Prvi gtavni urednik »Zbora občanov« je bii Stane Koman, za njim pa so se zvrstili še France Šušteršič, Miran Blaha in Joško Pirnar. Zaprosili smo jih, da nam zapišejo nekaj spominov na svoje urednikovanje ph »Zboru občanov« in na dogodke, o katerih je naš časopis poročal.
STANE KOMAN:
»
Najprej je bil Zbor volilcev«
»Takrat, pred 20- leti. so bili zbori volilcev najpomembnej-ša poliltCna institucija uprav-Ijanja občine Vse družbeno-polilične sile, zlasti pa SZDL so se močno trudite, da bi o vse^ pomembnejših zadevah odiočali na zborih volitcev in zato smo jih sklicevali tudi po štirikrat na leto.
Toda kaj kmalu je biio čutiti. da zadeve, ki so bife pomemb-ne za celotno občino in Ljub-Ijano, katere del smo bili, niso volilce tako zanlmale kot kra-jevria problematika njihovih stanovanjsklh skupnosti, kot so se takrat imenavale današ-nje krajevne skupnosti Krajev-ni odbon SZDL so začeli izda-jati ludi svoja glasila in tako je krajevna problematika prišla še bolj do izraza.
N3 občinskem odboru SZDL je /ato prišto do obravnave vpraŠanje širšega in pravoča-snefja obvešČanja voiilcev o vseP 2adevah, zlasti pa občin-skih- Spominjam se, da sem takrat predlagai izdajanje ob-črnskega časopisa. ki bi izšel pred vsakirn sklicom zborov voliicev in ko je bil predlog sprejet, je časopis tudi dobil nasiov »Zbor vofilcev«
Kljub dobrim namenom pa prva števitka -Zbora volilcev« ni' i2š<a   pred   zbort  volHcev,
temveČ po njih, ln sicer po zborih, na katerih so volilci obravnavali in sprejemali ob-činski          petietni          plah
(1961-1965), občinski Ijudski odbor pa je moral dati odgovo-re na Številne želje in predloge voliicev.
"Zbor volilcev", glasilo ob-Činskega odbora SZDL je po-tem jztiajal vedno pogosteje in ker je bilo zborov voJifcev vse manj, pa ne zaradi »občinske-ga časopisa-rje postal nepo-grešljiv obveščevalec in infor-mator občanov o delu občin-skih in krajevnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter društev in njihovih občin-skih zvez
Tedaj sem bii predoednik občinskega Ijudskega.odbora, iz prejšnje službe v Ljudski mi-fici pa sem imel nekaj irkušenj oizdajanju glasila. Za seboj sem imei ludt Tanjugov enolet-ni tečaj v Beogradu in zato sem moral. to pa sem tudi sto-ril z veseljem, sprejeti delo od-govornega urednika -Zbora voliicev", Spominjam se.da mi je pri tem veliko pomagal Lju-bo Brezigar, ki je bil tajnik ob-čine do združitve Bežigrada s Črnučami. levji delež paje no-sil odgovorpi in tehnični ure-dnik tvan Štih, ki je tedaj men-da delal pri Delavski univerzi Ljubljana Bežigrad »