r, Naivečji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n NARODA Listisloveriskih delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Daily in" ^ | the United States. g Issued every day except Sundays ti and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered aa Second Claw Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 62. — STEV. 62. NEW YORK, MONDAY, MARCH 16, 1925. — P0NDELJEK, 16. MARCA 1925. TELEFON: C0RTLANDT 2876 volume xxxm. LETNIK XXXIII. TEŽAVE Z NOVIM GENERAL. PRAVDNIK0M Predsednika Coolidge-a ne briga poraz, katerega je doživel v senatu glede zopetnega imenovanja Warrena ter rekel, da ga bo imenoval tekom od-godenja kongresa. — Predsednik je izzval senat, ko je izjavil, da bo imenoval svoj kabinet, če tudi bi ga senat ne potrdil. WASHINGTON, D. C., 15. marca. — Predsednik in senat Združ. držav sta včeraj izzvala drug drugega glede potrditve Charles Beecher Warrena kot generalnega pravdnika Združenih držav. Neglede na akcijo senata so objavili v Beli hiši, da bo predsednik imenoval na to mesto svojega izvoljenca tekom odgodenja senata. Mogoče ni še nikdar poprej v zgodovini Združenih držav kak predsednik tako javno izzval senata kot je storil to predsednik Coolidge. Izziv je bil kot višek ves dan trajajoče debate, ko je posledica je bil sklep, da se preloži akcijo do pondeljka. Trditev, da bo Warren imenovan pravdnikom tekom odgodenja senata, je dospela v senat krog pete ure popoldne, ravno ko je zaključeval senator Reed iz Missouri j a strahovito obtožbo imenovanca. Prej so upali, da bo do večera zaključena debata in da se bo vršilo glasovanje, a ugotovilo iz Bele hiše je izpremenilo vse načrte. Senator ^Valsh iz Montane, ki.je dotedaj nasprotoval soglasnemu sklepu, da se preloži glasovanje do pondeljka, je umaknil svoje ugovore s slovesnim zatrdilom, da se je pojavilo novo vprašanje, ki presega glede važnosti vsa druga, — vprašanje med predsednikom in kongresom. Vsled tega je privolil. Govore celo o predlogu, da se senat sploh ne odgodi. Čeprav je bilo zanimanje za debato veliko, je dospelo ogorčenje do viška, ko je senator Reed preči t al ugotovilo Bele hiše, ki mu je bilo izročeno. Predsednik je v kratkem ugotovilu izzivalno objavil, da bo imenoval Warrena tekom odgodenja senata. Reed je rekel: — — Neglede na različna poročila in govorice je vprizoril predsednik vse mogoče napore, da izpo-sluje potrditev Warrena. Ker je čas skrajno kratek, se je posvetoval z gotovimi ljudmi in gotovimi senatorji glede korakov, katere naj stori v slučaju, da bi Warren ne bil potrjen. Odločil se je, da ne bo i-menoval nikogar drugega. — Upa pa, da ne bo izpremenjena tri generacije trajajoča navada, da si izbere predsednik svoj lastni kabinet in da bo opozicija proti Mr. Warrenu umaknjena v namenu, da bo dežela deležna službe tega moža in da si bo predsednik neovirano lahko izbral lastno metodo izvrševanja postav. Se nikar poprej ni šel noben predsednik tako daleč, da bi tekom debatiranja senata glede nominacije objavil, da bo omalovaževal sklep senata, če bi bil rteugoden. Pojavilo se je novo vprašanje, in senat sam je podvržen preiskušnji. — To je izzivanje senata Združenih držav, — je rekel senator Rob inson, demokratični voditelj, — in sprejeti ga je treba odločno. V poročilu večinskih članov judicijarnega komiteja se je dvignilo vprašanje pravice predsednika, da predloži novo nominacijo človeka, katerega je zavrnil senat. Senator ^Reed je rekel, da je to kršenje duha, če ne kršenja črke postave. Senator Borah iz Idaho je rekel, da je imel predsednik prav, ko je storil to, a vprašanje ustavnosti, velike ljubosumnpsti glede pravic senata je bilo injicirano v debato od prvega početka. Jeseni bo debata o razoroževanju. Nova razoroževalna konferenca najbrž ne bo sklicana do jeseni. — Coolidge pričakuje poročila glede protokola, ki je mrtev vsled napadov Chamberlaina. — Uvodna pogajanja bodo trajala najbrž več mesecev. Poslabšani položaj v nemški stavki. BERLIX. Nemčija. 13. marca. •.Nemška želetzničarske stavka se je obrnila danes na povsem nepričakovan način na slabše, kajti vrste vstašev so se neizmerno povečale in vsled tega je bli tovorni promet skrajno ogrožen. Od*Teey se je polastilo veliko razburjenje, ko je stavila železniška uprava zahtevo, da naj nastopijo kot stavko kazi uslužbenci v pisarnah in drugi, ki ne delajo z rokami in ko je sumarično odslovila one, ki se niso hoteli pokoriti temu poveflju. Vspričo tega zadnjega razvoja ne morejo roditelji izadržati delavcev, ki niso hoteli dosedaj (ničesar vedeti o stavki. ' WASHINGTON, D. C.. 15. marca. — Načrti predsed. Coolidga glede sklicanja drugre razorože-valno konference so še vedno v razvojnem štadiju. Predsednik ni še razpravljal o tej .stvari z državnim .tajnikom Kelloggom. ki •se je vrnil iz Evrope z dobrim poznavanjem položaja. To poznavanje bo imelo precejšen upftv na potek konference, če bo skld-cana. Iz te^ra razlogra ni pričakovati, da bi bila konferenca sklicanj pred jesenjo, posebno raditega, ker se bo vršila v AVashingtonu. ki je tekom poletja skrajno vroče in neudobno bivališče. Uvodni koraki, ki bodo konečno dovedli do konference, bodo trajali več mesecev. Čeprav bo mogoče sklep sveta Lige narodov, da se izroči zadevo razo rožev a 11 j a in varnostnega protokola polneanu zborovanjru Ligre narodov, ki se bo sestalo meseea septembra, uplival na akcijo. Coolidga, je vendar malo vrjetno. da bi se. predsednik oziral na zasedanje Lige narodov. Uvodna pogajanja bodo najbrž zaključena, še pred no se bo pričelo zborovanje v Ženevi. Predsednika bodo vodila v njegovih odločitvah v glavnem priporočila Hugh Gnbsona. ameriškega poslanika v Švici, kojega poročilo bo najbrž krilo nazira-nja evropskih državnikov vspričo zadnjih izjav angleškega ministra za zunanje zadeve, Austen Chamberlaina, tikajočih se protokola. V Wa&kingtenu preA'la-duje mneuje, da je protokol mrtev, a čaka se oficijelnega obvestila. Splošno se priznava, da ne bo Francija zastopana na nadaljni razoroževalni konferenci, dokler ne bo definitivno rešen problem francoske varnosti. Protokol je bil v gotovem smislu francosko delo in njega namen je bil rešiti varnostni problem. Coolidge je očividno mnenja, da je vprašanje francoske varnosti odvisno od evropskih sil samih, ne pa od konference, katero bo -sklical on sam. Isto stališče je zavzel glede oboroževanja na kopnem in vsled tega so voditelji administracije včeraj povdarjaii. da se bo tika.la konferenca izključno le oboroževanj na morju. BERLIN, Nemčija, 15. marca. (Poroča Samuel Spewaek). Nemčija pozdravlja iz vseljem novice i t. Washington a. da namerava sklicati predsednik Coottdge splošno razoroževalno konieren-co, Nemčija pa je praprieaua. da se bo načrt evropskega varnostnega dogovora izjalovil, če se ne bo Amerika pridruala Angliji ter potegnila Francijo za seboj. Celo izjava, da bo omejena konferenca na oboroževanja na morju, ni mogla unk-Titi nemških upanj, da bo mogoče prevzel Coolidg? ulogo velikodušnega pater farnilias in da bodo prišla vsled tega na površje tudi oboroževanja na kopnem. Nemci vidijo položaj v naslednji luči: — Herriot, zbegan od nacionalistične opozicije, ne more privoliti v izpraznitev Porenške. Ker je Datresov načrt vsaj za nekaj ANGLIJA JE ZAVRNILA PROTOKOL Nasvetovala pa je posebne pogodbe. — Nekateri vidijo v akciji sveta Lige narodov konec Bene-ševega dogovora glede razoroženja in varnosti. Najbrž bo to velik udarec za svetovno sodelovanje. — Francija se drži dogovora, a vsi drugi narodi, z izjemo Japonske, podpirajo stališče Au-stena Chamberlaina. Ženeva, Švica, 13. marca. — Angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain je snel angleško zastavo z droga Lige narodov, in prejšnji francoski ministrski predsednik Briand je zopet dvignil francosko trikoloro nad mirovno palačo. Italija, Belgija in drugi člani sveta Lige narodov so iznova potrdili princip univerzalnega dogovora pod Ligo narodov, z izjemo Japonske, ko je pred-stavitelj, baron Išii, je izjavil, da Tokio še vedno preiskuje celo stvar. Med pristaši Lige je bilo opaziti včeraj zvečer Čudno mešanico presenečenja in optimizma, Splošno je prevladovalo naziranje, da je Benešev protokol za razor oženje in varnost mrtev, da pa je ideja Liginega protokola bolj živa kot pa je bila ke-daj in da bo iz včerajšnjega poraza izšel dogovor, ki bo pomenjal velik korak v smeri proti svetovnemu miru. Celo v neusmisljeni obsodbi protokola od strani Chamberlaina vidijo sredstvo, s pomočjo katerega bi dogovor prišel ponovno na površje na sestanku prihodnjega glavnega zborovanja Lige. Čeprav je bil govor angleškega državnika skoro negativen, se smatra nego ve zaklučne trditve vsepovsod kot nekake izhode, potom katerih se bo Anglija eventualno iznova zavzela za protokol. Mr. Chamberlain je rekel poročevalcu povsem odločno, da ni vlada Baldwina proti Ligi, temveč da le hoče ohraniti sedanji dogovor. Konec njegovega formalnega govoraTse je glasil: — Vlada njegovega veličanstva je prišla do sklepa, da je najboljši način, kakor pečati se s položajem, sodelovati z Ligo ter izpopolniti dogovor s posebnimi dostavki, da se odpomore gotovim potrebam. Ti dostavki naj bi bili defenzivnega značaja, sestavljeni v duhu dogovora ter naj bi delovali v tesni harmoniji z Ligo ter pod njenim vodstvom. — Po mnenju vlade njegovega veličanstva bi bilo mogoče doseči te cilje najboljše s tem, da se tesnejše zveže skupaj narode, ki so najbolj neposredno prizadeti, kojih diference bi lahko do vedle do obnovljenja bojev in sicer s pomočjo pogodb, sklenjenih izključno v namenu, da se ohrani med temi državami trajen mir. Nikdo nima prijazne besede za Chamberlaina, niti med onimi, ki so skrajno mlačni pristaši protokola. Govor smatrajo v splošnem kot največji udarec, zadan sodelovanju med narodi izza ustanovitve Lige. Posledica tega bo najbrž ojačenje reakcijonarnih sil v vseh deželah. Chamberlain in Briand sta govorila tudi o ne-navzočnosti Združenih držav v Ligi. Tudi v tem oziru je bil Chamberlain bolj pesimističen kot pa Briand. Rekel je: - Svet se zaveda dejstva, da ni Liga v svoji sedanji obliki Liga kot so si jo predstavljali njeni stvaritelji. Nikdar niso domnevali, da se bodo nahajali med državami, — nečlanicami nekatere najbolj mogočne države sveta in še manj so slutili odsotnost Združenih držav. — Dosedaj je živela Liga v prijateljskih stikih z Ameriko, ki pa noče ničesar vedeti o vstopu. LONDON, Anglija, I 3. marca. — Tukaj so splošno pričakovali, da bo Chamberlain zadal smrtni udarec protokolu Lige, in zanimanje se vsled tega osredotočuje krog njegove trditve, da naj se sklene posebne dogovore kot dostavke k splošnemu dogovoru. Minister Gessler Ebertov naslednik. Predlagalo se je Gessler-ja kot naslednika Eber-ta za mesto predsednika nemške republike.— Voditelji centruma debatirajo o primernosti podpiranja nacionalističnega kandidata. časa rešil problem reparacij, ne more ponoviti izgovora Poineare-ja, da je armada potrebna za ko- lektiranje. Vsled tega se je stavilo v osprednje novopečeno vprašanje varnosti. BERLIN, Nemčija, 13. marca. Vojni minister Gessler, ki je oii-eijelni član demokratične stranke, a v resnici reakcijonar. je stopil v ospredje kot nacionalistični kandidat za nmsto predsednika. Voditelji cent nima so se posvetovali celi včerajšnji dan glede podpiranja njegove kandidature, kajti v slučaju, da se zavzamejo zanj, bi postale predsedniške volitve avtomati/ne. CVprav so gotovi elementi v parlamentarnih sharprnah odločno proii temu prtxllogn. sta dva faktorja pospešil i nacionalistični preobrat oil ministra za notranje zadeve. .Jarre-sa k vojneanu ministru Gessler j ii. Prvi faktor obstaja v tem. da bi postal po izvolitvi Ges-slerja prazen njegov sedanji urad. nakar !>i lahko spravili v vojni urad priznanega inonarMsta in reaike ijon a rja. Drugi faktor pa je ta, da je postal Gessler vsled svojih ofieijeil-nih stikov z deanokrati priljubljen v inozemstvu, d očim bo predstavljal vsled svojega naeijonali-stičnega razpoloženja, katero si je pridobil tekom poslovanja kot vojni minister, voljno orožje v rokah reakeijonarskih intrig. GcKslerju nasprotuje inozemski minister Stresoma n, ki se bori kot -se ni še nikdar poprej, da prepreči to nominacijo. Pristaši dr. Stremanna zahtevajo, naj bo nacionalistični kandidat dr. Luther, — kajti zaenkrat kažejo vsa znamenja, da bo prihodnji nemški predsednik nacijonalist. Voditelji centruma so za »-n-krat. po vzhičeni debati, odločno zavrnili Gessflerja. Njih kandidat jo prejšnji kancclar Marxi Na ta način ima rapiiiblikansika stvar enega kandidata. Po odcepeljenju socijalistov od republikanske koalicije, kajti soeijaListi so postavili svojega lastnega kandidata, Branim. se je pričela cela na-cijanlistična strategija koncentrirati na to, da dobi podporo centruma za Vir. Gesslerja. Redai, ko ima Nemčija tri vodilne kandiate. Brauna. Marx a in Jerraesa. je več kot vrjetno, da ne bo dobil noben teh treh Dvomljive obljube francoske republike Francija je obljubila, da bo še tekom tekočega leta odpoklicala svoje čete iz Saar doline.—To obljubo smatrajo kot od pravo ene najbolj ne- • varnih ovir miru. ŽENEVA. Švica, 15. marca. — Za kulisami triintridesetega zasedanje sveta Lige narodov je b'-la včeraj odpravljena ena največjih vojnih nevarnosti v Evropi^ ko se je Angliji Švedski posrečilo pregovoriti Francijo, da umakne v teku enega leta svojo čete iz Saar doline. Nevarni položaj v Fviani je bil obrazložen po objavi j en ju tajnega memoranda R. I). Waugha. angleškega zastopnika pri vladajoči ko-mi-dji v Saar dolini. V tem memorandu. ki je bil namenjen le za privatno krožeči je. j.-Waugh or-iro kritiziral M. Ranita, francoskega načelnika komisije t»-r napadel Francijo, ker zavlačuje odpoklic a ttje čet ter do-voI.hmc saarski vladi, da vrše francoske čete službo krajevnih orožnikov. Zastopniki Lige so že od nekdaj smatrali Saar dolino kot najbolj obžalovanja vre Ino posledico svetovne vojne in versailLslce mirovne pogodbe. Mirovna konferenca je napravila veliko napako. ko je stavila visoko inteligentno prebivalstvo za petnajst let pod avt-rtkratično vlado. Nasprotniki sedanje tuje vlade v Saarti pa upajo, da bo dogovor med Francijo in Nemčijo naplavil konec temu. neznosnemu položaju. še p red no bo potekli) nadaljnji deset let, koh jih določa mirovna pogodba. Svet j- bil informiran, da Iler-riotova vlada ne odobrava prejšnjih kampanj za pofraneozenje Saara in da .spoznava svojo nezmožnost. da bi ustvarila večino za splošno ljudsko glasovanje. Obljubili so tudi, da ne bo raz-'ike med rovi. ki so last Franeo-zov in med nemškimi rovi tega ozemlja. Predstavitelji Lige narodov priznavajo, da so nezadovoljni /. razmerami v Saaru, a pravijo, da se t? razmere hitro izboljšujejo. kandidatov potrebne večine. Pri drugih volitvah, ki bodo sledile, se bodo socijalisti vrnili k Marsu ter zagotovili s tem izvolitev znanega republikanca in zmerneža. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, IT A Tj I JI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dues 19 n*še cene iledrit: JUGOSLAVIJA : 1000 Dill. — $17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — $85.00 Pri ntkaiilih, ki znafiajo manj kot kot n tisei dinarjev rafanuw toaetaj V ceotov za poštnino in droge stroške. RaspoSilja as zadnje potte In lsplatnje "Poltnl Moral arad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE1« 200 lir............. $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naročilih, ki znašajo man£ kot 2M Ur nimam* pinhij po IX eeatov za poštnino in drage stroške. RerpoiOja na zadnje poftte ta izplačuje Ljubljanska kreditna banka ▼ Trsta. Za počiljatve, ki presedajo PETTISOČ DINARJEV sil pa DVATISOC UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. ta Liram sedaj ni -*-r*-ii. aseaja se vetkral ta sifl •; Is tega razloga nan al s^ngeEe podati natančne ceno vnaprej poceni tistega dne. ko nam pride p—lani denar v rok«. POŠILJATVE po brzojavnem pismu izvršujemo % NAJKRAJŠEM Času teb baCUNAMO za STROŠKE Nw Tank Je paalati najbolj« po Draft Order all pa FRANI BAK8KR STATE BANK n Oortlandt Street, * New York, h. t Telephone i Coctlaadt dMf. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Novice iz Slovenije. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president _ Lonis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and ilolidays. Za <**!rj leta velja list za Ameriko Za New York, za celo leto ... $7.00 in Kanado .................... ..... $6.00 Za pol leta........-................ .... $3.50 Za pol leta ....................... ..... $3.00 Za niozemstva za celo leto ... $7.00 Za četrt leta ..................... ..... $1.50 Za pol leta........*.......... .... $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Saroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^". Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'G L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 1876. SljRADF S fcsgfcouHoa i ZLORABA DR2AVNE OBLASTI Kukhikskanski jjoverner države Indiane, ki je dobil 1 me .-t o izzkljiuno le s pomor jo luikluksklanskega na-silia. je ravnokar podpisal postavo, katero so izposlo- vali navidezni suliaci. Ta postava, ki pomenja nraavnost nezališana poseza-nja in vmešavanja v posvečene in naravne praviee človeka, omalovaževanje priznanih principov prostosti ter možni razvoj najbolj ostudnega špieeljstva ali ovaduštva, prrseira daleko v namenjene v zdra\ilne svrhe, ima za posledico denarno iilobnko .'<1 ciicua do &-/500 ter najmanj trideset dni ječe. V prvotnem osnutku so šli proliibieijonisti celo tako daleč, da bi že duh po alkoholu zadostoval za kazensko za- ledo vanje. Tako koi "pa je !>ila postava končno sprejeta, sme vsak žekzmški sprevodnik, zavirat- ter delavec na postaji in sploh vsak človek aretirati onega, ki ima pri sebi le eno kapljiro opojne pijače. To pa ni se vm\ \c le ]>ra vicii, temveč dolžnost vsa-kei:a človeka v takem slučaju izvršiti aretacijo. Kdor napravi tako ovadbo, je prost kazni, tudi če je sam pil To pa je obenem tudi najbolj nesramna klavzula postave, kajti s pomočjo te klavzule bodo umetno vzgajali in širili ovaduštvo. Na dnevne hi redu bo izvrševanje podle in nizkotne osvete od strani hudobnih ali pa zvist-nih sosedov, Šnofljanje ozkosrčnih hinavcev in takozva-nih pobožnili elementov in političnih nasprotnikov in ko-nečno tudi izsiljevanje vsake vrst,e ki bo najbolj podlega značaja. Pri jatelj ne bo smel več zaupati prijatelju in brat nc lastnemu bratu. Y splošnem ni ta postava nič drugega kot izraz blaznosti v masah, kot so kon^tatirali proučevalci kulturne zgodovine človeštva po vseh močnih pretresi ja jih, med katere spada brez dvoma zadnja svetovna vojna. Ko temu pride a- Združenih državah še dejstvo, ka-terena žalibog ne zauikujejo niti najboljši med nami, l-:Jjt:b vsemu svojemu patriotizmu: -- Že itak maloštevilni izobraženi srednji stan noče prevzeti političnih uradov vspričo posebnega, od strankarskih strojev popolnoma obvladanega ter od vseh mogočih skupin organiziranih fanatikov kontroliranega političnega življenja dežele. Izobraženi srednji stan prepušča politične urada maši nskim politikom in ti se ponavadi ne rekrUtirajo iz najboljših in najbolj inteligentnih elementov. Neki oster kritik ameriškega političnega življenja je nekoč pripomnil, da so ameriški volilci brezbrižna svo-jat, ki je razdeljena v dva tabora, demokrate in »republikanec. Xi mogoče trditi, da je to pičiee resnica, a jedro resnice tiči vendar v izjavi. Kandidat, ki nastopi pred ameriškimi volilci, mora 3e obljubiti, da bo izpolnil vse želje dotičnega okraja in ves okra j bo volil zanj. Višje koristi naroda ali celih skupin prebivalstva kot so farmerji in industrijski delavci, ne pridejo niti malo vpoštev. Od ča^a do časa se seveda pojavi kak "landslide", a i a prikazen ni posledica treznega premisleka, temveč ponavadi posledica histerije ali globokega razočaranja, katero so doživeli oni, ki so glasovali za prejšnji administracijo. Najbolj uspešni so seveda kandidati, ki obljubljajo, da se ne bo nič izpremenilo, da bo postala prosperiteta dežele še večja in da ne bo prišlo do nikake finančne panike. Samo da se rine naprej srednjo pot, pa je dobro. Tatinski mladiči. Za vogalom so se vsi štirje še enkrat spogledali, poteim pa je dejal najmlajši. llJetni in najbolj navihasm Polde: *"Xo, ali gr!"' Vsak izmed njib je vprašujoče pogledal na podpisan listič, ga stisnil v žep. nato pa so prikimali; *Pa pojdimo!7' In krenili so z oprtanimi nahrbtniki po I>nnaj>4ki costi. Pred vhodom v Paražakovo mlico se jim je razlil čez navihane mlade obraze zadovoljen nasmeh, zasopli *o globoko, kot da so prestali veliko nevarnost. Ko pa so zavili -okrog ogla. so ostali kot pribiti. Precl njimi je stal namreč stražnik, ki jih je sprva, nič hudega sluteč, mirno mot nil, ko pa je opazil njihovo preplašenost. je seveda radoveden pristopil in poti-pai. kaj se nahaja v nahrbtnikih. Xa svoje začudenje je začutil razne kovinske predmete in nato pogledal v notranjost nahrbtnikov. In pn vsakem je privlekel na dan po par svetlih medenih kljuk od hišnih vrat. Dečki so takoj priznali, da so hoteli kljuke prodali trgovcu PanlioLzerju kot staro kovino. Na vprašanje, kje so jih dobili, so skomignili z rameni, na policiji pa se je stvar izkazala kot taka-le: Najmlajši izmed štirih, zgoraj omenjeni Polde, se je poleti igral ob Ljubljanici in vlačil na dan iz vode različne stare železne predmete, ki jih je ta ali oni vrgel v strugo. Kanalu je izvedel, da se taka roba lahko v večji množini proda. Postal je tedaj seveda še bolj vnet iskalec in večkrat se mu je posrečilo, da je dobil za žtlezje po par d i na reko v za slad- čo roko napisal na dopisnico svoji ženi; "2 bogom žena in otroci"' ter prosil, naj mu po smrti sezu-jejo njegove' nove čevlje, ki si jih je nedavno kupil ter jih pošljejo kot edino zapuščino rodbini . . . Celo uro so ga vodili po ljubljanskih ulicah; bil je strašno žejen, a nLkdo mu ni hotel dati vede. Ko so ga postavili pred jamo je zaklieal: "Nisem kriv. a ne bojim se smrti". Zvezali so mu roke na hrbtu, zakrili oči. počili So streli in dvakrat zadet v glavo. dvakrat pa v sree se je Hru-bin zrušil v krvi. Šezuli so mu čevlje ter ga vrgli v jamo. Na prsa mu je položil zastopnik sodila razglednico, ki so jo Ilrti-binu poslafli otroci: "Dragi taline, želimo ti veselo in srečno novo leto ..." Očividec tega prizora piše. da je nekoliko dni na to šel pogledat 2rob. — toda ni ga našel več, ker j t- bila zemlja popolnoma izravnana. — Zanimivo bi bilo vedeti, ali je grob ubogega kočijaža iz Žižkova na Suhem bajerju že ugotovljen ali ne. Roparski napad. V Radomli.i je bil pri mostu tik vasi napaden in oropan posestnikov sin Prance Znidar. Napadli so ga trije doslej neznani, stccdlci. ga vrgli na t.la in nm odvzeli 1750 dinarjev gotovine. Napadalci so izginili v temni noči. Umrli v Ljubljani. Josip Kralj, posestnik. 63 let; Helena Semen, vdova okrajnega sodnika. 84 let; Anton Potočnik, trgovec. 48 let; Fran Cedilnik karije. V trgovini pa je kmaluj občinski ubožec, hiralec. 74 let: HO JAKI NAROČAJTE SE NA *4 GLAS NARODA" — opazil, da se dobe za rumeno me lenino večji zneski. Dečko pa ni vedel, katko bi 'prišel do takih ; vfDlJh reči. Študiral je in študiral in na vse zadnje je njegova iziiadljivost triumfirala. Kljuke na hišnih vratih so bile vendar tako vabljive. Nabral je okrog rbe še tri prijatelje: 13-letnetga Mirka in 12-letna Rajka ter Josipa. otroke z ulice, ki vidijo in "a t i jo doma že v nežnih letih veliko revščino. Predlog najmlajšega je vsem izredno ugajal in šli -o na delo. Polele je preskrbel močne škarje in jeli so tekati po mestu. Naenkrat so bile po hišah veznih vrat na Karlovski cesti. :ia notranji strani odstranjene vse medene kljuke in romale v nahrbtnike in žepe malih zlikov-<*ev. Po nekaterih hišah so na vratih odstranili samo žeibljiček, s katerim so bile kljuke pritrjene, tako da bi imeli drugič lažje delo. potem ko spravijo prvo za-1' go v denar. Njihov namen bi se jim seveda tudi posrečil, da jih h ' slučajno dobil stražnik. ' Policija je pričela takoj z obširno preiskavo, ker se sluti, da so morda navibanci proelajali blago že preje kje drugje in niso smatrali trgovino Paaiholzer za edino odjemalko. Zanimiv, a žalosten prizor se je nudil stanovalcem Linhartove ulice. Vršil se je pogreb, ki je jasno pričal, a- kakšnem stanju je omenjema ulica. Konji, ki so vlekli pogrebni voz, so se naenkrat ustavili, ker niso mogli speljati voza po cesti, na kateri sega blato do gležnjev. Ni kazalo drugega. kakor, da so spremljevalci izvlekli krsto z voza, jo naložili na rame — brez nosil seveda — in jo odnesli naprej do pokopališča. Prazen voz pa je vozil za pogrebe i naprej. Neznan grob na Suhem bajerju. V "Češkem S lovu" pripoveduje ofoivideč, kako so leta 1916 ustrelili v Ljubljani češkega vojaka Hrabina, kočijaža iz Žižkova. Neki slovenski tovariš ga je denuncirafl. da je v gostilni dejal:'Če bi vsi vojaki storili to. kar je napravil 28. polk (ki je skoraj ves zapustil vse avstrijske vrste) bi bil kmalu konec trpljenja. Cesarji naj se saftna .tepejo med seboj**. Ubogi Hrubin, ki je imel ženo in otroke, je bil obsojen na smrt in 7. januarja so ga iz šent-peterske kafc&rne peljali na Suhi fc^je^ Pred ottoodota je 6 tnfcft- Fran Pavlič. gostilničar in pose -tnik. 59 let: Uršula Smole, ko-čarjeva žena. 44 let; Miko Kobe, delavcev sin. pol leta; Roža Kavčič. vdova dvornega svetnika in poscstnica. 54 let; Marija Ban. žena poštnega porluradnika. 51 let; Darinka Salberger. gojenka trgovske šole, 18 Irt; Marija Senk. zaselbnica. 58 let; Rozalija Taler. hči tovarniškega delavca. 11 dni; Anica Magerl. mehaniko-va hči. 23 mesecev; Ana Petač. vdova tobačnega delavca, 65 let; Rudolf Kmrekar, sin skladiščnega delavca, 11 mesecev. Vzhodni svet je nam zaipad-njakora takordkoč neznan. V Indiji se naprimer govori nad trideset indijskih jezikov, ki se povsem razlikujejo med seboj. Proir.odi slavnih indijsk.h pisateljev nam n}ričenja. Ke«r ošj)ic v Sloveniji že par let ni bilo, je medtem doraslo mnogo t rok. takt« da se 'bolezen z lahkoto širi. V prvih razredih osnovnih šol manjka po polovico učencev. Vendar pa .se — kakor poroiča "Zdravje'* — sedanje ošpice milega 'značaja in potekajo ob koilikortoliki ipažljivosti mater breiz jxisledic. Za.voel za higijensko zaščito de-et v Ljubljani je porabil novo oelkritje. da je magoiče otroka obvarovati ošpic, če se mu veepi manjša množina krvnega seruma iz iervi otroka, ki je ošpice že prebolel. Pridobi! je nekaj takega seruma — ne brez težave — katerega sedaj vceplja ogroženim otrokom. nesoglasje v naslovih — poročila, brez konca in zaieetka. Strašno se jim mudi. Strahovito drve . . . Kam bodo pridrveli, bo pokazala bližnja bodočnost. * Taka je usoda ljubezni; Trenutki sreče. minute veselja. medeni tedni, meseci zadc voljstva. leta zakonskega življenja. * Jugoslovanski kralj je zapoelii iz službe vse ministre, ki so bili ■ministri na razpoloženju. (Po naše se pravi "ministri za silo"). To je velik napredek. Vseeno bi pa boljše storil, če bi zapodil par aktivnih ministrov. S tem bi napravil državi in domovini na preceni ji vo uslugo. Prijatelj, tisti tvoj sovražnik, katerega si vrgel na tla. lahko ob vsaki priliki zopet vstane. Premagan je le tisti tvoj sovražnik, s katerim si se spravil. Raznoterosti greš. ki se bo vršil v kratkem. Podgane in razni mrčes uničujejo polja severnim kmeto-valeem. Tako poročajo Lz Poljake. da podgane po -polju delajo neizmerno škodo in s( rih krajih pokvarile vse na-oja-t ve. ter je vse seme Lil uničil. vrtovih Konflikt med Rumunijo in do- Akademske organizacije pa navsko komisijo. kljub prepovedi vztrajajo na svo- Med mednarodno donavsko ko J ™ skU^U in napOVedale kon" misijo in rumunsko vlado je nastal radi zahteve mednarodne donavske komisije, ela morajo priti j rumunska pristanišča B-rajla in Galac pod njeno upravo, resen konflikt. Rumunska vlada je z vs«> -___11 -j . , 'nezmerno škodo in so po nekate- ©diocnostjo odklon da to zahtevo. 1 češ, da ni združljiva s suvereni-j teto Rumunije. nakar je med- _ .. _ , « i.. . i ii .... i 1 z Svetilke i»oročajo o stevd- narodna donavska komisija izro- . -i„- - i, -- t-'- M1»i mrčesu, ki se je iwavil iic- cila slučaj v odločitev Lun naro-1 . , i » t nadoma na polju in po aov. Pred nekaj dnevi je dobila 1 l zato ramuiwka.vlada od tajništva! l^isre narodov poziv, naj odpošlje svojega delegata na zasedanje Lige narodov meseca marca, da pojasni stališče rumunske vlade. Riununski zunanji minister Duea je odgovoril, da zahteva mednarodne komisije nasprotuje tako j jasno pravilom komisije, da lin-1 muaiija ne more sprejeti niti even J tunine- odločitve r;u:sn(liši';i, vsled i česar tudi ne more poslati sv^i ■ ga delegata na zasedanje Lige nn- ! rodov. Na s<-ji zliorniee podal | ministr. preds- luik Pralian-u ob-! . i širno poročdo o svojem zadnjem j ]K)tovanju v Pariz in L< ndon. pri ; čemur j > opozjirjal tudi na kon ilikt /. demarsko komisijo, ki je po njegovem mnenju značilen za postopanje velevla>ti napram mit lim državam. Bratianu je z v>:* odločnostjo aiaglašal. da sicer priznava pravie.* komisije glede Donave, odklanja pa vsako vmešavanje komisije na ozemljili mi veren i h držav. Komunistični kravali v berlinski okolici. Poroka 130-letnega starca. Angleški listi poročajo i/ Joha-nr ■ bnrga. da se je a* Lvelenbnrgii poročil neki 130-letni slepec in siecr je vzel tretjo že.no; dv-- j-{.reživel. ZDRAVNIKI SVARE. — PREVEČ SLUČAJEV TRAKULJE. strašno pošast, ur pusii-lKiselihL v V;iScm Zi-'.ikK ii vi/i-nu ki-sali. pravici, vp:-v«;k.» lvio v t i: ' • t* tclts, kji-r ne jim dobro Kodi. l-jtulje pa pol« ni u-Sihajo. kaj ji- ž njimi. s«- zdravnik pt-ta s i=r«"iu> l«oK-znijo. Im>'«-z-nijo jetir ali lt-ili<\ v«-, kaj inn j.- storili, ua i"' šmel i. tjboljše usp<--S tr:-kuljo :-a ni tako. k<-r povr.ro":- ra;:-li i:.t znann-nja, katerih v najvci'- slučajih .'..1t'a\ -i• ii ll> poznajo. N- vt-it. C-akaj<> dolor-rnjšiji znamt-nj. izgii.-lja liclnik na it*ži t<-r iz;-rt-rr.«-ni v okostnjak. Hrt ui»- j>- sam«--i mu bi iti ilruiini. I'<>sli mi škili, .i».-ni"k in oti ok s.- zOr.ivi ' za kako drugo bolezen in sicer neuspoš-no. doom njihova resnična bolezen , pošast—trakulja. Gotovo znamenje te po-šacti so oddajanja njenih deluv, more-: bitna pa izguba ttka z viasnim izpeha-j van jem. pokrit jezik, zgaga, bolečine v i hrbtu, stegnih in nogah, omotica, g'a-i vol« ], obCutek omedlevice s praznim :".»-l?)dcem, veliki, temni kolobarji krog Te dni >o priredili berlinski kr-j °a- želodec je težiLk in napihnjen. Vča- si se čuti neko premikanje od ?.e-lokih organizacij. Prireditev jo imela namen poti pr iti neanško ireilenio v C'ehoslt>vaški. Bavarska vlada pa je kongres v zadnjem tre-uoMcij pn-povcdala. ker noče kaliti dobrih sosednjih odno&ijev s ( ehoslovaško. e nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Zaplenjeni tigri in levi. Iz Assisi v Italijo povzročajo, da so bili lastniku cirkusa Karlu Holmuellerju zaplenjeni dva t -gra in štirje levi. Pri njem jc bi! v službi Carlo Cupier. katerega je ranil tiger tako hudo. da je tpoekodibi podlegei. Lastnik cirkusa ima piačati odškodnino vdovi,1 gov list petsto naročnikov. Voči-katera se je v tej zadevi obrnila na teh je jako zadovoljna, ker ni do sodišča. Sodišče je izdalo za- potreba naročnine obrfavljati, kaj-pleanbo in akd lastnik cirkusa ne lkt se jim ponavadi pogilja »plača odškodnine, pridejo ticrrl in hreapiačno. v Asofai dmSbo. J ^ Koverta piše v svojem listu: Za dne^vnik nam je potreba tisoč naročnikov. To se kaj lahko doseže. Vsak sedanji naročnik naj pridobi enega novega naročnika. pa jih bo tisoč. Iz tega je razvidno, da ima nje VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUHOV IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denar-nim darilom. Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za poši/jatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo* po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. (Nadaljevanje.) I pritekel k njemu, da ga ovoha. --j Di-žal se je Toneta še kmetski Z Nan 60 Eni teh gruč je načeloval nas gu. Kako ga je zanimala ona p«, | /nanrc Likar, ki je že tretje 2eto ve>t o prupeličkah, dan na dan jo -tu liral tretji razred, ker mu preje slišal, pa j.' še vedno rad nanjo | t.\y[hxi di-ugi posli žal niso puščali napeljal pogovor in Nanča je pra i t oliko easa za šoLske re^-i, kakor so vila: Ana. nesi kasetni južino! Pa želeli učitelji. Knjigo je imel niso bil;« mama. ampak mačeha. J spravljeno za srajco, da mu ni mo Res grem. pridem tja. dam juži-!tj|a rok. Pričkali so se zaradi igre. u<>. Pa prinese kosee nekaj v roki Tonček je prihajal iz šole med in pravi: Gospodična Ana ali ho- j zadnjimi. Ni se maral prerivati. Čete ta-le gnezde/k ? Poglclam. pa j ,,lah je zaostajal za tovariši, bal j«- bilo trinaj-st prepeličkih jajc- L. jih je, ker so ga dražili zaradi kov notri. Jaz jih vzamem iz gne- j dolenjskega njegovega narečja. zda, jih dam v žep in jo mahnem proti domu. Ko pridem na pol po 1a. naenkrat pravi v žepu takole: "Tk. t k, t k." Poslušani, pošlatam pa so bile že tri prepeličke žive. Pridem domov pa brž vse v postfr- 4'Stoj. boter.*' ga je ustavil Likar. "po.,oil i mi gumb!" In preden se je Tonček zavedel, kaj bo. če je potegnil Likar iz žepa pipec hi mu odrezal spredaj s suknje zahtevano posojilo. "Zdaj pa ma- ljo! Slišiš, zjutraj je pa bilo vstji(, počakaj, da ga dob-iš nazaj! živo. Ko ^o bile velike, sem pa Kako zija! Ali me ne poznaš? Saj v»e prodala in sem dobila za tisti denar židano ruto. dva para nogavic. en p;ir črevljev — ja! — pa židano ruto in en par nogavic. Prav za res!" T;sko je pravila Nanča, Tonček jst0 sorodstva. Likar pa je poteg-jo je verno poslušal, raslo ji je|ni[ z nožem po tleh črto in šest korakov od črte C-etver o kotnik, ki ga sva žlahta!" "Eja!" se je začudil Tonček, j "Seveda! Moj oče in tvoj sta si jj 'zik kazala »čez planike." Tonček je premišljal to novo vi vanj zaupanje pa mu je razkazovala se svoje žepne uožičke. kar 3 jih .)<• imela. v>e je nosrila s sabo in tako so bili ostri, da so v zraku rezali papir. Razkrila mu je polagoma svoj izum. na katerega je bila zelo ponosna, namreč da je treba napojiti nove podplate s terpenti-nom, kol:3cor jra popij-o — potem drže še enkrat tako dolgo. In slednjič mu je celo zaupala, kako se da podeliti č revi jem oni čudoviti bl">k. ki jo zanj zavida pol mesta, in z navdušejem ji je fobljubil, da ji bn s svojih potov donašal domov onih neznatnih končkov od sniotck — zaničevani so. zavrženi Ježe jui šu kilo. Pa vama ne bo treba ponje hodita v gozd. doma bosta postrgala ščurke, za en mernik jih bo gotovo, na magistratu ne pogledajo tako natanko, ali je tak kukee ,ali drugačen, in bosta imela denarja kakor smeti!" Tožilo se je torej Tončku po pajdaših iz živalstva, zato je tuljenje in lajanje Sultana koj obrnilo nase vco njegovo pozornost. Pes je v hiši — to mu je bilo v veliko tolažbo! Prežal je na nj in se mu je posrečilo pravi priliki priti na dvorišče; v žepu je imel pripravljeno kost. zagnal jo je psu. ki z gospodarjem vred ni bil nikdar dobra sit in ki jo je s hvaležnim renčanjean pobral, potem pa parkrat se ozrši po mladem neznanem pokrovitelju stekel za starim Korenom. Nanča je stoječa na stopnicah opazovala nezaslišani dogodek in prestrašena zavpila; ''Tonček, beži. te bo!" In tačas se je zgodilo, da je stari Koren, ki je mrmranje čakal pri vrtnih durih. dvignil glavo, začudivši se pogledal po dvorišču, zagledal pod hodnikom ob stebru dečka in za klical s 4 hripavim svojim, glasom: "Tončei, Tonček!" Pa TonSfca je postalo strah m je zbežal v sobo. Ali drugič je zopet Čakal na S«! ta na m Sultan ga je že (poznal in t skostjo prijavno je križ de'il v štiri polja. "Hola! Kdo gre metat v ris?" "Jaz." se je oglasil Kocmur. In ker slab zgled koj najde posnemal cev, si je tudi on takisto izposodil Ind presenečenega Tončka gumb v vihamo ve sel ost ostale družbe. Tonček je stal in strmel. Ni razumel ne prisilnih posojil, ne Čudnega sorodstva, pa si je mislil: jezik tudi zapravil kakor gumbe ? Ali boš govoril, kaj? Ali ti naj pomagamKje so gumbi.'" Toučku ni bilo prav nič za ponujeno pomoč in se je požuril, da odgovori, toda v hitriei in bojazni ni zadel posebno srečnega odgovora. ko je jecljaje povedal: "Gumbi .. . gumbi . . . posodil sem jih. Ostrmela sta oba. roditelja, mama je pogledala kvišku in s ploskem sklenila roki, atu Pircu pa so -:e za iskrile oči. "Kaj." je zakričal. "ti zapraV'jivec. razposodil si jih?" in z desne in leve je pri-č<» ploskati po licih ubogemu Tončku, da je fant, prijemši se za glavo, kar počenil in je še škodoželjni va jenec nehote si pokril ušesi. Pristopila je mama. smilil se ji je otrok in ga je branila. "Nikar ga po glavi, at a! Če mu .stopi bolezen v glavo, še za beračenje ne bo" — in da umakne fanta očetovi roki, ga je vlekla v kot k postelji in mu daHa druge hlače, da se preobleče. "Nak, ne enega 'knofa nima več na obleki, kaj takega pa še ne vse moje žive dni!" je ugotovila Pir-če»va. , At a Pire je vzdihu il 'o* in olno prijateljev, ki mu niso zamerjali. tla živi od človeške srvi. Vt društev na Dunaju ga je init novalo za svojega častnega člana. Kadar se je pojavil Lang v restavraciji ali kavami, se je okoli njega zbralo polno prijateljev in znancev, s katerim se je krvnik veselo razgovarjal. Dejstvo, da se ga Jii nihče ogibal radi njegovih » krvjo omadeže.vanih rok. m je štel vedno v posebno čast. Lan» je bil v svoji moški dobi najprej kavarna r. Imel je skromno kavarniško podjetje na Dunaju. Ko je izšel uikaz. s katerim je bil imenovan Lang za rablja, so vsi ugibali, kako bo gledala javnost na te.ga moža v novem pokli-eu. Pokazalo pa se je. da mu po-fc'-ic e. kr. rablja ni prav nič v ne-čast in spotiko. Nihče izmed starih prijateljev, in znancev ga ni rn d i tega zapurtil. Nasprotno, pribli ževati so se mu začeli tudi taki. katerih dotlej ni mogel prištevati med svoje prijatelje in čestilee. Posebno zanimivo je bilo v tem času obnašanje žensk napram ...angu. Dame iz najboljših duuaj-kih krogov so iskale zvez in prijateljstva z njim. Lau£ je prejemal dnevno ogromno pošto, med katero je bilo vedno mnogo pisem. katere so mu pošiljale nežne ročice dunajskih gorfpa in go-spodičen. Če kje. treba reči, da s je pri Langu popolno izkazala resničnost italijanskega pregovora "Ekstremi silijo skupaj." Ljubezen in krvništvo sta se znašla vi objemu. Kakor že zgoraj omenjeno je bil Lang spi-va kavama r. Stanoval je v Sinimeringu in stregel svojim gr dom. K njemu je zahajal 11a ka vo in čaj tudi njegov prednik, ra-belj Selinger. Selinger je bil 0-inrazen človek. Lang pa je bil nasprotno prikupljive narave in je ^knšal svoje pro.->te vedno razvedriti. Tako je tudi Selingera vselej ko je prišel na čašieo likerja ali na ka'vo. ogovoril s prijazno besedo. Polagoma sta postala Selinger in Lang dobra prijatelja. Lang se je zanimat za Seilingerjev posel in ko je imel izvršiti Selinger pred dobrimi 30 leti neko utanreenje. ga je prosil Lang, naj ga vzame s seboj. Ilotel mu je pomagati. In res. lMimagal mu je izredno hladnokrvno. Obnašal se je tako, kakor da obesa ljudi že leta in leta. Selinger je to videl in si je stvar zapomnil. Poslej je jemal Langa redno na vsako justifikacijo, katero je moral izvršiti. Skupno delovanje Selinger j a in Langa ga je ostalo javnosti prikri to. Kadar je Selinger potreboval Langove pomoči, je ta običajno iz ginii v Klosterneuburg. "da kupi vino ali raki jo." Ko pa je usmrče-nje končano, se je vrnil domov, kakor da se ni nič zgodilo. Ko j« Selinger un*rl je Avstrija ostala brez toliko potrebnega ji krvnika Dunajska vlada je razpisala natečaj za krvniške interesen te. -lavilo se je 17 kandidatov, ki •.e jim ni gabilo obešanje. Med Irugim se je ponudil tudi pomočnik praškeiga rablja A'ahl-^-hlae-;er. Vendar »o na Dunaju Wati-sehlargerja takoj odbili. Mož je namreč malo prej zelo nerodno iz-vršil justifikacijo nad neko žensko. ki je vsled obešanja umirala eele štiri ure. Lang sam se ni potegoval za kr-lriško karijero iz enosta\mega razloga. ker je bil že prestar. Zakon je tedaj določal, da ne more sto- Strašno maščevanje starega berača. 1-- - — . v Berač je vrgel v vodo osemnajst mesecev starega otroka, da se maščuje nad njegovim očetom in materjo. Sodišče je dognalo, da je možak jako nasilen človek ter da je bil že enkrat zaprt, ker je zaklal neko žensko. Strašno maščevanje za ukraden denar. ----- Te dni zjutraj se je na poli- j j »ostal o oba zakonca strah pred eijskem komksairdjatu v okra ju J Zeidlerjeni. Pripovedoval je namreč. da se je spri s svojo prejšnjo Brigitenau javil 69 letni mestni u boržec Karl Z e idler in je izpove dal. da je 18 mesecev staro Gret ko, hčerko svojih stanodajalec* Ricliarda in Marije Zoehner vrgel z mostu v Floridsdorfu v Dona vo. Otrok je takoj izginil v valovih. Dejanje je izvršil, da se maš čuje nad Richardmn Zovhnerjen« ki ga je okradel. Dežurni uradnik je *prva me nil. da ima opraviti z norcem. K< pa je Zeidler mirno potrdil svo.?e prvotno izpoved, je uvidel. da .]» zadeva resna. Medtem je otlkri' meti brzojavkami, dospelimi v zadnjem času. dri je Margareta Zoe hrer res izginila. Ker o resniC-nos ti izpovedi starega morilca ni bilo dvoma, je bil aretiran, obenerr Ipa so bili obveščeni roditelji nesrečnega otroka. O strahovitem piti v državno službo nobena o>e- dogodku poročajo dunajski listi ha. ki j?- prekoračila 40. leto. Lang pa jih je imel že celih 45. Nekega dne pa je povabila policija Langa na pomeniek v policijskem uradu. Komisar je sprejel moža zelo prijazno. Ponudil mu je stol in ga je začel nagovarjati, naj vloži prošnjo za rabeljsko me-<0. Lang se je sprva obotavljal. Ko pa je Sprevidel, da policija natančno pozna njegova in Selin-gerjeva pota, se ni hotel več upirati in se je udal. Kmalu je prejel dekret, s katerim je bil imenovan za e. ki', krvnika. Krt je izvedela Langova žena, kakšno službo je prejel njen mož. je .začela noreti od žalosti in sramote. a pomagalo ni nič. L. 1900. ie Lang izvršil prvo samostojno justifikacijo. Slučaj je nanesel, da je bila prva njegova žrtev neki cigan, ki se je klatil po Kranjskem. Nesrečne« je bil v dobri pol minuti ila onem svetu. Navzoči sodnik se je krvni kov i spretnosti čudil 111 je zadevo sporočil naprej. Lang je postal strokovnjak "prve vrste." Najbolj je cvetela Langova o-brt med svetovno vojno, dasi je i-mel vse polno konkurentov amaterjev. ki tvorijo eno najžalositnej-ših poglavij te tragedije človeštva. Z razpadom monarhije pa je bilo konec tudi La.ngovega poklica, ker je avstrijska republika odpravila smrtno kazen. Bivši krvnik je šel v pokoj in živel zadnja left a popolnoma za sebe. Dežela brez davkov in carin. Pri otvoritvi parlamenta Nove Fuaidlandije je izjavila vlada, da so finance dežele tako ugodne, da bodo carine za meso in petrolej ukinjene. Vrh tega bo zmanjšan bančni daveflc 111 kar je najvažne-je. odpravljeni bodo tudi vsi dohodninski davki. Daleč zunaj v Ottakringu. v tipičnem predmestju reveže v. stanuje že nad dve leti brezposelni mizarski pomočnik Richard Zo.eh-rer s svojo soprogo Marijo. Zakon ea .s.tsi še mlada, 011 šteje 22 let. o na 21. imela pa sta že 18 mesecev staro punčko ljubke zunanjosti. Se preti dobrim tednom sta zakonca stanovala sama. pred 8 dnevi pa se je kuj ima priselil berač Kari Zeidler. Dasi ravno je plačal neznatno najemnino, so bili to dobri dohodki za Zoehrera. ki je bil brez službe in navezan samo na podporo za brezposelne. V ostalem je bil berač zelo nasilen človek in o njem je krožila vest. da je nekoč v jezi zaklal neko žensko. Zato je odsedel več let ječe. Zoelirerjeva je poznala Zeidlerja že popreje ko je prišel k njej t«-r jo prosil za prebivališče. Zoelirerjeva mu je nakazala sobico v stanovanje. Že takoj prve dni pa je rospodinjc^n ker mu je odpove-lala stanovanje, si je pod blazino iripravil kladivo, hoteč jo pono--i v spanju ubiti, v slučaju da ne >i našel drugega stanovanja, šo h uge lastnosti berača so oba za-'conca neprestano vznemirjale, 'eidler je namreč jnmoči večkrat "stal ter .^prehajal po sobi in vuhinji. Ce so ga vprašali, kaj da išče. je odvrnil, da vžigalice. I110 pa je postalo za Zoehrerje od-:ritje. ki -»ta ga napravila v odsotnosti berača. Zeigler je imel med Irugim svojim imetjem tudi mar: lolhio. katero je ,Zoelirer slučajno vzel v roke. Pri tem je oilkril. la se nahaja v notranjosti man-loline vtfč papirnatih zvitkov. Grotovil je. da je v zvitkih denar, bilo je okoli 2 milijona kron. Zoe-hrer je zvitke zopet položil v man ■lolhio in tu postavil na prejšnje mesto. Zt-idler. ki se je vrnil zvt-čer domov, je takoj oj>aziI. šilingov. Kasneje so se zopet vsi pomirili. 24. feb. dopoldne pa sta zakonca prosila starčka, da pelje otroka k staremu očetu v Brigittenau. Zeidler je z otrokom, ki ga je imel zelo rati, res odšel, vrnil pa se ni. Nato so roditelji zadevo prijavili •policiji. Te dni so prejeli strahotno vest n usodi deklice. Mo rilec Zeidler je bil izročen sodišču. Vsakdanja nesreča. 20-1 etni mladenič Humar v Solkanu je pobiral pod 5>v. Katarino baker in svinec. Pri tem je zadel na granato, ki je eksplodirala In ga raznesla na kose. Posebna ponudba našim čitateijem ,Prenovljen! pisalni stroj "OLIVES" $2a B streiico ra slovenske črke, č, i. i $25.- •OLIYEB* PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisat! na pisalni stroj ni nlkaka nmetnost. Takoj Iafi-Et titlr pile. Hitrost pisanja dobite i yajd, ■LOVEKIO PUBLISHING COMPAHT V tetiudt BMrl Mew York, H. T. (Pride Se.) ROJAKI, NABOČAJTB SE HA 'GLAS NAHODA' NAJVEČJI rttiOVJBNBKl DNEVNIK V Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo velike zanimivih ie poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Pd teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, prodno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno aroto bodisi s money ordrom, t ali gotov zanimivo za vsakega Jugoslovana.....8.25 IO plačamo poštnino. -T,r*" PAST. ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatmi. — Za Gl. N. poelorenil a. P. -A. 40 (Nadaljevanje.) — Tvoje ilivljaije ? Kaj misliš. Diek ? — Nič drugega kot to. Kakšne prilike se mi nudijo, da uidera sedaj ? — jo je vprašal. — Ali je imel še kedaj kak ilovek tako peklensko danolo kot jaz ? Telcmaclius bo odjadral bree mene in edini človek, ki bi me mogel praviti iz te proklete dežele, je aretiran. Jatmo vidim, da bom inorasl zo]>et sam skrbeti zase, a tega ne morem storiti še par dni radi noge. Vrnil se bom v brezzraeno luknjo ter ostal notri do Bog ve kedaj. Una ga je skušala potolažiti, a on se ni dal. — In potem. — je godrnjal. — imaš tako malo holi v glavi, da hočeš naravnost teči k Terencu ter mu pojaviti, kaj Je delal tam Tremavne. Čakala bi vsaj toliko časa, da bi jaz izginil iz hiše ter sem že daleč proč pretbio spuste krvne pse na mojo slebi se ne brigal za svojo neposredno varnost. Najbolj obžalovanja vredni človek pa je bil v oni noči Sir Terene o. Ta mož. ki je živel do tedaj pri prost o ter skozi in skozi pošteno življenje, v velikih zadevah in malih. mož. ki se ni nikdar udal niti najmanjši Skušnjavi, se je naenkrat znašel na poti Jaži in dvostročnosti, koje namen je bil poprubiti drugega člo-vela. Žaljen je, katero mu je pripravil ta drugi človek, je bilo tako veliko, da ga je bilo mogoče o svet iti izključno le v. izdajstvom. Ta pomislek pa ni zadostoval, da bi odpravil opomine samorešpekta Sir Twetioft. Konec.no pa je obveljala želja po osveti kot dejanska vladarica njegovega duha Kapitan Trema vne se je zapletel vsfled svoje lopovščine v klopčič. ki ga bo kmalu zdrobil. Sir Terence pa se je neiTanerno veselil, ko bo zrl na brezupne boje in naporne žrtve, kajti ti napori bodo nudili pravi balzam za njegovo, ranjeaio čast. Kapitanu Tremavnu ni preostajalo nič dragega »kort izbirati med kruto usodo molka ali pa rešiti svoje življenje s priznanjem, da je zaničevanja vredei zapeljevalec in izdajalec. Njegova kazen je bila gotova in naj >e odloči za to ali ono. Sir Teremce je prišel k zajtrku, katerega so servirali na prostem, maršav in posinel, a čudovito miren za človeka, ki se je tako malo uril v umetnosti prikrivanja svojih čustev. Glas in pogled sta bila mirna, ko je želel svoji ženi in Miss Annytage dobro jutro. — Kaj je novega glede Neda ? — se je glasilo esno prvih vprašanj Une. Terene e se je zganil. Od .it rani se je ozrl nanjo iter se čudil miru, s katerim je prenesla njegov pogled, a spomnil se je, da je nesramnost bistveti del opreme vseh.razuzdaucev. — Gled Neda? — Kaj naj slorim? — je odgovoril. — Ničesar. Stvar ni več v mojih rokah. Mogoče me bodo pozvali na pričevanje. Mogoče bom tudi član vojnega sodišča, ki ga bo sodilo. Maje pričevanje mu bi komaj pomagalo. Moji zaključki bodo seveda temeljili na pričevanjih, katera se bo predložilo sodišču. Žličica v čaši Une se je tresla. — razumem te. Terence. Ned je bil vedno tvoj najboljši prijalolj. — Gotovo, delil je z menoj vse, kar je bilo mojega. — Ali veš. — je nadaljevala Una. — da ni Ned ubil Samo-vala ? — Ali rces? Njegov pogled je postal poeornejši. — Kako bi mogel jaz vedeti to! — Well ... pa jaz vem. Vse je kazalo, da ga je dirnilo to zatrdilo. SklonU se je naprej h čudno požel j i vast jo, za katero se je skrivalo nekaj strasenga. česar pa ona ni zapazila. -— Zakaj ni.-i te^fi poprej povedala? Kaj veš? — Propričaaia sem. da ni on storil tega. — Da. da, pa kaj te dela tako uverjeno! Ali ti je znano kaj. česar nisi še razkrila? Videl je, kako je izginjala barva z njenih lic, pod njegovimi palečimi pogledi. Torej vendar ni bila še popolnoma brez sramu Tudi njena nesramnost je imela svoje meje. — Kaj naj vem ? — je vprašala. — To te vprašujem. Dobro se je opomogla. — Jaz vem to, kar bi moral vedeti tudi ti. — mu je rekla. — Poznam Neda kot moža. ki ni zmožen take sstivari Pripravljena sem priseči, da ni mogel on tega storiti. — Vidim, priča ?rlede.značaja. — je rekel, omahnil nazaj ter pričel mešati svojo čokolado. — To bo mogoče upiivalo na sodišče, a jaz nL-rm sodišče in moja enostavna mnenja ne morejo ničesar storiti za Ned Trennayna. Lady O'Moy je divje pogieda-a nanj. — Sodišče? Ali misliš, da bo morala pričati »tudi jaz? — Seveda, — je odvrnil — Povedati boš morala, kar si videla — Jaas nisem ničesar videla. — Mislim, da nefcaj. — A ničesar važnega. — Sodišče bo gotovo hotelo slišati to ter te zaslišalo na tenidju tvoje izjave. er <1*0* prihodnja.) ^ _ _ . SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 21. MARCA P A R I S — 28. MARCA HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijvia. 19 STATE STREET NEW YORK ■■■■■■■MMIH^MM ALI LOKALNI AGENTJff MM^mmm^^M RAZBOJNIK BAJRAM CUR A. Moszkowski: Kašelj gospodične Dore. (Ilumoristična skica.) Gospodično Doro je obla goda-rii ljubi bagek z zdravim, naravnim razumom. Bila je "deklica za vne/' Spadala je v krog onih ženskih veleduliov. ki -v okolišu mo-bilij in blazin uspešno vodijo na pašo nedolžne mole in poskočne bolhe, kakor tudi V krog onih red kih, ki v kuhinji pobijejo toliko posode in porcelana kot perfekt-ne kuharice. Naša Dora pa »i vsega tega ni gnala toliko k «rcu. Znala -si je de-'o tudi olajšati. Že drugi dan po nastopu službe se je vlegla v posteljo, markirala. laheJk kašelj med liskantom in altom ter kategorično odklanjala vsako delo. Privolila je le milostno v to. da ji je moja žena stregla in jo negovala. Končno je blagovolila izraziti tudi nujno željo, naj ji pokličem takoj zdravnika prof. Pafuntija, znamenitega špecijalista za dihalne organe. jZbal sem se morebitnih očitkov -esti in čut socijalnosti je zmagal r meni; poslal sem po zdravnika. Prof. Pafuntrus je zgtfbančil o-bra*z v strokonvjaške gube: "Simptomi so vznemirljivi. Slu ča-j smatram za zelo rc.sno zadevo." 'V koliko?*' sem ga vprašal boječe. "Saj Dora ne -kašlja takro izrazito." "V toliko: iz takega. kašlja se razvije lahko vnetje broinehij, pneumonija aiLi celo vndtje pljuč. Tu je treba torej takojšnje in e-nergične pomoči!'* Razumem, gospod profesor! Fzvolite samo napisati recept za radravila.'' Ttu ne pomagajo zdravila. Tre ba je radikalnejših sredstev: vaši služkinji nujno priporočam daljše bivanje . pod južnim nebom!" Dovolite mi samo vprašanje: na čigave stroške, prosim?'* Neverjetno vprašanje! Samo ob sebi se razume, da na vaše stroške ! Ker je deklica zbolela v vasi službi, ste dolžni vi trpeti vse, da se ji povrne prejšnje zdravje in stanje. O tem vas lahko prepriča tudi splošno deželno pravo in meščanski zakonik." Torej prosim, kaj naj storim?" "Cisto enostavno! Odpeljite vašo Doro v Egipt! No, sicer bi ji za silo 'lahko pomagali tudi z Ri-vijero ali Madejro ali Teaierifo. Vendar bi bili tu previdoma le ^labi učinki. Egipt prednjači vsekakor že vsled svojega izrazitega pustinjskega podnebja. Šest tednov bivanja v Heluanu pričara vaši služkinji čudovito povrnitev zdravja^ Tam ima na razpolago množico, prvovrstnih sanatorijev » za morate potne listine. Vselkakor bi vam tudi priporočal, da nudite deklici spremljevalko, ker sama tako pustiti Dore v nemar sedaj, ko sem poslal že po zdravnika in čul njegov edino zveličavni modri nasvet. Kajj potem, če dobi res vnetje pljuč?! Vsa odgovornost bo ležala na meni. Za boga, ti o-čitki vesti bi me ra>zgrtzli! Stopal sesm raaburjen po sobi gori in doli. Rešilne bilke od nikoder! Kaj naj Storim? "Ti moraš in moraš poslaiti svojo služkinjo v Egipt," to je bil vedno strašni sklep .vseli mojih nervoznih premas. V spailni sobi sem * utzrl svojo malo hišno lekarno. Odprl sem jo mehanično ter segel n-ezavestno vanjo. Mod f*rsti sem zaičutil nekaj svalčastetga. Bili so navadni bonbončki prati kašlju. In dejal sem: "Dara! Prodno odjadrate v deželo faraonov, poskusite še to sladčico!" Bonbonoiki so ji ugajali. Zdeli so se ji zelo sladki, ta:ko je omožila s 16-stim letom, pa navzKc temu ni bila najmlajša nevesta. Presenečenje raste. Stojite pred najtežjim problemom. Mislite in računate, primerjate njeno, zunanjost s starostjo hJoerke ali- sina, pa je ves trud zaman. Nikoli ne faneste, kdaj se je omožila večno mlada zmog»!a. TO povzroča sicer dvojne stroške, jamči pa zato za desetkratni -uspeh." Po teh besedah se je gospod profesor poslovil. Meni pa je bilo kot da sem obležal pod težo silnih njegovih besedi. Bil sem v strašnih škripcih. Kakšne dolžnosti in stfroški me (čakajo! Sebi nisem privoščil niti enega popoldanskega izleta, sedaj pa naj kri-jem stroške cele ekspedicije v E-gipl za rad ite me«tle Dore, lri sem jo Seie predvčeraj najel. Na drugi strani p« zopet nisem mogel dama. Iz Prizrena prihaja vest. ki sicer še ni oficijelno potrjena, da je poginil zloglasni razbojnik Bajram Cut, strah in trepet južnih krajev. Da je vest resnična, o tem ni dvoma, 'ker sta dve priči potrdili smrt razbojnika. Bajram Cur in Hasan Beg Priština sta igrala povodom nemirov, ki so izbruhnili po drugi balkanski vojni v Južni Srbiji, veliko vlogo. Zdelo se je, da sta prevzela dedšeino zloglasnega Lsa Boljetiinca. Za časa svetovne vojne sta opravljala pri avtsrijski armadi, prodirajoči v Južno Srbijo, krvniški posc>l. Po prcvra&tu sta divjala po južnih krajih Jugoslavije, ter povzročala prebivalstvu in oblastim stalne nt prilike. Ko je Noli pregnal Ahme-da Bega Zaga, je prišel Bajram C'ur zopet na porvrsje. Toda tudi njega je doletelo. Ahmed Beg Zo-gu je na d ali jeva 1 boj proti samodržcu Fan NoLiju. Njegove čete «iTer. Frank Bkrabee: IjmUrtOr, M. Tamnlk: Pueblo. Peter Calls, John Oerm. Frwik Janeab: Sallda. Oostello; Walaenbnrg, 1L J. Bajok. Looia BudmajL Indlaapolla, EUaols: Aurora. J. Verbicb: Chicago, Joaepk Bliab; Cicero, J. Fablaa; OranrlUo. Joaeph Perahe; Joliet, Frank BaaUdi 1. Zaletel la John Krea; La Salto J Spelicb; Maaoontah, Frank Aosnatin North Chicago, Anton KobaJ, Gertrud >grio; Springfield, Matija BartMrich Wankegan. Frank Petkoriak. Franklin la okolleo. Kitsniiier. Fr. YodontVML Detroit, Ant. Janealch In J. D JndoidL By. Joa f. Peabel: Bvateth. Ixmla Oooie: GO. bart. Looia Yeaari: HlbMac. Joha For la; Virginia, Frank Hivatich. 18. marca: Orduna. Cherbovir* in Hamburg. 19. marca: Albert BaUIn. Bouloane la Hun-burs. 21. marca: Leviathan. Cherboura: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Bos* ao Genoa. 24. marca: Prea. Wilson. Trst 25. marca: Berens&ria. Cherboura. 26. marca: Thurinaia. Hambtir*. 28. marca: Olympic, Cherbourg: Paris. Havre: Pre«. Roosevelt. Cherboura in Bremen; Reliance, Cherbourg in Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg: Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg in Bremen. 1. aprila: Mauretanla. Cherbourg. 2. parila; Deutachland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 7. aprila: Resolute. Cherbourg In Hamburg; Republic. Cherbourg in Bremen. t. aprila: Aquitanla. Cherbourg; La Savo!«. Havre. aprila: Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Mt, Clay, Hamburg. •*w fork: Gowanda, Karl Bternisbs,; Little alls, Frank Uasle. Ala: Barberton. A. Okolisb, John Balant; Plevela ml, Anton Bobek, Anton Shn-HC in Charles Karllnger.; Collinwood, Math. Slapnik; Txjrain, Louis. BalaQ n 3. KamSe; NiJes, Frank Kogovfiek; foongstown, Anton EikelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, !4mis Hribar; Braddock, J. A. Germ; -irooghton, Anton Ipavec; Burdlne, rohn Demsbar; Conemangh, Vid Bo-anSek In J. Brezovec; Cla ridge, Anton Sozaglov. Fr. Tushar, A. Jerlna: Dunlo Int.- TauželJ; Export, Louis SupančlC. forest City, Math Kamin : Farrell, Jerry Okoro; Imperial, Val. Peternel; Greens >nrg, Frank Novak; Homer City in »kolico, Frank Farenchak; Irwin, Mlkf> "anshek: Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run« Fr. Ma-fhek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Takfibe, Ig. M a iris ter. Vine, Arb in U Jakoblch; Beading, J.Pezdire; Sbeelton, Hren; Turtle Creek in okoUco, Fr. ^cbifrer; West Newton, Joseph Jo van; White Yalley, Jiirij Prelvch; Willock f. Peternel. » West Tlrglnla: Goketon, Frank Koclaa. Wlseeottn: Milwaukee, Joseph Tratnik In Joe Koren; Racine In okolico, Frank Je leoc; Sheboygan, H. Svetlin. Washington t Black Diamond, G. J. Forenta. Rock Springs, Looia Tancher. Poleg gorlnavedenlh ao pooblagBeni pobirati naroftilao toll vsi tajniki a. K. J. Kje je moja seMra URSULA MI-LA UC, doma iz Sab levega pri Borovnici, stara 53 let, zdaj omožena L«?skovec. Pred 24 leti je t>ila -v^ Olevetandu. Kdor kaj ve o lijej naj mi poroea, ali naj se pa sama javi svoji sestri: Marija Knez, «P. O., Box 348, Braddock, Pa. (2x 14,16) NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Gilberta vse slovenske naselbine v- železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh, opravljati vse t naš delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava "Glas Naroda" Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 «no že skoro razprodali V krat kem času smo ga prodali več tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni nasi zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLO VEN 10 PUBLISHING CO., 82 Oortlandt SL, N. Y. O. 11. »prila: Majestic Cherbourg: I.evlathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne In Rotterdam; Conte Verde. Genoa. Itcchambcau, Havre. 14. aprila: Martha Waahniaton, Trat. 15. aprila: Berengarla, Cherbourg; De Grass*. Havre; America. Cherbourg in Bremen. 1«. aprila: Cleveland. Boulogne 1*> Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. aorila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. ChertK »rg In Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila: MauretaniA. Cherbourg; Suffren. Havre. 29. aprila: Paris, Havre; Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg in Antwerp' Luetaow, Bremen. 29. aprila: Aquitanla, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Ballln, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majeatic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg-18. maja: Paris, Havre. — S tem pa mikom bo spremljal potnike uradnik tvrdka Frank Sakser State Bank. ADVERTISE IN HQLAt NARODA*. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, fti vam jih camorenu dati vsled naSe dolgoletne izknSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne psr-nike, ki imajo kabine tudi v 111. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1D24, zamorejo tudi nedržmvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselniSki komisar v Washington. D. C. ProSnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem. tei se poSlje prosilcu v stari kraj gla som na novejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega krn i, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako ieto po 671 priseljencev. AmerlSki državljani pa Eamorej dobiti sem žene in otroke do 18, le ta brez, da bi bili Stetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl In otroci od 18. di 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pifilte ■ pojasnila. "Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortl&ndt St., New York ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE debit« prt: NAVINŠEK-POTOKAR Ml Greer*« St, Conmwuth. V . idilnilit riuw nt » Asariki. ITE PO NOVI CENIK. > *»r. i PiŠIl ADVERTISE in GIiAS NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni« da oglatfnjejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda'* Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdor kaj ponnja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MAT,T OGLASI t"Glas Naroda" ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI QLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-