262. SuAiuta. Ljubljana, v četrtek 17 novembra. XX. leto, 1887 lainju v; »k dan i\čen. Zadnje mesece pa He mu je zdravje še shujšalo in odkar ga je bolezen vrgla na postelj, imel je le malo jasnih trenutkov. Zadnje dni pa je bilo stanje njegovo skoro tako tragično, kakor svetopisemskega Joba. Sedaj je prestal! Sijajni njegov genij položil se bode jutri v prezgodnjo gomilo« zdrobljena je njegova blagozvočna lira in utihnil je njegovih ust krilati dovtip in sarkastični smeh, konec je vsej izbornej kritiki ujegovej in pretrgane so njegove raznovrstne študije in raziskovanja. On, ki je bil „unicumu v Slovencih in naš ponos nasproti ostalim Slovanom, ostavil nas je, mi pa ga bodemo teško in dolgo pogrešali Ogrevajoč se na njegovih prekrasnih delih, ohranili ga bodemo v preblagem spominu, proseč milo osodo, da nam blagovoljno nakloni kdaj njemu jednacega. Poslavljajoč se je od Levstikovega prahu, kličemo iz dna Brca! Večna Blava poštenej duši! Lahka Ti bodi zemljica, katero si tako iskreno ljubil ! Politični razgled. frotr«tiiJe dežele. V Ljubljani 17. novembra. Čedkl listi sedaj razpravljajo vprašanje, kako naj Čehi postopajo v deželnem zboru. Mladočeški listi priporočajo, da naj deželni zbor letos reši lex Kvičalae in druge šolske zakone, ko Nemcev ni v deželnem zboru. Dosedaj ho se zastopniki velepo-sestva v zvezi z Nemci lahko upirali takim zakonom, seduj pa zastopniki veleposestva ne morejo delati nikacih ovir, ker so v manjšini. Res ni dosti upanja, da bi vlada sklenene zakone predložila sankciji, toda poslanci bodo vender imeli zavest, da so storili svojo dolžnost. Stanu- ski listi pa priporočajo zmernost, ker se pogajanja z vlado zastrun srednjih Sol še vedno nadaljujejo. Osrednji klub lirvatsltegn sabora utegne se v kratkem razbiti. Grofa Pavel iu Josip Draškovič se baje hočeta iz zdravstvenih ozirov umakniti javnemu življenju Omenjena ata bila osnnvatelja tega kluba in prav za prav njegova duši. Ce res odložita svoja mandata, se bode najbrž v kratkem klub prenehal. Pravi uzrok, da se grofa Draškoviča umakneta javnemu življenju pa neso zdravstveni oziri, ampak politični odnošaji. Osnovala sta bila ta klub, ker sta se nadejala, na ta način vreči bana. Ker se pa to neče posrečiti, se bodeta pa odtegnila političnemu življenju. % 8i** M je drŽave. Ker bode morda kmalu vojna mej Nemčijo in Rusijo, priporoča v Parizu izhajajoč „Glas Polski", da bi se kmalu sešel poljski sImm! v Švici, da bi se odposlanci v Rusiji, Franciji, Italiji, Angliji, Relgiji, Ameriki itd. živečih Poljakov posvetovali o položaji. Shod naj bi volil zastop Poljakov in centralni hureau za diplomatične zadeve. llolgursko narodno sebranje je končalo verifikacijo volitev. Predvčernj so se stavile sledeče interpelacije: Ali se Kleinent še more zmatrati metropolitom, ker je že opravljal dve svetni službi, kar nasprotuje knnoničnemu pravu? Je li bolgarska družba Rudeč* ga križa kakemu agentu naročila prodajati srečke v inozemstvu V Tretja interpelacija seje pa tikala nekih posilstev finančnih uradnikov. Vlada na interpelacije še ni odgovorila. LISTEK. Otci in sinovi. S%oxxxavzXa Ruski spisal J. S. T u rgene v, preložil Ivan Gornik. I. (Dalje.) Mej tem zaljubil se je bil Nikolaj Petrovič še za življenja roditeljev in na nemalo jima žalost v hčerko uradnika Prepolovenskega, bivšega mu gospodarja, prijetno in kakor se govori olikano devico: čitala je v časnikih resne članke v oddelku „Pouk". Da je le minil čas žalovanja, oženil se je ž njo in ostavivši vodstvo pokrajin, kamor ga je s svojim uplivom otec pripravil, živel je blaženo s svojo Mašo izprva na malem posestvu okolu Lesnega instituta, potem pa v mestu, v majhnem in prijetnem stanovanji s čisto stolbo in hladno vsprejemno sobo; ko-nečno — v vasi, kjer se je nazadnje naselil in kjer se mu je skoro rodil sin — Arkadij. Soproga živela sta jako dobro in tiho: skoro nikdar se nista razšla, čitala sta skupno, igrala četveroročno na klavir, pela duete; ona gojila je cvetice iu nadzorovala kokoši, on šel je poredkoma na lov ter se zanimal z gos- podarstvom, a Arkadij je rasel in rasel — tudi dobro in tiho. Deset let prošlo je kakor sen. V 47. letu preminila je žena Kirsauova. Jedva je prenesel ta udar, osivel je v nekaj tednih; odpotoval je na tuje, da bi se vsaj malo razvedril . . ., a sedaj nastalo je leto 48. Prisiljen se je vrnil v vas in, ko dolgo časa ni prav ničesar delal, pričel je z gos-podarstvenimi preobraze vanj i. V 55. letu odvel je sina na vseučilišče; prožive! je ž njim tri zime v Peterburgu, šel ni skoro nikamor ter le skrbel, da se je seznanjal z mladimi tovariši Arkndijcvimi. Poslednjo zimo ni mogel priti, — in sedaj ga vidimo v maji meseci 1859. leta že sevsem sivega, rojenega in malo ukloneuega; pričakuje sina, ki je dostal, kakor nekdaj on sam, naziv kandidata. Sluga ustopil se je, iz dostojnosti, a morebiti tudi ne želeč ostati pod nadzorstvom gospodovim mej dveri ter si zakuril pipo. Nikolaj Petrovič povesil je glavo ter jel motriti stare stopnice stolbine; tolst, pisan piščanec pohajal je dostojanstveno po njih, krepko udarjajoč s svojimi velikimi rumenimi nogami; zamazana mačka gledala ga je neprijazno hlinivo stis-nivši se k ograji. Sobice ježgalo; iz polutemne veže krčmine dišalo je po toplem BoršČinem kruhu. Zamislil se je naš Nikolaj Petrovi«"-. „Sin . . . kan- didat . . . Arkaša!" . . . šumelo mu je neprestano po glavi; silil se je misliti očem drugem, in zopet vračale so se taiste misli Spomnil se je pokojne žene. . . „Ni dočakala!J zašepetal je obupno . . . Debel siv golob priletel je na cesto ter hitel pit iz luže poleg kladeza. Nikolaj Petrovič motril ga je, a uho njegovo začulo je že ropot bližajočih se koles . . . — Gotovo gredo oni, opomnil je sluga sto-pivši izmej dverij. Nikolaj Petrovič ustal je brzo ter upiral oči po cesti. Pokazal se je tarantas, zaprežen s trojico poštnih konj; v tat antasu pokazal se je rob dijaške čepice, znane poteze dragega lica . . . — Arkaša! ArkaSal zakričal je Kirsanov ter vzletel in zamaha! z rokama . . . čez nekaj trenotkov pritiskal je svoja usta na neobraščeno, zaprašeno in ogorelo lice mladega kandidata. II. — Dovoli, o&ka, da se malo očedim, govoril je z nekoliko vsled pota hripavim a zvonkim mla-deniškim glasom Arkadij veselo vračajoč otčevo ljubezen, — vsega te bom pomazal. •— Nič, nič, trdil je ljubeznivo se smejoč Nikolaj Petrovič ter mahnil dvakrat z roko po orat- Govori se zopet, da bode odstopit malti minister vnanjih zadev Giers. Njegov naslednik bode baje veleposlanik v Berolinu grof Šuvalov. Nemški listi se nadejajo, da se bodo odnošaji z Nemčijo precej zboljšali, ko Šuvalov postane minister, ker je Nemcem jako prijazen, kar je že večkrat pokazal v Berolinu. Imenovanje Suvalova bilo bi po mnenji nemških časnikov dokaz, da se car neče ravnati po željah pansiavistov. Uuiki car pride jutri v Berolin. \eimlii cesar ga bode osobno pozdravil na kolodvoru. Princ Viljem šel mu je do meje naproti. Cesar Viljem se nadja, da se mu bode posrečilo, pregovoriti ruskega vladarja, da obnovi prejšnjo prijateljstvo z Nemčijo. Car se je posebno zanimal za bolezen nemškega cesarjeviča. Ukazal je večkrat brzojavno poizvedeti po njegovem zdravji. Cesarju pisal je pismo, v katerem izraža svoje sočutje zaradi cesarjevičeve bolezni. Baš to veliko zanimanje za cesarjeviča vzbudilo je v Berolinu uado.. da se bodo dale zboljšati razmere mej Nemčijo in Rusijo. Res Giers ne pride v Berolin in hi se zaradi tega lahko sklepalo, da pohod nema nikako politične važnosti, a optimisti v Berolinu se tolažijo s tem, da car sam odločuje politiko, ministri ga pa morajo ubogati. Proti Wilsonu začne se sodnijsko preiskava, danes bode baje že francoski zbornici došli prošnja sodišča, da se sme začeti preiskava. Grevy se bode najbrž takoj potem odpovedal predsedništvu republike. Večina republikanskih listov želi, da bi bil že konec tem škandalom, ki le škodujejo politični veljavi Francoske. Zatiranje Poljakov na Poznanjskem \*'in«'i nadaljujejo. Pruska vlada je zaukazala, da seveio-nauk že na najnižjih razredih mora poučevati v nemščini. Dosedaj s^1 je veronauk v nižjih razredih poučeval v poljščini, v višjih pa v nemščini. — Predvčeraj bil je v Poznanji tabor, ki je protestoval proti odpravi poljskega pouka. Govorila so grof Zoltovvski, kanonik Kantecki, več kmetov in meščanov. Pouđarj&li so, da 300.000 otrok se sedaj ne poučuje v materinščini'. Na taboril je bilo nad 3000 Ijudij. ^ NpanJnIcii je zasela otok Perejil na severu zapadu od Ceute, da bode tam postavila svetilni stolp. To je vzbudilo mej inuvriškim prebivalstvom veliko nevoljo. Dopisi. 'Ša Ounaju 15. novembra, [liv. dop.| Drugi večer »slovenskega kluba" bil je mnogo živahueji nego prvi. Došlo je mnogo več udov — nad trideset. Marljivi gosp. Ciper le govoril je zanimljivo „o naših gozdih". Najprvlje omenja govornik, da le združba daje pravo in istinito moč. To vidimo mej ljudmi, mej živalmi in tudi mej — rastlinami. Na najniži stopinji v živalstvu so takozvani koreuonožei (Rhizopoda), kojih niti mogoče videti posameznih z golim okoin a vender uastala je vsa kreda in ves kresavni kamen iz njihovih hišic. Tudi rastline so mogočne še le tedaj, kadar so dru/ene v oddelke ali — kakor omenja govornik — v srenje. Naj-prva srenja v rastlinstvu so pa gozdi V opisu prvih gozdov, ki stali so na zemlji v premogovi dobi, natančno zaznamuje drevje onih gozdov: lus-kovce, pečatni e in orjaške praproti, proti katerim bo današnje; praproti seveda le pritlikavke. Tudi živali, ki prebivale so v onih gozdih , omenja ob kratkem. Teb navedenih dreves pač ni nikjer več, nevihte potresi ali še kaj druzega porušilo je te gozde. Morda pa tudi to, kar trdo novejši uaravo- uiku sinove suknje in po svojem plašči. — Pokaži se, pokaži, pribavil je odstopivsi in skoro odšel z brzimi koraki h kremi kričeč: „Tu sem, som hitro konje !tt Nikolaj Petrovič videti je bil mnogo vzburjeneji nego njegov sin; bil je uekako nemiren in bal se je nekako. Aikadij ga je ustavil. — Očka, dejal je, dovoli, da te seznanim s svojim dobrim prijateljem-Bazaruvini, o katerem sem ti tako čestokrat pisal. On je tuku ljubezniv, da je pri volji biti naš gost. Nikolaj Petrovič obrnil se je hitro ter stopivši k človeku visoke rasti v dolgej suknji s trakovi, stop av izstopivšemu iz tarantasa, krepko stisnil njegovo veliko rudečo roko, koje mu ia ni koj pomolil. Jako me veseli, začel je in hvaležen sem vam za dob: i lninen, da »k.s obiščete; uadejem se . . . B dovolite, kuko se zove vaše krstno ID očetuo ime. E.genij Vasiljev, odgovoril je Baztirov z lenim a tnožkiin glasom ter odvivSi Buknjin ovratnik pokazal Nikolaju Petroviču vse svoje lice. Dolgo in suho, s širokim čelom, k vrhu pleskvim a spodaj zaostrenim nosom, z velikima zelenkastima očesoma in visečo brado peščene barve oživljalo se je s pokojnim smehljanjem ter izražalo samosvestjo in um. (Daljo prlh.) slovei, da ta drevesa niso imela dosti čvrstega semena, da bi se bila zaplodila dalje. Kako brezumno gospodari se daudaues z gozdi, dokazuje govornik s primeri. Gozdove dobrote izpoznavamo največ še le takrat ko smo jih že izsekali. Pa muenji govor-nikovem, ne smel bi se razkosavati gozd, on bodi občini last, ta naj bi najela izkušenega gozdarja, ki bi gospodaril z gozdom in le-ta naj bi sodil, katero drevje da se sme izsekavati v potrebo posameznih občanov, ali, da se skupljen denar razdeljuje mej občane. Iz gozdovih dobrot imenuje osobito dve: 1. Gozdi senčijo tla, 2. oni Čistijo zrak. — Z gozdi izginjevajo povsod studenci , deževnica spira rodovitno prst od onih tal, ki so jo zavzemali gozdi ter jo odnese v potoke. Ti zajezili so se po več krajih, po teh navstala so močvirja, na spranih tleh pa se je pokazalo skalovje. Tako opustošilo ee je že več krajev, tako opustošil so je tudi — Kras. Kraški svet slika nam govornik živo, kakov [bil je nekdaj, ko je imel še gozde in kakov je sedaj. H koncu omenja še Bohinjske doline, onega cvetočega raja dežele kranjske. A tudi Bohinju preti istaosoda, k a'k eršna dosegla je Kras, kajti ravno gozdovi okoluvrelcaSavice in o b B o -hinjskem jezeru a e k a j o s e brezmilosti Bolje bi bilo, da se je govornik v tem oziru moti), toda naslikal je mnogo krajev, koji so se. opustošili, ko niso imeli več gozdov. Zato končava svoj govor z besedami: Ali bi so ne našel kakov veljak, ki bi lastnici Bohinjskih gozdov zaklical : Kranjska obrt nijska družba! Stoj! Ne sekaj dalje! — Klubovi udje so ta govor g. Ciperla glasno pohvalili. Za tem pričela so je vesela zabava. Kvartet (gg. P otoka r, Švigelj, Hubad, Rabič) pel je tako izborno, da se nismo mogli dovolj načuditi krasno ubranim glasovom. Vrstile so se napitnice. Starejšimi družbe g. Navratil napil je celemu klubu, starim in mladim. Gosp. C i perle izbral si je čvetero najuzornejših klubovih mož: Stritarja, Sukljeja, dr. Seshuna in Miklaviča. Ako taki možje zahajajo v slovenski klub, potem bode se svrha klubova lehko dosegla, kajti vsak Slovenec bo rad zahajal v družbo, kamor prihajajo taki veljaki. Gosp. prof. Šuklje zahvaljuje se za napit-nico ter poudarja v krasnem govoru važnost slo venskega kluba , slovenske družbe na Dunaji naseljenih slovenskih mož, v katero naj bi prihajal vsak, ki ima v prsih slovensko srce. Gosp. profesor izjavi, da Slovenec, ki biva na Dunaji, a ue prihaja v to društvo, zanemarja domovinsko svojo dolžnost! (Burno odobravanje.) V daljšem govoru jemlje slovo od odličnega Slovenca, njemu in vsakej dobrej narodnej stvari zvestega prijatelja — Danila M a j a r o n a, kojega Izborne lastnosti slika jako ognjevito. Stolici slovenski, kamor se v kratkem vrne naš Danilo, moramo istinito čestitati na tej pridobitvi. Tudi gosp. Pukl nazdravlja g, Majaronu, slikajoč izborno njegovo slovensko in slovansko srce. Gosp. Mu jaro n podal nam je v izvršenem govoru, ki je segal vsticeuiu v srce, ker je prihajal govorniku iz srca, kako se je trudil in likal, v knjigi iskal učmosti, koliko se je žo boril za načela in kako je svoj čas bil v ostrem boji proti možu, ki je prej slikal nj gove lastnosti. Duhovi so se pomirili, nastala j \ v slovenstvu sloga in sedaj postal je zopet prijatelj — Šuklje ju, o katerem je osve-dočen, da deluje domovini v korist iz zgolj ljubavi do nje. Njegovo prijateljstvo da mu je uzorno! Gospod Pukl izpregovoril je zopet ter nazdravil duhovitemu članu družbe, vseučiliščnemu do-centu dr. K. Š t r e k 1 j u , ko je že kot vseučilišč-nik namočil za si ova ust vo svoje pero, ki zopet sedaj zbira slovenskega naroda zaklade. Gosp. dr. Š t r e k e 1 j govoril je potem o veliki važnosti slovenskih narodnih pesnij ter prosil, naj bi ga klubovi člaui in vsi domoljubni Slovenci podpirali. Prav zelo sem se veselil, da je na znani poziv o nabiranji slovenskih narodnih posnij prva se odzvala rodoljubna Slovenka iz Št. Jurja pri Celji, gospodičina K. Gotovo bode našla mnogo posn mo-valk. Članov „Slovenije" došlo je na ta večer precejšnje število. Nazdravilo se tudi temu društvu, kojega člani so u ne ti za ideale a ne za fraze. Predsednik gosp Janko Bleivveis T rs te niš ki zahvalil se za vsprejeJm ter izjavil, :la „ Slo veni jini" članovi radi zahajajo mej izborne može, kakor so v slov. klubu, da so ođ njih kaj nauče. — Prehitro premine! nam je znameniti večer slovenskega kluba in vesela nas naudaja nada, - • da tretji bode pri vabil še več rodoljubnih Slovencev. - ov. Domače stvari. — (Osoda gimnazije v Kranji) je gotova. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, ostane Gaučeva naredba glede gimnazije v Kranji veljavna Čez dobra tri leta bodo po njej. Vse lepe obljube, prijetna zagotovila in sladka poročila bila so le mamljiva nena. Taki so naši uspehi! — (Na Levstikovo krsto) položili so doslej vence: „Slovensko pisateljsko društvo", „ Mesto Ljubljansko", „Magistrat mesta Ljubljanskega", „Slovenska Matica", .Uredništvo Slovenskega Naroda4, J. in M. Murnik. Danes popoludne naročilo je akad. društvo Triglav v Gradci tudi venec z napisom. — (Zanimiva ugovorna obravnava.) Načelništvo občine Tinjanske v Istri tožilo je po § 19. tisk. zak. urednika „Naše Sloge14 gosp. Mat. M a n dić a, ker ni hotel vsprejeti italijanski pisanega popravka. Obravnava v tej zadevi bila je pretekli torek. Gosp. Mandić zagovarjal se je sam ter dokazal, da ni dolžen vsprejemati popravkov v tujem jeziku. Gosp. Mandić bil je na podlagi svojega govora oproščen. Čdstitamo na tem uspehu, ki z nova kaže, kako se skoro povsodi drugače tolmači § 19. Nam vsaj se je pripetilo, da smo zaradi jednacega slučaja bili obsojeni, kajti spoznalo se je, da moramo objavljati tudi v tujem jeziku pisane popravke. — (Osobne vesti.) C. kr. kmetijske družbe kranjske podpredsednik g. Josip Seunig, graščak na Bokalcih, praznoval bode dne 19. t. m. petin-dvajsetletnico, odkar je član glavnega odbora kmetijske družbe. Gosp. Seunig ima za kmetijsko družbo kranjsko veliko zaslug, zatorej mu tem povodom prav iz srca čestitamo. — Iz Amerike dospel je na svoj dom, na Podbrezje, g. Janez Pavlin. — Za potovalnega učitelja na Dolenjem Štajerskem je za sadjarstvo imenovan g. Fr. Matijašič. — (Imenovanje.) Gosp. Fran Straše k, notarski kandidat v Litiji, imenovan je notarjem v Loži. — Telegrafski gojenec g. Avgust Lap a j ne imenovan je poštnim asistentom v Trstu. — (V Čabru) umrl je dne 8. t. m. tamošnji gozdarski mojster, izvrsten strokovnjak in utemeljitelj hrvatsko slavonskega gozdarskega društva. — (Zblaznel) je v Gradci F. M. L. pl. Valenčič, da so mu morali obleči prisilni jopič ter ga odpeljati v Feldhof v blaznico. — (Petindvajset letnica vodje II. mestne šole, g. Bela rj a inučitelja na tej šoli g Itaktelja) praznovala se je danes prav slovesno. Po sv. maši, katero je ob 10. uri v sv. Jakoba cerkvi služil g. prost dr. Jarc in pri kateri se je izborno pelo, zbrali so se skoro vsi Ljubljanski učitelji in učiteljice v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti, katera je bila s podobo cesarjevo, s cesarskimi, mestnimi in narodnimi zastavami okrašena. Prvi pozdravil je slavljenca g. mestni župan Grasselli, v imenu mestnega zbora in c. kr. mestnega šolskega sveta v daljšem govoru, v katerem je slavil 25letno trudapolno delovanje obeh jubilantov t r njima izročil konečno po mestnem šolskem svetu jednoglasno sklenjeni pohvalni pismi. Ginjen se je zahvalil vodja g. Belar ter izrekel, da si štejeta oba jubilanta v veliko čast, da so šolska oblastva ž njima za-dovoljua in da bodeta tudi v bodoče napenjala vse svoje skromne moči za vzgojo mludine v katoliškem, avstrijskem zmislu in kot verne sinove naroda slovenskega. G. mestni župnik Rozman slikal je hvalovredno delovanje gosp. vodje Belarja skozi 25 let na polji glasbe, posebno kot pevovodje mestne župne cerkve sv. Jakoba, katere prej bolj slabo petje je povzdignil na stopinjo umetnosti; g. Raktelju — pa je čestital kot dolgoletnemu podporniku pevcev na koru šent Jakobskem. V imenu mestnih učiteljev in učiteljic pozdravil je jubilanta mestni kaplan in katehet g. Karli n, v imenu učiteljev druge mestne šole pa g. mestni učitelj Armič, kateri je naglašal kolegijalnost jubilantov in izročil vsakemu v znamenje trdne vezi prijateljske krasen briljanten prstan. Gosp. Raktelj se je zahvalil, na kar je še čestital tnal deček II. mestne šole vodji in učitelju. Potem je izročil g. mestni župnik vodji g, Belar-ju krasno dragoceno darilo duhovščine sv. Jakoba, kakor tudi g. Raktelju. S tem je bila slovesnost končana. Jubilantoma došli so od vseh stranij od njih kolegov in bivših učencev mnogobrojne čestitke, občinski za-Btop Brezovški, v okolici Ljubljanski, kjer je gosp. Belar nekdaj služboval kot učitelj, pa mu je izročil lepo izdelano diplomo častnega občansto. Ob 1. uri popoludne bil je pri Friinci slavnosten obed. — (Za župnijo na Vidmu), ki je razpisana do 22. decembra t. 1., imenovan je provizorjem g. Jarnej Štabuc, tamošnji kaplan. — (Za tabačno tovarno Ljubljansko) na javni dražbi za 42.000 gld. razpisano zgradbo novega poslopja dobila je firma Tbnnies, katera je od jednotnih cen za 12% odjenjala. — (Iz Kranja) dobili smo dopis, ki nam popisuje hrabrost treh dolgopetnikov, največjih, kar jih je v Kranji. Na sv. Martina dan prihrume iz neke krčme in planejo po nek^m fantu, ki vsakemu izmej njih komaj do pasa sega. Ali kakor je bil majhen, se ga ti velikani vender neso upali s prostimi rokami, imeli so nekda VBi nože v rokah. Strašno bi ga bili razmesarili — a ušel jim je, zbežal je jednemu teh sv. Krištofov mej nogami. Žalostni ti junaki, mej katerimi je baje jeden mež-nar in dva kamnoseka, odšli so ta pot z dolgimi nosovi in veseli naj bodo, ako ne bodo imeli še posla s sodnijo. — (Iz Palčja pri Šent. Petru na Notranjskem) se nam piše: Dne 14. t. m. sedela je mati s svojim majhnim otrokom pri ognjišči. Šla je nekoliko ven, ali ko nazaj pride, bil je otrok že mrtev. Igral si je bil z ognjem, unela se mu je obleka in tako je v groznih bolečinah umrl. To bodi svarilo materam, da pazijo skrbno na otroke. — (V T r nji na Notranjskem) poslal je, kakor se nam poroča, posestnik Fran Margon svojega hlapca v gozd. Ker je preveč drv naložil rt ni pazil na ravnotežje, se je voz nanj prevrnil in bil je takoj mrtev. — (Iz Lukovice) se nam poroča 16. novembra: Včeraj ob 3 411. po noči (od 14 —15. t. m.) čutili smo tukaj močan potres. Čudno, da se od drugod ne naznanja. Falb je baje za 14. in 15. t. m. prorokoval potrese. — (Potres) dne 14. t. m. čutili so na Po-horji ob 10. uri 35 min. zvečer. V Vitanji trajal je dve sekundi, ravno tako v Laškem trgu. Potres so čutili tudi v Ribnici na Pohorji, v Braslovčah, Marnbregu in v Lavantinski dolini na Koroškem, kjer je potres trajal 4—5 sekund. — Znamenito je to, da so dne 14. t. m. zvečer tudi na Francoskem v Cavaillonu in na desnem bregu reke Duranco čutili potres. — (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi svojo drugo redno sejo dne 19. listopada v Knaus' Restauration „zum Lothrin-ger", L, Koblmarkt 24, s sledečim dnevnim redom: l. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo tajnikovo o preteklem tečaji. 3. Poročilo odborovo, 4. Slučajnosti. — (Nova državna obrtna šola v Trstu) bode gotova še le do G. januvarja 1*88, ker je neugodno vreme delo nekoliko oviralo. — (Koroška Pesmarica) „V kratkem izide zanimivo osnovana pesmarica s slovarjem za koroške Sloveuce, ki bo obsegala okolu 200 stranij. malega formata. V knjigo so uvrščene slovenske pesni, ki se najrajši po jo, zbirka najlepših koroških narodnih (še netiskanih) in slovar, v katerem so one besede pismene slovenščine, ki Korošcem od doma neso znane po v narečji za nje se nahajajočih večji-del tujih izrazih raztolmačene. Slovar je namenjen Korošcem sploh, posebno pa mlademu naraščaju, ki ni imel slovenskih šol. Kdor pozna današnje neugodne ruzmere na Koroškem, bode vedel, kako živej potrebi skuša izdajatelj pomagati. Slovenske rodoljube vabi izdajatelj du prednaročbo, ki stoji 35 kr. (s pošto vred 40 kr.) in upa, da mu pridejo pri tem rodoljubnem podjetji že Korošcem na ljubo na pomoč. One, ki bi izvolili prednaročnike nabirati, odškodoval bi po gratis-iztisib Rožan v Trstu — Via della Madonna del mare. 15. — („Angeljček,) otrokom učitelj in prija telj." Izdal Anton KržiČ. Te naši deci namenjene knjige izšel je treji zvezek. Dobiva se v „Katoliški bukvami". — (Slovenski šaljivi koledar za 1888) izdala je tiskarna „Dolenec" v Trstu. Koledar je po obliki in vsebini priporočila vreden in v očigled veliki množini šaljivega berila in mnogim podobam, je cena — 40 kr. — zar"s prav nizka. Zatorej ni dvomiti, da bode občiistvo pridno segalo po njem. — (Pregledovanje blaga in potnikov) na mejni postaji v Kor minu prenehalo je pretekli torek, ker je kolera v Italiji popolnem utihnila. — (Za IV. letno zasedanje porotnih razprav v Novem mestu), ki se prične z 21. novembrom t. L, izžrebani so naslednji gg glavni porotniki: Verbič Fran, posestnik izGaberja; Grahek Jakob, gostilničar iz Črnomlja; Stalzer Matija, suknjar iz Kuraersdorfa; Papež Jože, posestnik in župan iz Boštajna; Braune Karol, gostilničar iz Kočevja; Schleimer Matija, posestnik iz Dolge vasi; Terlep Martin, posestnik iz Arčevca; Hofraann Edvard, trgovec iz Kočevja; Hrella Jože, posestnik iz Jelševnika; Kline Fran, posestuik iz Gornjega polja; Lukan Audrej, posestnik iz Brezja; Jaklič Anton, posestnik iz Križevske vasi; Mežan Janez, posestnik iz Kamnega potoka; Stavdohar Miha, posestuik iz Močil; Golobic Jakob, posestnik iz Se-miča; Bevc Alojzij, posestnik iz Pečice: Gorše Jože, posestnik iz Podturna; Urbančič Anton, posestnik iz Skovca; Stajer Fran. e. kr notar iz Metlike; Mo ravc Fran, pose-tnik iz Velike loke; Stipanič Janez, posestnik iz Grndaca; Urbančič Janez, posestnik iz Sevnice; Jakša Štefan, posestnik iz Perbiš; Jonke Fran, trgovec iz Kočevja; Gerbec Jože, posestnik iz Metlike; Verce Jože, posestnik iz Korita; Bučar Ignacij, trgovec in posestuik iz Brezovca; Verderber Jože, gostilničar iz Kočevja; Jutraš Friderik, posestnik iz Gor. Ponikev; Skubic Janez, posestnik in občinski predstojnik iz Police; dr. Namorš Ignacij, občinski predstojnik iz Jesenic; Hren Jože, trgovec iz Kočevja; Neinanič Marko, posestnik iz Bo-žakovega; Merhar Jože, trgovec in posestnik iz Dolenje vasi; Kermesec Ivan, posestnik iz Rozalnic; Težak Marko, posestnik in mlinar iz Božakov«ga. — Nadomestovalni porotniki: Nimrod Nestor, gostilničar iz Rudolfovega; Fifolt Janez, posestnik iz Golobiujeka; Jane Anton, hišni posestnik in gostilničar iz Rudolfovega; Blažič Janez, posestnik iz Zelna; Klemenčič Janez, posestnik iz Hrušce; Pin tar Fran, hišni posestnik in mesar iz Kandije; Breznik Fran, c. kr. profesor iz Rudolfovega; Klemenčič Florijan, hišni posestnik iz Rudolfovega; Petruna Jože, posestnik iz Vavte vasi. - (Razpisana) je nlužba kancelista pri deželnem sodišči v Celovci, eventuvalno pri kakem okr. sodišči. Prošnje do 13. decembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu'-: Žužemberk 17. novembra. Vest o smrti našega duševnega velikana Frana Levstika užalostila nas je globoko. Britku tuga prešinja srca zavednih narodnjakov! Narod, hrani ved en in viden spomin ranjcemu, ki te je tako goreče ljubil. Bralno društvo Zužember.ško. Št. Lambert (Zagorje) 17. novembra. Smrt duševnega velikana Levstika nam je izguba prebolestna! Berce, župnik. Dunaj 17. novembra. „"VViener Zeitung" javlja, da je s cesarsko odločbo dovoljeno, da se „Orijentalski muzej na Dunaji" preosnuje v c. kr. avstrijsk trgovinsk muzej. San Remo 16. novembra. Cesarjevieu se je ule* v grlu odprlo in izteklo je mnogo gnoja. To je bolečino sicer olajšalo, a je ob jednem dokaz, da se je rak že zelo razširil. (Iz vseh telegramov se more posneti, da je nevarnost velika in pričakuje se, da bode v malo dneh nastala nujnost, da se bode sapnik moral prerezati, izvesti torej operacija na življenje in smrt. Uredn.) Pariz 16. novembra. Preiskovalni sodnik zaslišaval včeraj tajnika VVilsonovega, ki pa ni točno odgovarjal, marveč se vprašanjem umikal. Sodnik zaključil je preiskavo, vse akte pa poslal prokuratorju republike. Kakor javlja „Journal des Debats" ne bode prokurator nič sklepal, ampak vso nabrano informacijo izročil enketni komisiji. Več poslancev svetuje Lo-ckroy-u, naj prične inicijativo za polni zbor, da se izbere vodilni odsek, kateremu se bode dal nr>log, da priredi in izvrši sklepe republikanske večine. Lockrov se bode najprej posvetoval s predsedniki skupin. — Policija prijela je tri zloglasne osobe, katere so priznale, da so dobile denarja, da bi umorile ravnatelja (urednika) časopisa XIX Siecle. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dulje.) X. Gospod zbornični svetnik Mihael Pakič poroča o prošnji občine Kranjske Gore, da se s privilegijem od 2. avgusta 1848. za drugi ponedeljek v oktobru dovoljeni somenj z živino in blagom pridrži, odnosno da se z naredbo c. kr. deželne vlade od 26. januvarja 1887., br. 11566 od gornjega dne na soboto pred Mihaljem preloženi semenj zopet preloži na prvotni dan, t. j. na drugi ponedeljek v oktobru. Ker je iz predloženih spisov videti, da krajevne koristi govore za prošnjo, predlaga odsek: Zbornica naj v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade priporoča prošnjo občine Kranjske Gore. — Predlog se sprejme. XI. Gospod zbornični svetnik Mihael Pakič poroča o prošnji občine medvodske, da se jej dovoli obdržavati tri semnje za živino in blago dne 3. marca, 4. septembra in 4. novembra. Da bi utemeljila to prošnjo, navaja občina, da je živinarstvo v Medvodah in sosednih občinah znatno, da bi obdržavanje semnjev osobito bilo v korist živinarjem in tudi kupcem živine ter da bi to živinarstvo le pospeševalo. Semnji bi tudi dobro došli delavcem v tamkajšnjih papirnicah in tovarnicah za lesno papirščino, ker bi si ne trateč Časa lahko nakupovali oblačilo in druge proizvode. Ker občine političnih okrajev kranjskega in kamniškega, izimši občino motniško, neso ugovarjale uamerjanim semnjem, a na ugovore te občine, poštevajoč razdaljo, ni se itak ozirati, in ker je odsek mnenja, da bi semnji v Medvodah bili dobro obiskani ter da bi olahkotili trgovino z živino in z drugimi semenjskimi proizvodi, zategadel misli, naj se tudi slavna zbornica pridruži priporočilom c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. kmetijske družbe, ako občine, imajoče pravico obdrževati semnjf, političnega okraja okolice Ljubljanske : Brezovica, Studenec, Dobrova, Grosuplje, Šmartno. Zalog, Polhov Gradec, Borovnica, Vrhnika iu Rakitna in mestna občina Ljubljanska ne bodo preprečevale z utemeljenimi ugovori natnerjanih semnjev, katere sodeč po predloženih obravnavnih spisih, neso še do zdaj imele prilike, izjaviti se o cem. Uvažujoč navedeno, predlaga odsek : Zbornica naj se izjavi v rečenom smislu pri c. kr. deželni vladi. Predlog se sprejme. XII. Gospod zbornični svetnik Vaso Pet riči C izvešča o stvari, ki jo je izprožila slavna Šopronska zbornica z naslednjim dopisom: „Slava zbornica! Zakona člen XXXVII. od 1. 1875. razveljavil je nekoliko do tedaj pravno-veljavne naredbe o trgovinskih agentih, odnosno trgovinskih potovalcih, ali kakor jih zgoraj navedeni ogerski trgovinski zakon zove trgovinske pooblaščence in razširil izdatno njih pravice. Dočim je namreč § 10. trgovinsko ministerske naredbe, izdane 3. novembra 1852, izrekel, da ima trgovinski agent „osobito samo takrat pravico prejemati denarje, ako je tu pravo v pooblastilu potanko izraženo" ; določuje ogerskega trgovinskega zakona § 45. : „da je trgovinske potovalce osobito zmatrati za pooblaščene, da sinejo pobirati kupnine z jedne strani od prodaje, ki so jo sami sklenili, ter za to dovoljevati plačilne roke, z druge strani pa izterjevati terjatve svojih gospodarjev. Jednako naredbo nahajamo v občnem avstrijskem trgovinskem zakon ku, s 17. decembrom 1862. uvedenem, kateri pravi V §49.: Trgovinske pooblaščence, katere upotrebljuje u jih gospodar kot trgovinske potovalce za trgovino na vnanjih krajih, „zmatrati je osobito za pooblaščene pobirati kupnino od sklenenih prodaj ali pa za to dovoljevati plačilne roke." To razširjanje pravic trgovinskih potovalcev moglo je biti umestno za vladajočih odnošaiev za stvarjanja omenjenih zakonov — danes ni več. Kajti sadnje desetletje bilo je za trgovino Avstro - Ogerske doba težkih izkušenj, katerih nasledki so se pojavili na vseh straneh. Tudi napravi trgovinskih potovalcev neso prizanesle. Radi neugodnih odnošajev propali trgovci po-prijemajo so najraje te vrste zaslužka, ustrezajočega najbolj njih umenju in njih število je pomnožila še nepregledna množica mlajših trgovcev, ki neso za svojo stroko mogli najti nobene službe. ^ Dalj o p rili.) tttojl (192—178) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. 'i ujel L 1 ti. novembra: P.i .uu; Soblegel i/. Notttftjje. — Beoher i Dunaja. — Salomon u. Liburcn. — Šknb'c i/. (iiaic.t. — Kosd k-r i/. Škotjeloko. — Slibar \l Solc. — Mupoic iz Peđoe. — Tonil, Freisin^or ti Trata, Prt KruMs, Jambi, Vagelhuber, Fisoher, Prieser, Reingruber, H/imerteh, Mlohel t Dunaju. — iUva-Kiiolli iz Ztfju'h;1. — McBcbitz u Žulmice. — Potro van iz Ljubljano. •Pri Južnem kolodvoru: Koseiuvvoig u 1 rago. — Rasmalnik i'. Skofjeloke. — Sittig i/, Uadovljlco. — Goldsohmlett Is Trata.' — AttenuS i/. Pulja. Pri uvrtirljtjUeiii u^Marjl : Borgor i/. Tnloa. iT III ril SO T Ljubljani: 16. novembru: Fran Levstik, c. kr. skriptor v licej-ski knjižnici, &H let, Poljanski nasip 14, za Brigthovo bo tesnijo. — Urla Parket, dninar«?«, HO let, sv. Petra e*-Bta 3, trn oalabljenjem. — Marija ob! ,k, postreikinfa, 78 let, Florijanske ulice 15 za oslsbljmijein. 17. novembra: F raija Arko, zasebntca, 58 let, Kri-ževniske ulice 4, za otrpnenjem trcv. V vojaSkej bolnici: 13, novembra: Jrsip Kropf, infanterist, 21 let, pred kosamo 4, Barooumor vsled strelia. Trzne cene v IJuhl.Jaiii dne 16 novembra t. 1. kr. Ikr Plenica, hktl. . . . 5 59 Apeli povojen, kgr. . — |«4 Bel, „ ... 4 OH Surovo maslo „ — m Ječmen, „ » 1 -2T> Jajce, jedno .... — 3* Oves, 4 ... a 11 Mleko, liter .... 8 Ajda, , ... 3 90 Goveje meso, k»r. — 5H Proso, , ... 3 71 Teleći e „ „ — so: Koruza, , ... !S 3« Svinjsko „ n — 60 Krompir, m ... 3 41 Koštrnnovo „ „ — 3H Leda, , ... 18 _ — 45 j O rab, „ ... 13 — 18 Fižol, , ... 11 — Seno, 100 kilo . . 2 3'2 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ . . 1 0S Mast, n D.va trda, 4□ met-. 6 BO '. Hpeh friften, w — m , m,-lika, „ „ 4 15 Meteorologično poročilo. 3 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > o a 1-H 7. zjutraj 2. pop. 9. ivecer 738-50 m. 74») Tlim« 74364 mm. —0 2'C 10 0 -.4 C si. V/,ll. z. vzb. si. vzb. snež. obl. jas. 0-70 m. snega. Srednja temperatura —0*2°, za 4-0" pod norinalom. XD-CLaa.si»3saa:a. "borza, doe 17. novembra t. 1. (Izvirno telegraficno poročilo.) včeraj - Papirna renta.....gld. 81 20 Srebrna renta.....„ 82-40 — Zlata renta......„ 11210 5°/0 marčna renta .... „ ^620 — Akcije narodne banke . . „ 888-— - Kreditne akcije.....„ 27H-75 - Srebro........„ —'— - London........„ 12570 - Napol........„ 9 94 - C kr. cekini......, 5 93 Nemška marke.....„ 61*70 — 4°/0 državne Brečke lz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlat« renta 4°/, gld 130 gld 170 , 98 . Ogerska papirna renta 6" „..... 85 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 Dnnava reg. sreftke 5°/„ . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. -4'/,% '/lati zast. listi . 12B Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice 100 Kreditne srečke.....100 gld. 179 Rudolfov« srečke.....10 . 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a 108 Trammway-drusr, velj. 170 gld. a. v. . 227 MUSEE PLASTIQUE. V nedeljo fcO. t. m. Vsak odraičeni obiskaleo ima pravico, brezplačno soboj vzeti Jedne&a otroka pod 10 let. danes 81 20 82-85 11185 9S-20 *87-— 275-20 125 80 9-96 5-93 61-727, 75 kr. 50 80 „ 90 , i» 50 , 50 25 p, n 50 "(847—2) F" in med v satovji a kilo OO kr. dobiva so pri (672—18) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. |C Pošilja se tudi po pošti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. Cvet zoper trganje ]io tir. IHaličii a *>0 kr., zoper protin ter revmntizem, trganje po udili, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce iii kile itd« V svojem učinku Je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj it različne j šili krogov. Prodaja (605-9) ,LKK 1I«XA TRHTK«CZYfc zraven rolovža v Ljubljani. ■■ Razpošilja ho vsak dan po poŠti. Št. 17.361. (835—3) Razglas. Ker je v zadnjem času v Ljubljani nekaj lju-dij za kozami (osepnicami) zbolelo in je mogoče, da se ta bolezen še bolj razširi, zdi ae magistratu potrebno, p. n. občinstvo opozarjati, da je najboljše sredstvo proti tej nalezljivi bolezni stavljenje koz. Da bode pa vsakemu mogoče, tega sredstva se posluževati, naročil je podpisani magistrat ani-maličnega cepila, katero se dobiva brezplačno vsak dan v tukajšnjem ekspeditu; v«ik<» soboto po-poluulne on 3. url pa se bodo tukaj od mestnega zdravnika brezplačno koze stavile. Mestni magistrat Ljubljanski, v 5. dan novembra 1887. Naznanilo. l'ij'nlriK naznanjam gostilničarjem in posameznim družinam, da sem odprl zalogo Dmogomtnega in prav izvrstnega vina po miatol ceni. — Zagotovh>je hitro postrežbo z dobrim blagom se priporoča s spoštovanjem (826—4) J- Bol^ v Šiški pri Ljubljani. Vozni listi za vožnjo po železnici in po morji ? pri c. kr. konc. Anchor Line, Dana.)* I., KoIowratrlng 4. Gostilnica „Pri Zvezdi" priporoča sladki refoško, prosekar, bržanko, ljutomersko in Turkenberško Vino, kakor tudi stara dolenjska in bizeljska vina ter istrijanski teran. Imenovana vina se točijo v Peterskem hramu, tik sv. Petra mitnice, po znižani ceni. (814—4) Z velespoštovanjem Fran Ferlinc. VELIKA za Katero 500000 kot največji dobitek v iinjsr«n«>-|«»in slučaji ponuja velika od Ilam* »urske ib/iuc Kaajauičeiiu «leiiarn» loterij m. 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 5 20 50 106 250 512 Specijelno pa i prem. a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, it mark dobit, a mark dtibit. a mark zakonito Jamči visoka vlada r H4MBURGU. Najrovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUKUU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.000 srečk, od katerih se izžreba 40.600 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 8,902.050 mark. Znamenita prednost te denarne lole rije je ngođna naredba, da se vseh 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 murk, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 00.000, v četrtem na 70.000, v petom na 80.000, v Šestem na 100.000, v »edmeaj pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije. Častiti naroeevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi bo denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti pustnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu mreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalu«- srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtimi originalne srečke av. v. gld.—.!M>. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj DO žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenin. državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupeu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne Ugajaj0Č6 srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred aooooo 200000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 11000 2000 1000 500 145 1 RttZ mm ■» •* mm? dobit, a mark 739 dobit, a mark 2880« dobit, a mark 15989 tiobit. a mark 300, 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. --«4**- 30. novembrom 1887 nam direktno doposlati. (774—9) VALENTIN & C0., Bankgeschaft, HAMBTJEG-. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"- D^+/D 11