Leto 28____________ANGELČEK___________Stran 77       1
Stanko Bojan:                                                             M
Po zasluženju!          ^H
1        B
^O^roče nedeljsko popoldne ie.                          *^^^H
oU*S ^ vaškem potoku  se koplje trop šolske mla-      1
•"^    dine, vmes pa razposajeno vpije in kriči.             I
»Kdo ima pogum,  da  skoči  tukaj   noter, ha?«      I
vpije največji, debcli Matjažev Nace, in kaže na mesto,      I
kamor si doslej še nihče  ni upal,   ker  je  bila  voda      1
zelo globoka.                                                                1
»Stopimo v vrsto in drug za drugim skočimo v      I
vodo!«   vpije   drug  razposajenec,  ki   koče  veljati za      I
pogumneža.                                                                   ¦
»Nikar, nikarl«  se oglasi Marin Tonček.   »Tam      1
je voda zelo globoka, lahko se pripeti nesrečal«            I
»E, kaj boš ti, sirota!«   se  obregne  vanj Nace.      I
»f antje, nc bodimo strahopctci, kakor je ta.« In po-      I
kaže s prstom na Tončka. »Skočimo!«                          I
Strahopetec   ni   nihče   rad.  Pa   se   postavijo   v      I
vrsto vsi razen Tončka in Ferlinčevega Jožka,   ki si      ¦
ne upa v vodo. To pa, da Jožek  noče v vodo, raz-      I
jezi debelega  Naceta.   "Kaj,   ti nočeš   z  narai?   Kar      I
hitro mi stopi v vrstol«                                                1
Nace je že dolgo gorak Jožku, ker ga je ta nek-daj zatožil v šoli, da krade hruške v učiteljevem vrtu. Zato ga hoče sedaj zvabiti, da skoči v vodo. V vodi bi ga potem lahko zlasal ali ga sunil pod vodo in se tako maičeval.
Jožek pa noče stopiti v vrsto.
»Čakaj, ti bom že dal, ko pridem iz vode!« za-grozi mu Nace.
Stran 78__________ANGELČEK _________Leto 28
«Prvi skočim jaz!a zavpije proti drugim in se požene v vodo, Takoj za njim poskačejo drugi. Voda pa pljuska in vrvi.
Jožek sedi ob robu poioka in zre druge, kako plavajo. Prvi pride na breg Nace, ker je dober pla-vač. Ko vidi Jožka ob kraju sedečega, mu hipoma pride hudobna misel. Skoči k Jožku in mu zakliče: »Tu imasl« in ga sune v vodo. Nato se sirovo za-smeje, ko vidi Jožka, kako zakrili z rokami in pade v vodo. Zelo naglo se je to zgodilo, tako da jih je le malo videlo. Med njimi je bil tudi Tonček.
Ko vidi, da Jožka ni brž izpod vode, nič ne po-mišlja. Ve, da je Jožek v veliki nevarnosti, Skoči brž za njim v vodo in ko zagleda nekaj trupfa precej daleč od sebe, plava za tem. Bil je v resnici Jožck. Z veliko težavo ga spravi na breg.
Ko vidi Nace, v kako je nevarnost je spravil Jožka, pobere obleko in zbeži. Slaba vest ga je podila!
Tonček je Jožka tresel, da se je zavedel, kajti bil je nezavesten. Nato ga je spravil domov.
n.
Jožek je bil sin-edinec gospoda poštarja Fer-linca. Starši so sc silno prestrašili, ko je privedel Tonček še napol nezavestnega Jožka. Povedal je vse po resnici, kar je videl. Zamolčal je le, da bi bil lahko Joiek utoni!, ko bi njega ne bilo. Tonček je bil skro-men deček, prav nič ponosen na svoje dejanje. Ni bil eden tistih, ki se sami hvalijo. »Lastna hvala, cena mala« si je večkrat dejal.
Starši Jožkovi so pa vendar spoznali, da bi brez Tončka najbrž že ne imeli $ina. Zato so bili zelo hva-
Leto 28__________ANGELČEK__________Stran 79
ležni TonČku. Obdarovali so ga s sadjem in poma-ranČaml. Gospa mu je dala tudi za mater polno košarico dobrih jedil.
Tončkova mati Mara je bila vdova in vaška dninarica. Svojega sina je imela nadvse rada. Sin je bil pa tudi vreden njene ljubezni. Vedno je bil lepo ubogljiv in dober proti mafcri, proti drugim pa po-strežljiv in vljuden.
Ko je danes prišel Tonček domov, je sedela mati v senci pod veliko kruško in pletla nogavico.
»Hof, mati, glejte, kaj sera vam prinesel!« je že od daleč klical in dvigal košarico z jedili. »Poštarjeva gospa so mi dali to-le za vas, ker sem rešil Jožka iz vode, ko ga je pahnil vanjo Maljažev Nace,« je hitel pripovedovati. Mara se je zelo prestrašila,
»Kaj, kaj si rešil ? Matjažcv Nace je poštarje-vega sunil v vodo ? In ti si ga rešil iz vode ? Oj, kako se ie vse to zgodilo?«
Tonček je materi vse povedal, kakor se je zgo-di!o. Mati je sina vcselo pohvalila, da je prav storil.
»Oj, poglejte, mati, kaj je tuv košarici!« Pomolil ji je košarico.
Odgmila sta. O\ veselie! Kaj vse se je smejalo tam notri! Potice, sadje, pomaranče in drugih takih dobrot polna  košara,
»Oj, kako je gospa dobra, TonČek! Jutri se ji raoraš iti zahvalitl« veselo zaklice mati in solze ji stopijo v oči.
Vesela sta bila ta dan mati in sin.
Mati je gledala v radostno obličje Tončkovo in mu resno dejala: »Glej, to je zemeljsko placilo za dobro delo, ki si ga storil, Pa tudi Bog vsako dobro delo poplača. Kar bližnjemu dobrega storiš, Bogu sa-memu storiš.«              .         #
Stran 80__________ANGELČEK__________Leto 28
Medtem ko sta se Mara in njen sin radovaia, je bilo pa pri Matjaževem Nacetu drugače. 2c slaba vest mu je bila precejsnja kazen, Nekaj časa je begal po gozdu, potem ob potoku, potem se ie pa skrivaj splazil domov. Zaril se je v seno, da bi ga nihče ne videl. V tem je pa slišal njegov oče na vasi, kaj je storil njegov sin. Ves razljučen je prišel domov. Na-cetov oče je bil strog mož. Kmalu je dobil Naceta. In Nace \e tudi dobil, kar je zaslužil, Toda ne pottc in drugih takih dobrot kakor Tonček, ampak nekaj skfelečih klobas . . .
Vsakemu svoje : Tončku potice, Nacetu klobase!