OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV., ŠTEV. 95
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Pri rekonstrukciji cest je treba posvetiti več pozornosti tudi onim kritičnim odsekom naših cest, na katerih -pride večkrat do nesreč iz objektivnih vzrokov.
O nekaterih problemih cestnoprometne varnosti
(S seje Sveta za notranje zadeve in splošno upravo)
P prometni varnosti je Svet za Olr?ni° ™deve 'n splošno upravo ,1 Ljubljana že razpravljal v no-%bru leta 19%. Na svoji seji je zrpjol vrsto sklepov, katerih na-je bil: utrjevati prometno dis-PJino državljanov — koristnikov J1';, utrjevati prometno varnost, lj 9jel pa je tudi sklepe o ukrepih, u n®j bi prispevali k boljšemu in jj'tr6jšemu nadzorovanju prometa. H se je tudi strinjal s predlogom Ij.čl,hiika tajništva, po katerem naj .faradi prenizkega števila promet-v 1 ."dličnikov vključili v nadzoro-nt° prometa študentsko mladino. ( p('r so bili sklepi in priporočila poročnega in kratkoročnega zna-PiJL.'-ie ^'1 Svet mnenja, da so skleni' *i so vezani na daljši rok odvis-š« ?r9dvs«ni od razpoložljivih fi-^n?,|ih sredstev, tisti, ki so vezani ii|, krajši rok pa od dobre volje in klepanja. Svet je na splošno za-tu,l®il, da se naj pri uresničevanju .['®Pov in priporočil zadnje seje Prometne problematike iz vrše tisti, ki ne zahtevajo denar-srcdstev, ali tisti, ki so cenejši, d,.] “radi boljšega medsebojnega so-S(.;"Vnnja in ukrepanja so bili 'na
"j1!*1') uspešnemu dvigu promet-j.^ž.be v zadnjem letu. najrazlič-1,1 ukrepom, ki so bili storjeni
Sveta v novembru lani povah-ob(v' *,"d' predsedniki ljubljanskih Klin" predstojniki nekaterih or-V|-iavne uPravc> Ki se na kukr-tun, 0 ' način ukvarjajo s prome-
Jej.ši
flfj i »ttitipuni. ivi aw »ii*i aiui n
liti.«m področju, spremenjeni |>0' »»J Urejanja prometa in kazno-n e moremo biti zadovoljni s Mii *n° varnostjo. Promet vsako Y(.,|r narašča hitreje, na cestah je več vozil, bodisi domače ali ji, ^ Proizvodnje. Prav tako vpliva-varen promet najrazličnejši it Ir);1 vzroki subjektivnega in ob-VV"nga značaja.
t*fc,|	poročilu	obravnavamo
,e,n prometne nesreče, ele-W • ki vplivajo na prometno W,"s*. *n ukrepe zn izboljšanje >s*' na cestah.
, Prometne nesreče
Wni ^ inlo na območju bivšega l|>tt,.|j,nskega okraju 81S cestnopro-nesreč (leta 19% 722), kar nasproti letu 1951 12,8 •/« Ni.r.'ce primerjamo porast (samo »,r,i!i Livšopa okraja) števila mo-%f(,y Vozil s porastom prometnih i!''triit' v lotu 1956 število pro-» vil» ll<‘sre6 naraščalo hitreje od i fUotornih vozil. Zaradi tega lotos storili vrste naj-hhS|hii, |S| 1 ukrepov za izboljšan j er 'hi, '>r°inetne varnosti in disci-
**?"' Jp bilo v I, i ii bi i an i 484 v letu 1955 495. V odstotkih 8 |i)Z' v Ljubljani se je zgodilo '0.70 <•/, prometnih nesreč.
v letu 1955 pa 68,5 °/o. Razlika znaša 10.6 "/o, kar dejansko pomeni, da smo v sami Ljubljani z raznimi ukrepi v letu 1956 znatno izboljšali cestno prometno varnost.
Lani je bilo izmed 855 cestnoprometnih nezgod 445 takšnih, pri katerih so bili ljudje telesno poškodovani. Skupno pa je bilo zaradi nezgod 28 oseb mrtvih in 555 oseb laže ali huje telesno poškodovanih. Mrtvih je bilo: 9 kolesarjev, 7 pešcev, 9 voznikov motornih vozil, 2 motorista in 1 voznik vprežnega vozila. Telesno poškodovanih pa: 204 kolesarjev, 112 pešcev, 121 voznikov motornih vozil. 87 motoristov in 5 ostalih koristnikov javnih cest. Največ žrtev je bilo pri trčenju motornih vozil s kolesarji.
V prvem polletju letos je bilo 450 cestnoprometnih nesreč (prvo polletje 1956 525, prvo polletje 1955 512). Od 450 nesreč se ie 125 ali 27,5 odstotka nesreč zgodilo na cestah I. reda, to je na cestah zveznega pomena Šentilj— Liubljana—Zagreb in Podkoren—Ljubljana—Sežana.
Pri letošniih cestnoprometnih nezgodah je bilo do meseca julija 17 mrtvih in 250 oseb laže ali huje telesno poškodovanih. Med mrtvimi je: 5 kolesarjev. 2 motorista in 10 pešcev: med telesno poškodovanimi pa: 105 pešci. 56 kolesarjev, 14 voznikov motornih vozil. 4 vozniki vprežnih vozil in 55 pešcev.
Največii porast kažejo nezgode, ki po svojem načinu predstavi in io trčen ie vozila v določen ob jekt. Te nezgode so glede na število mrtvih in telesno poškodovanih v primerjavi z istim ohdohiem v letu 1955 narasle skorai za 500e/o. Na drugem mestu so po številu žrtev nesreče, v katerih so bili soudeleženi kolesarji, na tretjem na nezgode, ki so jih za-kriv'li nešci.
Od 450 prometnih nezgod so vozniki motornih vozil zakrivili 252. Vzroki vpliva alkohola na voznike motornih vozil so glede števila prometnih nezgod in n iihovf "a porasta na prvem mestu fnrvo polletie <956 16, prvo polletje leta. 1957 481 Vočie je t'v!l število nesreč. k> so i ih povzročili vozniki motornih vozil zaradi nennzl iivnsti in raztresenosti dela «956 59 leta «957 561.
Kolesaril so zakrivili 115 nesreč. Zanimivo ie. da sta vinjenost in nepazljivost tudi nri kolesariih v pri-merinvi s preteklimi leti. letos prečni v porastu.
Pešci on so letos povzročili 49 prometnih nesreč.
šievilo smrtnih primerov in poškodovanih kolesarjev ter motoristov io letos doseglo svoj višek Leta 1955 ie hilo mrtvih in noško-dnvanih 170 kolesarjev, v nrvlh šestili mesenih letos na že 112. Prav tako te bilo leta 1955 poškodovanih in mrtvih 55 motoristov, do jnliin letos pa 77 Ta oorast je razumljiv
predvsem zaradi večjega števila motornih koles in močnega dviga števila voznikov motornih vozil.
Dne 50. junija 1957 je bilo v okraju registriranih 5161 motornih vozil, od tega je 2045 motornih koles, 1745 potniških avtomobilov, 120 avtobusov, 1165 tovornih avtomobilov in 90 traktorjev. Samo letos do julija je bilo registriranih 1046 novih motornih vozil. Ker v tem času 794 motornih vozil zaradi zastarelosti, okvar itd. nismo registrirali, se je absolutno število za promet sposobnih vozil dvignilo le za 252. Zanimivo je, da se je število motornih koles povečalo za 577. število osebnih avtomobilov pa za 288. Večina motornih koles in avtomobilov so kupili zasebniki. Znižalo pa sc je Število tovornih avtomobilov.
Elementi, ki vplivajo na prometno varnost
Če hočemo proučiti stanje prometne varnosti na naših cestah, moramo prikazati predvsem tiste elemente, ki bistveno vplivajo na prometno varnost. Ti so: stanje cest, stanje cestnih vozil, prometna zakonodaja, vzgoja držuvljanov-koristnikov cest,
prometnovamostna služba in kaznovalna politika.
Stanje cest
Ceste, ki so praviloma namenjene le za promet z motornimi vozili (in tudi druge ceste I. in II. reda) so večinoma take, da niso primerne zn večjo hitrost in za istočasni promet z raznimi vozili. Modernizacija naših cest je odvisna od finančnih sredstev, ki so na razpolago. Ta sredstva pa so zaradi naraščajočega prometa premajhna, do bi lahko učinkoviteje pripomogla k izlniljša-nju cest. Zalo je razjimliivo. da smo za varnost prometa dolžni skrbeti pod obstoječimi pogoji. Pri gradnji naših cest se tudi premalo upošteva močan promet s kolesi, ki v bližini mest in industrijskih središč zahteva ureditev kolesarskih stez. Skozi naseljene kraje potekajo bolj obremenjene ceste, katere pa bi morali ločiti za počasni promet od noš prometa in prometa motornih vozil. Oprema rest ie razen na cestah L reda in na nekaterih cestah Tl. reda na splošno nezadostna. Od ljubljanskih občin je la vprašania začela urejati samo občina Ljubljana-Center. Ceste I. reda, ki notekaio skozi Ljubljano, bi morale biti tako opremljene, kakor ie sedaj Prešernova cesta. Ponekod bi bilo treba na cestah noslaviti tildi stoječe semaforje. Potrebno hi bilo tudi, da bi direkcija IZ namestila na vseli važnejših prehodih dohro vidne signalne luči.
Stanje cestnih vozil
Tehnično stanje motornih vozil se vidno zboljšuje z registracijo novih vozil in z vključevanjem starih, že izrabljenih vozil, predvsem tovornih avtomobilov in motornih koles. Tehnični pregledi vozil ob registraciji so zelo strogi. Samo letos je bilo v našem okraju izključenih iz prometa 794 motornih vozil zaradi zastarelosti, večjih pomanjkljivosti itd. Na splošno nam stanje cestnih vozil (vsaj motornih) ne povzroča resnejših problemov. Tehnična oprema motornih vozil ni bila v nobenem primeru vzrok cestnoprometnih nezgod.
Se vedno pa je na cestah precej nepredpisano opremljenih dvokoles, kakor tudi vprežnih vozil, ki so ravno v zadnjem času povzročila več cestnoprometnih nezgod ter zaradi tega resno ogrožajo varnost prometa (zlasti pomanjkanje luči, odbojnih stekel itd.).
Prometna zakonodaja
Nuša prometna zakonodaja, predvsem zvezna, temelji na mednarodnih konvencijah o prometu. Z republiškimi predpisi, kakor: Odredbo o cestnem prometu v LRS, Odredbo o cestah, ki so praviloma namenjene za promet z motornimi vozili in Odredbo o vozilih, ki imajo prednost na javnih cestah, so v glavnem izpopolnjene vrzeli zveznih predpisov. Z republiško odredbo je na naših javnih cestah sproščena hitrost osebnih avtomobilov in motornih koles z odločbo, da mora biti določena hitrost prilagojena pogojem ceste, vozila, prometa in sposobnostim vozniku. Vsak voznik torej v skladu s temi pogoji sam odloča o hitrosti vožnje. Neupoštevanje kateregakoli teh pogojev pa pomeni divjanje in objestno vožnjo. Če bi vozniki to določilo odredbe v resnici upoštevali, razen na redkih odsekih moderniziranih cest, ne hi smeli voziti več kot 80 km na uro.
Prometni predpisi so v glavnem, vsaj kar zadevajo varnosti prometa zadovoljivi, vendar se že kažejo potrebe po izpremembah. V zadnjem času smo sodelovali pri sestavljanju predloga za spremembo zvezne uredbe o prometu na javnih cestah. Predlog bo sestavljen v tem smislu, da bo v uredbi dana pravna podlaga za mandatno kaznovanje cestnoprometnih prekrškov.
Predlagali smo. da naj bi se državljanu. ko kazen v mandatnem postopku nadomesti opozorilo, izročalo opozorilni listek. Predlagali smo, v kakšnih primerih nai bi državljan'' kaznovali v mandatnem postopku (na krniu prekrška), in v kakšnih primerili v upravno kazenskem postopku (več n tem v poglavju n kaznovalni politiki). Dali smo tudi nekaj predlogov glede ureditve odvzema vozniškega dovoljenja. Menimo. da bi bilo potrebno še predpisati pogoje za učenje vožnie z motornimi ■ vozili, predpisati boliš! način izv.ainoia vozniških predpisov,
STKAN 474
glasnik
izpopolniti predpise glede prehitevanju, določiti pravila o jakosti in dometu svetlobnih objektov na vozilih itd.
Pomanjkljivosti so tudi v tem, da marsikdaj prepočasi in neodločno rešujemo ovire cestnega prometa, ki jih predstavljajo hiše, naselja v neposredni bližini cest in drugi objekti.
Vzgoja državljanov — koristnikov cest
Vzgoji državljanov je v pogledu prometne varnosti v zadnjih dveh letih posvečene največ pozornosti. V ta namen smo se posluževali šole, pionirskih krožkov, avto-moto društev, društev združenja šoferjev, predavanj v podjetjih, tiska, filma, otroških prometnih prireditev, nagrajevanja najboljših voznikov motornih vozil, razstavljanja razbitin avtomobila itd. Poleg predavateljev-naših uslužbencev smo se posluževali še predvsem prosvetnih delavcev, članov avto-moto društev itd. Vedno iščemo novih načinov in novih področij, kamor bi lahko še prodrla prometna propaganda in vzgoja. Vozniški izpiti so strožji, Zato se tudi kandidati bolj skrbno pripravljajo zanje.
Pri vseh koristnikih naših cest moramo doseči upoštevanje prometnega reda. Spoštovanje reda na cesti vzbuja predvsem gostota prometa, ki pa pri nas še vedno ni tolikšna, an bi slehernemu koristniku povzročila strah pred cesto in prometom na njej. Zato je pri nas trenutno še težko ustvarjati zavestno disciplino, ko na naših cestah ni toliko prometnih vozil, ki bi sama po svojem številu vzbujala spoštovanje prometnega reda. To spoštovanje prometnega reda lahko uvrstimo v lepo vedenje, koteroira se ne pridržujemo samo v uradu, gledališču, na javnem kraju, marveč bi si ga morali pridrževati tudi na cesti, na kateri moramo prav tako kakor drugje spoštovati pravice
drugih.
Gostota prometa zahteva od vseli voznikov motornih vozil, prav tako tudi od pešcev, da so pri vožnji ali hoji čez cesto zbrani. Sedanja doba našega cestnega prometa in njegova gostota pa Še nista tolikšni, da hi silili voznika, kolesarja ali pešcu k zbranosti njegovih misli pri opazovanju ceste in dogajanja na njej. Razumljivo je. da bomo imeli v tem pogledu še nekaj časa težave.
Menimo, da bi morala biti šola eno izmed najpomembnejših sredstev za vzgojo prometne discipline. Sola bi morala seznaniti dijake z vsemi tistimi elementi prometnega reda, ki so potrebni za varno liojo in vpžnio na naših cestah. Ne mislimo, da bi se uvedel v šolo poseben predmet o tem vprašan ju, ker bi s tem našo mladino in otroke samo obremenjevali, marveč bi morali o prometni varnosti govoriti vsi šolniki pri tistih predmetih, ki imajo na ta ali drug način neko povezanost s prometom in varnostjo državiinnov. Tako bi n. pr.: v matematiki pri množenju ali kvadri-ranju računali ali izračunavali zavorno pot avtomobila: naši otroci ničesar ne vedo o zgodovini motornih vozil: ne vedo, da so ceste izredna pridobitev, ker so v njej speljani tildi telefonski in električni vodi kanalizacija, vodovod itd. Ko otrokom govore, kako naj se vedejo doma, v šoli. v kinu. morajo brez dvoma govoriti tudi o tem. kako nni se vedejo na cesti, kako naj hodijo čez cesto, naj se ne kotalkajo. igrajo nogomet, sankajo itd. po cestišču ali pločniku itd.
Razlogi, da tega po šolah ni, so v pomanjkanju zadevnega učnega gradiva, pa tudi v tem, da šolniki promet ne štejejo za nevaren. Zanimivo je, da je med vozniki motornih vozil najmanj učiteljev in profesorjev. Tak življenjski pouk o teh vprašanjih pa bi dopolnjevali še miličuiki-študenti v prometnih krožkih. Samo letos smo priredili v 79 šolali 102 predavanji, ki jih je poslušalo 26.700 otrok. Organizirali smo veliko pionirsko tekmovanje na Trgu revolucije ter s tem vzbudili pri otrocih ogromno zanimanje za prometno vprašanje. Razumljivo je, da množično vzgojo o tem vprašanju lahko dosežemo samo s tesnim sodelovanjem učiteljstva in prometnih uslužbencev. Morda že lahko trdimo, da je naše prizadevanje za vzgojo otrok v tem smislu rodilo prve uspehe, ker je med vsemi letos (247) zaradi prometnih nesreč, mrtvimi in telesno poškodovanimi le 11" otrok. Ugotoviti moramo, da smo glede vzgoje- pa precej manj napravili v gimnazijah in vajenskih šolah, kar bomo v prihodnosti popravili.
Za vzgojo odraslih uporabljamo predvsem časopisje, radio, diapozitive kakor tudi opozarjanje pri kršitvah prometnega reda. Zal nam še ni uspelo prepričati vsa uredništva ljubljanskih časopisnih podjetij, da je nujno potrebno ljudi v tem pogledu tudi vzgajati. Včasih časopisje še vedno javlja senzacionalne članke s tega področja brez vsakega poduka. Časopisje večkrat posreduje • članke o ukrepih policijskih oblastcv drugih držav kot zanimivost, medtem ko včasih ostajajo naši ukrepi pozabljeni.
Podeželsko prebivalstvo bomo o prometni problematiki in varnosti seznanili predvsem s prometno razstavo. Priredili bomo tudi teden prometa, opozarjali voznike, kolesarje in pešce na opremo vozil in pravilno vožnjo; priredili po šolah predavanja o varnosti prometa; pred filmskimi predstavami organizirali prikazovanje filmov o varnosti prometa itd. Z vodstvi šol se bomo tudi dogovorili, da bi si učenci in dijaki ogledali razstave o prometni varnosti.
Z vzgojo ljudi v tem smislu se ukvarjajo tudi avto-moto društva. Med podeželskimi društvi so najboljša: Ivančna gorica, Moravče, Logatec, Vrhnika itd., ki so glede vzgoje državljanov kar precej napravila. medtem ko nekatera društva prirejajo predvsem razne dirke in ocenjevalne vožnje ter se za vzgojo državljanov kaj malo brigajo.
Dolžnost vzgajati koristnike rest imajo tudi podružnice Združen in šoferjev in avtomehanikov. Tudi tem podružnicam lahko očitamo premajhno skrb za vzgojo ljudi, ker se ukvarjajo samo z vzgojo svojega članstva s tem. da jih pripravljajo za strokovne izpite, pozabi in jo pa na dolžnost vzgajanja koristnikov cest na splošno.
Vozniški izpiti če so pravilno izvedeni in kandidati praviloma ocenjeni, lahko mnogo prispevajo k dvigu prometne discipline. V drugih državah uBQrnblinio različne metode, nri katerih lahko znanje prometnih predpisov združujejo s proučevanjem umskih sposobnosti kandidata. Te pripomočke pa tudi filme, katere v drugih prometno razvilih državah že 'uporabljajo, bi lahko koristno uporabili tudi pri nas.
Razumljivo je", dn mora biti vzgoja koristnikov cest sistematična in vsakdanja naloga. Pri vsakem državljanu, bodisi pešcu, kolesarju ali vozniku motornega vozila moramo vzbuditi zavest stalne nevarnosti.
ki preži na cestah, in ga navajati na splošno previdnost. V ta namen smo usposobili tudi dvoje naših motornih vozil, s katerima bomo po zvočniku opozarjali koristnike cest na' storjene nepravilnosti, nu pravilno vožnjo itd.
Prometno varnostna služba
Zaradi naruslih prometnih potreb in nezadostnega številu prometnih miličnikov je tajništvo decembra lani honorarno zaposlilo 115 študentov, ki smo jih namestili v prometni ljudski milici. Pred pričetkom službovanja s<^ študentje obiskovali prometni seminar, na katerem smo jih seznanili z osnovnimi prometnimi predpisi in pravili službovanja. Dne 22. decembra 1956 so študentje prvič nastopili službo na križiščih. Simbolična predaja službe med prometnikom-profesionalcem in nrometnikom-študentom je bila na križišču pred pošto.
Med letom smo sprejeli v službo še 55 študentov (zaradi povečanja prometa, turistične sezone, službovanja miličnikov-študentov v drugih okrajih LSR itd.), ki so tudi obiskovali krajši prometni tečaj.
Tajništvo je s sodelovanjem Turistične zveze Slovenije priredilo ?a miličnikex prometnike tudi nekak turistični tečaj, na katerem so miličniki prometniki, tako profesionalci kakor tudi študentje, dobili koristna napotila za občevanje s tujimi in domačimi turisti.
Da bi bilo občevanje naših milič-nikov-prometnikov s tujimi turisti čimbolj kulturno in na visoki ravni, smo organizirali tudi preizkušnjo znanja tujih jezikov, pri čemer so miličniki-prometniki (profesionalci in študentje)", ki so bili ocenjeni pozitivno, preidi značke, katere je-zike govore. Tnozemeem je ugajajo zlasti to, da so dobivali od naših miličnikov informacije v vseh glavnih jezikih. Hvalili so tudi edinstven način ureditve tega vprašanja (študentje-prometniki) in poudarjali. da kaj takega še niso videli nikier. V poletnih mesecih, t. j. v juniju, juliju in avgustu smo pro-metnike-študente na prošnio tajništev za notranje zadeve Koper in Kranj pošilinli v prometno službo v Postojno. Ilirsko Bistrico. Divačo, Sežano, Knncr. Izolo, Piran. Portorož in na Bled. V treh izmenah je bilo v teh krajih 71 miličnikov-študentov. V koorskem okraju pa so bili štirie študentje eelo pri motorizirani LM ter so svojo nalogo prav dobro opravili.
- Miličnike-štndente v glavnem uporabljamo za usmerjanje in tijeje-vanie prometa v Ljubljani, za vzgojo državljanov itd. Zaposlujemo jih ne samo v središču mesta, marveč tudi na periferiji (n. nr. v Šentvidu, v kopalni sezoni na Sori. na kopališču na ležici itd.), fitndentje-nro-mptn'ki nadzorujejo nrnipet na liub-lianskili ulirnli tudi nn monedih. Zn izvrševanje represivnih ukrepov smo študenti' imornhljnli h' v izjemnih primerih. V nekaterih nri-merih u pora Id jamo študente-milič-nike še nn drugih poslih, ki so v zvezi s promntom. tako li. nr. štn-dente-strojnike pri letni registraciji motornih vozil, za izvrševanje tehničnih prerledov; zn predavanja pri vzgoji otrok o prometni vnrnosti, pri prinrnvnh in izvedbah pionirskih tekmovanj itd.
Nn splošno so bili študentie-mi-ličniki pri državljanih spreleti zelo ugodno. Ker smo v istem čnsn skoraj ukinili tildi mandatno kn/no-vnnie. so državljani vidno izražali svoje zadovoljstvo nad specifičnim načinom nrcievnnjn prometa in
vzgoje. Posamezni starejši miličniki-profesionalci, ki uiso imeli povsem uglajenega nastopa, so pod vplivom novih okoliščin svoj odnos do državljanov znatno izboljšali. Tudi prl ostalih študentih je nastop študen-tov-prometnikov izzval odobravanje.	.
študentje, zaposleni v prometa1 službi, so plačani od delovne ufe po 80 din, poleg tega imajo še 5dm na uro od znanju tujih jezikov-Tajništvo jim nudi še nekatere druge ugodnosti, kot n. pr. pri Pre' hrani, študiju, stanovanju itd.
V Ljubljani je na križiščih j® cestah 20 delovnih mest, na kateri® j urejajo oz. nadzorujejo promet ®*' ličniki-študentje.
12
im®
V motorizirani LM je samo uslužbencev. Sredstva, ki jih L . motorizirana enota na razpolage motornih koles in 2 jeepa) ne doščajo za brezhibno nadzoroval), prometa niti na cestah I. reda, * potekajo po območju našega okra] ■ Motorizirane patrulje so zaradi P°' manjkanja tehničnih sredstev, kor tudi pomanjkanja kadra, ni®1 številne. Na vseh sektorjih cest. ®.. katerih smo kjerkoli in kadar*® skoncentrirali prometno konti®1 ni bilo prometnih nesreč ravno z radi tega, ker so koristniki cest čutili prisotnost prometnih us'Uj)| benccv. Zato si prizadevamo, dn , na naše ceste (posebno ceste I- rcd ;. postavili čim večje število moto. 1 ziranili patrulj, ki bi nadzorov® promet, in menimo, da so sedanj tehnična sredstva in število m11 j nikov motorizirane' enote LM Pr(j šibka, da bi bila kos nalogam. P.r-| katere nas postavlja naraščaj promet in vedno večje število ces' prometnih nesreč.
Kaznovalna politika
kaznovanje koristnikov cest f more biti edino sredstvo Tega sc je zavedal tudi naš ® za notranje zadeve in splošno uPG vo. ki je novembra luni razpravo j tudi o kaznovalni politiki. 7-e ta* je bil mnenja, dn naj bo kfl*®^ vanje zadnji ukrep pri tovti vzgoji državljanov, katerega ijj ventiur ne smemo zanemarjati-letu 1956 smo tudi glede k®^, vanju prometnih prekršiteljev .jj, znovalno politiko dokaj spremc®
Za večino kršitev prometnega * ]e smo državljane samo opozarja1* |j pri hujših kršitvah smo dop11’ kaznovanje.	-ji
Leta 1956 je bilo zaradi storj®^ j prekrškov na področju l,r, upravno kaznovanih 1552 kršit1’ miličniki pa so v mandatnei® stopku kaznovali 21.955 oseb 1955 55.585). V prvem polletj" -ib 1957 nn je bilo upravno knznov 1255 kršiteljev, in sicer:
2 r#/*
Jil £
*{?*
55«/'
h*
Mnndntno kaznovanje pa SII'j1)iV| tos zn določeno dobo sploh ker je mandatna kazen nvl'?!1,;];®11’ le zn neknlcre prekrške. Mih1'1.^^ smo naročili, dn naj zn Jlr pf težjih kršitev vlagajo ovndPe' lažjih kršitvah cestno Pr01"',o tj* reiljp pa naj sc omejujejo ,,(1% Opozarjan je. Menimo. <1°. ie,^nkr'1, no funkcijo knznovnnja in ‘j1 jjč®' drugih vzgojnih sredstev p‘’:„ f, menjavati. Politika knznova J. p mora biti vendarle tudi *?., vsak koristnik rest pomisli1- ^ii® l>o nn cesti nediscipliniran.
ukor
dn 500 din od 500 do 1000 din od 1000 do 2000 din od 2000 do 5000 din od 5000 do 5000 din od 5000 do 10.000 din zapor
glasnik
STRAN 475
je prav tako pravilno ostrejše kaznovanje na glavnih cestah.
, Da bi imeli v pogledu politike kaznovanja fcnotna merila, smo Drž. sekretariatu za notranje zadeve Predlagali naslednji postopek s pre-
a) V tistih primerih, ko kršitelj •tori cestno prometni prekršek, pa Pfi tem ni ogrožal nikogar, l)i naj N samo opozorjen, opozorilo bi naj tolo pismeno,
, b) V primerih, ko je storjen prekršek in je- ugotovljeno, da je krši-!e*j povzročil nevarnost za sebe ali kpga drugega, njegovo ravnanje pa 111 imelo posledic, bi naj bil kazno-v°n mandatno.
c) V vseh tistih primerih, v ka-lril} nastanejo zaradi prekrška posledice, ki pa niso tako velike, da to morali storilce kazensko prebujati, naj bi bila prekršitelju iztočena kazen v upravno kazenskem
Postopku.
. Menimo, da naj bi opozorilo pod točko a) ne bilo samo ustno, ampak P'smeno, v obliki opozorilnega listka. Miličnik bi prekršitelju izročil opozorilni listek, na katerem naj bi ,lb napisani vsi važnejši prometni Prekrški. Od prekršitelja- bi nato ahteval osebne podatke, katere bi jtoisal na kupon opozorilnega listka, k* bi ostal v bloku. Ob vročitvi “Pezorilnega listka bi v kuponu, ki totone v bloku, obkrožil s svinč-tokom zaporedno številko ustrezajoča prekrška, prav tako pa tudi na .hozorilnem listku. Na tajništvu bi ■to urejena evidenca opozoril, tako a bi lahko v primerih, ko je isti Pfekršitelj storil v določenem času 0Ke Prekrškov, bilo mogoče sestaviti va'lho za vse prekrške.
Pri nas promet razmeroma hitro vrašča, vendar še vedno ni tolik-.Cn' da bi snin predstavljal neko P°sebn0 nevarnost za koristnike /M- Stopnjo razvoja, ko promet ni toikšen, da bi ustvarjal stalno ne-• arn°st, so zahodne države že pre-todle, medtem ko smo pri nas rav-v najbolj kritični dobi razvoja ^ ometa. Zato je treba še bolj po-- riti prometno kontrolo, prisotnost ^totoetnega miličnika mora biti vid-k'1*0. samo pozivanje na zavestno Ij^toctno disciplino pa tudi ne more B'* edino sredstvo za izboljšanje ('metne varnosti.
tn Množičnost kolesarjev je za pro-0l . a° i varnost druga neugodna in |j'toktivna posebnost ne samo Ljub-Vil e» 0mpak Slovenije sploh. Ste-j, .? Prebivalcev na eno dvokolo sc ivjtoližuje evropskemu maksimumu Inozemska 2,6. Slovenija 3,5). Ko-C(,lJrji v glavnem uporabljajo iste tA.e kot hitri motorni promet. Za-pr-V množičnosti (zlasti v času ob modu oz. odhodu z delovnih mest,
v kopalni sezoni, ob priliki prireditev itd.) si s silo ustvarjajo poseben režim na cesti, ki ni v skladu s prometnimi predpisi, niti s stanjem prometa na cesti. Zaradi njihove številnosti in njihove funkcije cenenega prevoznega sredstva pa je treba kolo upoštevati kot pomemben činitelj na naših cestah. Vprašanju, kako nuditi kolesarjem ustrezajoče poti, se je posvečalo najmanj pozornosti. Prav bi bilo, da bi kolesarjem v Ljubljani in v industrijskih središčih zgradili posebne kolesarske steze ali jim vsaj na obstoječih cestah označili njihove poti, kakor smo to napravili v Ljubljani na Prešernovi cesti.
Morda lx> v prihodnosti pri nas dvokolo pologoma zamenjal moped in ne avtomobil. Vendar povpraševanje po kolesih še vedno narašča. Podoben problem, kot je s kolesi, bo z mopedi, katerih število hitro raste. Razpravlja se tudi že o tem, da nuj bi bili izdani predpisi, po katerih naj hi vozniki mopedov morali polagati izpite iz prometnih predpisov.
Preventivni ukrepi za preprečevanje vožnje v vinjenem stanju so v Odredbi o prometu' v LRS. Odredba določa namreč, da poklicni voznik ne sme med službo uživati alkoholnih pijač in mora služim,nastopiti trezen. Še vedno pa je precej vinjenih voznikov, ki jih ne opazimo. Stroge sankcije bi se lahko še bolj dosledno izvajale, če bi bil ves postopek odvzemanja krvi vin jenim voznikom hitrejši in če bi imeli za ugotavljanje vpliva na vinjene voznike modernejša sredstva (alkoteste).
Sodniki za prekrške izrekajo v primerih voženj vinjenih voznikov kot kazen odvzem vozniškega dovoljenja za določeno časovno dobo. Manj pa je primerov odvzema vozniškega dovoljenja zn stalno (v LRS leta 1955 2. leta 1956 I. samo v prvem polletju leta 1957 pa kar 64).
Varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja je vezan na pravnomočno odločbo. Sam upravno kazenski postopek na lahko traja tudi nekaj mesecev. Vinjenim voznikom moramo po dosedanjih predpisih vrniti vozniško dovolienie takoj po streznitvi. Prav bi bilo. če bi predpisi urejali to vprašanje tako. da se lahko vozniško dovoljenje odvzame takoj, čas odvzema dovoljenja pa do pravnomočnosti odločbe pa naj bi se štel v kazen odvzema vozniškega dovoljenja. Poklicnim voznikom motornih vozil nni bi se odvzelo vozniško dovoljen ie za dobo od enega do šest mesecev, voznikom amaterjem pa za dobo dveh mes«-. cev do eneca leta. Povratnikom, ki bi v enem letu, odkar so bili prvič
zaloteni pri vožnji v vinjenem stanju, ponovno storili isti prekršek, pa naj bi se vzelo vozniško 'dovoljenje za stalno (že predlagali Drž. sekretariatu za notranje zadeve).
Ukrepi, potrebni za Izboljšanje varnosti na cestah
Menimo, da bi mogli v našem okraju še marsikaj napraviti za izboljšanje cestno prometne varnosti, ne da bi bilo treba za to posebej trošiti finančna sredstva.
Tako n. pr. že dolgo težimo za tein, da bi na nekaterih ljubljanskih ulicah, po katerih se odvija hitrejši promet, omejili oz. prepovedali promet vprežnih voz. V ta namen smo 2. avgusta 1957 od 6. do 13. ure na križišču pred Delavskim domom in na križišču Prešernove in Erjavčeve ceste organizirali štetje vprežnih voz. Ugotovili smo, da je samo v tem času peljalo pred Delavskim domom 115 vprežnih vozna križišču Prešernove z Erjavčevo pa 144 voz. Ker so to počasna vozita, je to razumljivo, da promet zelo ovirajo. Preusmeritev vprežnega prometa s Prešernove ceste postaja še bolj nujna, ker je cesta sedaj označena še za kolesarski promet. Ker so kolesarji hitrejši od vprežnih voz. jih morajo vedno prehitevati. Zaradi prehitevanja prehajajo na vozišče za motorna vozila in tako ustvarjajo nevarne situacije. Ce se bo tak način ureditve prometa, kot smo ga uvedli na Prešernovi cesti, pokazal dober, bomo na isti način uredili promet še na nekaterih liuhlionskih ulicah.
Vozniki ljubljanskih trolejbusov vozijo (kor lahko ugotovi vsak opazovalec ljubljanskega prometa) zelo hitro in brezobzirno. Druga vozila tesno prehitevajo, pred postajališči naglo znviiejo pred kolesarie itd. Vzroki te div ie vožnje po ljubljanskih cestah (lani so vozniki ECŽ povzročili 58 prometnih nesreč, leta 1955 pa 16) so v povečan in komercialne hitrosti. Menimo, da bi bilo prav. če bi uprava nofli-'tin premislila sistem postninlišč trolejbusov ter ukinila neka i morda ne-potrelmil' oz. med seboj premalo oddaljenih postaj ter komercialno hitrost trolejbusov mogoče nn ta način povečala.
Nekatera avtobusna podjetja med seboi tekmujejo, kntern bo uvedlo več t ■' k o imenovanih direktnih prog. kot Linhllana—Zagreb. Liuhliann— Beograd itd., ter katero bo nntnike hitreje prevažalo. Razumi iivo ie. d n ie tako tekmovat'ie nn noti roč in nnšnga prevoza pozitivno in pomeni tudi znaten napredek. Vendar imn
tudi svojo negativno strun. Zaradi čusa, ki je določen za te dolge — hitre vožnje, morajo vozniki voziti brezobzirno in ne morejo upoštevati vseh prometnih predpisov, če hočejo, da ne bodo imeli zamud. Ce pa je na primer postanek določen za 3 minute, traja nato najmanj 15 do 20 minut. Razumljivo je, da voznik ne more z zmerno vožnjo prispeti nato na določeno postajališče pravočasno. Nismo za omejevanje hitrosti motornih vozil, marveč za to, da se ne vozi brezobzirno in ne izpostavljajo človeška življenja nevarnosti. Menimo, da bi avtobusna podjetja med seboj lahko konkurirala še na najrazličnejše druge načine.
Mogoče bi bilo prav. če bi v okrajnem merilu ustanovili nek odbor za vprašanja vzgoje državljanov s področja prometu. Morda kot odbor Sveta za notranje zadeve in splošno upravo. V tem odboru naj bi sodelovali predstavniki učiteljstva, avto-moto društev, združenja šoferjev, Ljudske mladine Slovenije, Društva prijateljev mladine itd.
Zn reševanje prometnih problemov bi morale napraviti več tudi občine. Prav nn občinskih ljudskih odborih bi lahko mnoge zadeve rešili hitreje in uspešneje, zlasti tista vprašanja, ki so v pristojnosti občinskih ljudskih odborov (pravilno uravnavanje lokalnega prometnega toka na glavno cesto, omejitve vožnje z vprežnimi vozili itd.). Občinski ljudski odbori naj bi reševali predvsem konkretna prometna vprašanja na svetili za splošno upravo in notranje zadeve ali pa v posebnih komisijah v okviru teh svetov.
Zarodi naraščajočega prometa in vedno večjega števila cestno prometnih nesreč, kakor tudi zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev tpo-torizirane enote Ljudske milice bi bilo imtrebno povečati število motornih koles te enote.
Prometuike-študente bi uporabili še za vzgojo osnovnošolskih otrok, dijakov v gimnazijah in vajencev na ta način, da prometnik-študent ne hi bil odgovoren samo za prometni krožek na določeni šoli ali samo za predavanja o prometu, marveč bi skrbel tudi za to, dn bi se n. pr. otroci dobro pripravili za razna morebitna tekmovali in na prometnih prireditvah (kolikor bi določene šole sodelovale), da bi poskrbel za spremljanje otrok pri hoji čez cesto, kjer bi bilo to potrebno itd.
Vsebina
O nekaterih problemih cestno prometne varnosti.
Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto 1056.
1747-A
Izvleček iz poročila o poslovanju VRHNIŠKIH OPEKARN, Vrhnika, v letu 1956
P°djetje ima dva obrata In se bavi z Izdelovanjem zidne ln strešne opeke. Zaposlenih delavcev in uslužbencev je bilo povprečno 96 ter je
doseglo 41,145.022 dinarjev prometa
BILANCA on Han 11, decembra 195* ’	PASIVA
Nailv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva •• Osnovna sredstva *• Investicije v teku
*• Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva
*• Skupna obratna sredstva
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva I- Kupci In druge terjatve *■ Druga aktiva
O. Finančni uspeti
!• Razporejeni dobiček *• Izguba
Skupaj:
000 din	'VtP	Naziv postavke	Znesek v ooo din
59.217	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev	53.635
3.801	2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije	5.433
8.403	S. Razni skladi	9.257
	». Dolgoročni kredit za finansiranje investicij	
	8. Drugi viri finansiranja Investicij	3.949
304	B. Viri obratnih sredstev	
	8. Vin obratnih sredstev (skupno)	5.630
3.005 3.113	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
	f. Dobavitelji In druge obveznosti	854
	8. Druga pasiva	4.685
3.255	O. Finančni uspeh 9. Dobiček	5.255
	10. Kritje Izgube	
88.698	Skupaj;	88.698
Vodja računovodstva!
Kramaf Franc
Predsednik upravnega odborat Albreht Maks
Direktor podjetja' Leskovec Jaltoh
STRAN 476
ULAiv'1*
Izvleček iz poročila o poslovanju KMETIJSKEGA POSESTVA VODICE nad Ljubljano v letu 1956
1745-A
Posestvo je bilo ustanovljeno leta 1953 z reorganizacijo KDZ. Zemljišča bi bilo potrebno arondirati in zgraditi gospodarska poslopja. V letu 1956 je bilo v poskusnem obratovanju. Letna realizacija je znašala 16,539.000 din. Med letom je bilo zaposlenih 28 delavcev.
AKTIVA
BILANCA na dan SL decembra 1951
PASIVA
Zap.
št.
Naziv postavke
A. Osnovna In Izločena sredstva
t. Osnovna sredstva l. Investicije v teku
«. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva
B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva
C, Sredstva v obračunu In druga aktiva
1. Kupci In druge terjatve
S.	Druga aktiva
D. Flnancbl uspeb
T.	Razporejeni dobiček 8. Izguba
Skupaj!
Znesek v 000 din
11.592
1.627
572
5.784
1.037
2.101
1.380
27.093
Zap.
SL
Naziv postavke
A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi
Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij
B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno)
C, Viri sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva
D, Finančni uspeb
Dobiček Kritje Izgube
Skupaj:
Znesek v 000 din
9.561
3.875
273
1.000
1.762
4.453
3.741
1.021
1.380
27.093
Vodja računovodstva! Rade Alfonz
Predsednik upravnega odborai Jeraj Anton
Direktor podjeljai Jereb Franc
Izvleček iz poročila o poslovanju splošnega mizarstva »MENINA««, Kamnik, Parmova 19, v letu 1956
Kamnik, Parmova 19, se bavi s stavbenim
Menina, splošno mizarstvo, Kamnik, Parmova 19, se bavi s stavbenim in pohištvenim mizarstvom. Osnovna sredstva je imelo podjetje v najemu od KZ Laze v Tuhinju, kjer je bila vodena tudi njihova evidenca. Realizacija je bila dosežena do višine v znesku 11,452.113 dinarjev. Povprečno zaposlenih oseb je bilo 16. Delovnna storilnost je bila z ozirom na neizpolnjen strojni park nizka, oziraje se na težke pogoje pa ja
bila zadovoljiva.
AKTIV rt
BILANCA na dan 3L decembra 1959
Zf£'	Naziv postavke	Znesek v 000 din	"	Naziv postavke	Znesek v 000 dto
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva L Investicije v teku 1. Izločena sredstva In druga investicllska sredstva		L Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti'za dokončane investicije	-
		3.	Razni skladi 4.	Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	58
s B, Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	
1. Skupna obratna sredstva	3.797	B. Viri obratnih sredstev	2.500
		8. Vin obratnih sredstev (skupno)	
C. Sredstva v obračunu tn druga aktiva	1.629	C. Viri sredstev-v obračunu In druga sredstva	
8. Kupci ln druge terjatve		1. Dobavitelji ln druge obveznosti	2.539
6. Druga aktiva			404
D. Finančni uspeb		O. Finančni uspeb	
7. Razporejeni dobiček	354	9. Dobiček	354
B. Izguba		10. Kritje izgube	
Skupaj:	5.85$	Skupaj!	5.855^
174«'*
PASIV*
Vodja ratunovodstvar Mali Neža
Predsednik upravnega odborai Žagar Jakob
Direktor podjetjai Hribar Franc
Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »USNJENI IZDELKI««, Ljubljana, Celovška 14, v letu 1956
Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1945, izdeluje usnjeno galanterijo: kovčke iz usnja, lepenke in platna, vse vrste aktovke, damske in potO" valne torbice iz usnja in plastičnih mas, denarnice, listnice, etuie, neceserje, nahrbtnike, športne torbice itd. V sestavu podjetja sta tudi prodB' jalni v Ljubljani, Čopova 20 in V Dubrovniku. Podjetje je zaposlilo povprečno 120 delovne sile, od, tega 10 vajencev, v prodajalnah pa "
In 1 vajenca
AK'1IV zv
BILANCA oa dan 3L decembra 195«
ZgL'’	Naziv postavke	Znesek v ooo din	Naziv postavke	Znesek v 000 d*J
A. Osnovna In Izločena »roditvi		A. Viri osnovnih Ih Izločenih sredstev	
l. Osnovna sredstva	4.544	l. Sklad osnovnih sredstev	4.38®
|. Investicije v teku	356	2. Dolgoročni krediti ta dokončane investicije	
1. izločena sredstva in druga investicijska sredstva	4.117	3 Razni skladi	
		4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
B. Obratna sredstva		6. Drugi viri finansiranja Investicij	
I. Skupna obratna sredstva	45.480	B. Viri obratnih sredstev	
		8. Vin obratnih sredstev (skupno)	47.38®
		C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva	
8. Kupci tn druge terjatve 6 Druga aktiva	13.650 4.215	1. Dobavitelji In druge obveznosti	12-$
D. Finančni uspeb		8 Druga pasiva	
f. Razporejeni dobiček	7.106	O. Finančni uspeh 8. Dobiček	1.10J
8. Izguba		10. Kritje izgube	
Skupaj:	79.4C8	Skupaji	
Vodla računovodstvai Vrabec Danica
Predsednik upravnega odborai
Kolšek Jože
Direktor podjetjai
Karlo Jože
PASI**