodja. Stražnika se 175 ustopita v protiustop ter napravita z laktimi, sprijemši se za roke, trden most. Potem si potihem izbereta ime n. pr. eden je hruška, drugi jabolko, ali eden je voda, drugi ogenj itd., ostali igralci pa si podajo roke ter napravijo vrsto. Potem jih pelja vojskovodja, kot prvi v vrsti, pred most ter vpraša stražnika: »Ali je trden most?« Ta dva odgovorita: »Kakor kamen, kost« Vojskovddja: »Ali sme naša vojska skoz?« Stražnika: »Če nam vojaka zadnjega pustite.« Vojskovodja: »Če ga dobite.« Ob teh besedah stražnika privzdigneta roke in pustita, da steče vsa vojska pod laktima skoz, a pa¬ zita, da zadnjega vojaka ujameta. Ujetega vojaka po¬ tihem vprašata, kaj ima rajši, hruško ali jabolko? Ko se je leta potihem odločil za to ali ono, stopi za izvoljenega stražnika. V tem pride vojska zopet pred most, in igra se vrši nadalje kakor prej. Pred vsakim prehodom, ali vsaj, če stražnika zapazita, da se je njiju ime izvedelo, si izbereta drugo. Ko so vsi vojaki ujeti z vojskovodjem vred in razdeljeni v dva tabora, se potegne med njima črta. Stražnika se sprimeta trdno za roke (bolje za vrv, zvezano v majhen svitek), vsak tabor pa s svojim stražnikom okoli pasu. Potem se vojskujejo, to je, vsak tabor hoče drugega potegniti črez črto: z zmago je igra končana. 19. Koklja in kragulj. Učenci (10—20) se ustopijo v sklenjeno bočno vrsto. Najmočnejša dva se izbereta eden za kragulja, drugi za kokljo, ostali so piščeta. Koklja s piščeti, ki so z njo in medseboj v trdni zvezi, pa kragulj si sto¬ pita nasproti, koklja, da varuje piščeta pred napadi kra¬ guljevimi, kragulj pa, da poskuša ujeti kako pišče. Ujeto pišče izstopi. Ako se posreči kragulju, da ujame 176 pišče iz sredi vrste, so tudi vsa piščeta za tem ujeta. Igra je končana, če je kragulj vzel koklji vsa piščeta. 20. Črni mož. Velik, na vse štiri strani omejen pravokoten prostor ima na vsakem koncu zaznamenovan oddelek. V enega a se ustopi »črni mož«, v nasprotni oddelek b pa stopijo ostali igralci. Črni mož začne igro, zavpivši: »Ali je vas kaj črnega moža strah?« Igralci mu odgovore: »Ne, ne!« stečejo in izkušajo dospeti v od¬ delek a, ne da bi jih črni mož, ki jim teče naproti, udaril z roko. Ujet je tisti, katerega je črni mož udaril rahlo z roko. Ujeti igralci postanejo »črni možje« in gredo ž njim v oddelek b. Igra se na¬ daljuje na prejšnji način, samo da je zdaj več »črnih mož«, dokler niso ujeti vsi razen enega. Ta igralec je pri novi igri »črni mož«. Pravila: 1) V oddelkih a, b nima črni mož pra¬ vice, da bi koga veljavno ujel. 2) Črni mož (črni možje) lovi le v teku naprej veljavno, a se ne sme obračati. 3) Kdor prestopi stranske meje, je ujet. 21. Zajčji lov. Igrališče je enako odmerjeno kakor pri »črnem možu«. Reditelj izbere enega igralca za lovca, ostali igralci so zajci. Postavijo se v čelni vrsti v zavetišče a, obrnjeni proti igrališču; za njimi stoji lovec. Na njegov vzklik »hav, hav!« zbeže zajci ter stečejo v b, a se hitro vrnejo in skušajo priti v zavetišče a. A sedaj jim teče lovec naproti ter jih lovi. Ujet je tisti, kogar lovec trikrat udari z roko. Ujetnik je potem lovčev pes. Oba 177 gresta sedaj v a zadaj za zajce, in lov se vrši kakor prej, samo da zdaj lovcu pomaga pes loviti. Vendar ima le pravico loviti in zajce držati, dokler ne pride lovec, da zajca ustreli, t. j. veljavno ujame. Vsak ve¬ ljavno ustreljeni zajec postane lovčev pes. Tako se vrši igra, dokler niso vsi zajci polovljeni. Zadnji zajec je i drugi igri lovec. Lovec in psi nosijo posebna znamenja. Pravila: 1) Kdor na vzklik „hav, hav!« ne za- pu zavetišča, kdor prestopi meje igrališča, postane pes. 2) Psi si smejo pomagati medseboj, nikakor pa ne zajci. Dokler ni zajec dobil od lovca treh udarcev, se sme oprostiti psov, če more. 22. Ribiči. Igrališče je 40 do 50 korakov dolgo in široko. Majhno zavetišče v njem je otok, kjer stanujeta dva ribiča (izbrana igralca); ostalo igrišče pa je morje, v katerem je vse polno vsakovrstnih rib (igralcev). Ribiča odrineta na morje ribe lovit, to je: spri- meta se za roke in stečeta med igralce, da bi koga ujela z udarcem proste roke. Ujetnika neseta na spri¬ jetih rokah na suho (v zavetišče) ter se potem odpra¬ vita nazaj na lov, da ujameta še drugo ribo. To pri¬ neseta na isti način na suho. Ujeti ribi sta sedaj ribiča in gresta lovit sama kakor prvi par. Tako store vsi novi ujetniki, dokler niso vse ribe polovljene. Le če je kaka riba tolika, da je ne zmore en par, mu pridejo drugi pari pomagat. Nazadnje ujeti ribi začneta igro nanovo. Pravila: 1) En par more ujeti enkrat le eno ribo in jo spraviti na suho. 2) Ribe se ne smejo upi¬ rati, tudi ne pomagati druga drugi. 3) Riba, ki beže 12 178 prestopi meje morja ali otoka, je ujeta. 4) Če ribiči ribe ne spravijo na suho, riba ni ujeta. 5) Ribiči smejo loviti le paroma in se smejo v pare sprejemati le na suhem. 23. Lisica. Igralci imajo ne pretrde tepežke, ki so napravljene nalašč za to igro, ali pa so zvite iz žepnih robce \ Učitelj izbere enega izmed učencev za lisico. Ta gre v brlog, to je majhen prostor, omejen z risom, pri kakem zidu ali drevesu. Na klic zunaj stoječih igralce- : »Lisica na lov!« skoči lisica iz brloga in lovi, šepaje po eni nogi, bežeče igralce. Če se jej posreči koga udariti s tepeško, ne da bi pri šepanju stopila na drugo nogo, postane udarjenec lisica, in vsi ga poženo s tepeškami v brlog. Ako se pa lisica pri lovu z drugo nogo dotakne tal, jo poženo igralci s tepeškami nazaj v brlog, kjer si lahko nekoliko odpočije. Na klic: »Li¬ sica na lov!« mora iti zopet lovit, drugače jo pa s tepeškami naženo iz brloga. Paziti je na tale pravila: 1) Igralci ne smejo ovirati lisice, ko beži v brlog; smejo jo le s tepeškami rahlo tepsti in samo po hrbtu, a nikakor ne po glavi. 2) V brlog ne sme stopiti noben igralec razen lisice. 3) Kdor se pregreši proti pravilom, mora za kazen v ječo, na nalašč za to odkazani prostor, kjer ostane, dokler tretji igralec ne postane lisica. 24. Medved. Igralec se izbere za medveda ter se postavi v brlog, to je kake 3—4 ni 1 obsežen prostor. Njegova naloga je, da ujame enega izmed igralcev zunaj brloga 179 z udarcem sklenjenih rok. Če se mu to posreči, po¬ stane udarjenec tudi medved. Oba morata. bežati v briog, ostali igralci pa imajo pravico, ju s tepenjem poditi v brlog. Novi medved pomaga sedaj staremu loviti. Sprimeta se za roke v »verigo« ter gresta na lov. Sedaj lovita z udarcem proste roke. Če lovca iz¬ pustita roke, ali če ujameta novega medveda, morata oba in z njima novi medved bežati v brlog pred po¬ dečimi igralci. Medvedje sklenejo zopet novo verigo in gredo lovit. Tako se igra nadaljuje, dokler ni zadnji igralec ujet. Pomniti si je: 1) Pravico, da koga ujameta z udarcem, imata le skrajnika verige. 2) Če se veriga raztrga ali po krivdi medvedov samih, ali če jo raztrga igralec, prišedši odzadaj, napode vsakokrat igralci medvede s tepenjem v brlog. 3) Tepsti se sme le rahlo z odprto roko ali s tepeškami. Tisti, ki je zadnji ujet, začne kot medved zopet nanovo. 25. Tat. Odmeri se prostor v dolžini 90 korakov. Med mejama se zabije kolec, oddaljen od obeh mejnih črt v razmerju 2:3; nanj se obesi robec. Učitelj razdeli igralce v tatove in orožnike ter postavi prve v čelno vrsto za ono mejno črto, ki je kolcu bliže, orožnike pa za nasprotno. Vsak tat ima svojega orožnika sebi na¬ sproti. Na določeno znamenje , stečeta prva dva igralca, tat in orožnik, proti kolcu, tat, da bi snel robec s kolca ter z njim pobegnil črez svojo mejo nazaj, orožnik pa, da bi ujel tatu. Če se orožniku posreči namen, odžene tatu kot ujetnika k svojemu odddelku, če ne, mora ostati sam kot ujetnik pri tatovih. Na to prideta druga dva na vrsto. Tako se vrši igra, dokler se niso poskusili 12 * 180 vsi pari. Potem oddelka zamenjata prostore in svoj značaj, in igra se ponovi. Tisti oddelek, ki ima več ujetnikov, je premagalec. 26. Po trije. (Gonja za tretjini.) Učenci se postavijo v čelni krog, razmaknjeni za razpetje lakti, ter se preštejejo po dva. Na povelje: »Drugci na desno za prvce — stopi!« se uvrste drugci zadaj v dvojice. Ena dvojica izstopi. Eden izmed teh bega, a drugi ga lovi ter ga izkuša udariti z roko. Če se mu to posreči, postane ta v tem hipu begunec, a oni lovitelj. Begunec se reši, če stopi pred kako dvo¬ jico; kajti v tem hipu postane tretji begunec, za ka¬ terim mora lovitelj teči. Tako se vrši igra v jako ži¬ vahni izpremeni. Pravila: 1) Igralci smejo tekati le okoli kroga, a ne skoz krog. 2) Begunec ne sme teči okoli vsega kroga, ampak se mora čim prej, tem bolje, ustopiti pred kako dvojico, da je izmenja tretjega nagla in igra tem živahnejša. 27. Petelinji boj. (Šepalna borba.) Učenci stoje v velikem čelnem krogu. Na sredo se ustopita dva, ki se hočeta bojevati. Nasprotnika de¬ neta lakti spredaj v prekržje, privzdigneta eno nogo (oba isto), po drugi pa šepata. Z levo ali desno stranjo telesa suvata ali pa se umikata sunkom ter izkušata tako prisiliti drug drugega, da bi stopil s privzdignjeno nogo na tla. Nobeden ne sme pri šepanju izmenjati noge, dokler ni borba končana. Tisti, ki stopi s pri¬ vzdignjeno nogo na tla ali si pomaga z rokami, je pre¬ magan. Borilce izbira učitelj, ali pa se učenci sami kličejo na boj. 181 28. Borba z vrvjo. Učenci se ustopijo na navadni način po velikosti v čelno vrsto. Spredaj ob vrsti se položi vrv na tla. Učitelj prešteje igralce po dva in prepelje drugce na drugi konec vrvi z nastopnimi povelji: »Drugci dva koraka na desno za prvce — stopaj! — Na levo — kreni! — Hod na drugi konec — stopaj! — Na desno — obstoj!« Vrsti, stoječi ob vsaki polovici vrvi, se zopet po dva preštejeta, in drugci stopijo na drugo stran vrvi ter se obrnejo k prvcem v protiustop. Učitelj prime sredi med oddelkoma vrv z desno, oddelka se okreneta njemu nasproti, primeta vrv na povelje: »Vrv — primi!« ter se pripravita da potegneta kolikor mo¬ goče krepko na 3, kadar se da povelje: »Pozor! — 1, 2, 3!« Učitelj vedno drži vrv v sredi ter uravnava borenje. Tisti oddelek je zmagovalec, ki potegne dru¬ gega črez določeno črto. Jako živahen način tega borenja nastane, če vo¬ ditelja oddelkov sama začneta borenje. Ko je eden v nevarnosti, da izgubi, mu pride njegov sodrug pomagat, a nasprotniku seveda tudi eden njegovih. To se vrsti zaporedoma, dokler nista oddelka zopet v popolnem številu pri borenju. 29. Tekmovalno tekanje. Učitelj postavi dva do šest učencev v ravno črto. Ti naj se izkušajo, kateri najprej preteče daljino do 100 m. Znamenja za tek se jim da ali z robcem ali s štetjem do 3. Ko so se vsi učenci poskusili, tekmujejo še vsi zmagovalci skupaj. Najboljši tekalec se tudi lahko določi tako, da meri učitelj z uro, koliko časa potre¬ buje tekalec, preden preteče določeno daljino. 182 III. Igre z žogo. 30. Lučajmo in lovimo žogo! Učenci se razdele v-toliko čelnih krogov, kolikor je žog na razpolago. V sredo vsakega kroga se ustopi en učenec s trdo, 4 do 6 cm debelo, otlo žogo m zopet odstopi po določenem številu lučajev. Žoga se luča in lovi na nastopne načine: Žoga se vrže kvišku a) z obema rokama in se ujame z obema, b) z obema rokama in se ujame z desno (levo) roko, c) z desno (levo) roko in se ujame z obema rokama, d) z desno (levo) roko in se ujame z desno (levo) roko, e) z desno (levo) roko in se ujame z levo (desno) roko. f) Vse te vaje se izvršujejo tako, da učenec žogo vrže, a jo ujame po 1—4kratnem plosku z rokami ali po 1—4kratnem skakljanju ali po ‘A— 4 A okreta. 31. Žoga z nogo. 1. način. Učenci se razdele v dve stranki, ki se potem ustopita, kakih 15 korakov vsaksebi, v čelni vrsti z licem v lice. Eden učenec tiste stranke, ki ima začeti, brcne z nogo na tleh ležečo, za glavo debelo, otlo žogo proti drugi stranki, da bi jo spravil ali med igralci ali črez nje na drugo stran meje. Druga stranka izkuša to namero preprečiti z nogami in rokami. Če se ji je to posrečilo, vzame ona žogo ter izkuša na 183 isti način žogo zagnati črez mejo nasprotnikov ko prej prva. Tista stranka je zmagovalka, ki spravi v dolo¬ čenem času žogo večkrat črez mejo nego nasprotna. Pravila: 1) Žoga se bije samo z nogo, in sicer en korak pred stranko, ki ima pravico biti. 2) Igralci ostanejo vedno na mejni črti, vsak na svojem prostoru. 3) Tisti, ki je žogo zadržal, jo ima pravico brcniti nazaj. 2. način. Učenci so postavljeni v čelnem krogu, obrnjeni navznotraj. Eden izmed njih stopi v sredo kroga. Nje¬ gova naloga je, da spravi žogo z brcanjem iz kroga. Drugi izkušajo to preprečiti ter jo odbijajo nazaj z no¬ gami ali rokami. Tisti, pri katerem je zletela žoga ali črez glavo ali na desni njegovi strani izven kroga, mora prevzeti nalogo sredinčevo. Pravilo: Žoga se sme, če je pri tleh, odbijati samo z nogami, če zleti više, tudi z rokami, a nikakor se ne sme metati z rokami. Težja je ta igra, če stoji čelni krog obrnjen na- vzunaj in je določenemu igralcu žogo spraviti odzunaj v krog. 32. Žoga s ciljem. a) Z nepremičnim ciljem. Igralci izkušajo s precej trdo napolnjeno žogo zadeti cilj, n. pr. tarčo, kolček itd. Učitelj določi v začetku majhno daljino, a jo vedno podaljšuje. b) S premičnim ciljem. Učenci stoje v čelnem krogu, čigar polumer je določil učitelj. Vsak ima svoj prostor zaznamenovan, le eden igralec, ki je izbran za stražnika, nima svojega 184 prostora. Sredi kroga na kaki podlagi, bodisi na ka- menu, kolcu ali čem drugem, je položena kaka stvar kot cilj. Učenci izkušajo zaporedoma zadeti cilj z žoge in ga spraviti s podlage. Stražnik pa ima nalogo zadeti cilj polagati na podlago. Če je zadeti cilj padel s pod¬ lage, ali tudi, če so že vsi poskusili, a ga ni nobeden zadel, tečeje vsi metači do podlage ter se je dotak¬ nejo, potem pa se hitro vrnejo, da dobe zopet svoje prostore. V tem pa lahko stražnik zasede kako mesto. Tisti, ki ne dobi več mesta, mora biti potem za stražnik; 33. Potujoča žoga. a) Z eno žogo. Igralci se ustopijo v čelni krog, razmaknjeni za tri korake. Igra se vrši tako, da igralci lučajo in love žogo med seboj, in sicer: 1) Igralci lučajo žogo zaporedoma drug drugemu v krogu na desno ali levo stran, kakor je določeno. 2) Vsak vrže žogo, kamurkoli jo hoče. Kdor ne ujame žoge, stopi iz kroga in od igre. b) Z dvema žogama. Na konceh krogovega premera stoječa igralca dobita vsak po eno žogo, potem jo zalučita na isto stran, levo ali desno, vsak svojemu sosedu, ta dva pa zopet svojima sosedoma itd. Vsak se, ko je zalučil žogo, hitro obrne, da je pripravljen ujeti žogo od na¬ sprotne strani ter jo zopet dati dalje. — Kajti tisti, ka¬ teremu prideta obe žogi v roke mora izstopiti. Ista kazen doleti pa tudi onega, ki ni ujel zalučene žoge. Igra je končana, ko sta ostala v krogu le še dva igralca. 185 34. Tekanje za žogo v krogu. a) Žoga s podajanjem. Igralci se ustopijo v čelni krog, obrnjeni navznotraj in razmaknjeni za eno lakt. Zunaj kroga je »tekalec«. V krogu stoječi igralci si podajajo »suvalno« žogo zdaj na levo, zdaj na desno stran drug drugemu za¬ poredoma (izpustiti se ne sme nihče), tekalec pa teka za njo in se je izkuša dotekniti z roko. Če se mu to posreči, ali če pade žoga kakemu igralcu iz rok, mora biti potem tekalec oni, ki je imel poslednji žogo v rokah. Prejšnji tekalec pa stopi na izpraznjeno mesto v krogu, in igra se vrši dalje. Pravilo: Žoga se ne sme lučati, temveč samo po¬ dajati; tekalec mora za njo tekati le zunaj kroga. h) Žoga z lučanjem. Igralci stoje v krogu kakor pri prejšnji igri, a razmaknjeni za 3 do 5 korakov. Tekalec je v krogu, igralci pa lučajo nožno žogo križem semtertja. Če se tekalcu posreči, da se je dotakne, ali v roki kakega igralca, ali v letu, ali na tleh (v zadnjem slučaju tudi zunaj kroga), mora stopiti oni, ki je imel poslednji žogo v rokah, na njegovo mesto. 35. Tekmovalna žoga. Učenci se ustopijo v čelni krog ter se razmak¬ nejo za razpetje lakti. Potem se preštejejo po dva: prvci in drugci so si nasprotni stranki. Eden izmed prvcev in eden izmed drugcev, ki si stojita ravno na¬ sproti, dobita vsak po eno žogo. Žogi sta »suvalni« ali pa »nožni« žogi različnih barv. Na povelje: »Žogo naprej!« si lučajo prvci žogo zapored med seboj, isto 186 tako tudi drugci, vsi na isto stran, na levo ali desno, kakor je ravno določeno. Vsaka žoga izkuša prehiteti drugo. Stranka dobi eno piko, če je njena žoga pre¬ hitela nasprotno žogo. Stranka, ki ima prva tri pike je zmagala. Pravila: 1) Igralci morajo ostati vedno na istem prostoru; ne smejo torej stopati ne naprej, ne navzad iz kroga. 2) Žoga se mora lučati v krogu pred igralci, a ne za njih hrbtom. 3) Če pade žoga na tla, jo poberejo pristaši iste stranke ter jo zalučijo igralcu, ki jo je spustil; kajti le tisti sme zalučiti žogo, dalje, komur je padla iz rok. Sploh morajo vsi igralci lučati zapored, nobeden se ne sme pri tem izpustiti. 4) Nobena stranka ne sme zadrževati nasprotne stranke, ne lučalcev, ne žoge. Sploh naj gledajo igralci le na svojo žogo ter puste žogo nasprotnikov in te same v miru. 36. Žoga: „Stoj!“ Učenci se ustopijo sredi igrališča v čelni krog, razmaknjeni za dolžino lakti. Sredi kroga stoji eden učencev z navadno malo polno žogo. Na povelje: »Pozor!« zaluči sredinec žogo navpično kvišku in za¬ kliče obenem ime enega izmed igralcev. Poklicani igralec skoči naprej, da ujame žogo, vsi drugi pa ste¬ čejo vsaksebi. V tem hipu, ko ta ujame žogo, zakliče: »Stoj!« drugi pa morajo obstati na ta klic. Sedaj si izbere najbližjega ter ga poskusi zadeti. Če ga ne po¬ godi, dobi piko, vsi zopet nastopijo v krog, in igra se začne vnovič. Če je pa lučalec zadel, tedaj skoči za¬ deti igralec za žogo, zakliče, ko jo je prijel: »Stoj!« 187 in jo zaluči za enim izmed igralcev, ki so seveda zbežali na vse kraje od njega, a obstali na njegov vzklik: »Stoj!« Tako se vrši igra dalje, dokler kdo ne zadane. Pravila: 1) Tisti, ki prvi dobi tri pike, izstopi ali se pa »kaznuje«, in sicer na nastopni način: Kaznjenec se ustopi s hrbtom ob steno. Deset korakov od njega stoje vsi drugi v čelni vrsti. Vsak ima pravico, kaz¬ njenca enkrat (dvakrat) zadeti z žogo; a ta se sme umikati, skakaje semtertja ob steni. 2. Tisti, ki dobi piko, začne zopet igro. 3) Pri igri se ne sme nobeden umikati žogi; zato je najbolje, da se dotičnik, katerega hoče lučalec zadeti, obrne od njega. ' rit:'iqo!fei t s»!iq it} idob ivirj i>! .-itsi" ■' r : siiv6i f l ' Podrobni učni načrt m telovadbo na deških petrazrednicah s slovenskim učnim jezikom. Po V. Buley-ju priredil mestni učitelj Jakob Furlan, Odobren od visokega c. kr. šolskega sveta za Kranjsko ©S z razpisom z dne 11. marca 1900, štev. 573. Snov vsakega razreda je razdeljena na posamezne mesece. S -j- zaznamovane vaje so deklicam prikladnejše; z * za¬ znamovane pa naj se opuščajo pri deklicah. S tretjim razredom je snov natanko določena samo za deške šole. I. razred. Vadbeni načrt: Prve pol ure redovne vaje in proste vaje, druge pol ure igre. 1. mesec. Redove vaje: 1. Tvoritev čelne vrste: Nastop! Pozor! — 2. Razstop in nastop čelne vrste: Razstop! V čelno vrsto — nastop! — 3. Uravnavanje čelne vrste po levem (desnem) voditelju, premaknjenem naprej ali navzad: Na levo (desno) se — uravnaj! Pozor! Proste vaje: 1.Navadni in prosti ustop: Pozor! Odmor! — 2. Dviganje lakti naprej: Levo (desno) lakt naprej — dvigaj! — Spuščaj! ali pa 1! 2! — 3. Dvi¬ ganje lakti spredaj kvišku: Levo (desno) lakt spredaj kvišku — dvigaj! ali 1! 2! — 4. Prekrižje lakti spredaj: Lakti z levo spredaj — križem! ali dvigaj! — Lakti do!! — 5. Hoja po prstih: Na prste — stopi! — V stojo — stopi! — 6. Sukanje beder v sklepni ustop: Noge v sklepni ustop — sukaj! Navadni — ustop! ali: Sklepni ustop — 1! 2! — 7. Krčenje in iztezanje kolen: Kolena — skrči! Iztegni! ali: 1! 2! — 8. Sukanje glave: Na levo (desno)— glej! Pozor! — 9. Ploskanje z rokami: Z rokami — ploskaj! ali: Z rokami ploskajte — 1! 2! Igre: Če otroci vljudni so. Št. 2. Primerjaj: »Slavček« I. stopnja, str. 15. 192 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Uravna¬ vanje čelne vrste po desnem, levem vstran pomak¬ njenem voditelju: Na levo (desno se — uravnaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Krčenje lakti. Lakti — skrči! Iztegni! ali: Lakti krči in iztezaj — 1! 2! —- 3. Iztezanje lakti naprej: Iztezaj in krči lakti naprej, vadi — 1! 2! Lakti — dol! — 4. Iztezanje lakti kvišku: Lakti naprej dvigni! — Iztezajte in krčite lakti kvišku, vadi — 1! 2! Lakti — dol! — 5. Suvanje lakti kvišku: Lakti k suvanju — skrči! — Suvajte z laktmi kvišku, vadi — 1! 2! — Lakti — dol! — 7. Upogi¬ banje glave naprej in vstran: Upogibajte glavo naprej (na levo, na desno), vadi — 1! 2! Igre: 1. Prejšnja. 2. Manca. (Kljuka.) Št. 15. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. 2. Čelni krog: V krog na levo (desno) — stopaj! . . . Stoj! V sre¬ dino na levo (desno) — kreni! — 3. Tvoritev bočne vrste: V bočno vrsto — nastop! (Največji spredaj.) — 4. Pretvoritev bočne v čelno vrsto z okretom: Na levo (desno) — kreni! (Okret se izvrši poljubno.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Opora lakti v boku: Roke — ob bok! — 3. Dviganje lakti vstran: Dvigajte lakti vstran in spuščajte, vadi — 1! 2! — 4. Dviganje lakti ob strani kvišku: Dvigajte lakti ob strani kvišku in spuščajte, vadi — 1! 2! Igre: 1. Prejšnji. — 2. Setev. (Sneg belin.) Št. 4. Primerjaj: »Slavček« I. stopnja, št. 25. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. —Uravnavanje bočne vrste. (Po voditelju, prestavljenem na levo ali 193 desno): Na levo (desno) se — uravnaj! — 3. Nastop in razstop bočne vrste: Razstop! Stoj! — V bočno vrsto — nastop! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Suvanje lakti vstran: Lakti k suvanju — skrči! Suvajte z levo (desno) laktjo (laktmi) vstran, vadi — 1! 2! — 3. Mikanje ram: Roke —• ob bok! Dvigajte rame kvišku in spuščajte (rame naprej, rame navzad), vadi — 1! 2! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Velike ure. Št. 3. Pri¬ merjaj: »Slavček« I. stopnja, str. 13. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev in razdiranje čelne, izmenoma bočne vrste: V čelno (bočno) vrsto — nastop! Razstop! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Upogibanje trupa naprej: Roke — ob bok! Upogibajte trup naprej, vadi — 1! 2! — 3. Upogibanje trupa vstran: Upogi¬ bajte trup na levo (desno), vadi — 1! 2! — 4. 'A okreta v poljubni izvršitvi: Na levo (desno) — kreni! — 5. Hoja na mestu (z desnim ali levim izstopom, a v taktu): Hodite na mestu — stopaj! . . . Stoj! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Kmetje, Št. 6. Primerjaj: »Slavček« I. stopnja, str. 14. 6. mesec, Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja v raznih hodnih črtah za učiteljem brez takta, počasi v taktu in slednjič s petjem: a) v obvodu, b) v polkrogu, c) v vijugasti (kačji) vrsti, d) v kotnati vrsti in e) v krogu na levo ali desno: Hodite za menoj — stopaj! — 3. Pretvoritev bočne v čelno vrsto med hojo: Na levo (desno) obstoj! 13 194 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Topotna hoja naprej: Stopaj! — 3. Hoja po prstih naprej: Po prstih naprej — stopaj! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Vrtnar in tat. St. 9. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev tri- do štiriudnega vrstnega zbora (čelna proga) s štetjem: Po 4, (6, 8) odštej! —- 3. Tvoritev tri- do štiriudnega bočnega stebra z vrstovanjem bočnih vrst vštric na levo ali desno: Druga, tretja itd. vrsta na levo (desno) vštric prve vrste — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Krčisteza nog, vadi — 1! 2! (1—4 krat). — 3. Krčisteza kolen, vadi —• 1! 2! (1—4 krat). — 4. Dviganje lakti navzad, vadi — 1! 2! Igre: Prejšnje. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje stebra za razpetje lakti: Razmeknite na levo za razpetje lakti — stopaj! Sklenite na desno — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Kolebanje lakti naprej in navzad: Kolebajte z levo (desno) laktjo (z laktmi) naprej in navzad, vadi — 1! 2! — 3. Skak¬ ljanje z obema nogama (obenož): Skakljaj (1, 2, 3), vadi — 1! 2! 3! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Mlin. Št. 5. Primerjaj: »Slavček« III. stopnja, št. 45. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razstop in tvoritev stebra: Kakor v 7. mesecu. — 3. Pretvoritev 195 bočnega stebra v čelnega z okretom: Na levo (desno) — kreni! — 4. Hoja v bočnem stebru po raznih hodnih črtah: (Učitelj naj si izbere one hodne črte, kakršne so pri bočni vrsti; paziti pa mora, da so tropniki uravnani). Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Dviganje in mahanje lakti: Dvig naprej 1! Mahljaj v stran 2! Mah¬ ljaj naprej 3! Lakti dol 4! Igre: Prejšnje. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi iger. II. razred. Vadbeni načrt: Pol ure redovne in proste vaje, druge pol ure telovadne igre. 1. mesec. Redovne vaje: Vaje 1.—5. meseea I. razreda naj se ponavljajo, a izvajajo natančneje. Proste vaje: 1. Vaje 1.—5. meseca I. razreda naj se ponavljajo, a izvajajo natančneje. — 2. Koračni ustop naprej (predkoračni ustop), navzad (zakoračni ustop), vstran (odkoračni ustop), križem (prekrižni ustop): Z desnim bedrom korak naprej stopi 1! V stojo 2! Ravno tako navzad, vstran in križem. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Miš in mačka. Št. 10. 2. mesec. Redovne vaje: Vaje 6.—9. meseca I. razreda naj se izvajajo natančneje. 13 * 196 Proste vaje: 1. Vaje 6.—9. meseca I. razreda naj se izvajajo natančneje. — 2. Dviganje kolen: Dvi¬ gajte in spuščajte levo (desno) koleno, vadi — 1! 2! — 3. Dviganje pet: Dvigajte in spuščajte levo (desno) peto, vadi — 1! 2! (2 in 3 pri deklicah le do topega in pravega kota). — 4. Upogibanje trupa naprej in vstran: Upogibajte trup naprej (vstran), vadi — 1! 2! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Zadnji par naprej! Št. 17. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Urjenje posamičnih zborovih udov: Pretvoritev raznih vrst z okretom a) v čelnem stebru: Prva in tretja vrsta na levo — kreni! — Druga in četrta vrsta na desno — kreni! (Zopet nazaj), b) Raz- stop in tvoritev prve in tretje ali druge in četrte vrste: Prva in tretja vrsta — razstop! Prva in tretja vrsta na prejšnje mesto — nastop! (Isto z drugo in četrto vrsto.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. -j- Krčenje lakti in palčni udar — skrči! Udari! — 3. Krčenje desne lakti za zgornji nartni udar: Skrčite desno lakt za zgornji nartni udar — skrči! Udari! — 4. Udarec s stopali: S stopali (1—4krat) udari! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Jaka, kje si? Št. 7. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Odhod bočnih vrst iz stebra v progo in vrstovanje zadaj in zopet vrstovanje na levo in desno v steber: Prva vrsta naprej — stopaj! — Druga vrsta za prvo — stopaj! Tretja vrsta za drugo — stopaj! Prva, druga, tretja vrsta — stoj! 197 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Kroženje spodnjih lakti: S spodnjimi laktmi — kroži! Lakti — dol! — 3.'Suvanje lakti navzdol: Lakti za sunek na¬ vzdol — skrči! Suvajte z laktmi navzdol, vadi — 1! 2! — 4. Noženje beder naprej (prednoženje), navzad (zanoženje), vstran (odnoženje): Prednožite (odnožite, zanožite) z levim (desnim) bedrom, vadi — 1! 2! (Pri deklicah malo od tal.) Igre: 1. Prejšnje. — 2. Slepa miš. Št. 14. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev tri- do štiriudnega bočnega stebra z vrstovanjem na levo (desno) v hoji in zopet odhod v progo: V steber na levo (desno). Prva vrsta s kratkim korakom — stopaj! Druga vrsta vrstuj na levo (desno) vštric prve — stopaj! Druga vrsta kratki — korak! Tretja vrsta vrstuj na levo (desno) vštric druge vrste — stopaj! Vsi polni — korak! — Prva vrsta pred drugo in druga pred tretjo — stopaj! Polni korak! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Ponavljanje ustopov, vaj z laktmi in s trupom, z oporo ob boku: Roke — ob bok! (Znana povelja.) — 3. Noženje beder: Prednoženje (odnoženje, zanoženje) z levim (desnim): Prednožujte (odnožujte, zanožujte) z levim (desnim), vadi — 1! 2! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Poizkusiva se! (Tekanje okoli kroga.) Št. 11. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev tri- do štiriudnega čelnega stebra z vrstovanjem zadaj 198 in zopet vrstovanje vštric v čelno progo: Vrstujte zadaj, prva vrsta za drugo in druga za tretjo itd. — stopaj! Druga vrsta na levo (desno) vštric prve in tretja, četrta na levo (desno) vštric druge — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje priučenih ustopov, vaj z bedri in s trupom med držanjem lakti v vzpetju, razpetju ali v višku. Igre: Prejšnje. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev tri- do štiriudnega čelnega stebra z vrstovanjem spredaj in zopet vrstovanje na levo (desno) v čelno progo: Vrstujte spredaj, druga, tretja in četrta vrsta pred prvo — stopaj! — Druga, tretja in četrta vrsta na levo (desno) vštric prve — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. * Hoja z vzdigovanjem kolen — stopaj! — 3. * Hoja z vzdigo- vanjem pet — stopaj! — 4. Med hojo vaje z laktmi: Hodite — stopaj! Lakti vstran (naprej, kvišku) — dvigni! Lakti — dol! Igre: Prejšnje. 8. mesec. Redovne vaje: L Ponavljanje. — 2. Hod v bočni vrsti ali stebru (kakor 6 . mesec I. razreda) v 2 /h in 4 /4 taktu. Proste vaje: L Ponavljanje. — 2. -j - Tolčna hoja, (s stopalom se udari ob tla) — stopaj! — 3. Hoja navzad: Hodite navzad — stopaj! Igre: Prejšnje. 199 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj 3.—7. me¬ seca v taktu. — 2. Hod bočne vrste v raznih črtah v taktu in z istostopom: Hod s prvotnim korakom — stopaj 1! (Levo koleno se dvigne, potem iztegne; na to se z vso težo stopi na ves podplat leve noge in nagne trup naprej) — 2! (z desno nogo isto). Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje brez upogibanja kolen (s togimi bedri): Skakljaj!... Stoj! — 3. Tekanje na mestu: Na mestu tecite — teci! 1! 2! Stoj! (1, 2, 3, 4). Igre: Prejšnje. 10. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj 4.—7. me¬ seca, hod z istostopom. — 2. Tekanje brez takta v različnih črtah: Tecite za menoj — teci! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Postopna hoja naprej (na levo, na desno, navzad) — stopaj! Igre: Prejšnje. HI. razred. Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, dolga kolebna vrv. V 2. uri redovne in proste vaje, razovna lestva. V 3. uri redovne in proste vaje, telo¬ vadna igra. V 4. uri redovne in proste vaje, plezala. 1. mesec. Redovne vaje: Ponavljanje vaj 3. in 4. meseca II. razreda z najnatančnejšim izvajanjem. Proste vaje: 1. Ponavljanje vaj I. razreda z najnatančnejšim izvajanjem. — Sukanje trupa: Roke — 200 ob bok! Sukajte trup na levo (desno), vadi — 1! 2! — 3. Krčisteza trupa: Roke — ob bok! Upogibajte in vzklanjajte trup, vadi — 1! 2! in na levo in desno, vadi — 1! 2! — 4. Dviganje lakti vstran (naprej, kvišku) izmenoma leve in desne, vadi — 1! 2! Dolga kolebna vrv: Izpodtekanje vrvi posamič pri tretjem kolebu (učitelj šteje kolebe). Razovna lest v a: Stranska vesa z zgornjim, palčnim ali mešanim prijemom. Plezala: Predvaje v plezanju na enem drogu: a) Prijem droga z levo (desno) roko; ^prijem droga z levo in potem z desno roko v štirih dobah; c) prijem droga z obema rokama obenem v dveh dobah. Igre: Prejšnje. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljane vaj 5.—7. meseca II. razreda v hoji z istostopom. Proste vaje: 1. Ponavljanje vaj II. razreda na¬ tančneje v izvajanju. — 2. 'A in ‘A okreta: Na levo — kreni! Na desno — kreni! (S pravilnim izvajanjem.) Na levo (desno) obrat — obrat! — 3. Kroženje lakti ob strani: Krožite z desno (levo) laktjo od spodaj naprej (navzad) — vadi! Stoj! — 4. Suvanje lakti naprej (vstran, kvišku) izmenoma leve in desne: Lakti za sunek — skrči! Suvajte naprej (vstran, kvišku) iz¬ menoma leve in desne, vadi — 1! 2! 3! 4! Stoj! — 5. Upogibanje trupa navzad: Upogibajte trup navzad, vadi — 1! 2! (Počasi) 1! Stoj! Dolga kolebna vrv: 1. Izpodtekanje posamič pri drugem kolebu. — Skakanje z obema nogama (obenož) črez mirno, nizko napeto vrv 201 Razovna lestva: Stranska vesa z zgornjim, palčnim ali mešanim prijemom v zvezi z dviganjem levega (desnega) kolena, izmenoma levega in desnega, in obeh; razkreča in prekreča. Plezala: Vaje 1. meseca v zvezi z dviganjem v stojo na prstih. Igre: 1. Prejšnje. 2. Lovimo žogo! Št. 30. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Tekanje bočne vrste po taktu v različnih črtah: V bočno vrsto — nastop ! Tecite za menoj — teci! Stoj! — 2. 'A zavinka (kotna hoja) bočne vrste z istostopom: a) '% zavinka na levo — stopaj! Stoj! — b) ’A zavinka na desno — stopaj! Stoj! — c) ‘A zavinka izmenoma na levo in desno — stopaj! — d) dvakrat ‘A zavinka na levo izmenoma dvakrat ’A zavinka na desno — stopaj! — e) 'A za¬ vinka na levo izmenoma dvakrat ’A zavinka na desno — stopaj! (križ). Odslej vedno z istostopom. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Galopna hoja naprej (na levo, desno, navzad) — stopaj! — 3. Sukanje beder v posilni ustop znotraj: Roke — ob bok! Sukajte 1! 2! Lakti — dol! — 4. * Upogibanje kolen do počepa, vadi — 1! 2! — 5. Drsalna hoja naprej — stopaj! Dolga kolebna vrv: 1. Izpodtekanje posamez¬ nikov pri tretjem kolebu (šteje učenec). — 2. Stranski skok na levo (desno) obenož črez mirno, napeto vrv. Razovna lestva: Veskanje na levo (desno) vstran v stranski vesi z zgornjim prijemom v 4—8 dobah. Plezala: * Vaje 2. meseca z vzdigovanjem le¬ vega (desnega) kolena v plezalni sklep, drže za drog, v 4 in 2 dobah. 202 Igre: 1. Prejšnje. — 2. Sobica. (Brusimo škar¬ jice!) Št. 13. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. l h za- vinka (protihod) bočne vrste izmenoma na levo in desno z istostopom — stopaj i Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Galopna hoja izmenoma z levim in desnim bedrom: a) naprej; b) semtertja; c) navzad. — 3. Sukanje beder v razkrečo: 1! 2! 3! 4! — 4. Hoja po prstih navzad — stopaj! — 5. Medstopna hoja naprej — stopaj! Doga kolebna vrv: 1. Izpodtekanje posamez¬ nikov pri drugem kolebu (šteje učenec). — 2. Ska¬ kanje parov črez mirno, napeto vrv. Raz ovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje naprej v prečni vesi z dvojnim prijemom. Plezala: Plezalni sklep, levo (desno) črez desno (levo), v 4, 3 in 2 dobah. Igre: 1. Prejšnje. —2. Glejmo v vodnjak! (Stu¬ denec.) Št. 16. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Geli za- vinek (obhod v krogu) bočne vrste a) na levo; b) desno; c) levo izmenoma desno (osmica) — stopaj! — 3. V polžji zavinek na levo (desno) — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. : — 2. Hoja s ko¬ račno izmeno naprej — stopaj! 1! 2! 3! — 3. Stranska hoja s prekrižjem na levo (desno) — stopaj! — 4. Koračni ustopi: Predkorak, zakorak, odkorak in pre- križni ustop izmenoma z levim in desnim =— stopaj! Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz¬ podtekanje posameznikov pri vsakem kolebu. 203 Razovna lestva: 1. Ponavljanje.— : 2. Veskanje navzad v prečni vesi s palčnim prijemom. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Predvaje v ple¬ zanju: a) stoja v plezalnem sklepu in krčisteza lakti z izmeno prijema. Igre: Prejšnje. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstovanje spredaj na levo (desno) mimo, iz bočne proge v bočno progo: Vrstujte spredaj, na levo mimo — stopaj! Tvoritev dvoudnega bočnega stebra v sredi vadišča, potem protismerni obhodi vrst: a) Desna vrsta obhod na desno, leva na mestu — stopaj! Leva vrsta obhod na levo, desna na mestu — stopaj! — b) Obhod — desna vrsta na desno, leva na levo in zopet v steber— stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Noženje beder: Prednoženje, zanoženje, odnoženje izmenoma z levim in desnim: Prednožuj (zanožuj, odnožuj) izme¬ noma z levim in desnim, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Upogibanje trupa izmenoma na levo in desno, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. Sukanje beder v sklepni ustop iz¬ menoma na levo in desno: Sukajte bedra v sklepni ustop izmenoma levo in desno, vadi — 1! 2! 3! 4! Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. En¬ kratni skakljaj na obeh nogah (obenož) črez kolebajočo vrv in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje navzad v prečni vesi z dvojnim prijemom. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. * Plezalni sklep in dviganje kolen. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Črni mož. Št. 20. 204 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstovanje vrst spredaj iz proge v progo (z določenim številom korakov). N. pr.: Štiri bočne četvorice: druga vrsta se uvrsti z 12 koraki na levo mimo (desno mimo) pred prvo vrsto in prav tako četrta vrsta na levo mimo pred tretjo vrsto — stopaj! — 3. Tvoritev dvoudnega boč¬ nega stebra sredi vadišča, potem ‘/2 zavinka vrst na- vzunaj in potem navznotraj — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Upogibanje trupa izmenoma naprej in navzad, vadi 1! 2! 3! 4! — 3. * Palčni udar izmenoma z levo in desno: Lakti za palčni udar — skrči! Udarite izmenoma z levo in desno, vadi — 1! 2! 3! 4! Zgornji nartni udar izme¬ noma z levo in desno: Skrčite lakti k zgornjemu udaru in udarite izmenoma z levo in desno, vadi : — 1! 2! 3! 4! — 4. * Dviganje kolen in pet izmenoma levo in desno, vadi — 1! 2! 3! 4! — 5. Razkreča z odkorakom izmenoma z levim in desnim, vadi — 1! 2! 3! 4! — 6. Prekreča s predkorakom (zakorakom), vadi — 1! 2! Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Dva¬ kratni skakljaj na obeh nogah (obenož) v kolebajoči vrvi in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej v prečni vesi z zgornjim prijemom poprijemaje v 4—8 dobah. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Plezalni sklep in dvig lakti kvišku izmenoma leve, desne v iztegnjeno veso, potem dviganje kolen. Igre: Prejšnje. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vaje v tropah: a) Ustopna izmena ene ali več trop z okretom, 205 n. pr.: Pri čveteroudnem stebru napravijo posamezniki prve in druge trope l /.t okreta na desno; b) Razstop in nastop ene ali več trop: Druga in tretja tropa — razstop! Druga in tretja tropa — nastop! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (1—4 krat) v predkoračnem (zakoračnem, odkoračnem in prekrižnem ustopu), vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Stoja na prstih izmenoma na levi in desni, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. * Krčenje kolen izmenoma levega in des¬ nega s prednoženjem, zanoženjem, odnoženjem levega (desnega) bedra, vadi — 1! 2! 3! 4! — 5. Skakljanje v predkoračni (zakoračni, odkoračni in prekrižni ustop), * v razkrečo in prekrečo in zopet navadni ustop, vadi — 1! 2! — 6. Skakljanje (1—4) na eni nogi (enonož). Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Tri¬ kratni skakljaj obenož v kolebajoči vrvi in odtek. Razo v na lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje na levo in desno v stranski vesi s palčnim prijemom. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Vaje 7. meseca, potem po vzdigovanju kolen potiskanje telesa v skrčeno veso. Igre: Prejšnje. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Odhod trop v progo, potem vrstovanje vštric v steber, n. pr.; Odhod trop v progo na ta način, da prične prva tropa triudnega stebra z odhodom, potem zopet vrstovanje vštric na levo v steber — stopaj! — 3. Razmikanje stebra naprej (navzad) za dva koraka — stopaj! 1! 2! (naprej), 1! 2! 3! 4! (navzad). 206 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. * Krčenje kolen izmenoma levega in desnega v odkoračnem (pred- koračnem) usto^u, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Kroženje lakti ob strani izmenoma leve in desne, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. * Skakljanje (1—4 krat) v počepu. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Štiri¬ kratni skakljaj obenož v kolebajoči vrvi in odtek. Razovna lestva. 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje navzad v prečni vesi z zgornjim prijemom poprijemaje. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Plezanje kvišku in nazaj. Igre: Prejšnje. 10, mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj, vaj na orodju kakor tudi iger. IV. razred. Vadbeni načrt: V 1. uri redovne, proste vaje in dolga kolebna vrv. V 2. uri redovne, proste vaje in razovna lestva. V 3. uri redovne, proste vaje in telo- vadske igre. V 4. uri redovne, proste vaje in prosto skakanje. V 5. uri redovne, proste vaje in plezala (de¬ klice: kratka vrv). V 6. uri redovne, proste vaje in telo- vadske igre. V 7. uri redovne, proste vaje in gred ali bradla itd. 1. mesec. Redovne vaje: Ponavljanje vaj 3., 4. in 5. me¬ seca III. razreda naprej v hodu, potem v teku z isto- stopom. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Krčenje kolen do počepa in opora rok na tla, vadi — 1! 2! 3! 4! 207 — 1! 2! — 3. Prekrižni kotni ustop izmenoma na levo in desno, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. Krčisteza nog iz¬ menoma leve in desne s prednoženjem (zanoženjem, odnoženjem), vadi — 1! 2! 3! 4! — b. a) Dvig lakti naprej; b) Skrčenje kolen do počepa; c) Izteza kolen; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 6 .a) Dvig lakti ob strani kvišku; b) Stoja na prstih; c) Stoja; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 7. a) Dvig lakti naprej; b) Lakti v razpetje; c) Mahljaj v vzpetje; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! Trajni tek eno minuto. Dolga kolebna vrv: Ponavljanje. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) iz predkoračnega ustopa (s skakalne deske) v zmerno daljino in višino. Razovna lestva: Ponavljanje. Navpična in poševna lestva: Stopanje vzlic z istostranskim postopanjem in poprijemanjem, s palčnim, zgornjim ali mezinčnim prijemom, gor in dol v osmih dobah. Plezala: L Ponavljanje. — 2. Vesa na dveh drogeh z bedrnimi vajami. Igre: L Prejšnje. — 2. Tat. Št. 25. 2. mesec. Redovne vaje: L Ponavljanje vaj 6.—9. me¬ seca III. razreda. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti spredaj kvišku; b) Spust v razpetje; c) Dvig kvišku; d) Spust spredaj v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. a) Lakti v prekrižje, levo črez; b) Zakoračni ustop z levim (desnim); c) Stoja; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. a) Zasuk beder v sklepni ustop; 208 b) Skrčenje lakti za sunek; c) Sunek lakti naprej; d) Navadni ustop, vadi — 1! 2! 3! 4! Dolga kolebna vrv: Skakljanje pod kolebajočo vrvjo z 'A in ‘A okreta na levo ali desno. Trajni tek dve minuti. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) z enim korakom v zmerno daljino in višino. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska in prečna vesa z mezinčnim prijemom v zvezi z vajami beder. Navpična in poševna lestva: Vaje 1. me¬ seca z raznostranskim stopanjem. Plezala: 1. Plezanje po enem drogu. — 2. Pred- vaje k plezanju na vrvi (glej plezalni sklep na drogu III. razreda). Igre: Prejšnje. 3. mesec. Redovne vaje: Vaje z vrstami in tropami: a) Izmena ustopa ene (več) trope in vrste s ‘A okreta, n. pr.: Ako je štiriudni steber sestavljen iz štirih če- tvoric, lahko napravijo posamezniki druge in tretje trope, kakor tudi druge in tretje vrste ‘A okreta na levo ali desno; b) Razstop in tvoritev ene (več) trope in vrste, n. pr.: Iz triudnega stebra treh četvoric lahko razstopijo druga in tretja tropa in druga vrsta. Proste vaje: 1.Ponavljanje. — 2. Lakti za sunek — skrči,! a) Sunek kvišku; b) Zanoženje z levim (desnim); c) Stoja; d) Lakti na prsi, vadi — 1! 2! 3! 4! Lakti — dol! — 3. a) Roke — ob bok! b) Stoja na prstih; c) Stoja; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. a) Odkoračni ustop z levim (desnim); 209 b) Skrčenje levega (desnega) kolena; c) Izteza kolena; d) Stoja, vadi — 1! 2! 3! 4! Trajni tek dve minuti. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skak¬ ljanje na levi (desni) nogi v kolebajoči vrvi. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) z dvema korakoma do zmerne daljine in višine. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje naprej v prečni vesi z mezinčnim prijemom med dvema lestvama v 4—8 dobah. Navpična in poševna lestva: Stopanje vzlic istostransko s prestopanjem in preprijemanjem. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Predvaje in ple¬ zanje na vrvi. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Lisica. Št. 23. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve v paru: A) Iz bočnega v čelni ustop: a) drugi se uvrsti na levo (desno) vštric prvega — stopaj! b) drugi se uvrsti na desno (levo) vštric prvega — stopaj! c) vrstitve a) in b) v hoji na mestu in z mesta. B) Iz čelnega v bočni ustop: a) drugi se uvrsti za prvega — stopaj! b) prvi se uvrsti za drugega — stopaj! c) drugi se uvrsti pred prvega — stopaj! d) prvi se uvrsti pred drugega — stopaj! a) do d) v hoji na mestu. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Lakti za sunek — skrči! a) Sunek naprej; b) Dvig levega (des¬ nega) kolena; c) Spust kolena; d) Skrčenje lakti na prsi, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. a) Levi (desni) od- koračni ustop; b) Roke — ob bok! c) Lakti v veso; d) Stoja, vadi — 112! 3! 4! — 4. a) Dvig lakti ob 14 210 strani kvišku; b) Odnoženje z levim (desnim); c) Stoja; d) Lakti v veso, vadi —- 1! 2! 3! 4! Trajni tek dve minuti. Dolga kolebna vrv: Ponavljanje. Prosto skakanje: Skok z levim, desnim s tremi koraki nateka v zmerno daljino in višino. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stransko veskanje z zgornjim prijemom na notranji strani lest- venice v 6—8 dobah. Navpična in poševna lestva: Stopanje vzlic raznostransko s prestopanjem. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Iztegnjena vesa na dveh drogeh. — 3. Izmena plezalnega sklepa na enem drogu. Igre: Prejšnje. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve v četvoricah: A) Iz bočnega v čelni ustop: a) Vrstitev vštric prvega na levo — stopaj! b) Vrstitev na desno vštric prvega — stopaj! c) Vrstitev vštric prvega na levo (desno) v hodu na mesto (z mesta) — stopaj! B ) Iz čelnega v bočni ustop: a) Vrstitev zadaj za prvega (četrtega) — stopaj! b) Vrstitev spredaj pred četrtega (prvega) — stopaj! c) Vrstitev zadaj za prvega (spredaj pred prvega) (četrtega) na mestu (z mesta) — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. —2. Zibalna hoja naprej — stopaj! 1! 2! 3! — 3. Zibalni tek naprej — teci! — Stoj! — 4. Ležna opora vzlic, vadi — 1! 2! 3! 4! — 5. a) Dvig lakti v razpetje; b) Z levim (desnim) v prekrižni ustop; c) Stoja; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 6. a) Dvig lakti ob strani kvišku; 211 b) Dvig leve (desne) pete; c) Spust pete; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! Trajni tek dve minuti. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Ska¬ kanje črez kolebajočo vrv pri tretjem kolebu (šteje učitelj). Prosto skakanje: Skakanje z natekom in z levim (desnim) odskokom v zmerno daljino in višino. Gred: Stopanje na gred z leve (desne) in od¬ skakovanje na desno (levo) (pri več gredeh s spri- jemo rok). Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso s spodnjim prijemom. Navpična in poševna lestva: Ponavljanje. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Plezalni sklep s prijemom na . dveh drogeh. Bradi a: Iztegnjena prečna opora d) z dviganjem kolen; b ) z razkrečo. Igre: 1. Prejšnje — 2. Potujoča žoga. Št. 33. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Polžji za- vinek v tekanju — teci! — 3. Tvoritev stebra parov s protismernimi obhodi posameznih bočnih vrst — stopaj! — Tvoritev bočne vrste s protismernimi ob¬ hodi posameznih čelnih parov v stebru — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Ležna opora vzlic z zanoženjem izmenoma levega in desnega bedra, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Zibalna hoja naprej — stopaj! — 4. a) Lakti na prsi in upogib trupa naprej; b) Sunek navzdol; c) Lakti na prsi; d) Vzklon trupa in lakti dol, vadi — 1! 2! 3! 4! — 5. Lakti na prsi — skrči! a) Sunek vstran; b) Zasuk beder v sklepni 14 * 212 ustop; c) Stoja; d) Skrčenje lakti na prsi, vadi — 1! 2! 3! 4! Lakti — dol! Trajni tek dve minuti. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Ska¬ kanje posameznikov črez kolebajočo vrv pri drugem kolebu (šteje učitelj). Prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: Stopanje na gred in odskakovanje navzad. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso z dvojnim prijemom (z zgornjim in spodnjim). Navpična in poševna lestva in pl e z a 1 a: Ponavljanje. Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. Notranji sed za levo (desno) roko: a ) iz stoje v sed; b) iz seda v sed. Igre: Prejšnje. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Menjava V4, 1 2, 3 U zavinka in polžjega zavinka hode in potem tekaj e. Proste vaje: 1. Ponavljanje. —2. Zibalna hoja naprej — stopaj! 1! 2! 3! — 3. Ležna opora vzlic z dviganjem leve, izmenoma desne lakti vstran, vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. a) Odnoženje z levim (desnim) in lakti na prsi; b) Sunek lakti kvišku; c) Stoja; d) Lakti na prsi, vadi — 1! 2! 3! 4! Lakti — dol! — 5. a) Dvig lakti v razpetje; b) Dvig levega (desnega) kolena; c) Koleb lakti v vzpetje; d) Navadni ustop, vadi — 1! 2! 3! 4! Dolga kolebna vrv: Skakanje posameznikov črez kolebajočo vrv pri tretjem kolebu (šteje učenec). Gred in prosto skakanje: Ponavljanje. 213 Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso z zgornjim prijemom. Navpična in poševna lestva: Ponavljanje. Plezala: Menjava plezalnega sklepa s prijemo na dveh drogeh. Bradla: 1. Ponavljanje — 2. Notranji sed za levo (desno) roko iz stoje. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Tekmovalno tekanje. Št. 29. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. { U in V? okreta v hoji na mestu (na povelje) — stopaj! — 3. '/Vokreta, z mesta hode, po določenem številu korakov: a) v čveterokotu na levo (desno), n. pr.: Vsi gredo z levim (desnim) izkorakom 4 (6, 8) korake naprej in napravijo pri 4. (6., 8.) koraku X U okreta na levo (desno) potem zopet 4 (6, 8) korake naprej in zopet 'A okreta na levo (desno) itd., dokler ne pridejo vsi na prejšnji prostor; b) v križu na levo (desno), n. pr.: Vsi gredo z levim (desnim) izkorakom 4 (6, 8) korake navzad in napravijo z zadnjim korakom 'U okreta na levo (desno); tako napravijo štirikrat. — 4. Obrati v hodu z mesta, n. pr.: Učenci gredo z levim (desnim) izkorakom 4 (6, 8) korake naprej, potem pa napravijo s 4. (6., 8.) korakom obrat na levo (desno) itd. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Upogib trupa na levo (desno); b) Levi (desni) odkorak; c) Stoja; d) Vzklon, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Lakti na prsi — skrči! a) Sunek naprej; b) Enkrat krčisteza nog; č) Lakti na prsi; d) Enkrat krčisteza nog, vadi — 1! 2! 3! 4! 5! 6! Lakti — dol! — 4. a) Enkrat krčisteza kolen; b) Dvig lakti v razpetje; c) Enkrat krčisteza kolen; d) Lakti v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! 5! 6! — 214 5. d) Lakti v vzpetje; b) Razprostitev v razpetje; c) Z levim (desnim) zakoračni ustop; d) Stoja; e) Koleb lakti v vzpetje; /) Lakti dol, vadi — 1! 2! 3! 4! 5! 6! Trajni tek dve minuti. Dolga kolebna vrv: Skok posameznikov črez kolebajočo vrv pri drugem kolebu. (Učenec šteje.) Vse orodje in vse igre: Ponavljanje. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. ‘A in ‘A okreta v hodu z mesta na povelje. — 3. Vrstitve k zadnjemu voditelju, n. pr.: Vrstitev na levo (desno) vštric zadnjega — stopaj! — 4. ‘A, 'A zavoja na levo (desno) .okrog levega (desnega) voditelja — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek dve minuti. — 3. Predkoračni ustop in suvanje lakti naprej, vadi — 1! 2! — 4. Zakoračni ustop in raz¬ prostitev lakti v razpetje, vadi — 1! 2! — 5. Odko- račni ustop in dviganje lakti v razpetje, vadi — 1! 2! — 6. Prekrižni ustop in lakti v prekrižje zadaj, vadi — 1! 2! — 7. Dviganje levega (desnega) kolena in su¬ vanje lakti navzdol. — 8. Skakljanje na eni nogi v zvezi z 'A (‘A) okreta, vadi — 1! Dolga kolebna vrv: L Ponavljanje. — 2. Ska¬ kanje posameznikov črez kolebajočo vrv pri vsakem kolebu. Vse orodje in vse igre: Ponavljanje. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj, kakor tudi vaj na orodju in iger. 215 V. razred. Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje. bradla in prosto skakanje. V 2. uri redovne in proste vaje, palice, gred, plezala, navpična in poševna lestva. V 3. uri redovne in proste vaje, naskakovanje. V 4. uri redovne in proste vaje, kozel. V 5. uri redovne in proste vaje, igre ali bradla in prosto skakanje. V 6. uri redovne in proste vaje, plezanje po vrvi in razovna lestva. V 7. uri redovne in proste vaje, dolga kolebna vrv, naskakovanje. V 8. uri redovne in proste vaje, kozel, igre itd. 1. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj IV. razreda. Proste vaje: 1. a) Dvig lakti v vzpetje in upogib kolen do počepa; b) Razprostitev lakti v vzpetje in upogib kolen; c ) Lakti v veso in izteza kolen. — 2. a) Dvig lakti v vzpetje in stoja na prstih; b) Dvig lakti kvišku in stoja; c) Lakti v vzpetje in stoja na prstih; d) Lakti v veso in stoja. — 3. a) Skrčenje lakti za palčni udar in razkrečni ustop z levim (desnim); b) Palčni udar in prednoženje z levim (desnim); c) Kakor pri a); d) Lakti v veso in stoja. — 4. Trajni tek dve minuti. — 5. Štiri korake naprej izmenoma z dvema tristopoma, tekaje vstran semtertja. Palice. 1. Držanje palice.— 2. Palico ob nogo. — 3. Palico v navadno držo. — 4. Palico v vzpetje. — 5. Palico v vzpetje in zakoračni ustop z levim (desnim). Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje pod kolebajočo vrvjo pri tretjem, drugem kolebu z obratom na levo (desno). — 3. Kakor pod 2., pa pri prihodnjem kolebu s tekanjem nazaj. 216 Prosto skakanje: Vaje prejšnjega leta v večjo daljino in višino. Gred: 1. Hoja naprej in navzad s prijemo rok. — 2. Postopni korak. Naskakovanje: 1. Prihod na desko z dvema, s tremi koraki, obrat in nazaj z deske. — 2. Pritek na desko z dvema, s tremi koraki, obrat in odtek nazaj. Kozel: 1. Skok iz stoje v oporo. — 2. Skok iz stoje v prosto oporo. — 3. Prejšnje vaje z noženjem, z razkrečo. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje v stranski razpeti vesi z zgornjim prijemom na zunanji in notranji strani. — 3. Veskanje naprej in navzad v prečni vesi s palčnim prijemom v 4—8 dobah. Navpična in poševna lestva: 1. Stopanje s postopanjem in z istostranskim prijemom. — 2. Sto¬ panje s prestopanjem in z istostranskim prijemom. Plezala: 1. Plezanje z izmeno sklepa na enem drogu. — 2. Plezanje na enem drogu s kroženjem. Bradla: 1. Ponavljanje — 2. Prevrtaj navzad v ležno veso na kolenih: a) na obeh rokah in levem (desnem) kolenu; b) na obeh rokah in obeh kolenih, bedri razkrečivši. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Po trije. Št. 26. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Vrstitev k srednjiku — stopaj! — 2. Vrstitev s kroženjem na levo (desno) vštric, spredaj (zadaj) mimo idoč — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Sukanje beder v sklepni ustop in sunek lakti naprej; b) Upogib kolen in lakti na prsi; c) Izteza kolen in sunek naprej; 217 d) Stoja in lakti na prsi, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. a) Dvig lakti ob strani kvišku in stoja na prstih; b) Lakti v veso in stoja (večkrat), vadi — 112! — 4. Trajni tek tri minute. — 5. Dva tristopa naprej izmenoma s šestimi tekalnimi koraki navzad — stopaj! Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico v prekrižje, levo črez. — 3. Palico kvišku. — 4. Palico pred prsi. 5. Palico v vzpetje na desno. — 6. Palico za rame. — 7. Palico zadaj nizko. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Pri¬ tekanje pri tretjem (drugem) kolebu, skakljanje (1—4) in odtekanje. — 3. Kakor pri 2., samo skakljanje s V4 okreta. Prosto skakanje: 1. Skok z obema nogama v zmerno daljino in višino: a) iz stoje; b) s predskak- Ijajem. — 2. Skok obenož s predstopom z levim (desnim) kot skok na višino in daljino. Gred: 1. Stopanje ob strani na gred in odstop z gredi naprej brez sprijeme. — 2. Z odskokom naprej ali navzad. — 3. Hoja po gredi naprej in navzad brez sprijeme. Naskakovaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stojo zraven deske z enim ali dvema korakoma po deski. — 3. Skakljanje na desko in z deske z obratom in brez obrata, tudi v počepu. Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v prosto oporo s predskakljajem in a) z odnoženjem z levim (desnim); b) z razkrečo. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje v prečni vesi, ena roka z mezinčnim, druga s palčnim prijemom. — 3. Veskanje v prečni vesi, ena roka z mezinčnim in druga z zgornjim prijemom. Navpična in poševna lestva: Ponavljanje. 218 Plezala: 1. Ponavljanje. —- 2. Iztegnjena vesa na dveh drogeh z dviganjem kolen in z odnoževanjem. — 3. Skrčena vesa na enem ali dveh drogeh in po¬ časno spuščanje v iztegnjeno veso. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Notranji sed za roko izmenoma: a) iz stoje; b) iz opore; c ) iz seda v sed. — 3. Prevrtaj navzad iz stoje v prekucno veso s počepom. Igre: Prejšnje. 3. mesec. Redovne vaje: 1. 'h, V 2 zavoja čelne vrste (četvoric): a) na desno okrog prvega; b) na levo okrog četrtega (s 4, 8 koraki) — stopaj! — 2. 'A, V 2 zavoja bočnega para okrog prvega ali zadnjega: ‘A, V 2 zavoja na levo (desno) okrog prvega (zadnjega) (z 2., 4. ko¬ raki) — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Sunek lakti v razpetje in zanoženje z desnim; b) Lakti na prsi in bedro v stojo; c) Sunek lakti kvišku in zanoženje z levim; d ) Lakti na prsi in bedro v stojo. — 3. d) Dvig lakti v vzpetje in odkorak z desnim; b ) Lakti na prsi in bedro v stojo; c) Sunek vstran in odkorak na levo; d) Lakti v veso in stoja. — 4. Trajni tek tri minute. — 5. Skakljanje s koračno izmeno naprej semtertja. — 6. Škotsko skakljanje, naprej, vstran, semtertja in na¬ vzad. — 7. Dva zibalna koraka semtertja izmenoma s tekalnimi koraki naprej. Palice: L Ponavljanje. — 2. Palico v razpetje na levo (desno). — 3. Palico poševno kvišku na levo (desno). — 4. Palico v razpetje zadaj na levo (desno). — 5. Palico ob levi (desni) bok. — 6. Palico kvišku na levo (desno). — 7. Palico za levo (desno) ramo. — 219 8. Palico izmenoma: a) v razpetje na levo in desno; b) v vzpetje in kvišku; c) desno kvišku in levo kvišku; d) ob levi in desni bok. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skak¬ ljanje v počepu v kolebajoči vrvi. — 3. Par preskoči vrv pri tretjem kolebu, potem napravi obrat in odteče pri tretjem kolebu nazaj. — 4. Isto pri drugem kolebu. Prosto skakanje: Skok obenož z natekom dveh korakov kot skok v daljino in višino. Gred: 1. Hoja naprej z noževanjem brez spri- jeme. — 2. Hoja z vzdigovanjem: a) kolen: b) pet; c) z noževanjem lokoma. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok iz stoje na zgornjem deskinem robu. Kozel: Skok v prosto oporo s hojo in z natekom: a) z odnoževanjem z levim (desnim); b) z razkrečo. Razovna lestva: 1. Veskanje naprej in navzad v prečni vesi na eni lestvi z mezinčnim prijemom v 6—10 dobah. — 2. Veskanje v prečni vesi, ena roka z zgornjim, druga s spodnjim prijemom (v 6—lOdobah). Navpična lestva: Skakljanje gor in dol. Poševna lestva: Stopanje vznak. Plezala: 1. Plezanje na dveh drogeh (roki na dveh drogeh, sklep na levem ali desnem drogu). — 2. Plezanje na enem drogu gor, nazaj z oberočnimi prijemi obenem. — 3. Plezanje na dveh drogeh gor, nazaj z oberočnimi prijemi obenem. Bradi a: 1.Izmena notranjega seda s pomikanjem naprej. — 2. Prevrtaj navzad iz stoje v stojo s po¬ čepom. — 3. Iztegnjena opora in prednoženje levega (desnega). — 4. Iztegnjena opora z dviganjem in s spuščanjem sklenjenih beder (malo kolebanje). Igre: 1. Prejšnje. — 2. Vlecimo za vrv! (Borba z vrvjo.) Št. 28. 220 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje in sklepanje v paru (dvojici) od srede in proti sredi za en, dva koraka, za dolžino ene lakti, za raz- petje lakti: a) v čelnih; b ) bočnih parih; c) iz čelnih parov v bočne pare s ‘A okreta na levo (desno); d) iz bočnih parov v čelne pare; e) iz čelnih parov v proti- ustop; /) iz čelnih parov v ustop hrbtoma. — 3. 'A (V 2 ) zavoja bočne vrste (četvoric) okrog sprednjega voditelja na levo (desno) s 4 (8) koraki — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje, 2. a) Dvig lakti ob strani kvišku in stoja na prstih; b ) Lakti za sunek na prsi in stoja; c) Sunek kvišku in stoja na prstih; d) Lakti v veso in stoja, vadi — 1! 2! 3! 4! —3. a) Dvig lakti v razpetje in levi desni prekrižni ustop; b) Dvig lakti kvišku in levi (desni) odkoračni ustop; c ) Lakti v razpetje in levi (desni) prekrižni ustop; d) Lakti v veso in stoja, vadi 1! 2! 3! 4! — 4. Dva zibalna koraka naprej izmenoma s šestimi tekalnimi koraki navzad. — 5. Dva zibalna koraka s tekanjem semtertja izmenoma s šestimi navadnimi koraki naprej. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico na levo (desno) zadaj izmenoma kvišku. — 3. Palico v razpetje zadaj na levo izmenoma na desno. — 4. Palico za levo ramo izmenoma za desno. — 5. Palico v prekrižje, levo črez, izmenoma desno črez. — 6. Palico na levo zadaj izmenoma na desno zadaj. — 7. Palico pred rame izmenoma za rame. Dolga kolebna vrv: 1.Ponavljanje. — 2.Izpod- tekanje parov pod vrvjo pri tretjem kolebu, in potem obrat posameznikov in pri tretjem kolebu skakanje nazaj. Prosto skakanje: Skok obenož s tremi koraki nateka kot skok v višino in daljino. 221 Gred: Zanoževanje lokoma v 4—12 dobah. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok iz levega (desnega) predkoračnega ustopa z zgornjega deskinega roba. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej ali navzad v prečni vesi ena roka z zgornjim, druga z mezinčnim prijemom. — 3. Kratko kolebanje v stranski in prečni vesi. Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v jezni (ja¬ halni) sed in odsed navzad: a) iz stoje; b ) s prihodom; c) s pritekom. Navpična lestva: Ponavljanje. Poševna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje vznak v 16—20 dobah gor in dol. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Potovalno plezanje: a) vstran; b) poševno gor. Bradla: 1. Ježni (jahalni) sed pred roko iz stoje v sed in iz opore v sed. — 2. Izmena ježnega (jahal¬ nega) seda pred roko: a) iz stoje v sed; b) iz opore v sed; c) z medkolebom; d) brez medkoleba. Igre: Prejšnje. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje za dva koraka in sklepanje vrst (četvoric) iz srede in proti sredi — stopaj! 3. Vrstitve II. reda: d) Vrstitev na levo (desno) s kroženjem na levo (desno, četrti (prvi) začne — stopaj! b) Vrstitev na levo (desno) s kroženjem na desno (levo), prvi, (četrti) začne — stopaj! c) Vrstitev spredaj s kroženjem na levo (desno), četrti (prvi) začne — stopaj! d) Vrstitev zadaj s kro¬ ženjem na desno (levo), prvi (četrti) začne — stopaj! 222 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Sunek lakti naprej in zanoženje z levim (desnim); b) Skrčenje lakti za sunek in dvig levega (desnega) kolena; c) Sunek naprej in brcanje z levim (desnim) bedrom naprej; d) Skrčenje lakti za sunek in stoja. — 3. Trajni tek štiri minute. — 4. Skakljanje s koračno izmeno: a) naprej; b) vstran (semtertja); c) navzad. — 5. Dva zibalna koraka semtertja izmenoma s šestimi tekalnimi koraki naprej. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico kvišku in izmenoma zadaj. — 3. Palico v vzpetje in levi (desni) zakoračni ustop. — 4. Palico kvišku in levi (desni) prekrižni ustop. — 5. Palico pred prsi in dviganje le¬ vega (desnega) kolena. — 6. Palico v razpetje na levo (desno) in odkoračni ustop na levo (desno). — 7. Pa¬ lico za rame in stoja na prstih. — 8. Palico zadaj nizko in levi (desni) zakoračni ustop. — 9. Palico v prekrižje, levo (desno) črez, in prekrižni ustop. Dolga kolebna vrv: 1. ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje parov pod vrvjo pri drugem kolebu, potem obrat posameznikov in pri drugem kolebu preskok nazaj. Prosto skakanje: Skok z natekom kot skok v višino in daljino. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Postopna hoja naprej z vzdigovanjem kolen. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stojo pred desko s tremi tekalnimi koraki po deski. Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v ježni sed in odsed z levim (desnim) zanoženjem in odskok v stojo na levo (desno) zraven kozla: a) iz stoje; b) s prihodom; c) z natekom. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej in navzad v prečni vesi s spodnjim prijemom. — 3. Stransko kolebanje v stranski ali prečni vesi. 223 Navpična in poševna lestva in plezala: Ponavljanje. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Zunanji prečni sed pred roko: a ) iz stoje v sed; b) iz opore v sed. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Tekanje za žogo v krogu. Št. 34 b. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. 'A ('A, 3 A) zavoja na levo (desno) okrog desnega (levega) vodi¬ telja — stopaj! — 3. ‘4 ('/ 2 , ?A) zavoja na desno (levo) okrog srede — stopaj! — 4. Obkrožitev v čelnih in bočnih parih: Obkrožite drugega (prvega) na desno (levo) — stopaj! — 5. Kolo na levo (desno) z osmimi koraki — stopaj! — 6. Zavojni mlin na levo (desno) — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Sunek lakti navzdol, upogib trupa naprej in odkoračni ustop; b ) Lakti na prsi, vzklon trupa in skakljaj v stojo. — 3. Ležna opora vznak. — 4. Noženje lokoma — 5. Kro¬ ženje s trupom. Palice: 1. Ponavljanje — 2. Palico v razpetje zadaj na levo (desno) in levi (desni) prekrižni ustop. — 8. Palico v vzpetje na levo (desno) in levi (desni) zakoračni ustop. — 4. Palico v razpetje zadaj na levo (desno) in zanoženje z levim (desnim). — 5. Palico kvišku na levo (desno) in levi (desni) prekrižni ustop. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. —2. Iz- podtekanje in preskakanje vrvi pri tretjem kolebu dveh zajedno. (En učenec preskoči vrv pri tretjem kolebu, drugi izpodteče istodobno z druge strani.) Prosto skakanje: Skakanje z natekom in z razkrečo med letom kot skok na višino in daljino. Gred: Postopna hoja vstran z dviganjem kolen. 224 Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stojo pred desko z natekom (dva koraka po deski). Kozel: 1. Ponavljanje. — Skok v ježni sed (odsed se izvrši, ako se s sklenjenimi bedri zdrsne naprej): a) iz stoje; b) s prihodom; c) z natekom. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje na levo in desno. — 3. Izmena prijemov v prečni vesi. Navpične in poševne lestve ter plezala: Ponavljanje. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Izmena zunanjega prečnega seda pred roko: d) iz stoje v sed; b) iz opore v sed. — 3. Opirkanje na mestu, in z mesta v 4—6 dobah. Igre: Prejšnje. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev ene ali več zvezd z vrstovanjem iz bočne krožne proge, potem zavojna zvezda na levo (desno) in zopet v bočno krožno progo — stopaj! — 3. Tvoritev ene ali več zvezd s ‘A zavinka vrst v bočni krožni progi, na to V'4 okreta posameznikov na levo (desno), potem za¬ vojna zvezda na levo (desno), in zopet tvoritev bočne krožne proge — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje.—5. a) Dvig lakti v razpetje in počep; b) Dvig lakti kvišku in izteza kolen; c) Lakti v razpetje in stoja na prstih; d) Lakti v veso in stoja. — 3. a) Koleb lakti v vzpetje in levi (desni) zakoračni ustop; b) Koleb lakti navzad in dvig levega (desnega) kolena; c) Koleb lakti v vzpetje in levi (desni) zakoračni ustop. — 4. Tekanje vstran s prekrižnim korakom: a) levi (desni) prekrižni korak spredaj (zadaj); b) na levo (desno); vaja a) z izmeno. 225 Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico ob levi (desni) bok in zanoževanje z levim (desnim). — 3. Pa¬ lico poševno kvišku na levo (desno) in krčenje kolen do počepa. — 4. Palico na levo (desno) ramo in levi (desni) predkoračni ustop. Dolga kolebna vrv: Izpodtekanje in preska- kanje dveh istodobno pri drugem kolebu, kakor v 6. mesecu. Prosto skakanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok z levim (desnim) odpahom in z razkrečo kot skok v višino in daljino: a) s prihodom, b) z natekom. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska hoja s pre- križnimi koraki spredaj. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok črez zgornji deskini rob v teku s tremi in z dvema kora¬ koma po deski (deska se nekoliko zvišuje). Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v ježni sed, odsed naprej z oporo: d) iz stoje; b) s prihodom; c) z natekom. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje v stranski vesi, ena roka z zgornjim, druga s spodnjim prijemom. — 3. Izmena palčnega in spod¬ njega prijema. Plezala, navpične in poševne lestve: Po¬ navljanje. Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. Notranji sed pred roko: a) iz stoje v sed; b) iz opore v sed. — 3. Opir- kanje na mestu in z mesta z dvignjenim levim (desnim) kolenom. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Petelinji boj. Št. 27. 15 226 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev ene (več) zvezde s 1 U zavoja vrst v čelni krožni progi, potem zavojna zvezda na levo (desno) in zopet v čelno krožno progo — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Lakti v prekrižje spredaj, z levim (desnim) črez, in prekrižni ustop; b) Izteza lakti kvišku in stoja na prstih; c) Lakti v prekrižje spredaj, z levim (desnim) črez, in v stojo na pete; d) Lakti v veso in stoja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico v vzpetje in levi (desni) predkoračni ustop; b ) Palico kvišku in krčenje levega (desnega) kolena; c) Palico v vzpetje in izteza kolena; d) Palico v navadno držo in stoja. Dolga kolebna vrv in prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska hoja s pre- križnimi koraki zadaj. Naskakovanje: 1. Ponavljanje. — 2. Skok z natekom (tri ali dva koraka po vedno zvišani deski [do 1 /raj). Kozel: 1. Ponavljanje. — 2. Skok črez kozla: a) z natekom; b) s prihodom; c) iz stoje. Razovne lestve: 1. Ponavljanje. — 2. Izmena vese na desni in levi roki. Plezala, poševne in navpične lestve: Ponavljanje. Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. Izmena notranjega seda pred roko: a) Iz stoje v sed; b ) iz opore v sed; 227 c ) iz seda v sed; d) s pomikanjem naprej in navzad. — 3. Okretni in obratni odskok. Igre: Prejšnje. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. ‘A, 'A, 3 A, 4 A zavoja z vrstami po šest ali osem (v šestoricah, osmoricah): a) na desno (levo) okrog desnega (levega) voditelja — stopaj! b ) na levo (desno) okrog desnega (levega) voditelja — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti v vzpetje in zanoženje z levim (desnim); b ) Lakti za sunek na prsi in dvig levega (desnega) kolena; £) Sunek kvišku in brca z levim (desnim) bedrom na¬ vzad; d) Lakti v veso in stoja. Palice: L Ponavljanje. — 2. a) Palico v raz- petje na levo (desno) in odnoženje z levim (desnim), ter krčenje desnega levega kolena; b) Palico v na¬ vadno držo in stoja. Dolga kolebna vrv, prosto skakanje in naskakovanje: Ponavljanje. Greda: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja vstran s pre- križnimi koraki izmenoma spredaj in zadaj. Kozel: Skok črez kozla (z majhnim višanjem): d) z natekom; b) s prihodom; c) iz stoje. Razovne lestve: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje v stranski vesi s spodnjim prijemom. — 3. Izmena vese iz stranske vese z zgornjim prijemom v prečno veso s palčnim prijemom. Plezala, navpične in poševne lestve: Ponavljanje. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje na mestu in z mesta: a ) izmenoma z vzdigovanjem levega in 15 * 228 desnega kolena; b ) izmenoma s prednoženjenKzJlevim in desnim. Igre: 1. Prejšnje. —2. Koklja in kragulj. Št. 19. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi vaj na orodju. Podrobni učni načrt za telovadbo na dekliških osemraz- rednicah s slovenskim učnim jezikom. Po V. Buley-ju priredil mestni učitelj Jakob Furlan. Ta maksimalni podrobni učni načrt, v katerem’je snov tudi razdeljena na posamezne mesece, je spisan koleginjam v prvi vrsti zato, da bodo imele vso tvarino v slovenskem jeziku. — Vsaka učiteljica bo seveda predelala le tiste vaje, ki so mogoče ob raz¬ ličnih razmerah (telovadnica, znanje učenk i. dr.). Izrazi so isti, kakršne ima načrt za deške šole, ki ga [je odobril c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko. I. razred. (6. do 7. leto.) Redovne vaje, proste vaje in igre kakor v I. razredu podrobnega učnega načrta za telovadbo na deških petrazrednicah s slovenskim učnim jezikom. Pri¬ redil Jakob Furlan, odobril c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko z razpisom z dne 11. marca 1900, št. 573. II. razred. (7. do 8. leto.) Vadbeni načrt: Pol ure redovne in proste vaje, druge pol ure telovadne igre. 1. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Predkoračni ustop: Roke — ob bok! Z desnim (levim) bedrom korak naprej stopi .1! V stojo 2! Roke — dol! — 3. Zakoračni ustop. (Kakor pri 2.) Igre: Prejšnje. — 2. Miš in mačka. Št. 10. 2. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Odkoračni ustop! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Zadnji par naprej! Št. 17. 232 3. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Poševni pred- koračni ustop in zakoračni ustop: Roke — ob bok! Z levim (desnim) bedrom korak naprej (navzad), vstran stopi 1! V stojo 2! Roke — dol! — 3. Ploskanje z nogami: Ploskajte z nogami — 1! 2! 3! 4! itd. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Jaka, kje si? Št. 7. 4. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Prednoženje, zanoženje: Roke — ob bok! Prednožite —zanožite z levim (desnim) bedrom, vadi — 1! 2! (Le malo od tal.) Roke — dol! — 3. Hoja na mestu in z mesta v taktu, roke v bočni opori: Roke — ob bok! Na mestu ho¬ dite — stopaj! 1! 2! . . . Stoj! Naprej hodite — sto¬ paj! 1! 2! . . . Stoj! Roke — dol! — 4. Hoja v taktu z laktmi spredaj ali zadaj v prekrižju: Lakti spredaj (zadaj) v prekrižje 1! Hodite naprej —- stopaj!... Stoj! Lakti — dol! Igre: L Prejšnje. — 2. Slepa miš. Št. 14. 5. mesec. Redovne vaje:(Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Odnoženje: Roke — ob bok! Odnožite z levim (desnim) bedrom, vadi — 1! 2! — 3. Ponavljanje naučenih ustopov z laktmi v razpetju, v vzpetju spredaj ali v višku. — 4. Hoja v taktu na mestu ali z mesta z iztegnjenimi laktmi v razpetju, v vzpetju spredaj ali v višku: Lakti v razpetje, (vzpetje spredaj, v višku) 1! Na mestu (na¬ prej) hodite, stopaj! 1! 2! . . . Stoj! Lakti — dol! Igre: L Prejšnje. — 2. Poizkusiva se! Št. 11. 233 6. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Poševno pred- noženje: Roke — ob bok! Prednožite z levim (des¬ nim) bedrom na levo (desno) naprej, vadi — 1! 2! Roke •— dol! — 3. Štiri navadne korake naprej izme¬ noma s štirimi koraki po prstih naprej — stopaj! Igre: Prejšnje. 7. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Poševno za- noženje: Roke — ob bok! Zanožite z levim (desnim) bedrom na levo (desno) navzad, vadi — 1! 2! — Roke — dol! — 3. Štiri navadne korake naprej izmenoma s štirimi koraki s topotom naprej — stopaj! Igre: Prejšnje. 8. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Štiri navadne korake naprej izmenoma s štirimi koraki z laktmi v vzpetju, razpetju ali v višku — stopaj! . . . Stoj ! — 3. Skakljanje (1 do 4krat) naprej obenož: Roke — ob bok! 1 do 4krat naprej skakljaj! 1! 2! 3! 4! Roke — dol! Igre: Prejšnje. 9. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Togo skak¬ ljanje (le s skrčistezo nog) na mestu: Roke — ob bok! Na mestu togo skakljajte, vadi —• 1! 2! Roke — dol! 234 — 3. Hoja, izmenoma tekanje na povelje: Hodite — stopaj! Tecite — teci! . . . Stoj! — 4. Postopna hoja: d) naprej; b) navzad; c) vstran na levo (desno): Roke — ob bok! Postopna hoja naprej (navzad) vstran na levo (desno), stopaj! . . . Stoj ! Roke — dol ! Igre: Prejšnje. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi iger. III. razred. (8. do 9. leto.) Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, dolga kolebna vrv. V 2. uri redovne in proste vaje, ra- zovna lestva. V 3. uri redovne in proste vaje, dolga kolebna vrv. V 4. uri redovne in proste vaje, telo¬ vadne igre. 1. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje vaj I. razreda z naj¬ natančnejšim izvajanjem. — 2. Sukanje trupa: Roke — ob bok! Sukajte trup na levo (desno), vadi — 1! 2! — 3. Kroženje leve (desne) lakti od spodaj naprej: Kro¬ žite z levo (desno) laktjo od spodaj naprej, vadi! . . . Stoj! — 4. Navadna hoja navzad: Stopaj! — 5. Hoja po prstih navzad: Stopaj! — 6. 1 \ in ‘T okreta s pra¬ vilnim izvajanjem: Desno (levo) — kreni! Na levo (desno) obrat — obrat! Igre: 1. Prejšnje. — 2. Lovimo žogo! Št. 30. 235 Dolgakolebnavrv: Izpodtekanje vrvi posamič naprej pri tretjem, potem pri dragem kolebu. (Učitelj šteje kolebe.) Razovna Iestva: Stranska in prečna vesa z zgornjim, s palčnim in z mešanim prijemom. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj 5. do 7. me¬ seca II. razreda v hoji in z istostopom. — 2. Tvoritev dvoudnega bočnega stebra z vrstovanjem vštric, potem hod prve (drage) vrste v obhodu in zopet vrstovanje vštric v steber, medtem ko istodobno draga (prva) vrsta na mestu stopa: a) v dvoudni bočni steber, druga vrsta na levo (desno) vštric prve — stopaj! b ) prva (druga) vrsta v obhodu na levo (desno) in zopet vštric drage (prve), druga (prva) vrsta na mestu — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje vaj II. razreda z najnatančnejšim izvajanjem. — 2. Ponavljanje vaj v hoji II. razreda z istostopom. — 3. Kroženje leve (desne) lakti od spodaj navzad: Krožite z levo (desno) laktjo od spodaj navzad — vadi! . . . Stoj! — 4. Tolčna hoja naprej — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Ska¬ kanje obenož iz stoje črez mirno, nizko napeto vrv. Razovna Iestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska in prečna vesa: a) s krčenjem in z iztezanjem nog; b) s prekrižanjem beder. — 3. Stranska in prečna vesa s palčnim, z zgornjim in mešanim prijemom in dviganjem leve (desne) roke. 3. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Kroženje leve (desne) lakti od spodaj navznotraj. — 3. Galopna 236 hoja naprej, vstran in navzad v zvezi s topotom ali s ploskanjem. — 4. Drsalna hoja naprej — stopaj! — 5. Hoja naprej z medstopom (stopicanje) — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje posamič pri tretjem kolebu (šteje učenka). — 3. Stranski skok na levo ali desno z natekom črez mirno, nizko napeto vrv. Razov n a lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje vstran v stranski vesi z zgornjim prijemom v 4 do 8 dobah. — 3. Veskanje naprej v prečni vesi s palčnim prijemom v 4 do 8 dobah. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. '/'2 zavinka bočne vrste na levo (desno), potem na levo izmenoma na desno — stopaj! — 3. Tvoritev dvoudnega bočnega stebra, potem obhod desne vrste na desno in isto¬ dobno obhod leve vrste na levo, potem pri srečanju v obvodni črti hod po sredi vadišča v steber. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Kroženje leve (desne) lakti od spodaj navzvun. (Znana povelja). — 3. Tri galopne korake na levo, izmenoma tri galopne korake na desno: a) naprej; b) semtertja; c) navzad. — 4. Hoja vstran s križanjem — stopaj! — 5. Hoja s krčistezo nog: a) naprej; b) navzad. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje posamič pri drugem kolebu (šteje učenka) Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje naprej v prečni vesi, ena roka z zgornjim, druga s palčnim prijemom v 4 do 8 dobah. 237 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Celi za- vinek (obhod v krogu) bočne vrste: a) na levo; b) desno; c) na levo izmenoma desno (osmica) — stopaj! — 3. Pol zavinka vrst dvoudnega bočnega stebra navzvun, potem navznotraj — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja s ko¬ račno izmeno naprej s topotom: a) pri prvem stopu; b) pri tretjem stopu; c) pri drugem stopu — stopaj! — 3. Hoja s krčistezo kolen naprej — stopaj! — 4. Tekanje z istostopom na mestu in izmenoma z mesta — teci! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje posamič pri vsakem kolebu. Razovna lestva: 1. Ponavljanje — 2. Veskanje navzad v prečni vesi s palčnim prijemom v 4 do 8 dobah. 6. mesec. Redovne vaje: Vrstovanje spredaj, na levo (desno) mimo, iz bočne proge v bočno progo: Vrstujte spredaj na levo (desno) mimo — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Sukanje beder v posilni ustop: Sukajte bedra v posilni ustop, vadi — 1! 2! — 3. Štiri korake naprej izmenoma štiri korake navzad — stopaj! — 4. Štiri korake naprej izmenoma štiri korake po prstih navzad — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. En¬ kratni skakljaj črez kolebajočo vrv in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje navzad v prečni vesi z dvojnim prijemom v 4 do 8 dobah. 238 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstovanje spredaj iz proge v progo z določenim številom korakov, pri čemer vedno menjavata dve vrsti vrstovanje spre¬ daj : a) na levo; b) na desno; c) na levo izmenoma na desno. — 3. Tvoritev stebra, potem njegovo raz- mikanje za 1 do 4 korake (brez prijema): a) vstran; b) naprej; c) navzad — stopaj! — 4. Začetek lahkega kola (s petjem). Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (enkrat do štirikrat) v predustopu, odustopu, zaustopu, poševno koračnem ali prekrižnem ustopu. — 3. Skak¬ ljanje (enkrat do štirikrat) na mestu na levi (desni) nogi. — 4. Štirje navadni koraki izmenoma z dvema med- koračnima korakoma naprej — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Dva¬ kratni skakljaj obenož v kolebajoči vrvi in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. —2. Veskanje na levo in desno v stranski vesi s palčnim prijemom v 4 do 8 dobah. 8. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje v predustop, zaustop, poševno koračni ali prekrižni ustop. ■— 3. Štiri navadne korake naprej izmenoma z dvema medstopnima korakoma navzad — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna nvrv: 1. Ponavljanje. —2.Tri- kratni skakljaj obenož v kolebajoči vrvi in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje na levo in desno v stranski vesi z dvojnim prijemom v 4 do 8 dobah. 239 9. mesec. Redovne vaje: (Glej načrt za deško telovadbo.) Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Sukanje lakti v vzpetju, razpetju ali v višku. — 3. Štirje navadni ko¬ raki izmenoma s štirimi galopnimi koraki naprej — stopaj! Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1.Ponavljanje. — 2.Štiri¬ kratni skaljaj obenož v kolebajoči vrvi in odtek. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej v prečni vesi z zgornjim prijemom poprijemaje v 4 do 8 dobah. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj, vaj na orodju kakor tudi iger. IV. razred. (9. do 10. leto.) Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, dolga ali kratka kolebna vrv. V 2. uri redovne in proste vaje, razovna lestva. V 3. uri redovne in proste vaje, prosto skakanje. V 4. uri redovne in proste vaje, telo¬ vadne igre. 1. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj 3. do 5. me¬ seca III. razreda, najprej v hodu, potem v teku z isto- stopom. — 2. Tvoritev dvoudnega bočnega stebra z vrstovanjem vštric, nato obhod desne vrste na desno in leve vrste na levo, potem pri srečanju z ogibom na 240 desno, nadaljnji vod v obvodni črti in pri prihodnjem srečanju po sredi vadišča v steber itd. Proste vaje: 1. Sukanje beder v sklepčni ustop na levo izmenoma desno. — 2. Dviganje v stojo na prstih izmenoma levo in desno. — 3. Tristopna hoja naprej — stopaj! 1! 2! 3! — 4. ‘A in 'A okreta na levi (desni) peti. — 5. l U in 'A okreta s skakljanjem. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Tat. Št. 25. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje.— 2. En¬ kratni skakljaj v kolebajoči vrvi z ‘A okreta na levo ali desno in odtek. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) iz predkoračnega ustopa s skakalne deske. (Na vseh stop¬ njah se sme skakati v daljino le v toliko, kolikor je učenka velika, in na visočino le do visokosti kolen.) Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje navzad v prečni vesi z zgornjim prijemom, poprijemaje v 4 do 8 dobah. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje vaj 6. do 9. me¬ seca III. razreda. — 2. Protismerni izprevodi posamez¬ nic v bočni vrsti in prehod po sredini vadišča v steber parov. Proste vaje: 1. Ponavljanje. —• 2. Topot z levo izmenoma desno nogo. — 3. Prednoženje, odnoženje in zanoženje izmenoma na levo in desno. — 4. Upogi¬ banje trupa vstran na levo izmenoma na desno. — 5. Zibalna hoja naprej. — 6. Tristopno tekanje naprej. — 7. ‘A in ‘A okreta na prstih obojih nog. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1.Ponavljanje. — 2. Dva¬ kratni skakljaj obenož z ?A okreta v kolebajoči vrvi in odtek. 241 Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) s predstopom. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska in prečna vesa z mezinčnim prijemom. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Izmena ustopa ene vrste (več vrst) in trope (več trop) v stebru z istostranskim okretom. — 3. Razstop in tvoritev ene vrste (več vrst) in trope v stebru. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Dvig leve izmenoma desne lakti v vzpetje. — 3. Dvig leve iz¬ menoma desne lakti spredaj kvišku. — 4. 'U in 'h okreta z 2, 4, 6, 8 stopi na mestu. — 5. Zibalno tekanje na¬ prej. — 6. Izmenjalno skakljanje na mestu. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Dva¬ kratni skakljaj enonož v kolebajoči vrvi. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) z dvema korakoma v prihodu. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje naprej v prečni vesi z mezinčnim prijemom med dvema lestvama v 4 do 8 dobah. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve v paru iz bočnega v čelni ustop in narobe. (Glej načrt za deško telovadbo.) — 3. Začetek kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Dvig leve izmenoma desne lakti ob strani, vadi — 1! 2! — 3. Dvig leve izmenoma desne lakti ob strani kvišku (v 4 in 2 dobah. — 4. Prednoženje z levim izmenoma desnim. 16 242 — 5. l U in '/2 okreta z 2, 4, 6, 8 stopi v teku na mestu. — 6. Štirje navadni koraki izmenoma z dvema korakoma s koračno izmeno naprej. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Štiri¬ kratni skakljaj enonož v kolebajoči vrvi. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) s tremi koraki v nateku. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stransko veskanje z zgornjim prijemom na notranji strani lest- venice v 4 do 8 dobah. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve v četvorkah iz bočnega v čelni ustop in narobe. (Ka¬ kor pri dečkih.) — 3. Nadaljevanje kola. — 4. Proti- smerni obhodi posamič v bočni vrsti, potem pri sre¬ čanju druga za drugo po sredi vadišča z uvrstitvijo posamič v bočno vrsto. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Odnoženje z levim izmenoma desnim. — 3. Zanoženje z levim iz¬ menoma desnim. — 4. Krčisteza levega izmenoma desnega kolena v predkoračnem ali odkoračnem ustopu. — 5. Šest navadnih korakov, potem tri galopne korake z levo, nato tri galopne korake z desno naprej. — 6. Šest navadnih korakov izmenoma z dvema tristopoma naprej. — 7. Šest navadnih korakov izmenoma z dvema zibalnima korakoma naprej. — 8. Šest navadnih ko¬ rakov izmenoma z dvema korakoma v zibalnem teku naprej. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. 2. Ska¬ kanje črez kolebajočo vrv pri tretjem kolebu (šteje učiteljica). 243 Kratka vrv: 1. Kolebanje vrvi neprenehoma iz drže vzlic v držo vznak in narobe. — 2. Enkratni do štirikratni skakljaj obenož na mestu s kolebom vrvi od spredaj navzad ali narobe (počasi). Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) v nateku. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso s spodnjim prijemom (lestva v višini glave). 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Polžji zavinek bočne vrste. — 3. Protismerni obhodi posa¬ meznic bočne vrste, potem pri srečanju prehod po sredi vadišča v steber parov, nato obhod desnih vo¬ diteljic vsakega para na desno in levih voditeljic na levo, potem pri naslednjem srečanju uvrstitev posameznic v bočno vrsto in prehod po sredi vadišča. — 4. Na¬ daljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Protikole- banje lakti. — 3. Izteza leve izmenoma desne lakti na¬ prej. — 4. Osem navadnih korakov izmenoma z osmimi tekalnimi koraki naprej. — 5. Osem korakov v hoji po prstih, v hoji s krčistezo nog, v drsalni ali tolčni hoji izmenoma z osmimi tekalnimi koraki naprej. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — Ska¬ kanje posamič črez kolebajočo vrv pri drugem kolebu (šteje učiteljica). Kratka vrv: Skakljanje (ne več ko 4do6 krat) obenož na mestu s podkolebom vrvi od spredaj na vzadaj. Prosto skakanje: 1. Ponavljanje. 16 * 244 Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso z dvojnim (z zgornjim in s spodnjim) prijemom. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja iz¬ menoma tekanje z ‘A, ‘A, 4 A zavinka in s polžjim za- vinkom na povelje. — 3. 4 A zavinka na levo (desno) bočnih četvoric. — 4. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Izteza leve, izmenoma desne lakti vstran. — 3. Štiri tekalne ko¬ rake navzad izmenoma s štirimi koraki v hoji po prstih, s skrčistezo nog, v drsalni ali tolčni hoji naprej. — 4. Štiri navadne korake naprej, potem štirje stopi v teku na mestu in obrat na levo (desno). Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakanje posamič črez kolebajočo vrv pri tretjem kolebu (šteje učenka). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje na mestu s kolebom vrvi od zadaj naprej. Prosto skakanje: Ponavljanje. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v stransko skrčeno veso z zgornjim prijemom. — 3. Veskanje naprej v stranski vesi z mezinčnim pri¬ jemom v 4.-8. dobah. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. 'A in ‘A okreta v hoji na mestu (na povelje) — stopaj! — 3. 'A okreta na stopalih v hoji z mesta, po določenem številu korakov: a) v čveterokotu na levo (desno); b) v križu na levo (desno). (Kakor pri deški telovadbi.) 245 — 4. 'A okreta v hoji z mesta, po določenem številu korakov. — 5. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Levi izme¬ noma desni prekrižni ustop pred stojnim bedrom ali za njim. — 3. Štiri navadne korake naprej, potem štiri korake navzad, nato obrat na levo (desno) s šti¬ rimi stopi na mestu, Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skok posamič črez kolebajočo vrv pri drugem kolebu (učenka šteje). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje enonož na mestu s podkolebom vrvi od spredaj na vzadaj. Prosto skakanje: Ponavljanje. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. -— 2. Veskanje navzad v prečni vesi s palčnim prijemom v 4 —8. dobah. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. -— 2. ‘A in 'A okreta v hodu mesta na povelje: a) ’A okreta na levo (desno); b) ‘A okreta izmenoma na desno in levo; c) obrat na levo (desno); d) obrat na desno izmenoma na levo; e) 'A in ‘A okreta izmenoma na desno in na levo. — 3. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje enonož na mestu z ‘A in ‘A okreta. — 3. Dvig leve izmenoma desne lakti kvišku. — 4. Štiri navadne ko¬ rake naprej, potem 'A okreta na levo (desno) s štirimi stopi v teku na mestu. — 5. Štiri navadne korake naprej, potem štiri korake navzad, nato 'A okreta na levo (desno) s štirimi stopi v teku na mestu. — 6. Štiri 246 navadne korake navzad, potem v teku na mestu z 8 stopi cel okret na levo (desno). Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica skoči črez kolebajočo vrv pri vsakem kolebu. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje enonož na mestu s podkolebom vrvi od zadaj naprej. Prosto skakanje: Ponavljanje. Razovna lestva: 1.Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej in navzad v prečni vesi z mezinčnim prijemom v 8—12 dobah. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj, vaj na orodju kakor tudi iger. V. razred. (10. do 11. leto.) Vadbeni načrt: V 1. uri redovne vaje, proste vaje in bradla. V 2. uri redovne vaje, proste vaje, vaje s palicami in prosto skakanje. V 3. uri redovne vaje, proste vaje in obroči. V 4. uri redovne vaje, proste vaje in gred. V 5. uri redovne vaje, proste vaje in razovna lestva. V 6. uri redovne vaje, proste vaje in dolga kolebna vrv. V 7. uri redovne vaje, proste vaje in nihalni obroči. V 8. uri redovne in proste vaje, telovadne igre. 1. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev stebra iz čelnih parov, potem protismerni obhodi parov, pri srečanju v obvodni črti prehod po sredi vadišča v steber čelnih četvoric. 247 Proste vaje: 1. Sukanje beder v sklepčni ustop in dvig lakti naprej (v vzpetje) vadi — 1! 2! — 2. Dvig v stojo na prstih in dvig lakti kvišku, vadi — 1! 2! — 3. Hoja s koračno izmeno: d) vstran semtertja; b ) navzad. — 4. Tristop: a) vstran semtertja; b) navzad. — 5. Zibalna hoja: a) vstran semtertja; b ) navzad. — 6. Tristopni tek: a) vstran semtertja; b) navzad. Igre: 1. Prejšnje. — 2. Po trije. Št. 26. Palice: 1. Kako se palica nese. — 2. Palico ob nogo. — 3. Palico v navadno držo. — 4. Palico v vzpetje. — 5. Palico kvišku. Dolga kolebna vrv:'1. Ponavljanje. —2. Po¬ sameznica priteče pri tretjem (drugem) kolebu, napravi obrat na levo (desno) pod kolebajočo vrvjo in odteče navzad. — 3. Posameznica priteče pri tretjem (drugem, vsakem) kolebu, napravi cel okret pod kolebajočo vrvjo in odteče naprej. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Menjalno skakljanje s kolebom vrvi od spredaj (zadaj) navzad (naprej). Prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: Kakor pri dečkih. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska razpeta vesa z zgornjim prijemom na zunanji in no¬ tranji strani. — 3. Veskanje v stranski razpeti vesi z zgornjim prijemom. Nihalni obroči: 1. Spuščanje v stojno veso (obroči v višini ramen): a) navzad; b) naprej; c) vstran na levo, desno. — 2. Kolebanje v izteg¬ njeni vesi. Bradi a: 1. Skok v prečno oporo s palčnim pri¬ jemom. — 2. Skok v stransko oporo z zgornjim, s spodnjim ali z dvojnim prijemom. 248 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve vštric k zadnjim voditeljicam; n. pr.: a) Vrstitev vštric na desno (levo) zraven četrtih (prvih) — stopaj!; b) ’/.i okreta na desno (levo); c ) vrstitev vštric na levo (desno) zraven četrte (prve); d) 'A okreta na desno (levo); e) vrstitev na desno (levo) zraven prvih ali četrtih. — 3. Vrstitev k srednjici — stopaj! — 4. Tvo¬ ritev stebra čelnih četvoric, potem obhod dveh desnih na desno in obhod dveh levih na levo, nato pri sre¬ čanju hod po sredi vadišča v vrstitev stebra parov. Proste vaje: 1. Ponavljanje. 2. a) Dvig lakti vstran; b) skrča lakti; c ) izteza lakti vstran; d) lakti v veso — vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Lakti v razpetje in levi (desni) zakoračni ustop. — 4. Zibalni tek: a) vstran semtertja; b) navzad. — 5. Poskočna hoja: a) naprej; b ) navzad; c) v hodu na mestu. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico na desno (levo). Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica preskoči vrv pri tretjem kolebu, napravi obrat in odteče pri naslednjem tretjem kolebu nazaj (učiteljica šteje). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (enkrat do šest krat) obenož naprej s podkolebom vrvi od spredaj (zadaj) navzad (na spredaj). Prosto skakanje: Skok obenož iz stoje v zmerno daljino in višino. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Prevesna hoja s pri- jemo v 4 do 6 dobah. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stran¬ sko veskanje v stranski razpeti vesi z zgornjim pri¬ jemom na notranji strani lestvenice. 249 Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Kole¬ banje naprej in navzad v stojni vesi. — 3. Stransko kolebanje v stojni vesi. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Skrčenje in iz¬ teza nog v opori. — 3. Prekrižanje beder v opori. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve s kroženjem v čelnih četvoricah (kakor pri dečkih). — 3. Pričetek drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek do ene minute. — 3. a) Levi (desni) prekrižni ustop; b) vzdig v stojo na prstih; c) na podplate; d) stoja. — 4. Skrča levega (desnega) kolena, zanoženje z des¬ nim (levim) in dvig lakti vstran (v razpetje). — 5. a) Po¬ stopni korak z levim naprej; b ) postopni korak z desnim navzad; c) postopni korak vstran na levo; d) postopni korak vstran na desno. — 6. a) Korak s koračno iz¬ meno z levim naprej; b) korak s koračno izmeno z desnim navzad; c) korak s koračno izmeno z levim vstran; d) korak s koračno izmeno z desnim vstran. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico pred rame. — 3. Palico v prekrižje levo črez ali narobe. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica preskoči vrv pri drugem kolebu, napravi obrat in steče pri naslednjem drugem kolebu nazaj (šteje učiteljica). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (štiri- do osemkrat) obenož navzad s kolebom vrvi od zadaj (spredaj), na spredaj (navzad). Prosto skakanje: Skok obenož s predskokom v zmerno daljino in višino. 250 Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Prevesna hoja navzad s sprijemo v 4 —10 dobah. — 3. Postopna hoja vstran s sprijemo v 4—10. dobah. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ves- kanje naprej (navzad) v prečni vesi s palčnim prijemom in preprijemanjem. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. —2. Nihanje iz stoje v stojo: a) naprej; b) navzad; c) naprej in navzad: d) navzad in naprej. Brad la: 1. Ponavljanje. — 2. Sukanje trupa v opori. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. 'A in V 2 zavoja čelnih parov (kakor pri dečkih). — 3. Tvoritev razmaknjenega stebra četvoric z vrstitvijo v poševne vrste. — 4. Nadaljevanje kola. — 5. Upogib trupa naprej in levi (desni) zakoračni ustop. — 6. 6 stopov na mestu, potem en korak v zibalnem teku naprej in navzad. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek 1 '/2 minute. — 3. Upogib trupa na levo (desno) in dvig leve (desne) lakti ob strani v upognjeno držo. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico za rame. — 3. Palico naprej izmenoma kvišku. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica preskoči kolebajočo vrv pri tretjem kolebu, potem napravi obrat in steče pri sledečem tretjem ko¬ lebu nazaj (šteje učenka). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (štirikrat do osemkrat) enonož naprej s podkolebom vrvi od spredaj (zadaj) navzad (na spredaj). 251 Prosto skakanje: 1. Skok obenož z levim (desnim) predstopom v zmerno daljino in višino. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje ob strani na gred in odstop ob strani z gredi brez sprijeme. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stran¬ sko veskanje v stranski razpeti vesi s palčnim pri¬ jemom. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Nihanje v vesi na spodnjih in na zgornjih lakteh. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. a) Skok v prečno oporo; b) notranji sed za desno (levo) roko; c) opora; d) skok v stojo. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje v paru (dvojici) od srede za dva koraka — stopaj! — 3. a) Tvoritev stebra iz parov v sredi va- dišča; b) protismerni obhodi parov in pri srečanju hod po sredi vadišča v steber prog dveh parov; c) obhod desnih parov na desno in obhod levih parov na levo, in pri naslednjem srečanju zopet hod po sredi vadišča z uvrstovanjem v steber čelnih parov. — 4. Nadalje¬ vanje in dokončatev kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Dvig lakti naprej (razpetje) in zanoženje z levim (desnim). — 3. Dvig lakti vstran (razpetje) in krčisteza nog. — 4. Štiri navadne korake navzad izmenoma z dvema korakoma s poskokom. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico zadaj nizko. — 3. Palico pred rame in izmenoma za rame. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica preskoči vrv pri drugem kolebu, potem na- 252 pravi obrat in odteče pri naslednjem drugem kolebu nazaj (šteje učenka). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje (štirikrat do osemkrat) enonož navzad s podkolebom vrvi od zadaj (spredaj) na spredaj (navzad). Prosto skakanje: 1. Skok obenož z dvema korakoma nateka v zmerno daljino in višino. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje in odstop naprej na gred in z gredi brez sprijeme, z laktmi v razpetju. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej v prečni vesi, ena roka z gornjim prijemom, druga s palčnim prijemom in s preprijemom v 4—8 dobah. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Nihanje v iztegnjeni vesi z odpahom: a) v sredi prednihaja in zanihaja; b ) le pri prednihaju; c) le pri zanihaju. Brad la: 1. Ponavljanje. — 2. Izmena notranjega seda: a) skok v prečno oporo; b ) notranji sed za desno (levo) roko; e ) opora; d) notranji sed za levo (desno) roko; e) opora; /) doskok v stojo. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. 2. 'U in l h za¬ voja bočnih parov okrog prednje voditeljice — stopaj! — 3. a) Protismerni obhodi posamezne bočne vrste in hod po sredi vadišča v steber parov; b) protismerni obhodi po sredi v steber čelnih četvoric. — Pričetek novega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek dve minuti. — 3. a) Dvig lakti naprej (vzpetje); b) lakti v razpetje; c) lakti kvišku; d) v veso vadi — 1! 2! 3! 4! — 4. Hoja s koračno izmeno naprej (vstran, navzad) pri vsakem prvem stopu z medstopom. — 5. Zibalna hoja naprej (vstran, navzad) z medstopom pri vsakem prvem stopu zibalne hoje. 253 Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico na levo (desno) zadaj. — 3. Palico na levo izmenoma desno. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica izpodteče vrv pri tretjem kolebu, napravi obrat in steče pri naslednjem tretjem kolebu nazaj (šteje učenka). Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Menjalno skak¬ ljanje naprej (navzad) s predkolebom vrvi od spredaj (zadaj) navzad (na spredaj). Prosto skakanje: Skok obenož z zatekom v zmerno daljino in višino. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje ob strani na gred z laktmi v razpetju brez prijeme in odstop ob strani. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ve- skanje naprej v prečni vesi z zgornjim prijemom v 4—10 dobah. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. —2. Nihanje v vesi na zgornjih lakteh z odpahom v sredi, v pred- nihaju in zanihaju. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Skok v notranji sed za desno (levo) roko z oporo rok na obeh brad- lenicah. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. 'A, 'A, 3 A, 4 A zavoja čelne vrste (četvoric) na levo (desno) okrog leve (desne) voditeljice — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a ) Lakti zadaj v prekrižje; b) lakti v razpetje; c) lakti zadaj v prekrižje; d) v veso, vadi — 1! 2! 3! 4! — 3. Su¬ kanje trupa na desno (levo) in ustop na prste. — 4. Hoja s poskokom naprej z medstopom. — 5. a) Skakljaj v 254 levi (desni) predkoračni ustop; b ) skakljaj v levi (desni) prekrižni ustop; c) skakljaj v stojo. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico ob levi (desni) bok. — 3. Palico na levo izmenoma na desno zadaj. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Po¬ sameznica izpodteče vrv pri drugem kolebu, napravi obrat in steče pri naslednjem drugem kolebu nazaj (šteje učenka). Kratka vrv: Ponavljanje. Prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stopanje naprej (ob strani) na gred brez sprijeme in odskakanje naprej ali navzad. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Skrčena vesa s spodnjim prijemom in počasno spuščanje v iz¬ tegnjeno veso. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. —2. Nihanje v vesi na zgornjih lakteh z odpahom le pri prednihaju. Brad la: 1. Ponavljanje. — 2. a) Skok v no¬ tranji sed za desno roko; b ) doskok v stojo; c) skok v notranji sed za levo roko; d) doskok v stojo. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje — 2. ‘A, ‘A zavoja bočne vrste (četvoric) na desno (levo) okrog prve voditeljice — stopaj! — 3. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek tri minute. — 3. a) Upogib trupa naprej; b) upogib trupa na levo (desno); c) vzklon trupa. — 4. a ) Upo¬ gib trupa na levo (desno); b ) upogib trupa naprej; ,c) vzklon trupa. — 5. a) Levi (desni) predkoračni 255 ustop; b) obrat na levo (desno) na obojnih prstih; d) stoja. — 6. Osem korakov v teku naprej izmenoma z osmimi zibalnimi koraki naprej. Igre: Prejšnje. Dolga kolebna vrv: Ponavljanje. Kratka vrv: Ponavljanje. Prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Prevesna hoja naprej brez sprijeme v 4—8 dobah. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska skrčena vesa, ena roka z zgornjim, druga s spodnjim prijemom in počasno spuščanje v iztegnjeno veso. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Nihanje v vesi na zgornjih lakteh z odpahom le pri zanihaju. Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. a) Skakanje v no¬ tranji sed za desno roko z oporo rok na obeh brad- lenicah; b) notranji sed za levo roko; c) doskok v stojo. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Razmi- kanje za dva (3, 4) koraka in sklepanje čelnih vrst (četvoric) iz srede in proti sredi — stopaj! — 3. Raz- mikanje in sklepanje bočnih četvoric iz srede — sto¬ paj! — 4. Razmikanje čelnih četvoric v bočne vrste in narobe. — 5. Nadaljevanje drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Izteza lakti v razpetje in prekrižni ustop. — 3. Dva koraka s ko¬ račno izmeno vstran semtertja, pri zadnjem stopu zadnje koračne izmene okret na levo (desno) itd. — 4. dva tristopa semtertja, pri zadnjem stopu drugega tristopa okret na levo (desno) itd. Igre: Prejšnje. 256 Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico za levo (desno) ramo. — 3. Palico kvišku na levo izmenoma desno. Dolga kolebna vrv: Ponavljanje. Kratka vrv: Ponavljanje. Prosto skakanje: Ponavljanje. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Prevesna hoja navzad brez sprijeme v 4—8 dobah. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska skrčena vesa z zgornjim prijemom in počasno spu¬ ščanje v iztegnjeno veso. Nihalni obroči: Ponavljanje. Bradla: 1. Ponavljanje. —2. Izmena notranjega seda s pomikanjem navzad v 4—8 dobah. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj, kakor tudi vaj na orodju in iger. VI. razred. (11. do 12. leto.'! Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, razovna lestva. V 2. uri palice, kratka kolebna vrv ali prosto skakanje. V 3. uri redovne in proste vaje, bradla ali telovadne igre. V 4. uri redovne in proste vaje, dolga kolebna vrv. V 5. uri redovne in proste vaje, krogotek. V 6. uri redovne in proste vaje, gred. V 7. uri redovne in proste vaje, nihalni obroči. V 8. uri redovne in proste vaje, naskočna deska. 257 1. mesec. Redovne vaje: Ponavljanje vaj V. razreda. Proste vaje: 1. Ponavljanje. —2. a) Dvig lakti v vzpetje in zasuk beder v sklepčni ustop; b) lakti v razpetje in stoja na prstih; c) koleb lakti naprej in ustop na podplate; d) lakti v veso in stoja. — 3. Ga- lopno skakljanje naprej, navzad, na levo, na desno. — 4. Skakljanje s koračno izmeno naprej, navzad, vstran, semtertja. — 5. Škotsko skakljanje naprej, navzad in vstran semtertja. Igre: Prejšnje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico kvišku in levi (desni) prekrižni ustop. — 3. Palico pred rame in ustop na prste. — 4. Palico na levo (desno) in desni (levi) odkoračni ustop. Kratka vrv: Ponavljanje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Par preskoči vrv pri tretjem kolebu, vsaka posameznica napravi obrat in steče pri naslednjem tretjem kolebu nazaj. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje naprej v prečni vesi, ena roka s palčnim, druga roka s spodnjim prijemom v 4 do 8 dobah. — 3. Izpremena prijemov izmenoma na levo in desno v prečni vesi iz palčnega v zgornji prijem. •— 4. Kratko kolebanje v stranski ali prečni vesi. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje na mestu v 4 dobah. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitve drugega reda v čelnih parih: a) Vrstitev na levo (desno) vštric z levim (desnim) kroženjem — stopaj! b) Vrsti- 17 258 tev na desno (levo) vštric z desnim (levim) kroženjem — stopaj! — 3. Vrstit.ve drugega reda v bočnih parih: Vrstitev spredaj (zadaj) z desnim ali levim kroženjem — stopaj! — 4. V 4 zavoja čelnih četvoric na levo okrog desnih voditeljic in na desno okrog levih voditeljic — stopaj! Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek 3 Vz minute. — 3. Tekanje na levo ali desno s po- stopom. — 4. Šest korakov v teku naprej izmenoma dva zibalna koraka vstran semtertja. Igre: Prejšnje Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Galopna hoja naprej (brez sprijeme) v 4—8 dobah. Naskočna deska: (Naskočna deska ne sme biti nad 80 cm visoka.) 1. Prihod na desko s tremi koraki, obrat na obeh prstih v predkoračnem ustopu in odhod nazaj z deske. — 2. Pritek na desko s tremi koraki, obrat in odtek nazaj. — 3. Prihod navzad na desko in odtek naprej. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje na desno (levo) v stojni vesi. Krogotek: 1. Hoja po prstih naprej v krogu na levo (desno). — 2. Tekanje naprej v krogu (enkrat) na desno (levo), z obema rokama se držaje. — 3. Ga¬ lopna hoja vstran na desno (levo). 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. 'h za¬ voja čelnih četvoric na levo okrog desne voditeljice in na desno okrog leve voditeljice. — 3. Pričetek kola. — 4. a) Tvoritev stebra iz čelnih četvoric s proti- smernimi obhodi posameznic iz bočne vrste, potem parov; b) obhod obeh desnih (desnih parov) na desno 259 in obhod obeh levih (levih parov) na levo, pri sre¬ čanju prehod in nadaljnji obhod desnih parov med razmikajočimi se in dalje idočimi levimi pari; c ) pri naslednjem srečanju prehod in daljnji obhod prvotnih levih parov med sedaj se razmikajočimi desnimi pari, pri prihodnjem srečanju prehod po sredini vadišča v steber četvoric. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig iz¬ tegnjenih lakti v razpetje in zanoženje z levim (desnim); b ) koleb lakti naprej in krča levega (desnega) kolena; c ) lakti v razpetje in izteza kolena; d) lakti v veso in stoja. — 3. a) Dva zibalna koraka vstran semtertja; b) šest korakov v teku naprej; c) dva koraka s ko¬ račno izmeno navzad. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico levo (desno) črez desno (levo) in krčenje kolen v mali počepni ustop. Dolga koleb na vrv: Ponavljanje. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ves- kanje v prečni vesi, ena roka z mezinčnim, druga roka s spodnjim prijemom. — 3. Leva in desna izpremena prijemov izmenoma v stranski vesi iz mezinčnega v spodnji prijem. — 4. Stransko kolebanje semtertja v stranski in prečni vesi. Prosto skakanje: Ponavljanje. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje na mestu v 6—8 dobah. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. —- 2. Obkro- žitev v čelnih in bočnih parih: Obkrožitev drugega (prvega) na desno (levo) — stopaj! — 3. Nadaljevanje kola — 4. ‘/ 4 , l h, 3 / 4 , 4 /4 zavoja čelnih četvoric na desno (levo)'okrog sredine — stopaj! 17 * 260 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti ob strani kvišku v upognjeno držo in levi (desni prekrižni ustop; b) spust lakti ob strani in levi (desni) odkorak; c) dvig lakti kvišku v upognjeno držo in levi (desni) prekrižni ustop; d) lakti v veso in stoja. — 3. a) trije galopni skakljaji vstran na levo; b) trije galopni skakljaji vstran na desno; c) en zibalni korak naprej in en zibalni korak navzad. — 4. a) dva skak- ljaja s koračno izmeno naprej; b) štirje koraki navzad; c) osem tekalnih korakov na mestu. Igre: Prejšnje Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Galopna hoja navzad brez sprijeme v 4— 8 dobah. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Pritek naprej na desko s tremi koraki in odhod navzad z deske. — 3. Pritek naprej do sredi deske in doskok ob strani v stojo zraven deske. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Nihanje v iztegnjeni vesi z odpahom sklenjenih nog sredi pred- nihaja in sredi zanihaja. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Štirje navadni koraki naprej izmenoma z osmimi tekalnimi koraki naprej s prijemom obeh rok. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Kolo na levo (desno) z osmimi koraki — stopaj! — 3. Prvo kolo. — 4. a) Tvoritev stebra čelnih četvoric; b ) obhod obeh desnih na desno in obhod obeh levih na levo, pri srečanju se stebra razmakneta in desne trope gredo skozi nasproti došli steber; c) pri naslednjem srečanju zopet prehod stebrov in slednjič prehod po sredi va- dišča v steber četvoric. 261 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a ) Upogib trupa na levo (desno), dvig desne (leve) lakti ob strani kvišku v upognjeno držo in desni (levi) odkorak; b ) vzklon trupa, lakti v veso in stoja. — 3. a) Desni (levi) odkorak; b) obrat na desno (levo) na desnih (levih) prstih z levim (desnim) sklepčnim ustopom v stojo. Kratka vrv: Ponavljanje. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico kvišku in desni (levi) odkorak. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Pari preskočijo vrv pri drugem kolebu, potem napravijo posameznice obrat in steko pri naslednjem drugem kolebu nazaj. Razov n a lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ves- kanje v stranski vesi, ena roka z zgornjim, druga roka s spodnjim prijemom. — 3. Izmena prijemov v prečni vesi iz spodnjega v mezinčni prijem. — 4. Krožno kolebanje beder v prečni in stranski vesi. Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje naprej v 4 — 8 dobah. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Tvoritev stebra čelnih četvoric; b) obhod obeh desnih na desno in obhod obeh levih na levo, pri srečanju z vijuganjem skozi razmaknjeni nasproti došli steber; c) pri na¬ slednjem srečanju v obhodni črti zopet z vijuganjem in naposled prehod po sredi vadišča v steber čelnih četvoric. — 3. Začetek drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — Trajni tek do štirih minut. — 3. a) Štirje tekalni stranski koraki na levo s križanjem; b) trije stopi na mestu; c) štirje 262 tekalni stranski koraki na desno s križanjem; d) trije stopi na mestu. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Galopna hoja vstran brez sprijeme v 4—10 dobah. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. —2. Pritek v stojo na zgornjem deskinem robu, potem doskok v stojo pred desko. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje na desno (levo) v vesi zgornjih lakti. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Galopno skak¬ ljanje vstran s prijemom obeh rok v enaki višini. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Zavojni mlin na desno (levo) — stopaj! — 3. Nadaljevanje drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Štirje tekalni stranski koraki na levo s križanjem; b) en škotski skakljaj z levim naprej; c) štirje tekalni stranski koraki na desno s križanjem; d) en škotski skakljaj z desnim navzad. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. Palico za rame in desni (levi) prekrižni ustop. Prosto skakanje: Ponavljanje. Dolga kolebna vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Iz- podtekanje parov pri drugem kolebu, posameznice na¬ pravijo obrat in potem steko dvojice pri naslednjem drugem kolebu nazaj. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2.Veskanje naprej v prečni vesi s spodnjim prijemom in poprije- manjem. — 3. Izmena vese iz stranske vese z zgornjim prijemom v prečno veso s palčnim prijemom in narobe. 263 Bradla: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje navzad v 4-8 dobah. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Zvezda na levo (desno) dveh dvojnih dvojic — stopaj! — 3. Tvoritev stebra čelnih četvoric iz bočne vrste s protismernimi obhodi posameznic potem protismerni obhodi dvojic z vijuganjem pri srečanju v obhodni črti. — 4. Nadaljevanje drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek pet minut. — 3. Dva zibalna koraka naprej, potem dva zibalna koraka navzad in z zadnjim stopom okret na levo (desno) itd. (križ). Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja s koračno izmeno naprej brez sprijeme. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. —2. Pritek v predkoračni ustop na zgornjem deskinem robu; potem doskok v stojo pred desko. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. —2. Nihanje v vesi zgornjih lakti z odpahom sklenjenih nog. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje s koračno izmeno naprej s prijemom obeh rok. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Nadalje¬ vanje in dovršitev drugega kola. Proste vaje. 1. Ponavljanje. — 2. Dva škotska skakljaja naprej in z zadnjim stopom drugega škotskega skakljaja obrat na levo ali desno itd. — 3. a) Trije levi galopni skakljaji naprej in z zadnjim stopom obrat na desno; b) trije desni galopni skakljaji in z zadnjim stopom obrat na levo. Kratka vrv: Ponavljanje. 264 Dolga kolebna vrv: 1.Ponavljanje. — 2. Izpod- tekanje in preskakovanje dveh istodobno z natekom od nasprotne strani pri tretjem (drugem) kolebu. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ves- kanje v stranski vesi s spodnjim prijemom. — 3. Iz¬ mena vese iz stranske vese z zgornjim prijemom v ravnoisti na drugi lestvenici. Bradi a: 1. Ponavljanje. — 2. Opirkanje naprej izmenoma navzad. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi vaj na orodju. VII. razred. (12. do 13. leto.) Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, prosto skakanje. V 2. uri redovne in proste vaje, ni¬ halni obroči. V 3. uri redovne in pros'te vaje, palice, naskočna deska. V 4. uri redovne in proste vaje, krogo- tek. V 5. uri redovne in proste vaje, kratka vrv. V 6. uri redovne in proste vaje, razovna lestva. V 7. uri redovne in proste vaje, gred. V 8. uri redovne in proste vaje, plezala. 1. mesec. Redovne vaje: Ponavljanje vaj VI. razreda. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti v razpetje in zasuk beder v sklepčni ustop; b) lakti v razpetje in ustop na prste; c) lakti kvišku in ustop na podplate; d) lakti v razpetje in krča kolen do ma¬ lega počepa; e) koleb lakti v vzpetje in izteza kolen; 265 f) lakti v veso in stoja. — 3. En zibalni skakljaj naprej, navzad, na levo, desno. — 4. Dvojni škotski skakljaj vstran semtertja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico v vzpetje in desni (levi) zakoračni ustop; b) palico pred rame in krčenje levega (desnega) kolena; c) kakor a\ d) palico v navadno držo in ustop. — 3. a) Palico v vzpetje in desni (levi) predkoračni ustop; b) palico desno (levo) črez levo (desno), in z desnim (levim) prekrižni ustop za stojnim bedrom; c) palico v vzpetje in desni (levi) predkoračni ustop; d) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: Skok z desnim (levim) s prihodom in z 'A okreta pri poskoku v zmerno da¬ ljino in višino. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Skak¬ ljanje na desko in z deske z obratom; a) po obeh nogah; b) po eni nogi. Nihalni obroči: 1. Skok v skrčeno veso. — 2. Kolebanje v skrčeni vesi. — 3. a) Hoja navzad s prijemom (do glave visečih) obročev do kvišku izteg¬ njenih lakti; b) skok v skrčeno veso; c) v stojo na koncu prednihaja; d) izpust obročev. Krogotek: 1. Ponavljanje. —- 2. Stransko te¬ kanje s križnim prijemom v enaki višini. 2. mesec. Redovne vaje: 1. Mala veriga na desno in levo: a) z navadnimi koraki; b) z dvema korakoma s s koračno izmeno; c) z dvema škotskima skakljajema; d) z dvema tristopama; e) z dvema zibalnima kora¬ koma itd. — 2. Veriga v četvorici. — 3. Začetek kola. 266 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek do pet minut. — 3. Mahalno skakljanje vstran. — 4. Prekrižno skakljanje vstran. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Tekanje na¬ prej s podkolebom vrvi od spredaj navzad. Gred: 1. Hoja s krčistezo kolen naprej (brez sprijeme) v 4—8 dobah. — Hoja s kolebanjem beder naprej. Raz o v na lestva: 1. Veskanje v stranski vesi z zgornjim prijemom in s stranskim kolebanjem. — 2. Izmena prijema izmenoma levo in desno v stranski vesi iz palčnega v mezinčni prijem. Plezala: Iztegnjena vesa na dveh drogeh in a) krčenje in izteza nog; b) prekrižanje beder. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Veriga v četverokotu. — 3. Tvoritev stebra čelnih četvoric s protismernimi obhodi, potem vijuganje četvoric skozi razmaknjeni steber. — 4. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Drsalno poskakovanje naprej, navzad in vstran. — 3. Koračno vrtinčenje vstran semtertja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico kvišku in desni (levi) zakoračni ustop; b) palico za rame in desni (levi) prekrižni ustop pred stojnim bedrom; c ) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: Skok z levim (desnim) v nateku in z obratom pri poskoku. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Natek s tremi koraki in doskok v stojo pred desko. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. a) Hoja naprej s prijemom (v višini glave visečih) obročev do 267 kvišku iztegnjenih lakti; b) skok v skrčeno veso in izteza v stojo, ob koncu zanihaja izpust obročev. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje vstran s križanjem enkrat, navadno tekanje naprej enkrat. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Veriga v krogu. — 3. Nadaljevanje in dokončatev kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti ob strani kvišku v upognjeno držo in desni (levi) prekrižni ustop; b) spust lakti ob strani in desni (levi) odkoračni ustop; c) lakti zadaj v prekrižje in skrčenje desnega (levega) kolena; d) lakti v razpetje in izteza kolena; e) dvig lakti ob strani kvišku v upognjeno držo in desni (levi) prekrižni ustop; f) lakti v veso in stoja. — 3. Prekrižno vrtinčenje na levo in desno. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Tekanje na- vzad s kolebom vrvi od zadaj na spredaj. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja s krčistezo kolen navzad. — 3. Hoja s koračno izmeno naprej s krčistezo kolen pri postopu. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Ves¬ kanje naprej v prečni vesi s palčnim prijemom in s stranskim kolebanjem. — 3. Izmena prijema med desno in levo v prečni vesi iz palčnega v mezinčni prijem. Plezala: 2. Ponavljanje. — 2. V skrčeni vesi na dveh drogeh vaje z bedri. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev stebra čelnih četvoric s protismernimi obhodi iz bočne vrste v zvezi z vijuganjem dvojic in četvoric. — 3. Za¬ četek drugega kola. 268 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dva dvojna škotska skakljaja vstran semtertja; b) štirje galopni skakljaji na levo (desno) vstran; c) štirje galopni skak- ljaji na desno (levo) vstran. — 3. Trije prekrižni skak¬ ljaji in en zibalni korak vstran semtertja. — 4. a) Levi (desni) odkoračni ustop, upogib trupa na levo (desno), dvig desne (leve) lakti kvišku v upognjeno držo, desni (levi) prekrižni ustop; b) vzklon trupa, lakti v veso, desni (levi) odkorak in dostop levega v stojo. Palice: 1. Ponavljanje. — 2., a) Palico za rame in desni (levi) zakoračni ustop; b) palico zadaj nizko in v stojo na prstih; c) palico za rame in v stojo na podplatih; d) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: Skok obenož in V4 okreta pri poskoku: a) iz stoje; b) s prihodom. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Pritek z dvema korakoma in doskok v vzbok. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje v iztegnjeni vesi. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Tekanje v krogu naprej s prijemom samo z desno (levo) roko. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Zavoji(proti- zavoji) čelnih četvoric. — 3. Nadaljevanje drugega kola. Proste vaje. 1. Ponavljanje. — 2. En drsalni poskok, en mahalni skakljaj in en zibalni korak vstran semtertja. — 3. En koračni vrtinec na levo (desno) vstran, potem dva drsalna poskoka in en zibalni korak na desno (levo) vstran. — 4. En prekrižni vrtinec in en zibalni korak na desno (levo) vstran. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje na obeh nogah na mestu z okreti in s podkolebom vrvi od spredaj navzad ali narobe. 269 Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska hoja s pre- križanjem. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Tezalno veskanje vstran v stranski vesi z zgornjim prijemom. — 3. Izmena vese med levo in desno v prečni vesi iz zgornjega v spodnji prijem. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje na mestu na dveh drogeh v 4—6 dobah. 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. -• 2. Vrstitve čelnih četvoric z okretom posameznic. — 3. Nadalje¬ vanje in dokončatev kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Trajni tek do 6 minut. — 3. a) Lakti spredaj v prekrižje in desni (levi) zakoračni ustop ; b) izteza lakti v vzpetje in desni (levi) predkoračni ustop; c) lakti v razpetje in krčenje desnega (levega) kolena; d) koleb lakti v vzpetje in izteza kolena; e) lakti spredaj v prekrižje in desni (levi) zakorak; /) lakti v veso in stoja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico na desno (levo) zadaj in desni (levi) zakoračni ustop; b) palico kvišku in desni (levi) predkorak; c) kakor a)-, d ) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: Skok obenož z natekom in obratom pri poskoku. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Te¬ kanje po deski z dvema korakoma in doskok z 'U okreta v stojo vzbok pri poskoku. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. a) Hoja navzad s prijemom (v višini glave visečih) obročev do kvišku iztegnjenih lakti; b ) skok v skrčeno veso, ni- 270 hanje naprej in navzad in spust v stojo ob koncu za- nihaja; c ) izpust obročev. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Tekanje naprej v vesi na spodnji desni (levi) lakti. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Začetek tretjega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. En drsalni poskok, en mahalni skakljaj, prekrižni vrtinec in en zibalni korak vstran semtertja. —• 3. Dvojni škotski skakljaj, z dvojnim mahalnim skakljajem vstran sem¬ tertja. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje na eni nogi na mestu z okreti in s podkolebom vrvi od spredaj navzad ali narobe. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Stranska hoja izme¬ noma hoja s prekriževanjem. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej v kolebanju v prečni vesi s palčnim prijemom pri predkolebu. — 3. Stransko veskanje v kolebanju v stranski vesi z zgornjim prijemom pri nasprotnem kolebu..— 4. Tezalno veskanje naprej v prečni vesi s palčnim prijemom. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje na dveh drogeh gor in dol. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Zavoji čelnih četvork in okreti posameznic. — 3. Nadaljevanje in dokončatev tretjega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. En mahalni skakljaj z dvojnim škotskim skakljajem in en zibalni 271 korak vstran semtertja. — 3. Zibalna hoja vstran sem- tertja in vsak prvi stop vsakega zibalnega koraka s poskokom in tretji z doskakljajem. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico na desno (levo) v razpetje in desni (levi) odkoračni ustop; b) pa¬ lico na levo (desno) kvišku in desni (levi) prekrižni ustop; c) palico na desno (levo) v razpetje in desni (levi) odkoračni ustop; d) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: Ponavljanje. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja po deski s tristopom in odskok naprej v stojo pred desko. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje na desno (levo) v vesi na zgornjih lakteh. Krogotek: 1. Ponavljanje — 2. Galopno skak¬ ljanje vstran s prijemom obeh rok v enaki visočini iz¬ menoma s tekanjem naprej s prijemom le z desno (levo) roko. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi vaj na orodju. Vlil. razred. (13. do 14. leto.) Vadbeni načrt: V 1. uri redovne in proste vaje, nihalni obroči. V 2. uri redovne in proste vaje, palice in prosto skakanje. V 3. uri redovne in proste vaje, krogotek. V 4. uri redovne in proste vaje, naskočna deska. V 5. uri redovne in proste vaje, razovna lestva. V 6. uri redovne in proste vaje, kratka vrv. V 7. uri redovne in proste vaje, plezala. V 8. uri redovne in proste vaje, gred. 1. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tvoritev enega stebra ali več stebrov iz čelnih četvoric s proti- smernimi obhodi, potem vijuganje v oddeljenem redu. — 3. Začetek kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tristopno vrtinčenje vstran semtertja. — 3. Galopno vrtinčenje vstran semtertja. — 4. Vrtinčenje s koračno izmeno vstran semtertja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico v vzpetje in desni (levi) predkoračni ustop; b) palico desno (levo) črez levo (desno) in krča levega (desnega) kolena; c) palico v vzpetje in izteza kolena; d) palico v na¬ vadno držo in stoja. Prosto skakanje: 1. Skok z levim (desnim) in 'A okreta pred doskokom: a) iz predkoračnega ustopa; b) s prihodom; c) z natekom. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Naskak- ljanje s koračno izmeno po deski in odskok naprej ali vstran v stojo pred desko. — 3. Prihod v galopni hoji navzad na desko in odhod z deske. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kolebanje beder v vesi na spodnjih lakteh. — 3. Krči- steza leve ali desne lakti v skrčeni stojni vesi (obroči v višini boka ali prsi). Krogotek: 1. Ponavljanje. —- 2. Tekanje navzad s prijemom z obema rokama. 273 2. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Vrstitev spredaj drugih (prvih) dvojic, zunaj mimo pred trop* niče prvih dvojic. — 3. Nadaljevanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Krča lakti za iztezo v razpetje in desni (levi) prekrižni ustop pred stojnim bedrom; b) izteza lakti v razpetje (dlan na zgoraj) in desni (levi) zakoračni ustop; c) dvig lakti kvišku v upognjeno držo in v stojo na prstih; d) spust lakti ob strani in v stojo; e) koleb lakti v vzpetje in krča levega (desnega) kolena; /) lakti v razpetje in izteza kolena; g) krča lakti in prekrižni ustop z levim (desnim) pred stojnim bedrom. — 3. Zi- balno vrtinčenje. — 4. Poskočno vrtinčenje. — 5. Drsalno poskočno vrtinčenje. — 6. Škotsko vrtinčenje. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Izmenjalno skakljanje z mesta z okreti. — 3. Skakljanje na mestu s kolebanjem vrvi s spredaj prekrižanimi laktmi. Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja naprej z do¬ ločenim številom korakov, potem obrat v predkoračnem ustopu in zopet hoja naprej. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje naprej s kroženjem lakti v prečni vesi z zgornjim pri¬ jemom. — 3. Sukalno veskanje na mestu na enem klinu ali na eni lestvenici. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Kolebanje naprej in navzad v skrčeni vesi na dveh drogeh. 3. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. —2. Vrstovanje zadaj posameznic prvih (drugih) dvojic, zunaj mimo, za tropnice drugih (prvih) dvojic. — 3. Tvoritev več stebrov iz četvoric s protismernimi obhodi, potem ve¬ riga v stebru. — 4. Nadaljevanje in dokončatev kola. 18 274 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Tristopno vrtičenje vstran na levo (desno), potem dva drsalna poskoka in en zibalni korak vstran na desno (levo). Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico kvišku in z desnim (levim) zakoračni ustop; b) palico za rame in desni (levi) prekrižni ustop pred stojnim bodrom; c) palico zadaj nizko in stoja na prstih; d) palico za rame in spust v stojo; e) palico kvišku in z desnim (levim) zakoračni ustop; /) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje: 1. Skok obenož in 'A okreta pred doskokom: a) Iz stoje; b) s prihodom; c) z na- tekom. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Škotsko skakljanje po deski in doskok naprej ali vstran v stojo pred desko. Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Nihanje s krčistezo lakti na način, da se skrčijo lakti z od- pahom nog pri zanihaju in iztegnejo na koncu pred- nihaja. Krogotek: 1. Ponavljanje. —2. Krožno tekanje navzad s prijemom oberoč, potem obrat in krožno te¬ kanje navzad s prijemom le enoroč. 4. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljane. — 2. Vrsto vanje spredaj drugih (prvih) dvojic v sredi pred tropnice raz¬ mikajočih se prvih (drugih) dvojic. — 3. Začetek dru¬ gega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti v razpetje in zanoženje z levim (desnim); b) lakti s kolebom v vzpetje in krča levega (desnega) kolena; c ) lakti kvišku v upognjeno držo in in izteza kolena; d) krča lakti in desni (levi) odkoračni ustop; e) izteza lakti kvišku v upognjeno držo in zanoženje z desnim 275 (levim); /) spust lakti v vzpetje in desni (levi) pre- križni ustop pred stojnim bedrom; g) lakti v razpetje in zanoženje z desnim (levim); h) lakti v veso in stoja. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje čelnih parov na mestu (rabi se samo ena vrv). Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Hoja naprej, potem obrat in hoja navzad. Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Tezalno veskanje navzad v prečni vesi s palčnim prijemom. Plezala: 1. Ponavljanje. — 2. Veskanje na mestu v skrčeni vesi na dveh drogeh. 5. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Štirikrat ‘/4 zavinka na levo (desno) bočnih četvoric in vsaki- krat obrat posameznic na levo (desno). — 3. Nadalje¬ vanje drugega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Poskočno vrtinčenje vstran na levo, potem dva mahalna skakljaja in en tristop z desnim vstran. — 3. Drsalno poskočno vrtinčenje z levim vstran, potem dva mahalna skakljaja in en zibalni skakljaj z desnim vstran. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico v raz¬ petje na desno (levo) in desni (levi) odkorak; b ) palico za rame in desni levi zakoračni ustop; c ) palico zadaj nizko in v stojo na prstih; d) palico za rame in spust v stojo; e) palico na desno (levo) in desni (levi) od- koračni ustop; /) palico v navadno držo in stoja. Prosto skakanje, naskočna deska, ni¬ halni obroči in krogotek: Ponavljanje. 6. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Nadalje¬ vanje in dokončatev kola. 18 * 276 Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Dvig lakti ob strani kvišku v upognjeno držo in krča kolen v mali počep; b) spust lakti ob strani in izteza kolen; c) opora lakti ob bokih in desni (levi) odkoračni ustop; d) dvig desne (leve) lakti kvišku v upognjeno držo, upogib trupa na desno (levo) in levi (desni) prekrižni ustop pred stojnim bedrom; e) opora lakti ob bokih, izteza trupa in levi (desni) odkoračni ustop; /) izteza lakti v razpetje in stoja; g) dvig lakti kvišku v upog¬ njeno držo in krča kolen v mali počep; h) lakti v veso in stoja. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje dvojic z mesta (samo z eno vrvjo). Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Tristopno vrtinčenje. Razovna lestva: 1. Ponavljanje.—2. Sukalno veskanje z mesta na klinih (izmenoma iz palčnega v mezinčni prejem). 7. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Začetek tretjega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Zibalno vrtin¬ čenje vstran semtertja z doskakljajem pri vsakem tretjem stopu vsakega zibalnega koraka. — 3. Zibalno vrtin¬ čenje vstran semtertja s poskokom pri vsakem prvem stopu in z doskakljajem pri vsakem tretjem stopu vsa¬ kega zibalnega koraka. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico na desno (levo) in desni (levi) odkoračni ustop; b) palico levo (desno) kvišku in desni (levi) prekrižni ustop; c) palico kvišku in v stojo na prstih; d) palico levo (desno) kvišku in spust v stojo; e) palico na desno (levo) in desni (levi) odkoračni ustop; /) palico v navadno držo in stoja. 277 Prosto skakanje: Ponavljanje. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Tri- stopni vrtinec (na desko in z deske). Nihalni obroči: 1. Ponavljanje. — 2. Iztezanje leve (desne) lakti kvišku v stojni skrčeni vesi. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Krožno kole¬ banje na eni lestvi z galopnim odpahom v vesi na rokah. 8. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Nadalje¬ vanje kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. a) Krča lakti in desni (levi) odkoračni ustop; b) izteza lakti v vzpetje in z desnim (levim) prekrižni ustop; c) lakti v razpetje in z desnim (levim) zakoračni ustop; d) dvig lakti kvišku v upognjeno držo in krča desnega (levega) kolena do pokleka; e) spust lakti ob strani in izteza kolena; /) lakti s kolebom v vzpetje in z desnim (levim) prekrižni ustop; g) krča lakti in desni (levi) odkoračni ustop; izteza lakti v veso in stoja. Palice: 1. Ponavljanje. — 2. a) Palico desno (levo) v vzpetje zadaj in z desnim (levim) prekrižni ustop za stojnim bedrom; b ) palico kvišku in z desnim (levim) predkoračni ustop; c) palico zadaj nizko in stoja na prstih; d) palico kvišku in spust v stojo; e) palico desno (levo) v vzpetju zadaj in desni (levi) prekrižni ustop za stojnim bedrom; f) palico v navadno držo in stoja. Kratka vrv: 1. Ponavljanje. — 2. Skakljanje dvojic v protiustopu na mestu (rabi se le ena vrv). Gred: 1. Ponavljanje. — 2. Vrtinčenje s koračno izmeno. 278 Razovna lestva: 1. Ponavljanje. — 2. Šukalno veskanje z mesta na eni lestvenici. Plezala: Ponavljanje. 9. mesec. Redovne vaje: 1. Ponavljanje. — 2. Nadalje¬ vanje in dokončatev tretjega kola. Proste vaje: 1. Ponavljanje. — 2. En koračni vrtinec vstran semtertja, s prvim stopom en zibalni skakljaj, z drugim stopom trije galopni skakljaji in s trstjim en koračni vrtinec in en zibalni korak. Prosto skakanje: Skok obenož z obratom pred doskokom. Naskočna deska: 1. Ponavljanje. — 2. Dohod z enim koračnim vrtincem na desko in z deske. Nihalni obroči: Ponavljanje. Krogotek: 1. Ponavljanje. — 2. Tekanje navzad v vesi na spodnji lakti. 10. mesec. Ponavljanje redovnih in prostih vaj kakor tudi vaj na orodju. Opomba: Pri vajah z laktmi naj se rabijo v višjih razredih tudi primerno težki ročki. Kjer je v telovadnici zibalo (die Wippe), naj se rabi od II. razreda naprej; vežbati pa se smejo učenke le v takih vajah, ki so primerne njih starosti in močem. Telovadni izrazi. i. Slovensko-nemški del. A. Adam in njegovi sini (Igra št. 1) 9!bam uuD fettie ©otjne akrobat SIfrobat akrobatika 9(!roBatif atlet Sitblet atletika Sltt)(ettf. It. Bedro SSeiii; spodnje — Uuter- jdjenfet; stojno — ©tmtbbetn Belo in črno (Igra) $09 unb tltacijt beseda Sffiott; poveljna — Slug* fiiljrunggmort Bežimo! (Igra) Dtette mer fann! blazina 2 )tatra|e bočni glanfen« boj Santpf; Petelinji boj (Igra št. 27) §af)ttenfampf bok (fjrtanfenftellung) borba Sfcuitpf, IRtngen; — črez ris (Igra) gtelretjjert;— na gredi (Št. 232) ©djtuebefampf; — s kiji &'eilenfed)ten; — s pestmi gnuftfompf; — z vrvjo (Igra št. 28) Saujiepen; šepalna — (Petelinji boj. Igra št. 27) §al)nentampf boritev, borjenje gcdfteu bradla iBarren bradlenica SBarrenljolm brcanje ©d)netten: — z bedri 33eitt* ftojjen; — z laktimi 31rmjcf)nellen brzohoja ©. Daljina SBeite dereze ©teigeijeit desetorica 3 d)nerreil)e deska Srett; prožna — gcber* brett, Scf)tDuiigbrett; valična — Diollbrett desni ber 8 ted)te; na desno recljtž; na desno (levo) kreni! redjtž (lintg) um! dihovadba Sltemgtjmnaftit dir STaftlaufen dirka Dtenmn — prek ograj Šiirbenrennen; — z zaprekami jjMnberiužrenneii dirkališče DJennbaljn disk SJižtuž dlan (panbteller dlanski Samnt* doba 3 eit 280 Dobro jutro, stric! (Igra št. 12) ©uten SDtorgen, §err gifdjer! dol! fertft! dolžina Sfinge doskakljaj Sieberfjupf doskakljati nieberppfen doskočišče Steberjprungšort doskok Sieberfprung dostop ©djlufjtritt dotik giifjlnng drevo SKaft ; plezalno — fflettev* maft drog ©tange, Sed; nihalni — ®rape$; plezalni — SHetter* ftange; prosti — ©pannred drsanje po ledu ©djlittfdjutilaufen drsalica ©djlittjdjp drugec ber štneite; drug za drugim tjtntereinanber družabni ©efeHfd^aftž« drža §altung, gmlte dvig, dviganje §ebeit; — beder SSeinpben; — kolen ffinieljeben; —kolkov gmftpben; — lakti Slrmljeben; — — kviškutonpcp Ijeben; — — v prekrižje Slrm« tanjen;--v razpetje 3Im« fettfteben ; -v vspetje 91rm« feitfjeben; — pet Dierfenljeben ; — ramen, mikanje 91d)jel= ober ©djulterljeben dvigati, dvigniti tjeben dvobradla Soppelbarren dvodrog ®oppe!red dvojica, par $nar dvojni 3®ie= dvokoračni ®oppelfd)ritb dvopar ®oppelpaar dvoskakljanje ®oppett)itpfen; škotsko — ®oppeifdjottiftpfipfen dvoveriga ®oppe!fette dvovrtinčenje škotsko ®oppel» fdjottifcfijitiirbeln. E. Ekstremitete ©itremitfiten enolahč einarmig enonož einbeinig, einfuRig enoroč einpnbig. G. Galop ©alopp gibanje 93eroegung, ®fitig!eit; — beder SBeintfitigfeit; — lakti Slrmtfitigfeit; odporno — SBiber« ftanbžberoegung. gimnastika ©pntnaftif; — dihanja Sltemgnmn.: pljučna — Suttgen* gpmnaftif globina Siefe gnezdo Seft, Seftljang golenica ©djienbein gor! auf! grba tpaufdje gred, —i ©djmebebaum; oglata — ©djmebetante. H. Hod 3ftarfd) hodalke, hodulje ©teljen hoja ©ang, ©angart, ®e£)en; dr¬ salna — ©djleifgang; galopna — ®aloppge|en; navadna — getoopltcper ©ang ; nožilna — ©preijgang; — po prstih gepn= gang; poskočna — tpopfergang; postopna — Sacpftefigang; pre- križna — Sreujfcprittgang; pre- vesna — ©djmebegang ; — — z ogibanjem šBorbeifdjmeben; prvotna — ©runbgang; — s koračno izmeno ©djdttmedjfel* gang (Stiebipelpt); — s krči- stezo kolen Šnietnippgang; — — nog gufjtotppgang; — s pe- ticanjem gerfeHpbgang; — s to¬ potom ©tampfgang; tolčna — ©d)laggang; — v križu ©eljen im Kreuj; — v osmici ©eljen in in einer SIdjt; — v petlji ©efjen einer ©djletfe; — z dviganjem kolen ffniepbgang; zibalna — SBiegegang; — z medstopi ©eljen mit $ttnfd)entritten. I. Igla Sabe! igra ©pief; borilne —e Sampf* fpiele; lovitvene — gangftnele; 281 mladinske — 3«genbjp.; —e na snegu ©djneefptele; telovadne — fjtrnfpiele; tekalne— SJauf* fpiele; tekmovalne — Sffiettfpiele; — z žogo ©aflfpiele; veselos — &eiterfeitžfpiele. igrišče ©pielplag istodobno, obenem gteidjjeitig istoimenski gleidjnamig istostop ©teidgritt istostranski gleidjfeitig istoštevilnik ®(etd)jut>tiger istotočen gleidpaufenb izkoleb 21ušfd)mung izkorak žluštreten izkrečanje 'žlušgratjcben izlet Slušflug; telovadski— Srtrm fafjrt izmena SBedjjel; koračna — ©d)rittmed)jel; — mesta ))Jla$* medpel; — opore @tiigmed)fel; — plezalnega sklepa fitetter* fdjluf;med)fel; — prijema ©riff* medjfel; — sedu ©t$med)jel; — ustopa ©tetlung§med)jcl iznoženje Sluafpreijen izpad StuSfatl izpodtekanje ©urdpaufen izprevod Um jug; protismerni —i mibergleidje Umjiige izskok Stužjoringen iztegniti, iztezati preden izteza ©treden; — beder SSeitt* preden; — lakti Strmpreden; — nog guppreden izvaja, izvajanje Stužfiifirung izvijanje 2tu§tt>inben. J. Jaka, kje si? (Igra št. 7 ) Qatob, mo bijt bu? jarek za skakanje ©prunggraben jerbas za žogo SBaUtorb jezik bie ©prndje; telovadni — SEurnjpradje. K. Kastanjete, klopotci &aPugnetten Kateri je prvi? (Igra) Šarlaufen kavelj (nastava) .?>afen kij ffeule ! klin bie ©profie kleča, klečanje ftnien Kljuka, Kljukati se (Igra št. 15) ber |jed Kljuka na roko (Igra) ©djlaglaufen klopot, klopotanje .'oatibflappern klopotec gl. kastanjeta Kmetje (Igra št. 6) Koklja in kragulj (Igra št. 19) §enne unb Sabidjt koleb ©djroung; odbočni — glanfenjdjnjung; krožno - pred- nožni — $reiž!eljrjd)roung; prednožni — Steprjdjmung; za- nožni — SBenbefdjmung kolebanje ©djroingen; — beder Setnjdjmtngett; — lakti 'drm* jdjmingen; kratko — Surj* jdjmingen; — s palico ©tab* jdjmingen; krožno — s palico firet3jč|mtngen b.Štabe«; stran¬ sko — ©eitjdjmingen; — trupa SRunipffdbmingen kolebati, kolebniti jdjmingen: — naprej tmrfdjmtngen; — navzad riidjdjmingen kolebnica, kolebna vrv ©djmung* jeti J kolek §iiftbein; — i §iiften kolenji jtnie*, S?eH* koleno ®:tie kolo —a Dteigen; plesno — Janjretgen; — s kiji telen* retgen; — s palicami ©tab* reigen; — s petjem JJieberreigen, ©ungreigen; —vhodu SRarfdj* retgen kolo —esa SSetle, 9iab; jezno — SUZii^Ie; kolenje — SiniemeHe; nartno — DiiftenroeHe; — na lakteh ©peidjroelle; prekučno — 'SurjelmeKe; sedno — ©ip* metle; —v kolenji vesi (prosto kol. kolo) teeljangrneHe; —v plavalni vesi ©djmttntnljang* metle; zvezdno — ©ternrab | kolobar gelge; prosti — frete gelge; razovni — SBagefelge kolobarni gelg* koloturica, paranjka Jiofljdjulj 282 koloturiti 'JioIIicfjufjfaiifen končine (Sjtremitaten konj '$ferb, ©temmbalfcn kopje ostro ©peer; topo —(kop¬ ica) @er koračje ©efdjritt korak ©cfjritt; brzi — ©djnetl- fcfjritt; kratki — furjer ©cpritt; paradni — jjlarabefdjritt; polni — ooHer ©cprilt; skakalni — ©prungfcfititt: tekalni — fiauf- fcžjritt korakati jdjreiten kot SBintel; pravi — rec^ter 58 intel kotnat gebrodieu kotovod aBtnfeljug Koza, Kozo zbijati z žogo (Igra št. 32 b) 33urg-3:urmball kozel 33od krča, krčenje 93eugen krčisteza SBippen; — kolen Šfniett>ippen; — lakti Strm* tnippen; — nog gufetntppen ; — trupa Stumpfroippen kreča, krečanje ©ratfdjcn krečati, krečiti grStjdtcn krečka ©rfitfcfe alž fJ3ferbu6er- fpntng krečni ©ratfdj* kreniti brefje« um bie Sangenacfjfe, tvenbeu krilnik gliigelmamt krilo gliigel križ Sreuj, Sfreujauffiellung križanje trajen; — beder 23ein« freujen križem gefreujt, freujtoeife krog Sreiš, 3iing ; bočni — glanfenring; čelni — ©tirnring krogla ffiuget krogotek IRunblauf kroženje freijen; — beder 93ein- treifeu; — glave Sopffreifen; — lakti 9Irmfreifen; — nog gufjfreifen; — ramen ©djulter« treifeu; — trupa Dtumpffreifen krožkanje ®rid)tertreifen; — s palico $rid)terbre£)ung be§ Stabež. L. Laket-kta (Slibogen ; lakt-i Slrut; spodnja — Unter- orm; zgornja — Cberarm lekarna na vadišču Surnplafj- apotfjete lest-i ginte lestva Seiter; valična — 9?oIleitei - lestvenica Seiterljolm let glug leteti fliegen levi ber linte; na levo tintS leža, ležanje fliegen Lisica (Igra št. 23.) gud)3 au§ bent Slod) ločni fflogen- lok 'Sogen lokoma im SBogeit, SSogeit- lokovod SBogenjug lov Qagb: — z žogo (Igral^agb- bati; Zajčji — (Igra št. 21) ffagerfpiel; Slepi — (Igra št. 8) Slinbe gagb loviti fangen, tjafcEjen lovitveni gang- lučaj SBurf; — lokoma 'Bogen- ttiurf; — navzdol s palčnim prijemom Suefenltmrf; premi — Sčernmurf Lučajmo in lovimo žogo (Igra št. 30) gangbalt lučanje SBerfen;—diska ®i?fu3- roerfeu; — obročev 'Jieifen- tuerfen; — ostrega kopja ©peer- toerfen: — s spodnjim prijemom ©djocten; — topega kopja (kopke) ©ertoerfen lučati roerfen, jcpleubern. M. ' i Mahanje z laktmi ©djroenfett (©dputngen) ber 'firme; —s kiji ffeulenfdjroingcn; — s pra- porčki galjnenfdjtreHfen meča SBabe mečebor gl. boritev medkoleb fjtoifcpenfdjttmng medskakljaj 3»ifd)enl)upf medstop gurijcfjentritt 283 Medved (Igra št.24)23areitid)iagen, Urbar menzura 'Ufenfur mesto Ort; na mestu an Ort; z mesta con Ort metanje 'Jtingen, prim. borba, bo- renje mezinčni @11», Silen* mezinec ber fleinc gtnger mikanje ©cfjulter*, Stdrfelbelnegung Miš in mačka (Igra št. 10) Safee ltnb 2)tau3; Slepa miš (Igra št. 14) SSIinbe Sut) miza ®iid); naskočna — ©prung* tild) Mlin (Igra št. 5) ©§ flappert bie SOiiifjIe...; zavojni — ©djmeitf- miif)le most SBriide; Trden — (Igra št. 18) ©otbene SBriide motovilo Jjjajpel mrazica gieber; telovadna — ®urn= fieber mreža 9teB; — za žogo 43al(ne|i mrežnica (visulja) ioiingematte 31. Načelnik telovadni Surnmart način 2lrt; koračni — ©djrittart; — prijema ©riffart; — sedu ©igart: — tekanja tloufart nagib, nagibanje 'Jteigen nagibati, nagniti neigen napoved-i Slnfunbtgung naprej BormSrtž narazen ! razstop! aušeinanber! nart-i tRijt nartni Stift* naskok, naskakovanje ©turm* fpriuig, ©turmfpringen; — na višino @turmljod)ipniitg naslednjik tRadjfrfgenber nastava SluffteHung nastop 'itntrelen, SBieberljerftenen ber Steifje; borilni — (umak) ! 21ublage, gedperftellung nastop! anlreten! nateči antaufen, 'llnlauf netjmen natek Slnlauf naupiranje, naupor Slufftemmeit; kolebni — ©djmungaufftemmen, ©diroungftemmen; kolebni — z okreti ®ret)fd)trmngftemmen; te- zalni — (tezonaupor) $ud* fiemmeit; vznosni — 3ug* ftemmen navpičen, navpik fenfrec£)t navzad rucfmarts navzdol abinart® navzgor aufroartš navznotraj nad) innen nazaj juriid nihaj ©djaufelfcbitrang nihala ©cfinufelgerate nihalica ©djaulcl; vrtna—©arten* jdjaufel nihanje ©djaufeln nihati jdjaufeln nizdol abroartž nizek tief noga gu& nožni gujj* noženje, noževanje IBeinjpreijen; krožno — Sreisjpreijen O. Obelahč beibarmtg obenem gleidjgeitig obenož beibbeinig, beibfitfitg oberoč bcibfjattbig obgon Umjd)rourtg; ježni — SDtiUjI* umfdjltmng; kolenji — ffnie- »cthnnjd)mung (SBeflumjdpD.); kolobarni — gelaumfdpoung; sedni — SiBtt>ettiimjd)toung; velekolobarni — Dtujf.nfelgum« jdpnung obhod, obvod Umjug objema v poletu Unmrmen im SSorbeijdjmebeit obkoliti, okleniti einfdjltejjen obkroženje, obkroževanje Um* fretfen obrat 1 2 'JBenbung; vesni — §ang!et)re; obrat-obrat! fet)rt eud)! obrniti, obračati !ef)ren obroč ber SReifen; nihalni —i ©cfjaufclringe 284 obstati na desno (levo) vedjtž ! (Itnfš) berfteften obstoj-a na desno (levo) šerfteUen recfatž (lintž) obtežilo S3dajhmg odbočka gtanfe; krožna — Preiš« flante, ^optjelftonfe odbočni glanfen* oddel tJtiege; starostni — 81tters= rtege; vzgledni — SKufterriege oddelek Slbteilung odhod (bočni) iSorjiepeit ber SRetpen odkoleb 'žlbfcpttmng; — iz opore na drogu, konju 'Hbpurten; ko- lenji — ftnieiffiefnabidiraung: kolobarni — ^elgabfdjniung; velekolobarni — SRiejenfetgab« jcptoung; nartni — iRiftab* fepttmng odkorak ©eitfcpritt odmor tRupe, $auje; odmor! rui)t! (riiprt eucp!) odnoženje, odnoževanje Seit- fprei^en odnožiti, —ževati fettjpreiseii odnožje ©eitjpretjpatte odnožka Sprede odpah Slbftojj odpehniti abftogen odkrečiti abgriitjcpeit odsed 'žlbftjjen; odnožni — Spretj* abftpen odskočiti abjpringen odskok Slbfprung; kolenji — [ ifrtiefprung; prednožni — ftepr* abjpruttp odstop, odstopanje (na gredi) 9lbfteigen odtekati, odteči (kolebnica) pinaušlaufen odtek, odtekanje »inau?(aufen ogib, ogibanje Stužroeicpen ogredje ©eriifi; plezalno — filet* tergeriift okleniti etnftpliejjen okret SBenbnttg okretača (Spiftroppeu* okretni ®rep= opirati, opreti ftitpen opirkanje @tu|drt opirkati ftitpeta rora Stitp: iztegnjena — ©tred* ftiip; kolčna (bočna) — iguft= ftiig; ležna — iiiegeftup; — na spodnjih lakteh (koinolcihi Unterarmftiip; poševna — ©(pregtliig; prečna — £tuer= ftiif; prevesna — ©cproebeftup; prevesna - z razkrečo @rat kb* jcptnebeftup; razpeta — ©panit- ttiip; skrčena — Seugeftup, Shitdfiiig; stranska — ©eiiftiip: stranska prevesna — ©eit= jcproebejtiip; vesna — na pl. drogih .pangftitg; znotranja stranska — gnnenjeitftug: zu¬ nanja stranska — 8lufjenjeit- ftiip oporni ©tiip» orodje Oerat; prevesno — S d) ra e* begerat; skakalno — (skakalo) ©prunggeriit orodjeslovje ©eratfunbe; telo¬ vadno — lurngerittfunbe osmica bte 8Icpt osmorica 'žlcptcrreipe os Stcpfe; dolga — Sangettacpje; prsna (globoka) — ®iefertad)fe; ramna (široka) — ibreitenadpe; telesne —i Sorperadjfett P. Pahljača (nastava) gadjer palec ber ®aumen palčni ©peidj* palica ©tab : dolga — iiangftab; lesena — §o4ftab; — razovno na tilniku Šiadentoagpalte b. St.; — nizko s spodnjim prijemom ®ieffammpaltung b. ©t.; — nizko z zgornjim prijemom ®iefriftpattung b. ©t.; — na- vpik v razpet ju ©eitjentpalte b. ©t.; — ob nogo! ©tab betm gug!; — ob ramo! ©tab icpnttcrt!; — poševno ©(prag« patte b. ©t.; — razovno nizko Šiefroagpalte b. ©t; — s kroglo Sugelfiab; — razovno v raz- petju mittlere ©eitoagpalte b. ©t.; — navpik ©enfpalte b. ©t.; 285 — razovno v vzpetju 3)žittel= f)ebfjalte b. St.; železna — Sifrnftab; — za skakanje Sprnngftab par (dvojica) 'Jiaar; bočni — glattfenpaor; čelni — Stirnpaar paranjka gl. koloturica paranjkati gl. koloturiti pas ©iirtel; plovni — Scfiroimm® giirtel pazduha Utd)jel£)o£)te peresni geber* pest gauft peta bie gerje peticanje gerfenljebeit petje ®ejang; telovadno — ®urn* gefang petlja Sdjleife petorica giinferrei^e piramida SPgrantib; plavati jdjtoimnten ples po vrvi Seiltanj plezala Sblettergerdte plezanje fflettern; — na poševno napeti vrvi (Sntern; opično — 'žtffenllettent; prečno — SBanber* flettern plosk, ploskanje Šlappeu; — z nogami gujjtlappeit; — z rokami (panbflappen ploskati, ploskniti flappett pljučevadba ilungettgpmnnftil počep (potfftanb, tiefe ftniebeuge; mali — fjatbe Sfntcbeuge; — na . . . Shifpoden; — pred oprte roke Sagcnjprung počitek telovadni ®urnraft podkoleb Unterfcfmmrtg podkolebanje vrvi ®urd)jcf)Iagen bež Setlež podplat gitjjjotile pohod telovadni ®urttmarjd) poklek ffnieftniib; — na . . . Sfaffnien poklekniti meberfnten polet gliegen; krožni — Streiž* fliegett polulest-i palbe ginte položaj lakti Slrmbreppaltung; dlanski — — Kammpaltung; mezinčni — — SHenpaitung; nartni — — 'Jttftpaltuiig, 'Uro* natioitžpaltung; palčni — — Speichpaitung polž Sdjnecfe polžji Scpnedert* pomikanje, premikanje gortbe* roegung pomočnik telovadni (pilfegeber : poprijem, poprijemanje 9?adp greifett poskakljaj Dtacppupf poskakovanje §opfen; drsalno — Scpletfpopjen poskakovati, poskočiti popjen poskočni ipopjer* poskok (popjer poševen jcbrag potaka jfiotle nm Sarrett Po trije (Igra št. 26) ®ritten ab* jcblageit pouk telovadni Shu-mmtetricpt povelje 'Befepl poveljni Sefeplž*, Služfiipnittgž* pozor 'itdjtuhg; pozor! Slcptung! prača Scplettber prapor gaptte praporček gapncpett pravec, smer tRicptung pravilo tKegel; telovadno — ®urn= regel prečep ®urd)f)od:en; — palice Ueberpocfen b. St. i prečepka (skrčka) Jpode; odnožna — Spreijpocfe prečepniti burcppodcit; palico — ben Štab itberfjocfert prečni Ouer* predevanje, predev palice Um* (egeit bež Stabež predkoleb SBortdjttmng predkorak SSorjcbritt prednihaj 23oricf)aufeljd)Suung prednjak »orberer giiprer prednoževati, prednožiti t>or= fpreigen prednožje SSoripreispatte prednožka Slepte; krožna — Sfreiž* ober ®oppeI(epre; — z istostranskim obratom $ef)r= menbe prednožni fefjr* 286 predstop SSortritt predtelovadec SBorturner predtelovaditi »orturnen predvaja SSoriibung prekoleb Ueberfdjttmngjkolenji — SBettiiberjcfjmung; kolobarni — vzlic gdflitberf^tuung borltngž; kolobarni — vznak gelgitber* fdjttmng riicflingš, Sreitjiiber* fdnming prekreča Guergratfcbe prekrečati, prekrečiti quergrfitfd)en prekrižanje $urcf)freu$en prekrižje Sreujijalte; razovno — ®reuji»agi)alte preklic Slbburjeln, ©turj prekucni @tur$» preleten fliictjtig premikanje gl. pomikanje premikanje palice UeberfMiren be§ ©tabčž prenoženje Uebetjpregen prenožiti iiberfpregen preprijem llebergriff preprijeti, preprijemati iibergreifen preprijemanje Uebergreifen prerin (prevlek) ®urd)fc£)ub; ko- lebni — Surtfijdjmung preskakovati, preskočiti . itber* fpringen preskok lleberjprung prestanek genije prestop Uebertritt prestopati, prestopiti ubertreten prestopanje palice Ueberfteigen pretvoritev Umbilbung pretvoriti umbilben preveša ©d)liiebe£|ang; — s pri- narčjern 3iiftfci)n>ebei)ang prevrat lteberfc^Iag; — s koleb- nim nauporom Ueberiberfen prevrtaj Ueberbretjung prevrteti itberbreben prevzdig, prevzdigovanje palice lleberljeben prevzdigniti prevzdigovati iiber* Ijeben prihod, hoja Slngeijen prijem ®riff; dvojni — gtmegriff; kleščni — .gangengriff; me- zinčni — ©Hgriff; ozki — @ng« griff; palčni — ©peidjgrift posilni — gtoctngžgrifj; raz- daljni — SBeitgriff: spodnji (dlanski) — Samntgriff; zgornji (nartnii — DJtftgriff prijema (sprijema) goffung prijemati, prijeti greifen, ergreifen prinarčiti anriften prinarčje Staiftljalte pripetka, ovčji skok ®d)affprung pripomoč ipilfe priramiti anjdiultent pristopaliti anjoblen priteči, pritekati tpneinlaufen pritek igineintaufen privzdig, privzdigovanje roke §anbluften proga Sinic alž Dieiljentorper; bočna — gtanfenlinie; čelna — ©tirnlinie prost frei protismeren tnibergleid) protiustop ©egenftettung protihod, protivod ©egenjug prožen etaftijd), geber» prsi 33ruft prst ginger; — na nogi gelje: —i-gufjfaifce prvec (Srfter. K. Rama, rame-na ©tfiutter, Stdjjet ramni ©djulter* razdeliti einteiten razmak Slbftanb; — vrste Dejfnen ber Dieitje razmekniti se Stbftanb neljmen razkreča ©eitgratjdje razkrečati, razkrečiti jeitgratfdjen razoven roagredjt razovka aBage; — na laktu s prevratom ®ret)ling; — na kolenu v prečni vesi Snief)ang= ttmge; vesna — Jgangmage raznodoben nngteici)jeitig raznoimenski ungleicljnamig raznostranski ungleid)feitig razpetje mitttere ©eitljebijalte; niz¬ ko — tiefe ©eitfjebtiatte; visoko — l)ol)e ©eiti)ebl)alte 287 razprostitev 9Iu§bretten razsodnik Kantpf=, ©d)ieb§ricf)ter razstop vrste Stuflojen ber tReif)e razstop! aušeinanber! razvod Slbmarfdj red Orbnung; orodnji — ®erSt« orbnung; telovadni — Sura* orbtiung Ribiči (Igra št. 22) ipoUcutb unb ©eelanb rob jftanb, Kante roček Stantel roka Jpanb rokobor gl. borba s pestmi Roparji tigra) Btttuber unb ®en« bartnen S. Sed ©ig; jezni — OteitjiJ; prečni — Guerfig; stranski — ©eit* fig; notranji prečni — Qnnen» querfi|; notranji stranski — 3nnen(eitfi|; zunanji prečni — 9lujjenquerji(5; zunanji stranski — 9tujienfetfft$ sedni ©i|« silomer Kaftmeffer skakalo ©prunggerat; — za prosto skakanje greijpringel skakališče ©prungptag skakanje ©pringen: — na bradli 'Sarrenjpriitgen; — na daljino SBeitjpringen; — na konju ijSferbjpringen; — na kozlu S9ocf= jpringen; — na mizi SEijdj* jpringen; — na višino Jpodtp jpringen: prosto — greifpringen; — s palico ©tabfpringen; — skoz okno ^enfterfpriitgen; — z obročem tfteifenfpringen ; — z okreti Srepfpringen skakati, skočiti jpringen skakljaj Ipupf skakljanje Ipiipfen; galopno — @aloppf)iipfeit; mahalno — ©djmentlpipfen; oporno — ©tugppfen; oporno — s ko- lebom ©djtoungftuSjtjupfen; pre- križno — Kreujtjiipfen; — s koračno izmeno SSecpfdfdjritt« fjiipfen; škotsko — ©djottijdp tjiipjen : zibalno — SSSiegdjiipfen skakljati biipfen skleniti fdjliejjen, anjdjliefjen sklep tUnjdjliefjen, 2tnjd;Iujj, ®e= lent; plezalni — Ktetterjdpufj; oklepni — — $Iemmjct)lujj; uporni-©temmjdjluj;, jielje ©pannfletterjdjtujj ; sklepanje (sklep) beder 33ein= fcf)Iie^en; — vrste ©djliefjen ber Sfiei^e skok ©prung; mačji — Ka(sen» jprung; mešani — gemijcljter ©prung; — na ... 9Iufjpringen; — na daljino 2Beitjpringen; — na višino Jpodpprung; nihalni — ©djauteljprnng; ribji — §edjtjprung; volčji — SBoIf* jprung; — v globino (nizdol) Šiefjprung: — v teku Sauf= jprung; družabni — i ©ejetb jdjaftžfpriinge; stranski —i @ei* tenjpriinge; —i vzadaj §inter« fpriinge; —i z oporo enoroč in odpahom enonož gfdjtfpr. skrča, skrčenje lakti 9(rmbeugen skrčen gebeugt, S3euge« skrčka gl. prečepka skupni ©emein« smer (pravec) 8iitnfel= ftellung; razkrečni—©eitgrdtfcfj« ftellung; sklepni — Sdjlufjftel* iitng; zakoračni — ŽRiiclfcijvttt* ftellung utrud, utrujenost gl. upeh uvitev, uvijanje palice SBinben, ©inroinben ber ©tort uvrstitev ©inreiljung uvrstiti einretfien. V. Vadba U6en vadišče Ubungdplajj vaditi iiben; vadi! iibt I vaja itbung; dihalna — Sitem* iibung; lučalna— SBurfiibung; tekmovalna — SBettiibung: trajna—®auerubung; družabne —e ©efeEf^aftditbungeu; moč¬ nostne —e firaftiibungen; — na bradli Barreniibung; — na drogu fRecfiibung; plavalne—e ©djitutnmubungen; plezalne —e Stletterilbungen; proste—e grei* iibungen; proste —e 1. in 2. reda gretiibungeit 1. u. 2. Erb* nung; proste —e z obtežili 19 290 greiiibungen mit 33elaftung; re¬ dovne — DrbnungSubungen; — s kiji Seilenubuttg; —s klo¬ potci Saftagnetteitubung; skupne — ©emeiniibungen; — s pali¬ cami ©tabiibung; tekalne—e Saufirbungen; telesne— 2ei* bežiibungen; vrhunčne—e Sip* feliibungen; — e z bedri S3ein* ilbungen; —z dolgimi palicami Sangftabiibutig; — z glavo Sopfiibung; — z laktmi 'ilrm* ilbung ; — z ročki Ipanteliibung. valič, dvokolni gl. deska valična vdolž langgeftettt velekolobar IRiefenfelge veleprečepka Sftiefenbjacfe veriga ffette vesa£ang; iztegnjena— ©trecf* j bdiig; ležna— Stegepang; — na kolenih Snteljang; — na nartih Dtiftpong; — na nožnih prstih gepenfjattg; — na rokah Jpanbfjang ; — na spodnjih lak- teh lltiterarmljang; — na zgor¬ njih lakteh Dberarmpang; pla¬ valna — ©djtmmmfjang ; prečna — Guerpang; prekucna — ©tur^ang; razpeta — ©pann* pang; skrčena — SBeugepang; stojna — §angftanb; stranska — ©eitpang vesala §anggerate veskanje fmugelti; okretno — ®rept|angetn; tezalno — Qud= pattgeht; trajno — ®auerpangeltt veskati patigeln vijuga ©djlatigenlinie vijuganje ©cpliingeln, ©urcpjcpian* geln vilice, viličenje ©affel viseti pangen visulja tgangematte višek §ocppebpatte; dlanski — §ocpfammpaIturtg; poševni — §odjjcpragpaIte; razovni — Igocp* magpalte višina ipope vkreča, vkrečenje ©tnfpregett vkrečati, vkrečiti einfpretjen vkoleb ©infcpttnngen vkolebniti etnfcptotngen vleči gie^eu vnoženje (Sinfprepjen vnožiti etnfpreigen vod 3ug; kačji — ©djlangenjtug ; poševni — ©cpragjug voditelj giiprer voditeljica guprertit Vojna (Igra) ffirtegjpiel vpošev fcprag vprek fdjrfig vrata ®or vrsta Steipe; bočna — glanfen* reipe; čelna — ©tirnreilje; po¬ ševna— ©cpragreipe vrstilec ber Steipenbe vrstitev jRetpen: Steipurtg; — spredaj SBorretpurtg; — vštric Dtebenreipung; —zadaj loittfer- reipung; —e z umikanjem jReipurtgeti mit 2Iu3meifen vzskakljati auftjiipfen vzklanjanje trupa Otmnpfftreden * vzklanjati, vzkloniti ©treden beš IRumpfež vzklop Šluffippeit vzklopka Kippe; kolebna — ©cgttiungtipfie; okretna— ®reg* tippe; spadna — gatlfippe vzklopniti ftppen, auffippen vzkoleb 31ufjcf)hmng; ježni — 9KugIaufftf)ttmng; kolenji — Snieauffcgttpung; kolobarni — gelgaufjdjnmng; sedni — ©ifc« tnellaufjcbttmng; strižni — @d)er» auffdjtoung; sukalni — na ko¬ lenu ©dpraubenroeHaufidjtrmng; — na lakteh ©petd)aufjd)tt>ung vzlic norlingš vznak riidlingS vznos SHufsug; kolobarni — vzlic gelgaufjug norlingš; kolobarni — vznak gelgaufjug riidlingS (treujaufeug) vznožiti auffpreijen vzpetje spredaj S3orgebI)aIte; — zadaj Studfjebgalte vzskok 9(nfjprung. Z. Zadaj riidttmrtž zadnjak ber fjintere giifjrer zadnjik ©intermann Zadnji par naprej (Igra št. 17) Segtež $aar gerbet zagozda (nastava) Seilaufftetlung zakoleb 9tudj'cgftmng zakorak Sfiidjcgritt zamah Slušgolen zanihaj IRudjdiaufelj^itmng zanoževati, zanožiti riidfprajen zanožje IRudibreijgalte zanožka SBenbe; krožna— fireiš* tnenbe, Soppeltoenbe; prevratna — Uberfcglagtoenbe zaplesti nerjcgranfen zaporeden fortgefegt zapreka ©tnberniš zasuk ®regnng (jpirat) zavinek SBtnbung; polžji — — ©cgnedentoinbung zavoj ©djroentung zavrtaj gl. vrtaj zbirališče SlntrittSpIag zbor vrstni 81eigen!orper zdravilni ©eth zdrčati, zdrkniti abgleiten zgib (Selen!; kolčni — ©iiftgelenf; laktni — ©Kbogengelenf zgibanje nog gu|beugen zibalo SJBippe znotraj brinnen, innen zodnožiti abfpreijen zunaj braujjeit zunanji Slufjen« zveriženje SBertettung zveza SSerbinbung zvezda ©tern; zavoj na — ©cgtoen!|tern zvod Slufmarfd), 3lufjug. zvon <$Iode. Ž. Žoga (igralno orodje) SaH (©piel* gerat); lučalna — ©djleuberbatt; nožna — gujšball; peresna — geberbatt; polna — SoK« baH: prazna— ©ogibali; —za svinjko biti (svinjka) Sau= ober SDreibbaH žoga, žoganje (Igra z žogo) 33alb fpiel; potujoča — (št. 33, a, b ) SBanberbaH; — s ciljem (št. 32, a, b) gielbatl; — s klincem jjSrettball; — skoz vrata SCorbalt; — s podajanjem (št. 34, a) S8aHt)afcf)en; — „Stoj!“ (št. 36) ©tegball; — z mrežo (na le¬ dini) t;aton»®enniš; —z nogo (št. 31, L, 2.) guflbatl; —o biti ©tglagbatt; 19 * Nemško-slovenski del. St. aibburgclu, bab prekuc abgleitert zdrčati, zdrkniti abgratjcpen odkrečiti Slbpang, ber (SSerleprtpang) vesa; gemopnlicper — mit gebeugten Šitften unb gebeugten Snieen prekucno počepna vesa; — alb Dtiftfcptoebepang, bie •Žrnften gebeugt, bie Šhieen ge* ftrecft preveša s prinarčjem; — alb ®tur 5 pang mit nott* ftartbig geftrecftem Hiirper riicf* tingb prekucna vesa vznak; — nortingb — vzlic abpurten odkoleb iz iztegnjene opore na drogu, konju Stbmarjd), ber razvod Slbicptoung, ber odkoleb Slbfipen, bab odsed abjpreijen zodnožiti abjpringen odskočiti Slbjprung, ber odskok Slbftanb, ber razmak SCbftanb nepmen razmekniti se Slbfteigen, bab odstop, odstopanje Slbftofi, ber odpah abftofjen odpehniti SCbteilung, bie oddelek abtoartb navzdol Slčpt, bie osmica Slcpterreipe, bie osmorica 2tct)tuug! pozor! Slcpfetpeben. bab dviganje ramen (mikanje) Slcpielpbpte, bie pazduha Stcpjelfreifen, bab kroženje ramen Slcpfelfenten, bab spuščanje ramen (umikanje navzdol) Šibam unb feiue ©opne (©piel) Adam in njegovi sini Slffenflettern (©teigen mit ©tem* men ber ©oplen gegen bie ©tan* gen) opično plezanje (stopanje po drogu z upiranjem stopal) Slfrobate, tur akrobat Slfrobatrf, bie akrobatika Stlterbriege, bie (2llt»tg>errenriege) starostni oddel SIngepen, bab prihod, hoja Slntiinbigung, bie napoved Slnlanf, ber natek antaufen nateči anriften prinarčiti anjcplieRen skleniti Slnfdjtnl, ber sklep anjcpultern (©tabiibung) priramiti (palico ob ramo) aniopten pristopaliti antreten nastopiti antreten! nastop! Slntrittbplap, ber zbirališče Strm, ber lakt-i Slrmbeugen, bab skrča lakti (skr¬ čenje) Slrmbrepen, bab sukanje lakti Slrmbrepaltung, bie položaj lakti Slrmpang, ber vesa na lakteh Strmpauen, bab udar z laktjo Slrmpeben, bab dviganje lakti Slrmfreijen, bab kroženje lakti 293 Strmfreusen, baS dviganje lakti v prekrižje 2trmjd)tt>inpen, baS mahanje, kole¬ banje lakti 2(rmtiitigleit, bie gibanje lakti, vaja z laktmi Strmftreden, baS izteza lakti 2trmft^neDen, baS brcanje z laktmi 2lrmftet)en, bas (am $arren) stoja na ramenih Stnnnrippen, ba§ krčisteza lakti Slttjlet, ber atlet 9(tl)Ietif, bie atletika 2(temgqmttaftif, bie gimnastika di¬ hanja (dihovadba) 2ttemubung, bie dihalna vaja auf! gor! 2lufl)oc!en, baS počep na . . . Sluftjupf, ber vzskakljaj 2tuff)iipfen, baž vzskakljaj aufbiibfen vzskakljati SHuftippen, bas vzklop, vzklopanje Štuftnien, baS poklek na . . . Štuflojen ber SKeilje, baž razstop vrste SCuffdmmng, ber vzkoleb 9tuffigen, baS used na . . . Štufjpreijen, baž vznoženje Slufjpruitg, ber vzskok, skok na Šluffteigcn, baS stopanje na . . . Slufftetiung, bie nastava Stufftemmen, baS naupiranje, na- upor aujroartš navzgor SCufgug, ber vznos atufjug, ber (9tufmarjd)) zvod StuSbreiten, baS razprostitev aužeinanber narazen! razstop! StušfaH, ber izpad 2luSfut)rung, bie izvajanje, izvaja atužfiitirungžtnort, baS poveljna beseda 2tuSgratjcE)en, baS izkrečanje ŠtuS^olen, baž zamah 2luSIage, bie borilni nastop, umak 2tužid)itmng, ber izkoleb ŠluSjpreigen, baS iznoženje Štužjprirtgen, ba§ izskok Šlnžireten, baž izkorak SluSroeicfjen, ba§ umikanje StuStninbert, baS (©tabiibung) iz¬ vijanje 2lujjenquer]i|, ber zunanji prečni sed 2tu§enquerftanb, ber zunanja preč¬ na stoja Slufienjeitftanb, ber zunanja stran¬ ska stoja StujjenjeitfiJ, ber zunanji stran¬ ski sed 2luBenfcitftii|, ber zunanja stran¬ ska opora. 23aK, ber žoga 99aHfor&, ber jerbas za žogo 83aUnej;, baS mreža za žoganje 23aHfct)Iageit, baS žogo biti Sallfptele, bie igre z žogo (žo¬ ganje) 93arenfc()lag, ber (©piel) Medved 93arlaufen, baS (<5piel) Kateri je prvi? S3arren, ber bradla 33arrenI)olnt, ber bradlenica 23arrenubungen, bie vaje na bradli SSarrenjpringen, baS skakanje na bradli SBarrentneite, bie širina bradle S3efel)l, ber povelje beibarmig obelahč beibbeinig (—fii&ig) obenož beibljanbig oberoč 93ein, baS bedro Seinbrefjen, baS sukanje beder 58einf)eben, baS dviganje beder aBeinIreifen, baS kroženje beder SSeinfretgen, baž križanje beder 23einjd)tthngen, baS kolebanje beder 33einjdjtief;en, baž sklepanje beder (sklep) SBeinjenfen, baž spuščanje beder v stojo Seinjprei^en, baž noženje, nože- vanje 99einftojien, baž brcanje beder SBeinftrecien, baž izteza beder 23eintatig!eit ober SBeinitbuttg gi¬ banje beder, vaja z bedri 294 33elaftung, bie obtežilo beugen krčiti, skrčiti, upogniti, upogibati SBeugen, bož upogibanje, upogib, skrča, skrčenje 'JSeugepattg, ber skrčena vesa ®eugeftitg, ber skrčena opora Settiegung, bie gibanje bitbert tvoriti SBilbung, bie tvoritev iBlinbe ®up (Spiel) Slepa miš 93ocf, ber kozel iBorfjpringen, baž skakanje na kozlu ŠBogett, ber lok SSogen, im lokoma Sogenlittie, bie ločna črta iBogenjpreijert, ba§ noženje v loku, ločno noženje 33ogenmurf, ber lučaj (metaj) lo¬ koma Sogenjug, ber lokovod 9Sreite, bie širina breitgefteHt všir postavljen SSreiteitadpe beš ftorperž, bie široka (ramna) os telesa Skiicfe, bie golbene (Spiet) Trden most 'Srufifteljen, baž stoja na prsih SSummetn, baž prosta telovadba 93ur§eltt>eIIe, bie prekucno kolo. ®aiterl)atigeTn, ba§ trajno veskanje ®auerlauf, ber trajni tek ®crueritbung, bie trajna vaja ®attmen, ber palec ®iebfprung, ber (i|3ferbiibimg) pro¬ sti preskok črez konja s pre¬ letnim odpahom rok ®iebfd)Iagen, ba§ (Spiel) Tat ®iš!už, ber disk ®igfu3it>erfett, ba§ lučanje diska ©oppelbarren, ber dvobradla ®oppetftanfe, bie dvoodbočka ®oppelt)iipfen, baž dvoskakljanje ®oppelfel)re bie dvoprednoška ®oppelfette, bie dvoveriga ®oppeIpaar, bag dvopar ®oppefrecf, bag dvodrog ®oppelreif)en dvoredi ®oppel)d)ottiicE)f)upfen, bag škotsko dvoskakljanje ®0ppelfcf|0ttifd)gtthr6eltt, baš škot¬ sko dvovrtinčenje ®oppeljd)ritt5tt>irbeIn, ba§ dvoko- račno vrtinčenje braufjen zunaj breljen vrteti breben jpirat sukati bregen um bie Sangenadjfe kreniti bregen um bie SBreitenacfjfe prevrteti $rebbangeln, baž okretno ve¬ skanje ' ®regung (jpirol), bie zasuk ®refjuug mad)en vrtaj, vrtenje, okret, zasuk, prevrtaj ®ret)fet)re, bie okretna prednožka ®reptippe, bie okretna vzklopka ®ref)Iing razovka na laktu s prevratom ®re!)jcf)mungftemmen ba§ okretni naupor v kolebu ®ret)}pringen, ba§ skakanje z okreti ®reied (SMufftellung), ba§ trikot ®reiperreipe, bie trojica ®reijprung, ber triskok ®reitritt, ber tristop ®reitrittlauf ber tristopni tek ©reitrittjmirbetn, bo§ tristopno vrtinčenje brinuen znotraj ®ritten abjcglageu (Spiet) Po trije ®urd)boc!en, ba§ prečep ®urd)treujen, ba§ prekrižanje ®urdjlaufen, bab izpodtekanje ®urcp]d)Iagen, ba§ bež @ei(e§ pod- kolebanje vrvi ®urd)jcbiitngeln, ba3 vijuganje skoz . . . ®urdj[ct)u6, ber (9iecfiibuttg) prerin (prevlek) SuTdjjdjtmng (3tecHtbuttg) kolebni prevlek. e. ©inarmig enolahč eittbeinig (—fiijjig) enonož ©ingratjcgeu, baš vkrečenje vkre- čavanje 295 einljanbig enoroč einretfjeit uvrstiti ©inrei&ung, bte uvrstitev @tnreifjttngžpla£, ber stojišče v vrsti einjdjliefjen okleniti, obkoliti einfdjtDtngeit vkolebniti ©infdjmung, ber vkoleb ©infprei^en, bag vnoženje einteiten razdeliti eirttreten vstopiti ©inluinben, ba§ (Stabiibung) uvi- tev, uvijanje ©ifenftab, ber železna palica ©Hbogen, ber laket, —kta ©Bbogengelenf, bož laktni zgib ©Bgriff, ber mezinčni prijem @Benl)ieb, ber mezinčni udar (Menljaltung, bte mezinčni položaj Snggrtff, ber ozki prijem ©ntern, ba§ plezanje na poševno napeti vrvi ©piftropljeuž okretača ergreifen prijeti ©rmubuitg, bie upeh, utrud, utru¬ jenost Cčrjter prvec ©ptremitiiten, bte ekstremitete, skončine. Sadjer, ber (31uffteBuug) pahljača (jfotjne, bte (llebung ati ber Metter* jtange unb ara ©cfjaulelrccf) prapor Safptenjdjroenteu, baž mahanje s praporčki Sat)rad)fe, bte dvokolni valič SaBlippe, bie upadna vzklopka Sangbatl, ber (SBaKfpielj Lučajmo in lovimo žogo! fattgett loviti Sangjptelc, bie lovitvene igre Saffung, bie ber loihtbe prijema, sprijema Sauftfantpf, ber rokobor, borba s pestmi Secpten, baš borjenje (mečebor), boritev SedjterfteBuug, bie borilni ustop, umak Sedjtiprmtg, ber skok z oporo eno¬ roč in odpahom enonož SeberbaB, ber peresna žoga Seberbrett, ba§ prožna deska Selgabjdjtouug, ber kolobarni od- koleb Selgauffdjluuitg, ber kolobarni vzkoleb Selgaufjug, ber kolobarni vznos Selge, bie kolobar Selge, bie freie prosti kolobar Selgiiberjd)imtng, ber kolobarni prekoleb gelgunijdjromtg ber kolobarni ob- gon Senfterjpruug, ber skakanje skoz okno Serjenljebeu, baž dviganje pet, peticanje Serienljebgang, ber hoja s peti- canjem Serjenfianb, ber stoja na petah Singer, ber prst ginger, fleiner mezinec Sinte, bie lest Sinte, bie t)a(be polulest Slante, bie bok Slanfe, bie (.alš llebung atn $ferb, Sled, SBarren) odbočka Slanfenauffigen, baS odbočni used Slanfenfeljrc, bie odbočka z isto- stranskim ( 1 4) okretom Slantenltnie, bte bočna proga Stantenpaar, bnž bočni par Slantenreil)e, bie bočna vrsta Slanfenriitg, ber bočni krog Slonfenjaule, bie bočni steber Stanfenjdjttmng, ber odbočni koleb SlantenfteHung, bie bočni ustop (bok) Slantentnenbe, tie odbočka z raznostranskim (■ 4 ) okretom fliegen leteti fliidjtig preleten Slug, ber let, polet Sliigel, ber krilo Sltigelntann, ber krilnik Sortbeiuegung, bte pomikanje, pre¬ mikanje 296 fortgefe^it zaporeden gortlaufen, ba§ odtek grauenturnen, ba§ ženska telo¬ vadba frei prost greijpringen, baš prosto skakanje greijpringel, baš skakalo za pro¬ sto skakanje greiiibungen, bie proste vaje greiiibungen 1. unb t Drbnung proste vaje 1. in 2. reda greiitbungen mit unb oljne 33e» laftnng proste vaje z obtežili in brez njih greiubungšfotge, bie spored pro¬ stih vaj gudjš in'š Socb! (©piel) Lisica giiljlnng, bie dotik giiljrer, ber voditelj giifjrer, Berbere sprednjak giiljrer, tjintere zadnjak giitjrer, rec£)te desni krilnik ^iif)rer, linfe levi krilnik giitjrerin, bie voditeljica gnfe, ber noga §u|baH, ber nožna žoga gnjjbctKen, ber stopalo gnpaKjpiel, baš žoganje z nogo gufjbeuflen, ba§ zgibanje nog gujjbreljen, ba§ sukanje nog gufjllappen, baš ploskanje, plosk z nogami gufjlluppgang, ber ploskalna hoja gufjfreifen, boš kroženje nog gnjjrift, ber nožna nart grufjfoljle, bie podplat gufjftrecfen, baš izteza nog £$-u§tt)ippen, baš krčisteza nog gnfjtBippgang, ber hoja s krči- stezo nog. ©affel, bie vilice, viličenje ©aiopp galop ©aloppgeljen, ba§ galopna hoja ©aloppljitpfen, ba§ galopno skak¬ ljanje ©alopplanf, ber galopni tek ©aloppjtnirbefn, baš galopno vrtin¬ čenje ©ang, ber hoja ©ang getnoljnlicfier navadna hoja ©anglinie, bie izprevodna (hodna) črta ©anjebieb (@piel) Gosji tat ©artenfdjaufel, bie vrtna nihalica ©afje, bie (SluffteKung) ulica gebeugt upognjen gebrodjene Sinie kotnata črta ©egenfteHnng, bie protiustop ©egenjug protivod, protihod ©eljen mit 3mijcf)enlritten, bas stopicanje, hoja z medstopi ©efjen im Šierecf, boš hoja v križu ©etjen in einer 9£cE)t, baš hoja v osmici ©eljen in einer ©djleife, bab hoja v petlji ©elenf, baš zgib, členek, sklep gelreujt križem ©emeiniibung, bie skupna vaja ©enitfjieljen, ba§ (93arreniibung) stoja na tilniku ©efč^ritt, boš koračje ©ejeHjcljaftžjprunge družabni skoki ©efeHjdjaftšubungen družabne vaje ©er, ber kopje (topo), kopka ©eratiunbe orodjeslovje ©eratorbnung orodnji red ©ertnerfen lučanje kopja ©emebrfedjtaušlage (©tabbalte) bo¬ rilni nastop (umak) s puško ©ipfeliibung vrhunčna vaja gleidjlaufenb istotočen gleidjnamig istoimenski gleidjjeitig istostranski ©leidjtritt, ber istostop t @lei<^§al)liger istoštevilriik gleicf)§eitig istodobno, obenem ©lieb, baš ud gliebrig uden ©lode (Uebuna atn Siunblauf) zvon ©ratjdje, bie kreča gratjdjen krečiti, krečati ©ratjibfdimebeftug, ber prevesna opora z razkrečo ©ratfcbjftellung, bie krečni ustop ©nff, ber prijem ©riffarten načini prijema (prijemi) ©riffrnedijel, ber izmena prijema 297 ©runbgang, ber prvotna hoja (ko¬ rak) ©runbftellung, bie navadni ustop ©uten Sftorgen, §err Šifrer! (©piel) Dobro jutro, stric! O- $at)nenfampf, ber (©piel) Pete¬ linji boj, šepalna borba §aten, ber (StuffteKung) nastava v kavlju ipalbtnonbfcf)hmng, ber izmena sedu pred in za rokami na isti brad- lenici v kolebu f)alt! stoj! §alte, ipaltung, bie drža $altung, bie gebogene usločje §anb, bie roka §iinbeflappen, baž plosk, plos¬ kanje z rokami £anbf)ang, ber vesa na rokah |mngf[appern, baž Im Saftagnetten) klopotanje (s klopotci) ^anbtreijen, baž kroženje rok ipanbliiften, baž privzdiganje, pri- vzdig rok §anbriicfen, ber nart-i Janbfteljen, baž (§anbftanb) stoja na rokah §anbteller, ber dlan §ang, ber vesa tiangeln veskati §angeln, baž veskanje §angematte, bie mrežnica (mr. vi- sulja) $angegerate vesno orodje, vesala |>angfef)re, bie vesni obrat |mngftu§, ber (Sletterftange) vesna opora §aitgtnage, bie vesna razovka §ang$ucfen, baž tezalno veskanje •trantel, ber o. bie roček |mnteliibungcn vaje z ročki §afct)ert loviti, kljukati se, kljuka £>afpe(, bie motovilo fteben dvigniti, dvigati §eben, baž dviganje, dvig ipedjtjprung, ber (llebung am tpferb) ribji skok Ipeilgpmnaftif zdravilna telovadba Ipenne unb §abicf)t (©piel) Koklja in kragulj §erjgt)mnaftif vadba srca (srce- vadba) j IperfteHen linfž! Na levo obstoj! |>erfteHen redjtž! Na desno obstoj! ipieb udar §ilfegeben pripomoč, pripoma- ganje ! Ijinaužlaufen odteči, odtekati §inaužlaufen, baž odtek §inbernižrennen, baž dirka z za¬ prekami bineinlaufen priteči, pritekati j §ineiitlaufen, baž pritek l)infen šepati Ijinter zadaj Ijittlereinanber drug za drugim j Jjjintermann, ber zadnjik j pinterreiljen ber ©injelnett vrstiti se zadaj j Ijinterreiljeit Bon 9ieit|en vrstovati zadaj Jpinterfpriinge skoki od zadaj §oc£)l)ebl)alte, bie višek J |ioc£|!atnmbaltung, biedlanskivišek bodjfpringen skakati na višino jjjodpprung, ber skok na višino Imc^rijtfjieb, ber zgornji nartni udar §od)l'd)ragt)alte, bie (©tabljalte) poševni višek §ocf)ttmgt)afte, bie (©tabljalte) razovni višek §od)ftofi, ber sunek kvišku 6ocfftanb, ber počep §orf|telIung, bie počepni ustop |>of)e, bie višina §o!m, ber lestvenica, bradlenica §olnftab, ber lesena palica bppfen poskočiti, poskakovati §opfer, ber poskok Siopfergang, ber poskočna hoja |>op)eriaufen, baž poskočno te¬ kanje §iiftuein, baž kolek |niftgelenf, baž kolčni zgib friiffljeben, baž dviganje kolkov Jjjiiftfenfen, Baž spust kolkov §uftftiijs, ber kolčna (bočna opora) fiupf, ber skakljaj 298 Žmpfeit, faaž skakljanje ©iirbettreitnen, baš dirka prek ' ograj. -v ^nnen znotraj .3nnenquerftanb, ber znotranja prečna stoja Qnnenqucrj't6, ber znotranji prečni sed Qnnenjeitfife, ber znotranji stranski sed ^nnenfeitftanb, ber znotranja stranska stoja Sintenfeitfiug, ber znotranja stran¬ ska opora. Qagbball (Spiei) Lov z žogo Qa!ob, tw> bift bu? (Spiel) Jaka, kje si ? Omgenbfpiefe mladinske igre. f. Sammgriff, ber dlanski, spodnji prijem Sammbalhtttg, bie dlanski po¬ ložaj Sampf, ber borba, borjenje SampfricEjter ber razsodnik Saftagnetien kastanjete, klopotci Safiagneiteniibiingeit vaje s klo¬ potci Sake unb 3Rau§ (Spiel) Miš in mačka Sakeniprung, ber (tpferbiibung) mačji skok Segel, ber stožec Sei)ni6jprung, ber prednožni od¬ skok Sefirauffiken, baš prednožni used Sekte, bie prednožka !et)ren obrniti Seljrjcfittmrtg, ber prednožni koleb feljrt eud)! obrat — obrat! Sebrtoenbe, bie prednožka z isto- stranskim obratom SieilaufiteHung nastava v zagozdi (zagozda) Sernttmrf, ber (©erinerfen) premi lučaj Sette, bie veriga Seule, bie kij Seulenfedjten, ba§ borba s kiji Seulenreigen, ber kolo s kiji ! Seuleufdjtningen baS mahanje s kiji Seuleniibungen vaje s kiji Siebiggeben (Sdjritttoecfgelgang) hoja s koračno izmeno (prečno) Sippe, bie vzklopka Slappen, ba§ plosk, ploskanje Slettergeriift, ba§ plezalno ogredje Sleitergerdte plezala fletterrt plezati Stettermajt, ber plezalno drevo Stetterjcbiufi, ber plezalni sklep i Sletterfcf)lu|tDeckjel, ber izmena plezalnega sklepa Sleiterftange, bie plezalni drog Slettertau, baž plezalna vrv Hletteriibungen plezalne vaje Srtabenturnen, ba§ deška telo- ! vadba Stucffiiij}, ber skrčena opora ffinie, baž koleno j Snieabfdjroung, ber kolenji odko- leb Snieaufjd|Wung, ber kolenji vzko- leb Sitiebeuge, bie skrčenje kolen (počep) Siuebeuge, tiefe počep Sniebeitge, fjatbe mali počep Sniefjatig, ber vesa na kolenih (kolenja vesa) Sniebangttmge, bie razovka na ko¬ lenu v prečni vesi Snieftangitielle, bie prosto kolenje kolo Snietjebgang, ber hoja z dviganjem kolen Sniefjeben, baž dviganje kolen ffinien, bas> klečanje, kleča l Sniefprung, ber kolenji odskok Sniefianb, ber poklek j SnieineHe, bie kolenje kolo Sniettnppen, ba§ krčisteza kolen 299 Šfnieiuippgang, ber hoja s krči- stezo kolen Snotentau, .lab vrv z vozli Sopfbeugen, bab upogibanje glave &’opfbrepen, bab sukanje glave Sopffnijen, bab kroženje glave Siopfubnngen vaje z glavo Sbrper, ber telo Sorperacpjen telesne osi Jfitraftmeffer, ber silomer ftraftubnngen močnostne vaje Sreib, ber krog SŽreifen, bob kroženje $reibfliegen,bab (Uebutig amDtunb« louf) krožni polet SJreibflante, bie (lEoppelflanfe) krožna odbočka Sretžfu^baK, ber (33aHfpiel) žo- ganje z nogo v krogu Sreibfepre, bie (Soppelfepre) krožna prednožka Sreib!eprjc£|tt>ung, ber krožno-pred- nožni koleb Sreiblanfen, bab (Diunblauf) krožno tekanje Sreibjcfjhhngen, bab (Stobiibung) krožno kolebanje s palicami ®retbfpreijen, bab krožno noženje Sreibtnenbe, bie ($oppetoenDe) krožna zanožka Sreuj, bob križ Srenj (alb SCuffteHuitg) križ (na- stava v križu) Sreujabfcpttmng, ber kolobarni odkoleb vznak Sreujaufjcpttmng, ber kolobarni vzkoleb vznak Sreujaufjug, ber (gelgaufjng ruct« lingb) kolobarni vznos vznak Sreujpalte, bie prekrižje Sreujbiipfen, bab prekrižno skak¬ ljanje Sceujlaufen, bab prekrižni tek Sreujjcbritt, ber prekrižni korak Sreujjcfjrittgang, ber prekrižna hoja Sreujjcfirittjtellung, bie prekrižni ustop Sreujtcilt, ber prekrižni stop Sreujiibcrfcpttmng, ber kolobarni prekoleb vznak Sreujttagpalte, bie (©tabljalte) razovno prekrižje freujtoeije križem SreujtoinfelfteHnng, bie prekrižni kotni ustop Sreujjtnirbeln, bab prekrižno vr¬ tinčenje Sritgbjpiel, bab vojna Sugel, bie krogla Sugeljdjoden, bab kroglo lučati s spodnjo prijetno Sugelftab, ber palica s kroglo Sunfiturnen, bab umetna telo¬ vadba Siirturnen, bab prosta telovadba Surjfdjttiingen, bab kratko kole¬ banje. L*. Sfinge, bie dolžina langgefteHt vdolž postavljen SSngenadjfe, bie dolga os Sangftab, ber doga palica Sangftabiibungen vaje z dolgimi palicami Sanje, bie sulica Sauf, ber tek, tekanje Sanjari, bie način tekanja taufen teči, tekati Saufjdjritt, ber tekalni korak Sauffpiel, bab tekalna igra Saufjprung, ber skok v teku Saufiibung, bie tekalna vaja Seibebiibuitg, bie telesna vaja Setter, bie lestva Seiternolm, ber lestvenica Seiterfeite, obere, uutere zgornja, spodnja stran lestve Sieberreigen, ber kolo s petjem Siegepattg, ber ležna vesa Siegepangftanb, ber (an ber Sciter) stojna vesa Siegeupangttmge, bie (an ben jHin« gen) razovna ležna vesa Siegen, bab ležanje, leža Siegeftanb, ber ležna stoja Siegeftiip, ber ležna opora Sinie, bie črta Sinic alb SReipenfbrper proga Sinie, gebrocpene kotnata črta 300 Sinfe, ber levi linfž na levo linfž um! na levo kreni! Siiften ber £>anb, baž privzdig roke Sungengpmnaftif, bie pljučna gim¬ nastika (pljučevadba). 9B. SOiabdjenturneii, bo« dekliška te¬ lovadba 9Karfd), ber hod marjdj! stopaj! StKarfdjreigen, ber kolo v hodu SJtatrajje, bie blazina iffienjur, bie menzura jDtefjftetlung, bie merilni ustop jKefjtritt, ber merilni stop SRilitiirturnen, baS vojaška telo¬ vadba SOiitte, bie sreda SJiittlere, ber sredinec SKitteltuagtjattc, bie (©tabfjalte i pa¬ lica razovno v vzpetju 9Jtiil)ie, bie norto., jeiim. unb riid« marts (Uebung am ŽRecf) jezno kolo naprej, vstran, navzad 9Riit)lc, fief); @ct)Wenfmut)Ie mlin, zavojni mlin 3J2itf)Iaufrd)nrung, ber ježni vzkoleb S01iil)lunijd)luung, ber ježni obgon SRujterriege, bie zgledni oddel. 'j;. 9iacf|folgenber naslednjih nadjgreifen, poprijemati Utod^griff, ber poprijem 9?acf)i)upf, ber poskakljaj nad) inneti navznotraj 9iad)ftengang, ber postopna hoja Statbftellauren, baž postopni tek Sftaden, ber tilnik jUactenmagbalte, bie (©tabljalte) palica na tilniku (razovno) ■Kabel, bie (igferbitbung) igla neben vštric iftebengcreibter vštričnik •Kebenmamt, ber vštričnik nebenreiften (ber eiitjelnen) vrstiti se vštric nebenreiljen (ber 9teif)en) vrsto- vati vštric neigen nagniti Keft, baž gnezdo Kejsballipiel, baš (SiattmdSemuš) žoganje z mrežo nieberbupfen doskakljati 9tieberf)Upf, ber doskakljaj niebertnien poklekniti Kieberiprung, ber doskok 9žieberjprung§ort doskočišče. £. Dberarm, ber zgornja lakt Dberacmijang, ber vesa na zgor¬ njih lakteh Dberarmftetien, baš stoja na zgor¬ njih lakteh DberjcEienfel, ber stegno Čffnen ber Dieilje razmak vrste Srbnung, bie red Drbnungšiibungen redovne vaje Ort, an na mestu Ort, non z mesta. V- $aar, baš dvojica, par $arabejd)ritt, ber paradni korak ^arftmefenjpiel, bas (ilDtun^Senni«) žoganje na ledini (Lawn-Ten- nis) ijkrtei, bie (beim Spiele) stranka $ajfit>gpmnaftit, bie pasivna gim¬ nastika Ijšauidie, bie grba IjSaufe, bie odmor, prestanek IjSferb, ba§ konj 'jšferbfpringen, baž skakanje na konju lJ31a|orbiiung, bie red na vadišču $la§tt>ecf)iel, ber izmena mesta ipiumpjacE (©piell Studenec, Glejmo v vodnjak! IjšreEbalt, ber ('Satlfpiel) žoganje s klincem $ronaiionžt)aliung (jliiftljaltung) nartni položaj 301 $lumpfocf (©pielgerat) tepežka iCpramibe, bie (©efelljcpaftgubung) piramida, skupina. c. Ouer prek Cuergratfcpe, bie prekreča quergriitjcpen prekrečiti, prekre- čati duergratfdjftellung, bie prekrečni ustop Guerpang, ber prečna vesa Guerliegepang, ber prečna ležna vesa Cuerjip, ber prečni sed Ouerftanb, ber prečna stoja OuerftiiB, ber prečna opora. 'M. 9?ab, bag ( s $ferbiibung), ganjeg odnožni predkoleb in takojšnji zakoleb bedra z nastopnim preskokom črez konja v stojo; — palbeg odnožni predkoleb in takojšnji zakoleb bedra z nastopnim usedom, stojo, po- poklekom na konja; — alg rcigenartige llebung) kolo, ko¬ lesa Diabfapren, bag kolesarenje jRabjcplageit (UeberjcpIagtDenbe) prevratna zanožka iRduber unb ©enbarmett (©piel) Roparji recptg na desno recptg mn! na desno kreni! SJecpte, ber desni recpter SBirtfel pravi kot 3?ecf, bag drog SRedftanber, ber stojalo za drog jRetfubunjen vaje na drogu ŽRetfen, ber obroč 3ietfen)prtngen, bag skakanje z obročem (fteifemuerfen, bag lučanje obroča reipen vrstiti se tReipenber, ber vrstilec jReipentorper, ber vrstni zbor 3teipen!orpergefiige, bag četa Steipenreipmtg, bie vrstovanje 'Jteiputig, bie vrstitev i jReipungen mit 'itugmeicpen vrstitve z umikanjem 3teigen, ber kolo, —a 3?eirji|, ber ježni (jahalni) sed jRennbnpn, bie dirkališče Diette jicp, mer fann! t@piel) Be¬ žimo 1 ; ricpten uravnati, uravnavati Dlicpten, bag uravnavanje ricpt eucp' Dlicptung! se uravnaj! aiicptung, bie smer, pravec, urav¬ nava 9tiege, bie oddel atiegenturnen, bag telovadba v oddelih aiiejenfelge, bie velekolobar atiejenfelgabfcpiunng, ber velekolo- barni odkoleb aiiefenfelgaufjtfimung, ber veleko- lobarni vzkoleb Dtiejenfelgiiberjcpttmng, ber vele- kolobarni prekoleb Dliejenpode, bie (jjšferbubuitg) vele- prečepka (skrčka) aiingen, bag borjenje, borba, me¬ tanje atingfunft borilna umetnost atift, ber nart-i ! atiftabfcpftmng, ber nartni odkoleb Sftftgrijf, ber zgornji, (nartni) prijem atijtpattung, bie nartni položaj atiftpang, ber vesa na nartih Dtiftpieb, ber nartni udar aiiftjcpitiebepang, ber preveša s prinarčjem SKillroeUe, bie nartno kolo aiollbrett, bag, jiingen kolebati (mahati) navzad gjitdjdmmng, ber zakoleb riid)it>rei§en zanožiti, zanoževati Studjpreijljafte, bie zanožje jRitdjpreijfietlutig, bie zanožilni ustop riictoartS navzad rubern veslati Dtubern, ba§ veslanje 9tuf|epauje, bie odmor ruljt! odmor! Stumpf, ber trup 3?umpfbeugen, ba§ upogibanje trupa Dtumpfbreljen, baž sukanje trupa 3tumpftreij'en, baž kroženje trupa 0tutnpffd|it>ingen, ba§ kolebanje trupa 8titmpfftreden, ba§ vzklanjanje trupa Stumpfroippcn, ba« krčisteza trupa Stunblcuif (®erat) krogotek. «. ©adlaufen, ba§ tekanje v vreči ©angreigen, ber kolo s petjem ©aubatt, ber svinjka .(žoga) ©auball, ber (SaUjpiel) Svinjko biti, svinjkati ©djaffprung, ber počepka z dvi¬ gom pet (pripetka, ovčji skok) ©djaufeln, ba§ nihanje . fdjaufetn nihati ©djauMgerate nihalno rodje, ni¬ hala ©djaufelringe nihalni obroči ©djaufelred, ba§ nihalni drog @d|au!eljd)tmntg, ber nihaj ©djaufelfprung, ber nihalni skok ©cfjauturneit, baž javna telovadba ©djeintnufen, ba§ tekanje na mestu ®d)erauffd)itiung, ber strižni vzkoleb ©d)erauffi|en, ba§ strižni used ©djere, bie (33arren* unb i(5ferb= iibuitg) striž ©djergratjcpe, bte strižka ©djtenbem, bož golenica ©djlaggattg, ber tolčna hoja ©djlagicmfen (©piel) Kljuka na roko ©cplangenltnie, bie vijuga ©cfjlcmgenjctitDung (an SBarren) iz¬ mena sedu za roko in pred roko na drugi bradlenici z med- kolebom ©djtcmgenjug, ber kačji vod ©djteife, bie (Orbnmtgšiibmtg) petlja ©djleifgang, ber drsalna hoja ©djleif&opjen, bnž drsalno poska¬ kovanje ©djleiftritt, ber drsalni stop ©djteuberbntl, ber lučalna žoga ©cpleubertt, baž lučanje jcpleubern lučati ©djleuber, bie prača ©djliejjen, baž ber Steifje sklepanje, sklep vrste ©djlittjdjutilaufen, baš drsanje po ledu ©djlufj, ber sklep ©djlufjfteHung, bie sklepni ustop ©cplufjtritt, ber dostop ©d)nede, bie polž Sdjnedentoittbung, bie polžji za- vinek ©djneefpiete igre na snegu ©djttellauf, ber brzotek fdjneHen brcati ©djneHjcijritt, ber brzohoja (brzi korak) ©djodett, ba§ lučanje s spodnjo prijemo ©djottijdjljitpfen, baž škotsko skak¬ ljanje ©djottijdjgttnrbetn, ba§ škotsko vrtinčenje jdjrag poševen, vpošev ©djragpalfe, bie (©tabljatte) palica poševno ©djragreitje, bie poševna vrsta 303 ©djragriicfjug, ber poševni vod navzad ©djragftiife, ber poševna opora ©djragjug, ber poševni vod Sdjraube, bie sukalo ©d)raubettauffi|en, ba? sukalni used ©djraubenbreljen, baž (©tabiiburtg) sukanje palice ©djraubemnettauffdjttmng, ber su¬ kalni vzkoleb na kolenu fdjreiten korakati ©djritt, ber korak ©cfjritt, furjer kratki korak ©djritt, Ictnger polni korak ©djrittart, bie koračni način (hoja) ©djrittftcHung, bie koračni ustop ©djrittoedjjel, ber koračna izmena @cbrittroe4felgang, ber hoja s ko¬ račno izmeno ©djrithDedjfenpipfen, baS skaklja¬ nje s koračno izmeno ©djritttoedjfellauf, ber tek s ko¬ račno izmeno ©djrittjroirbeln, baž koračno vr¬ tinčenje ©djulter, bie rama, rame, —na ©djulterbetregung, bie mikanje z ramami, rameni ©djulterfieben r mikanje ©djulterjenJen (t » gor, dol, ©djutterDorbetoegen i ' naprej, ©djulterrMbemegeit) navzad ©djulterrt bež ©tabež palico ob ramo ©djulterfteljen, baž (auf b. SSarren) stoja na ramah ©djulturnett, baž šolska telovadba ©diraebebamn, ber gred-i ©djroebegang, ber prevesna hoja ©djmebegeriite prevesno orodje ©djroebebang, ber preveša ©djtoebefanipf, ber borba na gredi ©djffiebefattte, bie voglata gred ©djtneben, baž preveša @d)Webeubung, bie prevesna vaja ©djroettHjitpfen, baž mahalno skak¬ ljanje ©dprenlmuljle, bie zavojni mlin @dE)tt)enIftern, ber zavojna zvezda ! ©djtrenfung, bie zavoj jdjnungen kolebniti, kolebati jdjtoitninen plavati ©djtthmmfjaitg, ber plavalna vesa (gnezdo) ©dpDimntljcmgtDelle, bie kolo v plavalni vesi ©djttmmngiirtel, ber plavni pas ©cbttiimmletjrer, ber učitelj plava¬ nja ©djnrimmitbungen plavalne vaje ©dprungbrett, baž, f. geberbrett prožna deska ©dpttungfippe, bie kolebna vzklopka ©djttmngjeil, baž kolebna vrv, kolebnica ©djtoungftemmen, baž kolebni na- upor @djttmngfiiijjlji4>fett, baž oporno skakljanje s kolebom ©edjjerreilje, bie šestorica ©eil, baž vrv ©eiltanj, ber ples po vrvi ©eitbeugeljang, ber stranska skr¬ čena vesa ©eitenfpriinge stranski skoki ©eitgrdtjdje, bie razkreča feitgrfitjcfien razkrečiti, razkrečati ©eitgratjdjftellung. bie razkrečni ustop ©eittjang, ber stranska vesa ©eitfieben, baž, ber 9lrme dviganje lakti v razpetje @eit£)ebljalte, bie razpetje ©eitljangftanb, ber stranska stojna vesa ©eitbodjljebeit, bož dviganje kvišu ob straneh ©eitliegeljcmg, ber stranska ležna vesa feittingž vzbok ©eitfdjritt, ber odkorak ©eitfdjrittfteKung, bie odkoračni ustop @eitfc£|lDebeftu|, ber stranska pre¬ vesna opora ©eitfdjroingen, baž stransko ko¬ lebanje ©eitfenfljafte, bie (bež ©tabež) pa¬ lica navpik v razpetju 304 Seitfig, bec stranski sed jeitjpreijett odnožiti, odnoževati ©eitfpreigen, bab odnoženje, od- noževanje i|djentritt, ber medstop. Kazalo Stran. Predgovor k prvi izdaji. I. Predgovor k drugi izdaji.VIL Smoter telovadbe in navodila pri nje izvajanju. 1 I. razred. A. Redovne vaje. 4 B. Proste vaje. 10 Primeri. 16 II. razred A. Redovne vaje.28 B. Proste vaje.34 Primeri.38 III. razred. B. Redovne vaje.. • 56 B. Proste vaje.63 C Vaje z orodjem.68 I. Dolga kolebna vrv (kolebnica).69 II. Razovne lestve.70 - III. Plezala.73 „ Primeri. 74 IV. razred. A. Redovne vaje.85 B. Proste vaje.92 Proste vaje II. reda.99 C. Vaje z orodjem ....... ..100 I. Dolga kolebnica.100 II. Kratka kolebnica.101 II Stran. III. Prosto skakanje.102 IV. Gred.* .... 103 V. Razovne lestve.105 VI. Navpične in poševne lestve. 106 VII. Plezala.107 VIII. Bradla.108 IX. Drog.111 V. razred. A. Redovne vaje.114 B. Proste vaje.126 Proste vaje II. reda.135 C. Vaje z orodjem.136 I. Vaje s palicami.136 II. Dolga kolebnica.142 III. Kratka kolebnica . . . 143 IV. Prosto skakanje.143 V. Gred.144 VI. Naskakovanje.145 VII. Kozel.146 VIII. Razovne lestve.148 IX. Navpične lestve.151 X. Poševne lestve.151 XI. Plezala.152 XII. Bradla.153 Nihalni obroči. V. razred.158 VI. razred.160 VII. razred.162 VIII. razred.164 Igre. I. Veselostne igre.166 II. Tekalne in borilne igre.171 III. Igre z žogo.182 Podrobni učni načrt za telovadbo na deških petrazrednicah. I. razred . 191 II. razred .195 III Stran. III. razred .199 IV. razred .206 V. razred .215 Podrobni učni načrt za telovadbo na dekliških osem- razrednicah. I. razred.231 II. razred.231 III. razred.234 IV. razred.239 V. razred.246 VI. razred.266 VII. razred.264 VIII. razred.271 Telovadni izrazi. I. Slovensko-nemški del.279 II. Nemško-slovenski del.292 m ere ■ ii. 2 ■ : >: <>:>.:. ■\2 .trnsEi hoiSKi :V .isfi-išl inbuvoisT !sb i/ien»7©l«-o)lžrr M JI Tiskovni pogreški v telovadnih izrazih. Stran 279. pod borba: s kiji — mesto Keilenfechten čitaj K e u 1 e n- f echten. „ 281. pod istoštevilnik: mesto Gleichzahliger čitaj Gleich- z a h 1 i g e r. „ 281. pod kolo-esa: nartno — mesto Ristenwelle čitaj Rist- w e 11 e. „ 282. pod Koza: mesto Burg-Turmball čitaj Burg-, Turm- b a 11. „ 283. pod naupiranje: kolebni — mesto z okreti čitaj z okretom. „ 284. pod opora: poševna — mesto Schregstiitz čitaj Schra g- stlitz. „ 285. pod piramida: mesto Pyramid čitaj Py rami de. „ 288. pod sunek: mesto razpetje čitaj vzpet j e. „ 289. pod used: odnožni — mesto Springaufsitzen čitaj S p r e i z- . aufsitzen. „ 289. pod uvitev; mesto der Stock čitaj des Štabe s. „ 290. pod vaja: s kiji — mesto Keilenubung čitaj Keulen- ii b u n g. „ 290. pod veleprečepka : mesto Riesenhacke čitaj R i e s e n- hocke. „ 290. pod vprek : mesto schrag čitaj q u e r. „ 291. pod vzklanjati: mesto Strecken čitaj strecken. „ 292. pod Achselsenken : mesto umikanje čitaj mi kanj e. „ 296. pod Gehen im Viereck: mesto križu čitaj štiri kotu. „ 298. pod Klettermast: mesto držvo čitaj drevo. „ 298. pod Kniewelle: mesto kolo čitaj kolo. „ 299. mesto Liegenhangvvage čitaj Liegehangvvage. „ 300. pod Quer: mesto prek čitaj vprek, prečen. „ 301. pod Ristwelle: mesto kolo čitaj kolo. „ 304. mesto Heitspreizhalte čitaj Seitspreizhalte. „ 304. pod Sitzart: mesto seda čitaj s e d u. „ 304. mesto Sprunggerate čitaj Sprunggerat. iirsimi ifinbfivotet v blŽ9igoq invo>lgiT ■ na -p >V . ot«»£n štiristo« ; 3 inmiqusn boq ,£bL ■ :.r •Bi 'Otom i;bimci!q Lo-.j :.8S j; |t j si «»j> m : t J S .«9i)35U« isiii nsitoailS otom boq .i. i: tr: a • ■ i r,i innj otom :fi9jteefc- j jj&A .£02 ■. :i ’> : i t :5 ■ *>šsn : "at,- . .<> i 0 ;j '[£JB otoii otom * &sv9ftdl boo - !6£ ees .rtluo J< j |q v tešiš otom :nnQ boq JX)( ■ ■■ ■ . .o b a,ž^.i;5 stsssf kitom' :l ; lli3 bot} -Of- ' © NUK Narodna in univerzitetna knjižnica