P o g o v o r. Gospod župnik iz verta pridši podajo učitelju, kteri se, čakaje svojih učencev, aa dvorisču pred šolo sprehaja, velik sopek raznih časopisov s prijazaim pozdravom, kteremu se učitelj pristojao zabvali. Potem se gospod župaik in učitelj tako le prijazao pogovarjata: Žt. Kako pa že kaj v šoli napredujete? ali otroci še zaiiraj zaBikerao v šolo hodijo? Jib li meada še vsaki daa lahko na perste štejete? — U. RavBo kar premisljajem ia tuhtam aa vse kriplje, kako bi se tej Beugodnosti v okom prišlo, kajti včeraj sem učcnce aa perste štel, pa manjkalo jih je za vsaki perst eaega , in zopet daaes, se bojiai, bo taka, ker še do sedaj nobeaega ne vidim, akoravno bo že ura bila in čas šolo začeti. Prav za prav mogel bijaz o tej dobi svojih učeaeev v šoli pričakovati; ali prevelika otuženost bi se me polotila po prazni šolski izbi med prazaimi stoli sprehajati se ia aaaiest otročjega šuadra melanholičao niušno brenčanje poslašati. Ž. Toraj, če bo taka še zaaaprej, ne bo kaj šola napredovala! U. Pri taki zaBikeraosti se beržeje liodi po rakovi poti, kajti prezBaao je, da, kterega vsaki dan v šolo ni, se slabo uči. Ž. Res je tako, prepričam se tega, žalibog, vselej, ko v šolo pridem. Razlagam , pojasaujem, berem, govorim in učiia vselej po 10 ia večkrat le poverhao aektere poglavitne resaice svete vere iz Bialega katekizma; pa vcndar še Baletiai že po večkrataem izpraševaBJi drugih aa take nevedneže, iz kterih ae niorem le ene prave besede izleči; koliko se aiora še le od zaostajaacev nadjati, se laliko ve. Kaj bo, ko taki mladi nemarBeži odrastejo aevedai brpz lemeljitih resaic sv. vere; taki nevedneži še tudi pozaeje že stari ae razuaiejo s pravim zapopadkoai keršaaskih naukov ia pridig, ktere ob aedeljih ia prazaikih liodijo poslušat, razua nekterili pripovesti in prigodb. U. ,,Šiba novo aiašo poje", je rekel neki učitelj, ki je hotel svojim učeacem poglavitae resaice s palico po herbtu v glavo vtepsti. Ta gospod je aaaireč s straliovifo palico v roki svoje učeace tako mchaničao izuril, da so nekteri riS vsako vprašaaje iz katekizma gladko blebetali, kakor da bi orehe stresal. Xaj pervo jiai je aekoliko odločil, da naj se na pamet nauče, ter jim je obširao razlagal, ia terdao zapovedal s palico iugaje to za prihodajič dobro zapomaiti. Otroci so se potem doma skerbno na patuet učili, ali gorje tistemu, kterega je jezik zapletaje se razodeval, da se ni dovolj naučil! Z. Xi me volja neusBiiljeao pretepati; sočutljivi starši našili otrok bi bili s teai preveč razžaljeai. V. Take metode mora se tudi vsakteri skerbao ogibovati, čitaur je za svojo veljavo in spoštevaaje pri ljudeh količkaj Biar. Prepričal sem se saai, kako je aiati svojeaiu malo okorBerau siaku, ki Bi mogel vse aaloge gladko naučitise, v obleko aa tisto stran, koder bi iaiela palica peti, debelo reč všivala merairaje in hadovaje se nad aeobčutljivo BeusmiljeBostjo. Ž. ,,Sila bi mila;" pa veadar so menda otroci dobro znali, kar jim bo gotovo pozaeje koristilo. U. Blebetali so dobro, razumeli pa malo, ker se je večiaa časa z mehaničaim izpraševaajem ia strastaim tepeajem potratilo , ia le malo ostalega časa se je razlagovalo, na kar pa otroci po dolgo terpečem tepenji ia izpraševaaji niso že nič več pazili. Z. ^Vsak pometaj pred svojiai pragoni;" preuiislimo le, kako bi mi našo šolo kaj bolj vredili, zakaj skerbi me koncIetna preskušaja, ktera aam že na vrata terka. U. Zelo sem radovedea, kaj si bodo gospod šolski ogleda aiislili, ako bo pri preskušnji več poslušavcev, kakor učeacev. Z. Tega pač mi aismo krivi, če je lili Ietos maaj za solo ugodaib otrok meiao drugili lel; razvidilo se bo to po izkazanih izpisih; drugej se zna ravao taka pripetiti. V. Vjema se ta aepristojaost (differeaz) zaa biti po ,,Xaprej-u," ki pravi, da aa Kraajskeai od 1860. leta 1000 otrok aiaoj šolo obiskuje. — Zdaj pa že podviza mala rajda otrok v šolo , ia aieae ura v šolo kliče. (Se lioče posloviti.) Z. Ostanite, da se dogovoriaio zarad zaostajencev. ( . Ze vsih pripomočkov sino se poslužili razun postavnih kazai, pa le z malini vspehom. Z. Ti pa, seai večkrat slišal, da niso naj boljši; pri nas bi aam vtegnili več škodovati, kakor koristiti. U. Za Ietos postavnih kažai rabiti je že prepozao, zakaj naše vloge bi se težko pred preskušajo reševale, ia to bi bilo brez vsega vspelia. Faraiaai lii se pa potem aad aami s kletviao hudovali in grozili, žugaje naai, aa poberi pritergovati. Kaj ta reč ujeda, dobro ve vsak preskušeni ucitelj, ter se onili pripomočkov gotovo do velike sile skerbno ogiblje. 14* Z. Po tem takem ne bo drugače, kakor da zopet v nedeljo z lece starše resaobao še opomiajam, ia jim ajihovo dolžnost prav na serce položim. Ostajaaea bom pa za vsako /,amudo kolikor toliko primerao kazaoval. U. Dobro bi bilo, ako bi se vsi taki zaaikerneži ob četertkib, ko iniajo drugi učenci praznik, v šolo silili , da bi se priučili, kar so zamudili. *) (Se priporoči, ia gre v šolo.) 91. Japel. *} To bi bilo koristno; toda vsaki učitclj bi ne bil s tcm zadovoljen, ker bi se mu nikoli ušesa ne ohladile. Vredi..