SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 13. NOV. 1991 Letnik XLV. Štev. 48 (2630) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 30 tolarjev P.b.b. Z današnjo števi)ko\ Slovenski vestnik začenja ekskluzivno objavo zanimivega potopisa koroške ekspedicije med Indijanci v Venzueii. Avtorica je čianica ekspedicije Manja Tondoio (stika), ki je s petčtansko ekipo spomtadi preživeta več kot mesec dni med praprebivatci te južnoameriške države. Preberite prvi det na 7. strani. SJK - bo mlada kmetica osvojila tretji mandat? Kand/da tka SJK Kat/ Kert Boj za gtasove na volitvah v Koroško kmetijsko zbornico 1. decembra ietos je prešel v intenzivno fazo. 46.000 voiitk in vohtcev bo za prihodnjih sest tet odločalo o razdelitvi 36 mandatov in s tem o novem sestavu zbornice. Med volilnimi grupacijami je tudi Skupnost južnokoro-ških kmetov, ki je na zadnjih volitvah zbrala preko 2000 glasov, tako da ji je uspelo osvojiti dva mandata. Letošnji cilj SJK je tretji mandat, ključ za tak uspeh pa naj bi bila kandidatka, dinamična 30-letna kmetica Kati Kert iz Gonovec pri Šmihelu. Glavni kandidat SJK je 45-letni zbornični svetnik in kmet iz Zahomca Janko Zwitter, drugi pa 33-letni kmet dipl. inž. Štefan Domej iz Rinkol. Širina in odprtost liste SJK, kije pretekli teden na tiskovni konferenci predstavila svoj program in kandidatno listo, pa dokazuje tudi kandidat na četrtem mestu, gorski kmet Anton Hoberl z Djekš. SJK se pojmuje kot neodvisna in samostojna lista. Več na 2. strani. Zakon o kuMun izziv za organizaciji in dmštva! Koroška ima - čeprav kot ena zadnjih zveznih dežel -končno svoj zakon o kulturi. Sprejeli so ga pretekli teden v koroškem deželnem zboru, veljal pa bo od 1. januarja 1992 dalje. Za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem pa je razveseljivo, da je - prvič v zgodovni koroške zakonodaje - v njem zabeležen tudi delež slovenske kulture pri sooblikovanju kulturne podobe dežele. Tozadevni pasus v načelnih členih zakona je bil sprejet soglasno, torej tudi z glasovi svobodnjakov. Samo z večino SPO in OVP pa so bili sprejeti členi, ki določajo področje in pristojnost novoustanovljenega kulturnega organa oz. sosveta, ki bo po zakonu merodajno (po)svetovalno telo v pomoč političnemu kulturnemu referentu pri vseh odločitvah v zvezi s podpiranjem in pospeševanjem kulture in umetnosti na Koroškem. Sooblikoval pa bo tudi kulturno in umet- nostno izmenjavo z drugimi deželami v srednjeevropskem prostoru. V ta organ bosta vključeni tudi obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, SPZ in KKZ, štel pa bo med 18 in 30 članov. Njegov sestav je zamišljen tako, da bi dve tretjini članov imenovale kulturne organizacije v deželi, le tretjino pa deželnozbor-ske stranke. Vpliv strank se bo torej zmanjšal, kaj je bilo za svobodnjaško stranko, ki sicer ob vsaki priložnosti nastopa proti prevehkemu vplivu politike na kulturo, gospodarstvo itd, dovoljšen vzrok, da je glasovala proti. Novi zakon, kulturni sosvet ter druga določila zakona so brez dvoma velik izziv za obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev. Tudi od njiju bo odvisno, ah bo nov instrument za podpiranje, pospeševanje, oblikovanje in predstavitev kulture in umetnosti v deželi izpolnil pričakovanja, ki jih fDa//e nu 2. strun/) Peter Kaiser: ,,Celodnevni slovenski spored!" Socialdemokratski poslanec v koroškem deželnem zboru mag. Peter Kaiser v tiskovni izjavi zahteva celodnevni slovenski radijski spored! Mladi politik v svoji utemeljitvi poudarja, da mora tudi Koroška slediti evropskim trendom in podpreti dvo-in večjezičnost. Konkretno na medijskem področju z uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega sporeda. Kaiser s tem v zvezi tudi ugotavlja, daje na Koroškem vse več ljudi, ki se učijo drugi deželni jezik in za katere bi bila taka ponudba brez dvoma zanimiva. Dolgoletno zahtevo osrednjih slovenskih političnih in kulturnih organizacij po celodnevnem slovenskem radijskemu sporedu na Koroškem je med drugim podprl tudi narodnostni sosvet za Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Prav tako je slovenski oddelek koroškega radia že večkrat zahteval podaljšanje oddajnega časa za slovenske oddaje tako na radiu kot tudi na televiziji, kar pa v ORF-centru na Dunaju doslej ni naletelo na razumevanje. Dežehti zbor ni drža! ob!jube! 30. oktobra lani so predstavniki vseh koroških deželnozhorskih strank v razgovoru z zastopniki osrednjih organizacij koroških Slovencev obljubili, da bodo dvojezičnost oz. slovensko narodnostno skupnost upoštevali pri letošnji novelaciji deželnega zakona o otroških vrtcih. Zahtevo osrednjih slovenskih organizacij je decembra lani podprl tudi narodnostni sosvet s sklepom, da se v javnih otroških vrtcih pri petih prijavah ustanovi dvojezična skupina. Novelacijo zakona je deželni zbor sicer sklenil, v nasprotju z zakonom o kulturi pa ni niti z besedo upošteval prizadevanj slovenske narodnostne skupnosti in tudi ne soglasnega sklepa sosveta... V nedeljo je bi) v Šmihelu pri Pliberku pravi lutkarski praznik. Nastopih so najmlajši, mladi za mlade, za svoje starše, dedke in babice, za vse prijatelje lutk, kot je na začetku dejal predsednik KPD Šmihel Karel Gril. Teh pa je v Šmihelu in okolici veliko, tudi med nemško govorečimi, saj je bila farna dvorana skoraj premajhna. Predstavo so mentorsko vodih mladi Kristina Jernej in Olga Kušej ter večno mladi Saša Kump. Skupina desetih ljudskošolccv je predstavo Pekarna Mišmaš izvedla izvrstno. Več preberite na 4. strani. Knežji kamen -,,causa Hnita"! Mučna zadeva okrog upodobitve knežjega kamna na začasnem slovenskem denarju ter uporaba vojvodskega stola v nekem prispevku TV Slovenija je (zaenkrat) zaključena! Zadnje poglavje v tej „nečastni gonji" koroških politikov se je pisalo v koroškem deželnem zboru, kjer so pretekli teden sprejeli posebno protestno resolucijo, naslovljeno na vlado in skupščino republike Slovenije ter na avstrijsko zvezno vlado. V njej je rečeno, da namerava Koroška tudi v prihodnosti gojiti dobrososedske odnose in plodno sodelovanje s Slovenijo ter da se prizadeva za nadaljnjo krepitev gospodarskih, kulturnih in narod-no-povezovalnih odnosov, da pa hkrati pričakuje enak angažma tudi od sosednje dežele Slovenije, pri čemer je v resoluciji posebno omenjeno priznanje skupne meje. Poudarjeno je tudi, da Koroška odklanja vsakršno uporabo „pomembnih simbolov, ki so neločljivo povezani s koroško deželno zgodovino", saj njihovo upodabljanje pomeni „motenje dobrososedskih odnosov". Resolucijo so soglasno sprejele vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke, deželni glavar dr. Christof Zernatto in tudi koroški socialdemokrati pa so v svojih izjavah namignili, da želijo s sprejemom te resolucije razpravo o tej temi tudi uradno zaključiti. Deželni (Da//e na 2. stran/) Reinprecht pomanjkljivo informiral Zernatta? V zvezi s škandaloznim ravnanjem predsednika deželnega šolskega sveta prof. Reinprechtha, ki je ob priliki šolskega obiska državne poslanke ZAL mag. Terezije Stoisič 8. oktobra letos v Šentjakobu univ. profesorju, dr. Petru Gstettnerju in univ. asistentu dr. Mirku Wakou-nigu prepovedal vstop v razred, je koroški deželni glavar dr. Christof Zer-natto pretekli teden v koroškem deželnem zboru na poslansko vprašanje mag. Petra Kaiserja izjavil, da osebno ni zaukazal prepovedi vstopa omenjenih profesorjev s celovške univerze. Dejal je tudi, da mu je šolska oblast posredovala le pismo Stoisičeve z dne 17. septembra, v katerem pa Gstettner in Wakounig kot strokovna spremljevalca nista bila imenovana. Na Kaiserjevo opozorilo, da obstaja še drugo pismo z dne 25. septembra, v katerem pa sta oba pedagoga navedena, pa je odgovoril, da mu pismo ni znano ter „tudi ni priloženo dokumentaciji, ki jo je sprejel od deželnega šolskega sveta". Na dodatno vprašanje, ali bi Zernatto osebno prepovedal vstop osebam, ki so v javnosti kritično ocenile novo šolsko ureditev na Koroškem, pa je odgovoril z neumestno polemiko. Citiral je pismo bivšega predsednika deželnega zbora Tilliana v nekem koroškem dnevniku, ki je predlagal suspenzijo obeh znanstvenikov ter poslanca Kaiserja... Več primerov smrtne kazni v Jugosiaviji! Predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji prof. dr. Ljubo Bavcon je v pismu generalnemu sekretarju Amncsty International opozoril na vse več primerov smrtne kazni na območju nekdanje Jugoslavije ter pozval organizacijo, da zaščiti državljane Slovenije , ki se nahajajo v zaporih v Jugoslaviji. Amnesty International je že z dvema pozivoma opozoril predsedstvo Jugoslavije, naj spremeni predpise, s katerimi se predvideva smrtna kazen tudi v primerih uveljavljanja ugovora vesti. Amnc-sty International tudi prosi za dodatne informacije o Slovencih, ki so zaprti zaradi odklonitve sodelovanja v agresiji na Republiko Slovneijo. SJK predstavita program in iisto kandidatov Za kraj predstavitve glavnih kandidatov ter volilnega programa si je SJK tokrat izbrala kmetijo glavnega kandidata Janka Zwittra, pd. Abujča v Zahomcu. SJK je s tem hotela javnost kar v konkretnem okolju opozoriti na pomembnost kmečkega sloja za celotno družbo pri ohranitvi in varstvu okolja oz. narave, na zahtevne in težke pogoje, v katerih morajo dandanes živeti in preživeti predvsem majhne in srednje kmetije. Janko Zwitter pa je ob tej priložnosti predstavil tudi program za vso Ziljsko dolino, saj je edini kandidat za volitve v kmetijsko zbornico iz te doline. Na listah drugih strank namreč ni kandidata, ki bi imel dejanske možnosti za izvolitev. Piše Ivan Lukan V kratki bilanci o delu v pretekli mandatni dobi sta zbornična svetnika Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej predvsem poudarila, da jima je uspela ustanovitev strojnega krožka kot organizacije samopomoči južnoko-roških kmetov, uvedba premije za vzrejo kobil, boljše svetovanje in podpiranje juž-nokoroških kmetov pri inovacijskih projektih, izboljšanje razumevanja za slovensko manjšino v sami zbornici ter ustanovitev izobraževalne in svetovalne organizacije (KIS). Program za prihodnjo mandatno dobo je obsežen in vsebuje vsa pomembna vprašanja, od raznih oblik podpiranja kmetijstva do specifičnih generacijskih problemov, položaja kmetic, gorskih kmetov, polkmetov do regio- nalnih, nadregionalnih in celo evropskih vprašanj. Glavni kandidati SJK so se na tiskovni konferenci izrekli predvsem za debirokratiza-cijo pomoči in podpore kmetijstvu in gozdarstvu ter poudarili človeško komponento pri reševanju vseh vprašanj v zvezi s spremembami na kmetiji. Nadalje so nakazali potrebo po boljši izobrazbi mladih kmetic in kmetov, zahtevali popolno porodniško podporo za kmetice, višje cene za izdelke gorskih kmetov, ugodna posojila za investicije v razvoj kmečkega turizma, enakovrednost namesto dvojne obremenitve za pol-kmete, vključevanje kmetov v odločanje, od sprejemanja krajevnih in pokrajinskih razvojnih načrtov do socialnih in ekoloških ter drugih gospodarskih vprašanj. SJK se nadalje zavzema za večjo demokratičnost znotraj Koroške kmetijske zbornice, zato je njen nadaljnji cilj, da prepreči ponovno absolutno večino Kmečke zveze ljudske stranke (OVP-Bauernbund), ki ima 20 od 36 sedežev v zbornici. Sprememba večinskih razmer v kmetijski zbornici bi brez dvoma pospešila proces demokratizacije znotraj sedanjih dokaj centralističnih struktur, je dejal Štefan Domej in hkrati napovedal. da bo SJK zahtevala tudi spremembe poslovnika, tako da bodo manjše frakcije imele več možnosti in vpliva pri odločanju. Glede načrtovanega pristopa Avstrije k Evropski skupnosti pa ima SJK negativno stališče. Negativne posledice bi bile večje od pridobitev, menijo glavni kandidati SJK. 1. Janko Zwitter (45), kmet, Zahomc. 2.dipl. inž. Štefan Domej (33), kmet, Rinkole pri Pliberku. 3. Kati Kert (30), kmetica, Gonovece pri Pliberku. 4. Anton Hoberl (59), kmet, Vovbre pri Djckšah. 5. Valentin Kargl (38), kmet, Bače. 6. Marjan Olip (37), kmet, Sele-Cerkev. 7. Josef Haschej (30), kemt, Kokje pri Dobrli vasi. 8. Christine Janežič (27), kmetica, Leše pri Podrož-ci. ^ Po Slovenci Politični barometer X!/91: na vrhu Drnovšek, 2. Kučan LJUBLJANA. Dr Janez Drnovšek, nekdanji predsednik in bivši slovenski član ne več obstoječega predsedstva Jugoslavije, je spet na prvem mestu slovenskega političnega barometra za november 1991, ki ga vsak mesec izvede Delova agencija STIK. Drnovšek je spet prehitel predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, ki je bil doslej na prvem mestu le novembra lani in oktobra letos. Za dr. Janeza Drnovška je pozitivno glasovalo 94,4 (93,9) odstotka anketiranih, Milan Kučan pa mu sledi s 93,6 (94,7) odstotka. Tretje mesto je zadržal minister za informiranje Jelko Kacin z 91,2 odstotka (90,8) in tako tudi v mesecu novembru prehitel obranf- bnega ministra Janeza Janšo (84,2/81,8) ter notranjega ministra Igorja Bavčarja (80,5/74,9) čeprav sta prav slednja ob odhodu zadnjega vojaka JA iz Slovenije imela več nastopov v javnosti. Spet na prvem mestu; dr. Janez Drnovšek Zunanji minister in šef SDZ dr. Dimitrij Rupel je obdržal šesto mesto (69,5/ 70,0), akademik Ciril Zlobec pa sedmo (58,2/59,4). Oba sta se tudi novembra uvrstila pred šefom vlade Lojzetom Peterletom, kije v primerjavi z mesecem oktobrom izgubil kar 12,6 odstotka (43,0/55,6) glasov. Nadaljnji vrstni red na slovenskem političnem barometru za mesec november 1991: 9. član predsedstva Dušan Plut, 10. bivši podpredsednik vlade Jože Mencinger. Srečanje gledališč Alpe-Jadran Pretekli petek so v Novi gorici svečano odprli 6.srečanje gledališč dežel Alpe-Jadran. Slavnostni govornik je bil slovenski minister za kulturo Dr. Andrej Capuder, v okviru festivala pa bodo poleg slovenskih gledališč sodelovali tudi Italijani, Čehi, Madžari in Hrvati. VEST! ,,Močne ženske za močno skupno Evropo" V Celovcu je prišlo do prvih uradnih razgovorov med politikaricami s Koroške in Slovenije. Na povabilo predsednice koroškega deželnega zbora Susanne Kovari je v Celovec pripotovala močna delegacija iz Slovenije na čelu z ministrico za zdravstvo dr. Katjo Bohovo. Glavna tema so bile možnosti politikaric v prispevku za boljše bilateralno sodelovanje ter vprašanja evropske integracije. Konkreten rezultat razgovorov pod geslom „Močne ženske za močno skupno Evropo" je načrt ustanovitve mednarodne komisije za problematiko tujcev, beguncev in brezposelnih. SFRJ zaprla kulturno-informadjski center... Jugoslovanska zvezna vlada je s L novembrom zaprla svoj kulturno-informacijski center na Dunaju. Na Dunaju zaskrMjiv premik v desno Deželnozborske volitve na Dunaju so potrdile zaskrbljiv premik v desno, s katerim se Avstrija srečuje, odkar se je na političnem odru pojavil dr. Jorg Haider. Desničarska FPO je na nedeljskih volitvah potrojila število glasov in tudi mandatov ter celo prehitela ljudsko stranko, ki je doživela katastrofalen poraz. Drugi poraženec je socialdemokratska stranka na čelu z županom dr. Zilkom, ki pa je kljub izgubi absolutne večine glasov obdržala absolutno število sedežev v dunajskem rotovžu. Edini razveseljiv rezultat teh volitev je senzacionalen uspeh Zelene alternative z glavnim kandidatom, državnim poslancem Petrom Pil zont. ZAL je osvojila kar9,f odstotka glasov in sedem mandatov, tako da ho celo zastopana v mestnem svetu. Ponoven premik v desno je močno negativno odjeknil tudi v ostali srednji Evropi. Dunaj in Avstrija sta po? zaslugi Haiderja in njegove kampanje proti tujcem spet zbudila kritično pozornost medijev. Rezultati dunajskih volitev: SPO 47,7 odstotka/52 mandatov, OVP 18,1 odstotka/18 mandatov, FPO 22,6 odstotka/23 mandatov, ZAL 9,1 odstotka/7 mandatov. Evropa regij, kuttur in jezikov (2. de)) To pomeni, da lahko nihaš med ožjo domovino in večjo, širšo kulturo, ki jo označuje prepletenost nacij, narodov, ras, jezikov in kultur. Regija s svojimi naravnimi in zgodovinskimi prvinami je centripetalna sila in sicer v ekonomskem, ekološkem in kulturnem smislu: mnogolikost ljudi raznih kultur, ki živijo v neki regiji, pa je centrifugalna sila. Obe sili, enovitost in mnogolikost, velja uravnovešati. Kdor si dandanes hoče pridobiti identiteto ne da bi se sam omejeval, mora biti doma v obeh, v neki regiji in v nadre-gionalni tvorbi. Le kdor si zna pridobiti to dvojno identiteto, si je sploh pridobil identiteto. Identiteta, ki se omejuje na ožjo domovino, danes lahko obstaja le v muzeju ali pod steklom. Identiteta, ki zgolj niha med kulturami, pa pravzaprav sploh ni indentiteta, sama od sebe se izgubi. Identiteta torej vedno vsebuje oboje, tako navezanost kakor tudi sposobnost nihanja med kulturami." dr. Marjan Sturm Proces evropske integracije vsebuje tudi mnoge nevarnosti, ki so lahko usodne za mnajšine in regije. Gre za proces centralizacije in s tem v zvezi za proces popolnega kulturnega, jezikovnega poenotenja. Če namreč kulturo definiramo kot množico življenjskih razmer, potem v moderniziranih evropskih državah ne moremo govoriti o bistvenih razlikah med kulturami večin in manjšin. Na Koroškem je to očitno. Živimo enako življenje kot večina, prav tako se oblačimo, jemo enako hrano itn. Da, celo ljudska kultura večine in manjšine ima svoje skupne regionalne korenine. Primerjajmo ljudske pesmi na Koroškem. V tem smislu je prebivalstvo južne Koroške in najbrž še preko nje v resnici pomešano. Mentaliteta kot izraz regije in zgodovine je podobna. Manjšina in večina se razlikujeta po jeziku, zato je manjšinsko vprašanje v bistvu tudi jezikovno vprašanje. V procesu evropske integracije obstaja nevarnost coca-colizacije našega vsakdanjika. Tej nevarnosti sta izpostavljeni manjšina kot večina, na to nevarnost je opozoril Alexan-der Langer, poslanec v evropskem parlamentu, ko je zapisal: „ Današnji proces evropskega poenotenja - ki ga ne smemo istovetiti z aktualno, realno obstoječo Evropsko skupnostjo - postavlja ohranitev kulturne. jezikovne, etnične in regionalne raznolikosti pred težko preizkušnjo. Spričo bistveno rastoče nevarnosti istosmernosti (Gleichschaltung) in še večjega razhoda med centrom in periferijo bi lahko upoštevali izkušnje evropskih manjšin in narodnih skupnosti, ki so svojo samouveljavitev ubranile tudi ob t.i. ..napredku" in kljub močnemu asimilacijskemu pritisku. To bi bil lahko pomemben prispevek k razvitju posebne evropske specifike. če si predstavljamo proces evropskega zbliževanja, V fvrop/ se je s padcem komun/sf/čn/b rež/mo v /n s dkcafno demokradzac/jo v vzdodn/d /d vzdodnoevrop-sk/d državah na en/ stran/ ter z razg/ryan/'em Evropske skupnost/ /n naslajanjem Evropskega gospodarskega prostora na drug/ stran/ zače/ razvoj, k/ do b/stveno spreme/n// podobo tega kont/nenta ne /e na po/rt/čnem /n gospodarskem, marveč tud/ na vsed drug/d področ-j/d. Spremembe so v po/nem teku, razvoj pa je /n bo z vso svojo /nfenz/vnostjo pr/zade/ tud/ majdne narode /n narodnostne skupnost/, kater/m se posfav//a vprašanje, kako bodo v tak/ nov/ Evrop/ prež/ve// s svojo /dent/teto, ku/turo, jez/kom /td. Tajn/k ZSO dr. Marjan Sturm /n govorn/k DS soc/a/demokratsk/d S/ovencev Tomaž Ogr/s sta na ta vprašanja skuša/a odgovor/t/ na kongresu o narodn/d skupnost/d pretek/; mesec v Že/ezn/ Kap//. dr. Marjan Sturm ki ne sledi že znani poti ustanavljanja evropskih nacionalnih držav in ne pomeni unifici-rartja in ponižanja periferije -bo ohranitev vsake raznolikosti in sposobnosti za kulturo pozitivnega sožitja med različnimi skupinami in identitetami pridobila na pomenu in morda imela značaj zgleda. Manjšine v procesu evropske integracije lahko prispevajo mnogo, kar je pomembno tudi za večine. Identitete ni mogoče ohraniti z defenzivnimi in enostranskimi strategijami izločanja ali samoizloča-nja, to bo uspelo le - če že - s kompleksno povezavo med notranjim življenjem in sožitjem z drugimi. V tem je tudi pozitivna možnost za medsebojno obogatitev in razvoj: vsak etnični ekskluzivizem lahko privede le do merjenja moči, kjer bo zmagal močnejši. Perspektiva za manjšine in kulture ni v integraciji v nezgodovinski in naravno ogrožujoči „napredek", temveč v kritični oceni tega razvoja. Manjšine imajo namreč zaradi svojih izkušenj bolj razvit čut za ogro- ni enostaven, družbeni procesi prihodnjih let bodo odločilni predvsem za manjšine. Modernizacija v zvezi z evropsko integracijo bo zaostrila odnose med centri in periferijo. V periferijah bodo ob tem procesu lahko prizadete tako manjšine kot večine, če se ne bodo dogovorile za skupno varovalno strategijo. Kako naj bi ta izgledala? Nekateri politologi pravijo, da proces evropske integracije hkrati spodbuja tudi procese za samoodločbo periferije in v tem vidijo nastanek regij. Delovna skupnost Alpe-Jadran bi lahko postala gospodarsko močna regija, čeprav Reiterer, Traar, Geh-macher in VVedenig v svoji študiji „Ein gemeinsames Haus" dokazujejo, da zaenkrat za to še primanjkuje regionalne zavesti in da razvoj v Jugoslaviji dodatno zavira njen nadaljnji razvoj. Evropski svet prav v razvoju Evrope regij, kultur in jezikov vidi perspektivo za prihodnost. Evropa regij, kultur in jezikov zaradi tega, ker skoraj nobena evropska država ni etnično-jezikovno homogena, pravtako pa niso tudi evropske periferije. Zato bo vprašanje sožitja odločilnega pomena za uspeh evropskega regionalizma. Evropski svet je zaradi tega postavit zahtevo, da bo moral moderni Evropejec poleg materinščine obvladati še en svetovni jezik in jezik soseda. Večjezičnost za manjšine in večine bo torej eden izmed osnovnih pogojev za žujoce procese. Sedanji čas uspešno evropsko integracijo. Ta razvoj pa soupada tudi z intencijami manjšin. Dietmar Larcher izhaja iz tega, da je ohranitev jezika in s tem povezane kulture majhne skupine mogoča le, če bo imel ta jezik javno funkcijo v vsakdanu. Kdor manjšinski jezik potiska v privatno sfero, mu jemlje obstoj. V privatnosti se lahko razvijejo le privatni jeziki. To so intimni jeziki z visoko emocionalnostjo, a z veliko omejitvijo na kognitivno-inte-lektualnem področju. To je jezik, ki bogastva praktičnega sveta niti ne more poslikati, niti ne nanj vplivati, ker je omejen na majhen segment življenja. Larcher zagovarja model, ki gradi na etničnih, jezikovna nasprotja presegajočih imenovalcih večine in manjšine, in zato je potrebno, da se večina v nekaj bistvenih vprašanjih zbliža z manjšino. To tudi pomeni, da večina v področju, kjer živi manjšina, vsaj pasivno obvlada jezik manjšine. Pomembno je tudi, da se manjšina in večina dogovorita za skupno videnje zgodovine, da nasprotujeta ustvarjanju legend in heroizacije zgodovine. To pomeni: a) v zgodovinski prikaz regije je treba vnesti vse dogodke in strukture, ki so privedle do sedanje situacije; b) pri oceni teh dogodov in struktur je treba preprečiti vsakršno črno-belo slikanje in namesto tega poudarjati relativnost vseh teh procesov. Le tako bo mogoče s skupno zgodovino ustvarjati to, kar pojmujemo kot presegajočo multikulturno regionalno identiteto, ki bo zagotovilo za preživetje manjšin in regij. Kajti, če manjšine vztrajajo pri svoji herojski zgodovini, večina pa pri svojem vrednotenju zgodovine, s katerim opravičuje tudi manjšini škodljivo politiko, to privede do dveh sovražno si nasprotujočih identitet, ki jih ni mogoče pomiriti oz. spraviti. Po Larcherju imajo manjšine tri pravice: 1. do javne uporabe lastnega jezika na delovnem mestu, v javnih institucijah; 2. do tega, da večina v jezi-kovnokulturnih vprašanjih pride manjšini naproti s tem, da vsaj pasivno obvlada jezik manjšine; 3. do zgodovine, ki pozitivno upošteva tudi identiteto manjšine. S tem v zvezi pa Larcher našteva tudi dolžnosti manjšine: 1. da skrbi za lasten jezik in kulturo, tudi če so s tem povezane težave; 2. da omogoča večini dostop do jezika in kulture manjšine brez nacionalnega priznavalnega principa, lastni jezik ne sme biti sredstvo razmejevanja; 3. da gleda dlje od lastnega vrtička in dela za skupno zgodovino in identiteto regije. Cilj teh naporov naj ne bi bil etno-centrizem manjše skupine, temveč multikulturna identiteta. Za politiko ta koncept pomeni: a) socialnoekonomski razvoj regije, ki bo tako privlačna, da bodo ljudje našli zaposlitev in s tem ustvarili bazo za samozavest regije. Posebnost regije naj bi bila dvojezičnost in večjezičnost za manjšino in večino. Izobraževalni sistem mora nuditi enake možnosti obema jezikoma; b) sožitje med večino in manjšino naj bi se razvijalo na osnovi ustavnega patriotizma in človekovih pravic. S tem bi končno prenehala medsebojna nezaupanja glede zvestobe do domovine itd; c) koncept multikulturnosti ne zanika materinščine in jezikovne ter kulturne tradicije, iz katere izhaja posameznik, nasprotno, odprtost v svet gradi na temeljih prvotnega jezika. To pomeni, da se je treba - in to posebej govori za koroške Slovence - slovenščine temeljito naučiti, zato pa sta potrebna ustrezna družbena socialno-ekonomska in izobraževalna infrastruktura ter vzdušje za enakovrednost kultur in jezikov, ne glede na številčnost njenih nosilcev; d) v zadnjih 200 letih je model nacionalnodržavne ideologije služil v prvi vrsti temu, daje narode razmejeval. Naš čas pa postavlja druge zahteve in potrebuje drugačne modele združevanja ljudi. Zgodovina je pokazala, da je nacionalizmom v kriznih časih uspelo združevati ljudi, ni pa jim uspelo rešiti vprašanj sožitja. Vse prej je v imenu nacionalizma tekla kri. Iščimo torej skupno rešitev na osnovi primarnih človekovih pravic in humanosti. Literatura: 1) Multikultopia; Gedanken zur muttikulturellen Gesellschaft, Avon-Veriag, 1991 2) Peter Glotz; Der lrrweg des Nationalstaates, Deutsche Ver-lagsanstalt GmbH, Stuttgart, 1990 3) Gyorgy Konrad; Sondermei-nungen eines Uriaubes, Frankfurter AUgemeine Zeitung, 14. 10.1991 4) Dietmar Larcher; Fremde in der Nahe, Drava, 1991 5) Reiterer, Traar, Gehmaher, VVedenig; Ein gemeinsames Haus, Drava 1991 6) Geier, Ness, Perik; Vieifait, Drava 1991 8) Heinrich Mann; Der HaR, Fischer Taschenbuch, 1987 Zakon o kulturi izziv za organizaciji in aruštva: JVada/jevan/e s 7. Jtranr) zakon omogoča. SPZ in KKZ ter tudi alternativne skupine so - kot smo v preteklosti poročali - pri nastajanju zakonskega osnutka sicer aktivno sodelovale, realizacija zakona pa bo vsekakor še bolj zahtevna naloga. To je v svojem govoru v koroškem deželnem zboru podčrtal tudi politični kulturni referent, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Ambrozy. Poudaril je, da gre za zakon, ki je nastal v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi kulturnimi ustvarjalci in umentiki v deželi in ki bo lahko zaživel le z njihovo podporo. Uveljavitev zakona pa ne bo odvisna le od sodelovanja, idej in hotenj kulturnih organizacij, marveč tudi od koroških politikov, ki bodo imeli prav tako piložnost, da dokažejo svojo pripravljenost za uresničitev zakona, ki prvič nakazuje neko širino in odprtost nasproti kulturi in umetnosti, upoštevajoč tudi slovenski delež. ___________ LL. Knežji kamen... (7Var/a//'ev<3H/'e.s7. sfrrrn/j glavar Zernatto je s tem v zvezi govoril o „causi finiti". Svobodnjaška stranka, ki je resolucijo ocenila kot najmanjši skupni imenovalec", pa je nadaljevala s podtikanji, češ da v Sloveniji še naprej obstajajo tendence po Veliki Sloveniji ter da mora Koroška ostati pozorna glede takih načrtov. V skoraj dveurni razpravi je klubski šef socialdemokratskih poslancev Hausenblas menil, da so bili koroški protesti v zadevi knežjega kamna in vojvodskega stola upravičeni , saj so priznani zgodovinarji - citiral je prof. dr. Boga Grafenauerja - potrdili, da je knežji kamen vezan na koroški teritorij. Deželni glavar Zernatto pa je poudaril, da gre pri knežjem kamnu za simbol obeh narodnostnih skupnostih v deželi. Pri njegovi upodobitvi na slovenskem denarju pa da je Sloveniji manjkala potrebna senzibilnost nasproti sosedu. Hkrati pa je poudaril, da so izjave najvišjih slovenskih politikov oz. predstavnikov slovenske vlade glede meje s Koroško Jasne ter da jih je kot take treba tudi sprejeti". Vrhu tega pa knežjega kamna po vseh zagotovilih slovenskih politikov na novem tolarju ne bo. Deželni glavar je s tem odgovoril na polemične izjave klubskega šefa svobodnjaške stranke dr. Strutza, ki je upodobitev knežjega kamna označil za provokacijo" ter za znak „latentnih veli-koslovenskih tendenc", ki upravičujejo „veliko zaskrbljenost za bodočnost naše domovine". !van Lukan SLOVENSKI VESTNtK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen LAbg. Kaiser fordert ganztagige s!owenische Radiosendung HEUTE Die Seite Vojna na Hrvaškem: Evropa posegla po drastičnih ukrepih Eo/ern Ao .se ;e prednji foreA m/rovnr; Aon/erc/rca o VugosZa-) //'/' v FZuagM z netvjpeAo/n Ao/!ČaZa že po ple/; or; m po/, se je /ooO p;go.s/osw;sA:;oi rcp;;/)//A;;m zoče/o vrZct/ repres/voo Aro/e-s/e Evrop.sAe sAopoo.sO, ZZ7T, EEEE /o že c/rug/Z; bršO/oe;;. p/e