W. Stnilta.                                                | Ljibljcii. t HM* U. ifrtiiRZI.                                                  Lin. lito.
^^^^^^^^^^^^^^^^^r          ^^^^^^^^^^^^^^^^^H         ^^^^^^^^^^^^^^F                 ^^^^^^^^^1              ^^^^^^^^^^^^^^^^^H         ^^^^^^^^^^V  v  ^^^^^^h  '         ^^^^^^^^^^^^^^^^V         ^^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^B*      ^^^^^^^^^^1         *                         ^^^^^^^^^^1      ^^^^^^h         ^^^^^^^^^K ^^^^^u^^^^V     ^^^^^^^^^^^b   ^^^^^^^^H        ^^^^^^hB^I^^^v           ^^^^^^^H^^^^^^^^H'         ^^^^^^1
lOMrali i Prostor 1 m/m X 54 m//w zi male ogUse do 37 m/M vftttt 1IC
nad to visino vst oglasi 1 m\m X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni nS^H ta
poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponadbc in porobe povialao
80 K. — Pri naročUlh nad 10 objav popust
VpnSanjem  gtede Inseratov naj se prlloU zamka at odgovor.
Vjprtvaliffo ^Slov. ffaroda" lm „Baretai ttskm««  ItiBifi
Biloa *t S, prltlttM - TouiM *L 3*4.
„ttotoMftt Var**   «M|« v M«M|aat ta •# M«li
cetoletno naajtj plafaa  %   K 18»-     celotetno......K24Ow
polletno.   ...•••„   9fr-     polietao.......»l^Cr—
3 mesečno......„    45c—     3 mesečno......„ 60 —
1       »                 .   •   .   .    «    15*                  ..              ....        „ 20*—
Pri morebttaem povijanju ae  ma daljSa naročntai doplačati.
Novi   narofniki nai   pošijejo v prvIS   nafo.aino   vedno    ?^§T   po nakazirid.
Na samo otsmena naročita brez poslatve denarie se ne moremo ozirati.
iroiaNtfo „Slm. Mmdc" KaaHov« allaa At % a. ■■iitupj*
Tolaloa itov. 34.
»•pAs* •profoaui lo potpisan« la saioatm* Braakovaao* aa^T"   Rolcopisov nm vrate.   "W
Posamesna Itevilka vella 1 Krotio.
Poitnina platana v gotovini.
m»   Zanlmlol dokpmenH.
Za Malagodijem Giuseppe Laz-zarini! Lani je razburjala slovensko javnost neka notica rimske »Tribune«, kojo urejuje zloglasni slovano-žrc in germanofil Malagodi. Sedaj ležć pred njo »razkritja« italijanske-ga propagatorja Giuseppe Lazzarini-ja, v katerih pravi g. Notus, da so »za nas zelo zanimiva, ker smemo suponirati, da vsebujejo lesnične podatke, o katerih smo obveščeni tuđi od naše strani.«
Kaj je moglo dovesti g. Notusa do te trditve? Morda samohvala Lazzarinijeva, da je pridobil za ita-lijansko stvar enega Beneša ali pa opazka, da je dr. Trumbić z vpraša-njem »Če bi Italiji zadostovala naravna meja Julijskih Alp« mislil na možnost italijanske meje na Snežni-ku? Po mojem skromnem mnenju bi samo te dve navedbi morali zado-stovati g. Notusu, da bi bil prizane-sel naši javnosti z Lazzarinijevimi razkritji.«
Naj imamo pri nas kakoršnokoli mnenje o politiki bratov Čehov, toliko lojalni že moramo biti napram njim, da ne jemljemo za suho zlato vsega, kar piše o njih kak italijanski šarlatan. G. Beneš je čk)vek izred-nih sposobnosti, izvrsten diplomat, dober Slovan in pozna temeljito vse podrobnosti talijansko - jugoslovan-skega spora; pa naj bi se od ireden-tovca Lazzarinija dal pridobiti za italijansko stvar!
Kar se pa dr. Trumbića tiče, bi si jaz dovolil sploh dvomiti, da se je spustil z Lazzarinijem v kak resen pogovor. On ima za take šoviniste svoj poseben način obcevanja.
Kaj pa je bila pravzaprav ta »Democrazia sociale irredenta«, pri kateri je sodeloval Lazzarini?
Po ruski revoluciji in posebno še v času, ko se je govorilo o Stock-holmski konferenci, se je zdelo, da bo socijalizem igral veliko vlogo pri likvidaciji svetovne vojne. Zato se je v Rimu organizirala pod gorenjo firmo skupina italijanskih šovinistov deloma iredentovcev, deloma sod-jalpatrijotov iz Italije, ki so od itali-janske vlade dobili nalogo, da delajo propagando v zavezniških socijali-stišklh krogih. V Parizu so se vrinili v neki odbor, kateremu je stal na čelu bivši francoski minister Albert Thomas. V Londonu pa so imeli manj sreče.
»Jugoslovenski Odbor« je pod-vzel vse, da razkrinka te lažisocija-Hste. Posebno    g.    Frano   Cvjetiša,
časnikar Iz Dalmacije, ki je imel prt-stop v socijalistiške kroge in je bil sam član goriomenjene^a pariškega odbora, je vodil proti njim neizpros-no borbo toliko časa; dokler ni bito vsakomur jasno, da se pod krinko »Democrazia sociale trredenta«skri-vajo najzagrizenejši italijanski imperijalisti.
Po mojem skromnem mnenju, Lazzarinijevi podatki nišo prav nič zanimivi razun v toliko, da dokazu-jejo, da je njihov avtor Čisto navaden šarlatan, kakoršnih je Bog dal na miUjone pod italijanskim solncem. Doma je, ako se prav ne motim, iz Kopra; in sedaj ko se je vrnil domov iz blažene Italije, bi rad dokazal svojim »odrešenim« rojakom, da ima tuđi on svoje zasluge na »odrešTtvi«. Hoteč se predstaviti kot velikega moža, opisuje s kako imenitnimi Uudmi je imel priliko govoriti, in kako se je njegovi zsrovornosti posre-čilo pridobiti za italijansko stvar take glave kakor so Beneš. Albert Thomas in ffenderson .Da bo še bolj imeniten, na pravi, da je uganil ćelo misel dr. Trumbića.
Če to ni zanimivo za slovensko javnost, potem ne vem, kaj naj še bo.
Da taki dokumenti, kakor so Lazzarinijevi, ne bodo po nepotreb-nem razburjali slovenske javnosti, naj mi bode dovoljeno naglasiti sle-deče: »Jusroslovenski Odbor« je imel nalogo a) da prepriča sovražnt'ke Centralnih Sil o potrebi razrušitve Avstro - Oerske, b) da jih seznani z jugoslovenskim vprašanjcm in jih uveri, da avstro - ocrrski Jugoslove-ni res stremi za ujedinjenjem s Srbijo in Crno goro v samostalno jugo-slovensko državo, c) da doseže revizijo londonskega oakta, s katerim so se Rusfia. Angleška in Francoska zavezale žrtvovati Italiji okoli enega milijona Slovencev. Hrvatov fn Sr-bov ob Adriji. dokaznjoč da ta pakt znači eno naiškandaloznejših med-narodnih kupcij na škodo malih na-rodov.
NI Da bila nsio^a »Jucrosfoven-s^erra Odbora« D<xr?!laH se z Ita'Matil clede kakoršnesalfoli defa našesra ozemlia. V tem oz!m ie stal nernna]-no na staHščn, da nlnta v to nikakeira ooobfasttla, in da bi narod lahko vedno ovreel vsak tak dogovor.
To stallšče Ie zastooaf z nafveč-|o dosledrostfo tud! predsedniV »fn-foslovenskeua Odbora«, dr. Trtim-btć.
Naj se pomisli samo na to, kak halo bi bili Italijani vzdignili v svojem in v vsem zavezniškem časoois-ju, če bi se bilo posrećilo katerikoli količkaj merodajni osebi izvabiti dr. Trumbiću izjavo, da je njegovo mnenje. da moramo Jugosloveni žrtvovati Gorico, Trst ali pa Istro. Veselja v Izraelu ne bi bilo ne konca ne kraja. Vsi vemo, da se kaj takega ni zgodilo.
Toda Slovenci smo skromni. Dovolj nam je, da zapiše kako noti-co Malagodi ali pa da se hoče proslaviti pred svojimi »odrešenimi« ro-jaki kak Lazzarini, in že smemo su-ponirati, da so to »resnični podatki, o katerih smo obveščeni tuđi od naše strani, ter na podlagi tega podtikati žrtvovanje naših interesov  Benešu,
, Trumbiču, itd.
I        Kako smo pač majhni!
Joso Jarkovič:
Pomladna eplsfola.
Pomlad je privriskala v deželo. Tako približno se začenjajo lirični uvodi v šolskih nalogah in opisih navdušenih hribolazcev. Ker je na-daljevanje precej znano, mislim, da zadostuje prvi stavek. Bojim se pa, da se ne bi pisalo čez par mesecev, da je pomlad — odcvilila.
Ker hoče dati mirovna konfe-renca na zunaj izraza svojemu delo-vanju, se je začela seliti nalik potujo- j čemu cirkusu. To je dobra ideja, ; človek vsaj ve, pri čem je, Seveda ne sledi iz tega nujno, da je to obnašanje tako, da bi ga treba posnemati na vsak način in za vsako ceno. In zlasti mi imamo najmanj povoda, da bi ploskali vsaki clownijadi. Zalibog se zdi, da je duh clownovstva nalez-ljiv. Enkrat je bil položaj baje skraj-no neugoden, drugič ni bil rožnat pa tuđi ne obupen, potem je bil nadepo-len in ćelo ugoden — nato ga pa soloh ni bilo več in ga ni še zdaj. Pogajamo se z Nittijem in se zopet ne, potem je sporazum dosežen in drugi dan točno cementiran.
Sicer se je držala diplomacija do sedaj lepeza Flaubertovega pravila o pisatelju, da ni glavno, kar po-ve, ampak kar zamolči, vendar bi bilo dobro pomisliti, da je vporablji-vo to načelo za države, ki jedo pri eni mizi in skuša ena drugo zajesti. ne pa tuđi za tište, ki pridejo prosit k mizi košček kruha za družino, ki ji potem prinesejo na mestu obljubljene potiče — komis.
če nas smatra ponosna Ententa za mladoletne, če ne sploh za nfžje-vrstne. ni treba, da bi ii sledili na tej poti tuđi naši državniku Žalibog se zdi, da Je temu tako. Naši gosnodle delegati sede že tako doloro v Parizu, da bodo osiveli. v kolikor nišo bili že oreje, naš parlament, — če se srne tako imenovati — je zbran tuđi Že precej časa — ali smo slišal! še kdaj kako jasno besedo? In zakaj to? Da se ne razburi ljuba javnost. AH bo boljše. da se razbitri še Ie na
! koncu? In potemi ljuba javnost ve — ali je vsaj vedela — kaj mislijo o nas Gauvaini, Steedi, Watsoni, ki so naši prijatelji; vsaj pravijo tako. Ententa pa ni naša prijateljica.
Ali je bolje, da so se začela sedaj, ko gre stvar h koncu, pojavljati sumničenja, da gleda vsak delegat na svoj rojstni kraj kot Zaratustra na svoj prstan in misli, da gre ravno tam zemeljska os. Ljudstvo je vede-lo, pri čem je, in ga ni bilo treba me-šati s pitijskimi oraklji. Strateg! pra-vito, da je najbol|Ši način vojskova-nja, da se prenese vojna v sovražno ozemije. In ko se je vrgla Italija na Reko in vprizorila med francoskimi vojaki šentjernejsko noč in je začel »Tempsc vsled tega pisati proti — Jugoslovanom, je bilo jasno vsakemu političnemu abecedarju, kakšen je naš položaj. Zakaj se ni to pove-dalo?
Će se je ponudila moaroče kdaj kaka ugodna prilika za izholjšanje našega znnanjega položaja, si pač ne moremo očitati, da ne bi bili storili, kar je bilo v naši moči. da uničimo to priliko s svojo notranjepolitično brezglavosrio. Ne govorim o tem, da borno v doglednem času imeli mi-nistrov izven službe, že skoro Ie-gion, ugotovim samo, da smatra vsak naslednik za svojo prvo dolž-nost, da anulira odredbe prednika, in potem, ko ie gotov, navadno — gre. Vem. da je v bistvu vsake stranke, da ne pozna sentimentalnosti, vprašan;e je samo, če se srne iz-Živeti strankarstvo v vsakem času. Vse gospodarsko življenje ražen ve-rižništva hira. nezadovoljnost cvete bohotno. štrajki si podaiajo roko — tujina pa naj nas vpošteva!
Da se bom omeiil samo na en primer, omenjam, da je dobila čeho-slovaška v Ameriki proti nfzkim obrestim bombaževine za 6 milijard. Plačala bo s tem, da vme oolovico izdelanega blaga. Dežela bo pre-skrbljena za ćelo leto z   obleko    in
tvornice z deloia To pa zavoljo to^ ga, ker je vrnila republika neko po* sojilo 3 mesece pred zapadlim ro-* kom in dobila s tem kredit. Tako se dela gospodarska politika, ki je pod* laga vsake druge.
Pri nas pa gre vsak svojo po*. in ko vidi, da je zašel   v slepo ulico; In ne more daliet lepo — zboli...
Rpei na predsednlka
In narod Združenih
držao o zadeol Jngo-
slou. naroda.
Tak naslov ima spomenica, kl Je bila dne 10. marca t. 1. izroćena ¥; VVashingtonu predsedniku\Vilsonu in; upravi Združenih držav po jugos!o-^: vanski deputaciji, v kateri so bili po-j oblaščeni vseh večjih jugoslDvanskil|| političnih in podpornih organizacij: >
Savez Sjedinjenih Srba »Slo^} ga«; Hrvatska Sokolska 2upa »Tcv*j mislav«; Hrvatska Zajednica I11W nois; Narodna Hrvatska Zajednica;1; Slovenska Svobodomiselna Podpor-j na Zveza; Jugoslovanska Podpornal Zveza »Sloga«; Slovenska Delavska] Podporna Zveza; Jugo$lovansk*j Katoliška Jednota; Slovenska Na-^j rodna Podporna Jednota; Jugoslo-J vanska Socijalistična Zveza in Jugo^^ slovansko Republičansko Združe-* | nje.
Iz obširne spomenice pp$n£jna«j mo to-le:                       """
L
Problem jadranski!? pokrajiiu glofoko posegajoč v življenske inte^} rese Jugoslovanov in njih mlade dr«*| žave se očitno pribiižuje zadnjemu] stadiju reševanja. V tem položaju! smatramo AmeriČani jugoslovanske-s ga porekla, združeni v organizaciji jah, katerih imena so podpisana naj tem apelu, za svojo dolžnost, da §ej enkrat predlože pažnji prodsednikaji in naroda Združenih držav teritori-1 jalne potrebe naroda, iz katerih sa, izšli in na katerega blaginji so na^ ravno globoko prizadeti.
Pred^agaloči svoje nazore pa! moramo predvsem s posebuim po-udarkom naglasiti, da ne narekujejol stališča Jugoslovanov z ozirom na sporne pokrajine nikakršne nacio-. nalno šovinistične želje po razŠfrje-« niu, temveč Ie naša odkritosrčna irt neomajena vera v pravičnost ieritor rijalnih zahtev Jugoslavije.
Opozoriti želimo tuđi na dej-stvo, da nišo bila balkanska vprasa^ nja, ki so kalila svetovni mir tekom
Fran Govekar:                                            35
Suitanje.
(Dalje.)
>Lenega čaKa strgan  rokav, palca beraška in prazen bokal!«
Olejte, Ie ta konec je več vreden ko sto pridig, ker bo imel večji vpliv na ljudsko dušo, pa tuđi več ko nešteta po duhu in čuvstvu nam ruja carmina. Ta vaša pesem ima resničen na-rođen ton in naroden okus, zato ostanejo njeni verzi večni! Napišite jih Ie še več, in za usodo našega naroda se nam ne bo treba bati. Boe vas živi, prijatelj!«
Dvigiul le čašo In veselo trčil z Vodnikom. »Vse bo še dobro in lepo, le poguma in vztrajnosti ne izgubimo! Ali veste, da se tuđi moja putlka obraća na bolje?«
»O, Bosni hvala!« se je ves srefien začu-dil Vodnik.
»Odkar si kopljem noge v topli brinovi vodi, bolečine izdatno minevajo. Dr. Wagner ćelo upa, da okrevam že v kratkem popofaio-ma.   Bos dal, Bog dal in zopet borno dobre
volje!«                                                               i
Zoisove oči so se svetile v nekdanji, z nikako bolestjo skaljeni Jasnosti in njegovo glad-ko obrito lice je izpreletaval stari duhoviti in hudomušni smehljaj.
Presenećen je opazovtl Vodnik baronovo živahnost in mislil je na pesimista* besede đ& Wagnerjiu
»Nikdar več ne bo hodil, siromak, sa] ima kostenico, ki vsaj z današnjimi sredstvi ni ozdravljiva!«
Kako nezanesljiva je medicinska veda in kako hudo se lahko zmoti — Bogu hvala! — ćelo toli učena kapaciteta, kakršna je dr. Wag-ner! je razmišljal. In domislil se je še besed" ^Zgoditi bi se moral čudež!« izarovorjenih pri isti priliki, pa tuđi svojih vsakdanjih molltev pred starinsko sliko Matere Božje v tihi sobici šcntjakobskega župnišča se je domislil, vnetih in plamenečih molitev za ozdravljenje tega blagega moža.
»Ce se dr. Wagner vendarle ni motil, se je zgodil oči ten čudež!« je premišlja! globoko-vemi pesnik, »in tuđi moja molitev je bila uslišana.«
Zois pa je govoril med tem Živahno dalje o Jurju Japlju in njegovem izvrsrnem prevodu Sv. pisma novega testamenta, o Blažu Kumer-deju, njegovi slovanski primerjalni slovnici In slovarju, o nepozabnem Antonu LJnhartu, njegovih dveh gledallških igrah ter o njegovi kranjiki in jugoslovanski zgodovini, o botan-skih študijah brata Karla in dr. Wagnerja ter o vseh prosvetnih delavdh, ki jim je doplsoval marljivo in navduševalno^ jih s hvalo vzpod-bujal iih Uubezntvo graja] in kritikoval, jim pošlljal najnovejša titja strokovna dela ter se Ž njimi veselil najmanjšega napredka. S svojim vseobsežnira duhom Je objemal klasično in sočasno leposlovje in najrazličnejše stroke ve-Ldt li MMttvt trn: k «mU bocittvo m****
uma med svoje prijatelje in znance z isto Iju-beznivo radodarnostjo, s katero je deloval in skrbe] za koristi in napredek Ljubljane in vse Kranjske.
Tako se le zgodilo tud! tega večera, da se je vračal pesnik Balant vesel in srečen v svojo tiho, samotno sobico.
Zois mu je bil olajša! dušo skrbi in tuge, ga navdihnil z novfmi upi ter mu podžgal v srcu za hip pojemajoči plamen za novo vztraj-no delo in nove lepe nacrte.
Na trgu pred Florijansko ulico pa se je motovilil starejši gospod, krilil z rokami in govoril glasno godrnjaje sam s seboj. Lasulja na glavi se mu je premaknila, da mu je mahal čop preko ušesa, z odpetim plaščem se je poigravala burja in visoki njegovi škornji so bili pokriti z redkim blatom do kolen.
»Profesor Pelzel!« se je zgrozil Vodnik. »2e zopet — I Pri obedu za Zoisovo mizo tre-zen,   duhovit učenjak in dovršen   kavalir,   a
zdaj —! Zgrešil je pot domov___Kako naj mu
pomagam? Me bo li spoznal? Ali ne bo morda sirov z menoj?«
Poćasi se je bllžal Vodnik hudo vinjene-mu učenjaku. Tedaj Je priletel s šentjakob-skega trga Student: bil je brez plašća in brez rokavic, le debelo kmečko pahavko je ime! ovito okoli vratu in na glavi mu je ćepela gorka kiićniaL In štident Je tekel naravnost k Ptlzhu nm zapel plaSć, okrenil lasuljo ter ga ugovorit; P*mi m, kakor U m 6M. kaj »
godi, je položil dijaku roko okoli pasu, stopal dalje ž njim in govoril in govoril.
»Lepo ... lepo . . . Kopitar!« je razume! Vodnik profesorjeve besede. »Poznam vas . . *-moj praemifer . . . solus solissimus praernt* fer ... Ha, ha, spominjani se: ,Aeneas, deit Schlingel!' sem dejal ... vi pa pogumno: fNix nutz, es^et enim hiatus! . . .' Haha! Pravilno je Ie: Meritumque malis advertite numen, — ne »malo«, — kajpadane, »malo« . . .! Malis! Ma* lis! — Valde bene, mi fili! Valde bene! Ha* haha!«
In profesor in dijak  sta  kolovfatila mi**; mo Vodnika po Starem trgu: student Kopitari je podpiral Pelzla, ki je žlobudral dalje ia dalje ter se veselo krohotal in krohotal . . .
*            *
In vendar, vrli brivec hišni posestnik in ljubljanski meščan Oregor Danč je bil značaj.
Prav hudo se je zmotila Verderberjev* Nežika, ko mu je zabrusila v obraz, da je šem^ in da priđe gotovo že naslednjega dne gotovo zopet k »Trem gavtrožcam«, zakaj Oregorla ni bilo već.
»»Nikoli već je ne pogledam!« je sklentf prvi večer, odhajaje domov. In ko je bil doma/ se je sprl s svojo ženo na življenje in smrt Ozmerjal jo je, opsoval, nato pa odšeJ togotea spat Drugega dne pa si je dejal: »Vsaj štirC najšt dnl ne pojdem tja. da vkB, kako Jo zanti Solefli in pftrifttMi                 •            ■
2. Stran,_____________________________________________________»8LOVgNSKl NAROD*, dnt »i. aprila 1930.________________                                                               9l. štev.
tadnjega stoletja, toliko posledfce Uomačih raxmer. kolikor posledice zunanjega vmeSavanja In stremljenja tujih držav do osvajanju.
Jugoslovanski narod na bo in ne more biti nikdar zadovollen z ure-jditvijo, po kateri bi bfl velik del nje-govegra ljudstva prisiljen živeti pod itafim Jarmom. Stoletla se Je strastno upiral takhn raztneram. se držal • svoje narodnost! in svojega jezika ta (ga branil zoper brezobzirno silo habsburške dinastije, čim se je po-jkazala prilika, da se otrese nasilnega i jarma, se je navduSeno ooslužil te •prilike, pomagal desorjranlzirati avstrijsko vojsko in mornarico In se inaposled dvignil v odorti revolti ti-isti hip, ko je bilo mofiroče pričako-'vati pozitiven uspeh. Na znani kon-Iferenci v Rimu po leti 1917 so izpol-•nili to svojo obljubo.
Pričakovali so pa. Sa uresnlčjjo ,tudi Italijani svoje obljube, ki so iih Ipodali na oni konferenci. Namesto tega zahtevajo Italijani. da nai bode .velik del Jugoslovanov oodvržen tu-ifeinu gospodstvu prav tišti Čas, ko 'naj bi bil sad zmage za Jusroslovane svoboda in samoodločba.
Povsem simpatične so nam [talijanske zahteve glede na tište dele i'avstrijske monarhije, kjer prebivajo Italijani in so bili Italijani ugrabljeni, "toda odločno protestiramo Drot! te-jmu, da izvrši Italija enako krivico •napram Jugoslovanom. kakršno je po pravici glasno obsojala, ko jo je ^vstrija storila njei.
Ozemije, zaradi katerega je »por med Italijo in Jugoslavijo, je po 'prebivalstvu pretežno jueoslovan-*ko. Pač so v tem teritoriju nekate-ra mesta. v katerih imalo Ttaiijani ^većino. Toda tuđi v ozemlju, ki je že pred vojno pripadalo Italiji, žive Ju-!goslovani v takem številu. da pripada njih eksistenca v poštev.
Italija zahteva sporne polčrajine jna podlagi Londonske pogodbe, taj-;nega pakta, ki razDolaga z Jugoslo-(vani in njih zemljo po starem načelu .osvojevanja, ki ne jemlje pravtce prebivalstva osvojenega ozemlja v poštev. Vstrajanje na pogojih tega pakta bi bilo razumljivo, če bi šio za Jtalijo in za zaveznike na eni in centralne sOe na drugi strani. Toda ko 50 se Jugoslovani v revoluciji dvig-fcili proti avstrijskemu zatiralcu im ^e je avstrijsko cesarstvo pođrlo jVsled te revolucije, so si JuKoslovani pridobili vso pravico, da zahtevajo juveljavljenje načela samoodločeva-inja žanje pri razdelitvi nekdanje av-jstrijske monarhije. Jugoslovani so po (pravici predpostavljall, da je bil klic jpo samoodločevanju odkritosrČen in 53a so tišti, ki so razglasili geslo iti fea postali deležnf. vezani po naČelih, ferečenih no njem. Kako more Izko-<pavati kakšne pretvezne pravice na i Ipodlagi tajne Londonske pogodbe, I ik'atere pogoii nasprottnejo priznanim I
ciljem svetovne vojne, katerta ae Jugoslovani zaupali in zaradi katerih so po svojih močeh pomagali Italiji in njenim saveznikom strmoglaviti avstrijsko in nemSko monarhijo?
Žrtve, ki to Jih Jngoslovani do-prinašall sa svojo osvoboditev in za sedinjenja, so bile naravnost neiz-merne v Srbiji, katere mučeniltvo je znano po vsem svetu. Ali komaj da so bile manjke v ostalih krajih, kjer prebivajo Jugoslovani Toda Jugoslovani se nišo nikdar skesali v svojem boju. Pred očmi Jim je žarela zarja svobode, v ušesa jim Je done! evangelij demokracije in samoodlo-čevanja narodov, katerega glavni apostol je postal predsednik WilsotL Ta načela so izražala prave tište temeljne politične ideale, za katerih uresničenje so se borile ćele generacije Jugoslovanov pred svetovno vojno in tekom velikegra konflikta« kolikor je bilo mogoče v težkih, te-daj vladajočih razmerah vspričo persekucij, krutega interniranja »osumljencev«. prekega soda in ne-števalnih oksekucij poradi nasflniko-vega negodovanja. Italija je imela od teh jugoslovanskfh žrtev več koristi, kakor katerikoli drugi, s cen-tralnimi silami se bojujoči narod. Kakšna groteskna satira pravičnosti in načelnosti bi bila dovolitl Italiji, da izvrši sedaj enako krivico, zaradi katere je prej tožila svojo sovražnl-co Avstrijo.
Vedno je bilo jasno, kakor bell dan, da bodo Jugoslovani in Italijani v mnogih ozirih odvisni drug od dru-gega in oboji bi imeli le korist od odstranitve antagonizma. Še več: bilo je jasno, da ostane, kakorkoli se določijo meje med obema državama po načelih pravičnosti, vedno gotov del ene narodndSti na teritoriju druge. Oziri na te mani šine in splosne koristi« ki izvirajo iz prijateliskega občevanja in trgovanja, bi zahtevale zajemno prijateljstvo, katero b! okrepčale mnoge simpatije in stare tradicije.
Slovenci so živeči pojrtavitno v zapadnih del ih Jugoslavije, sedaj oo narečju in literaturi različni od Hr-vatov in Srbov, kar je posledica ti-socletne lo^itve. Kllub temn 50 Slovenci navdTišeni pristaši jr»treslovan-skeiara DoHtičneisra edinstva. V resTiic! so baš Slovenci najodloč^ejši na-sprotniki nameravane aneksije nf?h krajev od strani Italije, ker je velika večina v teh krajih slovenska in bi njih aneksija k Italiji pomenila odce-pitev okroglih trideset odstotkov vseh Slovencev od Jugoslavije.
Italija sama ve to dobro, in iz tega razloga je vedno vstrajno odkla-njala vsak predlagani plebiscit, ki naj bi se vršH pod internacionalno kontrolo, pri čemer bi se vsak dvom o željah prebivalstva spornih krajev glede na njih bodočo političfio prf-padnost brez težave odstrani!.
Politične oes«.
i = Politični položal Beograd, SO. aprila. Včeraj opoldne je dospel z avtomobilom v Beograd podpred-•sednik parlamenta dr. Ribar, ki vsled jželezničarske stavke ni mogel priti ■v Beograd. Podal se je takoj k mini-;Strskemu predsedniku Stojanu Pro-tiču in konstatiral, da je vsled želez-ničarske stavke ie malo poslancev v Beogradu navzočih, tako da se seje parlamenta odlože do torka 27. t m. j— V političnih krogih se še vedno pinogo govori o vladni demisijL Sto-jan Protić doslej še ni sporočil g. Ri-Jbarju nicesar o kakem takem vlad-^iem koraku, kar bi bila vsekako njegova dolžnost, če misli vlada res na Semisijo. Nasprotno se trdi v neka-iterih političnih krogih, da je vlada kročila regentu demisijsko pismo, a rda ga ta radi   sedanjih   razmer   ni
'5preje! in sporočil, naj počaka vlada
z demisijo do četrtka ali še dalje. Za-trjuje se, da regent ne želi ostavke radi tega, da bi bili prvi dnevi kon-ference v San Remu brez vladne krize. Kakor hitro bo ođpadel ta vzrok, bo vlada podala demisijo in se bodo pričela pogajanja rad! sporazuma med strankami in za sestavo ! nove vlade, V splošnem se Je priča-kovala demisija vlade za današnji dan.
= ProtihaJUansko šibanje na Reki in ItaliJanL >I1 Piccolo« z dne 15. t. m. poroča z Reke: VčerajSnji »Piccolo della serac je priobčil iz Zagreba nacrt bivšega stotnika Ootthardija glede rešitve reškega vprašanja. Nacrt ki ga ie obelodanil >Jutranji List« je dospel tuđi na Re-ko s podoisi dozdevnih reskih soci-jalistov: Vito Anlcich. Jurij Simcich, Silvij Peric, Ernest Franciscovich in
Jm|p UDtL KfMtva taa iBto tšk ' socOalistov v kazenskem regittni fa Izza časa oerske mejne policije. Ražen tega Izhaja is r«rt»trov na kve-sturU da to btt vsl, razm Braaclac^ vlcha, hfnani ts maste kot oMS* nevarat Nato navala list kazni, ▼ katero ao bili baje navedeni obso|eni in pravi da mora bit! Jugoslavija na zelo slabih nogah, da se zateka k ta-kim Undem za oporo svojih pravic. Pošteni Hrvatj*, kl vžlvajo na Reki svobođo in varnost hi občndnjejo II-beralnost v postopaiHu. katere so deležni tuđi v neoporečno italijan-skem dominiju, so siti teh nepoštenih manevrov.
= NItH In reiira ifefeeacBa. R e-
ka, 19. aprila. Iz San Rema se poroča. da je prisoei tia iz Rima re5k! od-poslanec dr. Bellasich, ki Je Imel po-jetovot z NitHjem .Nit« je obljubll na-daljno anrovfzacifo mesta. Tuđi ie izjavil, da nima n!č proti temu, ako dobi Reka or! kaVem nrivatnem kon-zorciiu kredit. Po Nittiievfh Izfavah se bo na konferenci skušalo resiti jadransko vprašanje bodisi na podlagi Lloyd Oeancrevega projekta ali pa z vmesno državico. Ako bi ostafo vprašanje še nadalje nereSeno, se bo Nittf pogajal z Reko, kar bo za njo velikega pomena.
= Odposlanstvo Trsta in »Dal-mactfe« v S^n Pemii. Pr^dvčeraj-šnjim Je odpotovalo v San Remo posebno odposlanstvo, ki ima namen na konferenci podnirati italijansko delegacijo. V tem odnoslanstvu so: dr. Pitacco za trgovsko in % obrtno zbomico* dr. Pierl in avv. Cfimeta za »Fascio di Combattlmutto^, prof. Pafin za socijalistično stranko, ba-ron Rtnaldin! za Narodno stranko, dr. Coceancig za nacijotialiste, prof. Picotti »tehnični konzul^it v mejnfh vprašanjih«, comm. Ch*»rs?ch za Istro, prof. Manzotif za Krk. V San P^mu se tem odposla^cem i>ri<1ru£?fo ^e prof. Carvin za Cres, nadzornik Pecan za Lovrano, dr. Cooorclch tb. Volr>sko, Bombfg za Gorico \r\ dal-matfnsVi odoosJancf Ziliotto. Lubin in Pm?. O^no^^anstvo bo zahtevalo. da n*tnrt? Snežnik meja; da se pri dolo-č'fvi m^5e nostopf* trc> IstiH t>rincWh. kf sr> veljali za čehr><1ovaSko orot! Ve?n^!jl fn to toliko bol?, ker »e Je na V'r^stt ^reHvala itatifanska Ini 5n ker tem nf nikakih mest (n tvor! Kras barikado prof! sovTS^nim fnvaziMam. O*>ns1an<tv© hn OTf>t<*sHrfliA nre>fi kaT>itaMst!6nfm Interesom, glede Re-Ve in železnice. katerim načeluie Witson s nođtriraniem Jngoclovanskih imperijalJst^5nih namer.
= Profetarffat zasedeni^a ozemffa v brti protf arđftoni. V Mede!! v Ftniati!J! so bili ardit! ttasko-čili fn oplen!!! lokale sociJaHstfCneara dni§tva »Clrcolo di coltura«. Med socijalist! Je ta čin, k! J© ime! že več prednikov, !zzval skrafno ogorčenje. V soboto, 17. t. m., so se sestata politična !n sindikalna zastopstva Ju-Hjske BeneHfe, da se posvehriejo o nadaHnfh bolnih sredstvih. Obljubam upravnih oblasti se ne zaupa več. ker so se kmaln po !ntervencij! socf-jalfstov na merodajnih mestih nrfoe-tila nova nasilstva od strani arditov v dnmih krajlh Ftirlanije. Zastopni-kl. k! so se ndeležil! sestanka, so skJenfli, da proletarijat nasnrott tem barbarstvom ne more ostat! še nadalje pasiven. marveč da se bo ponovnim nasflstvom vpr! z vso orole-tarsko močjo. k! Je pripravljena se nostaviti v bran z vso odločnostio. Razpravljajoč o eeneralni stavki se je na sestankti sklenllo v soglasju s stranklnim vodstvom fti generalno đelavsko konfeđeracflo zahtevatl dvhnđenje ofisednega stanja nad Ja-ftlsfro BenečLfo in razoast zbora ar-dHov. Ves proletarijat JaUJske Be-nečije se pozlvlja na solidarnost In prfčakovanja nadaljnlh navodil.
« itanuMfcl očh« CMiBMi-oettML »Idea Nazionalec dolžl o pri-Ifki, zadnjih pogajanj glede Reke, da Jt Clćmenceau hotć ali nehotć po-tvoril ddep mirovne konference, vabeč Jugoslovme, naj prinajo Reko kot neodvisno državo pod patronatom Zveze narodov. Kakor trdl Jdea Nazlonale«, se Je bil tako! ta-krmt, t J. sredi januarja t. U obrnll Nitti pismeno do Clemenceaua in ga opozoril, da je bilo glede Reke skle-njeno samo to dvoje: ali Reka pod (talijansko oblastjo ali pa Reka neodvisna in suverena država. O Ugi narodov ni bilo govora« Vsled tega je Nitti v omenjenem pismu prosil Clemenceaua. naj pomoto popravi, ker gre edino le za formalno stvar. Ako se to ne bi zgodilo, bi imel Nitti samo otežkočeno stališče pred itali-janskim parlamentom in to toliko bolj, ker že nevtralizacija Reke sama na sebi vzbuja v zbornici neza-dovoljnost z ozirom na strategično obrambo italijanske obali.
= Italijansko - poljsko prijateljstvo. Italifanska vlada se pridno suce okoli Cehoslovakov, avstrijskih Nemcev in tuđi okoli Poljakov. Te dni je bila otvorjena v Varšavi raz-stava italijanske grafične umetnosti. Navzoč je bil general Pilsudski, ita-lijanski minfster - poslanik Tomma-sini, general Romei, apostolski nuncij mons. Ratti in mnogo poljskih veljakov. Razstavo je organlziral prof. Manacorda, ki je prišel v Var-šavo po nalogu italijanske vlade. Poljski listi pišejo simpatično o raz-stavi, katero občinstvo poseča v obilni meri. Italijani pravijo, da je lo nov dokaz italijansko - poljskega prijateljstva-
= Itafljanski voH troski. Od 1. avRusta 19!4. je izplačala Italija skoro 05 miHfard lir in prejela 77 mili-iard in 400 milijonov lir. Tako ie morala vzeti iz zaklada okrog 18 miH-jard in 600 milijonov lir. 06 milijard iznlači! ie bilo kritih z 31 milijardi in 300 milijoni lir iz inkasa efektivnih dohodkov, ostanek pa z dolgovi; od teh dve tretiinl proračuna in ena tretjina zaklada.
= Torško vprašanle na mirovni lconferencL San Remo, 19. aprila. Danes ob II. se Je vršfla prva seja
mirovne konference, ob 16. pa druga. Vsak dan bosta dve seji ob navedenih urah. Na današnjih sejah se Je raspravljalo turSco vpiaSanje na podlagi določb, Id so se glede tega vprašanja sprejele že na londonskem posvetu. Razmotrivalo se je vpraša-njo s finančnega stališčžL Glede evropske Turčije sta bila dva predlo-S: eden da naj se potegne meja pri taldži, drugi pa Je predlagal mejo Enos - Midia. Sklenilo se Je, da ostane galipolskl polotok še nadalje za« seden po medzavezniSktti četah. Končno se je razpravljalo tuđi o Kurdistanu, ki naj postane ali samosto-jen ali pa pod evropsko kontrolo. V Sanremo je bii brzojavno pozvan Sir Oeorge Cadnan, ki je predstojnik angleškega petroleiskega oddelka. Njegova navzočnost se spravlja v zvezo s kurdistanskimi petrolejskim! vrelci.
San Remo, 19. aprila. Na mirovni konferenci se je dosegel glede Turčije med zavezniki sporazum, kolikor se tiče Carigrada in moči posad-ke, ki jo bodo imeli zavezniki v tem mestu; določile so se interesne sfere in gospodarske koncesije v Mali Aziji. Sporazum se je dosegel tudl glede internactionalizacije DardaneL Glede vprašanja ali naj ostane sultan v Carigradu, sklep ni z gotovostlo znan. Zdi se pa, da se je sklenilo, da ostane kalif še nadalje v Carigradu. Na današnji seji se je razpravljalo tuđi o odgovoru na Wilsonovo noto v turškem vprašanju.
*= Madžarska vlada. Državni upravnik Horthy Je po predlogu mi-nistrskega predseđnika fmenoval člana narodne skupščine In glavne-ga poobla^čenca madžarske mirovne delegacije grofa Pavla Telekyja za zunanjeiera ministra fn člana narodne kupščlne ter bivšega ministra szegedinske vlade dr. Mihaela Doe-mcetoerja za notranjega ministra.
= Nova armada oroti boUševl-kom. Po poročfllh iz Rige se bo namesto Judentčeve armade postavila nova armada, obstoječa večinoma fz^ nemških vo.iakov, proti sovjetski Rusiji. Denar bosta posodili Francfja in Ansrlija. Vrhovno poveljstvo pre-vzame ruski general Glasenapp. lđu.
Telefonska In brzolaona poroCIla.
ŽFLI!ZN!ČARSKE STAVKE PROTIDRŽAVNA TENDENCAL
Trst, 18. aprila. »II Lavoratore« poroča o železničarski stavki na južni železnici in pravi, da je povod stavki v Avstriji ekonom, pomanjka-nje đočim trdljo potniki iz Jugoslav., ćm ie politična tendenca Jogosloven-ske stavko v rc«wifcl protid^^avna.
Sarajevo, 20. aprila. Ravnateljstvo železnic priobčufe: V Doboju se je na skupŠčini železničarskega saveza sklenilo, da se preneha s stavko in zopet prične z delom. Osobje je prišlo polnoStevilno na delo. Vojna luka v Kotoru Je ponudila ravnateljstvu več stroMkov in kurjačev. Promet med Bosanskim Brodom in Sarajevom se vrši v polnem redu. Iz Zenice je odSlo tekom včerajšnje-ga dneva 11 vlakov v obe smeri. Na progi Sarajevo - Gmž se yr§i promet neovirano, edino vlaki imajo neka] zamude.
Beograd* 20. aprila. Voditelji ko-munistov z vso resnostio dementira-io vesti, da nameravajo stopiti de-lavd - profesijonisti v stavko, če-prav se ie konstatiralo, da ie raz-pravljal včerai v Delavskem domu glavni radnički savez o tem. da stopi tekom jutrišnjega ali pojutrišnjega dneva delavstvo v stavko in da se proklamira za ćelo kraljevino generalna stavka, ako se ne ugodi zahte-vam železničarjev. Nadalje se je razpravljalo na tem sestanku tuđi o tem, kako staliSče naj zavzamejo že- 1
leznlcarji napram odredbi vlade po dvamesečni prisilni oTožni vajl. Večina je bila za to, da se naj odzovejo železničarji pozivu k orožni vait ob-enem pa zahtevajo, da odslužifo đvamesečno orožno vajo* pri pehoti, drugi del zborovalcev pa le bfl za to, da se naj železničarji sploti ne odzovejo tetiHt pozivu.
Nov! Sad, 20. aprila. Tu h bifo aretiranih 37 komunističntti železni-carskih vo'diteljev iz Vojvodine, većinama madžarske narodnosti, in pnstfnmi potom i^oslamlh t>reko meje v Madžarsko, r-r GeneraTna stavka1 v Novem Sadu ]e končana.
2ELEZNIČARSKA STAVKA V MA-FIBORU SE NADAL.fUJF.
LDU. Maribor, 20. aprila. Danes dlopoldne se je v Narodnem domu vršil shod Zveze jn^oslovanskih železničarjev, Icateremu je prisostvo*. valo okoli 200 članov. Predsednilč shoda postaienačelnik Mohorko je predlagat, naj se železničarji o o£i' rom na sklep ljubljanskih tovari§ev povrnejo na delo. Opozarjal je na us^depolne posledice stavke, kl po-vzroča ukinienje dovoza živi!, one-mogročenje demobilizacije itđ. Ko je stavil svoj predlog, naj se stavkujočt povrnejo na delo in je svoj predlog dal na glasovanje, so navzoči izjavili, da hočejo nadalfe vztrajati v stavki.
LDU. Maribor, 20. aprila. Danes dopoldne je bil v Križevem    dotira
jViiomir F, Jelene:
Iz LJmn-Rnle na Vasftrt.
Ot spotninov slov. lwkmarja).
(Konec)
Predvečer ćtnzestsL dne smo prf-Sb pod vrh Vasjata. male albanske hrasA z razstresnimi hlšaini. } Tam smo dobfll vsaf neka! drv, ■Ha smo se ob ognju osušili in ogrelL !Ali človeška priroda ]e zooet zahte-vala svoje. Laćnl in sestrađani smo bili, ker dva dni že ni nđhče oknsil ^Dičesar. Vdaki so našli nekaj tur-točnih storžev. razdelill smo jih: na ■'petorico nas je prilel do en storž, ki smo sa skuhali, zrobkal! bi ootem ^poedlna zrna z matematlčno natanč-nostjo razdelili med seboi tako, da Je na vsakega priSto 36 zrnov — le "danes se dobro spominiam tega ^te-Vfla. To ie bilo vse, kar smo zavžTD r đveh dnevttt
AD najgrosnejii del 00U ie bfl fcfa Efrt w**^j ndbvi ntlirtinBiMi 9tth
za je peljala čez sam vrh Vasjata, a ta je bila strma, vsled zaoadlega snega se n! mogla niti videt!. Pono-čl je prenehaval snecr« začelo je zmr-zovatt zato smo morali čakati, dok-ler se ni popolnoma zđaidfo in lete tedaj smo se krenlh* naprei.
Po zmrzli stezi Je bila pot ie hujša... Drselo le In vldel sem, kako se je temu tn onenra spodrsnlfa, v padti se je lovfl.. ^ ali zadržati se n) tnosrei, s seboj v prepad fe poteg* nil po dva. tri tovarile... tfsoCi bi tisoči so našli na ta način svoj grozni konec na Vasiatu...
Prav pred vrhom Vaafctt um vtdel najstralneBI priior. kl se le mogel sploh dm^Htl na noti na to naSo Golgoto. Prizor, U ga tfedan Se danes pred svojim! očmL kl ga ta-knrt nisem mogel niti rasnneU...
Med vojake so se pomešaH me> 5čanU kl so bežall ix svo4e senlje. da iih sovrainlk ne zasufnJL Res le kilo povelje, da moralo ti begnact Hl na čela kolone, ali kaj le ooroagala, ko so atrujeni zaoetaialL Mfa» da ee UK ridiHri ni sa kospi mIoml Tes
sem bil s svojim vodom tuđi sam. Med mojim! volak! Ie šla od jutra tretjega dne mlada 2ena. ki ie nosila v narodu otroka, starega natveC eno leta; vedno je zaostajala, lokala in kllcala svojega moža, ki se le izgubit med nmožico. Skušal sem I! pomagati, aB ona mi ni odgovariala, samo venomet le sdfliovala In poljubovala svole detc... Ker Ie asaoetalala, sem JI tororiU naj ne zaostaia. naj potrpi ge malo... AH ona me le samo gledala z očmi, tako Čudnim! in sijaj-niml« ••
Naenlcrat je obstala im kofo-oe... Stala ie sama na stezi, krče-vito Je $ttsnila k sebi otroka, polju-
bovala gft... Nato se K ^1* fb!^" no smejati, In predno sem mogel priskočiti, zavflitela Je otroka fa ga vrgla v prepad... Nato se Je sgru-dlfa tn pađla... Stoofl sem k nfl, po-sknftđ Jo d^gnltU aH govorila »e pre-trgane stavke... Blano ee Je ww-jaCTvidel sem, da Je sirota d*la*-oela** •
Opazovil as« Jo ie askat ia»
i Ubi li fi^lfcl M iliri*   •   UmMm
grabila sneg in se samo smejala... Pomagati ji nisem mogel. Moral sem naprej, moral sem Jo preimstiti uso-di, kl je poprej že dohitela toliko njih...
Okofi pofdhe smo pHSH na vrh Vasjata. Jasno je bilo« okol! nas ne-pristopne albanske urore. nfkjer, do-kler je segel pogled« SloveSkega pre-bivaliSča..., povsod santo mir, več-na tišina, povsod smrt vsenakoli K robovi...
Takoj smo se začeli soaSčatf n!-zdol, ali kakor tefka le bila pot na-vzgor, toliko nevarnejSa je bila na-vzđoL Sfm^čatt smo se od kamena do kamena, od skale do skale; koliko frtev je zahtevala ta pot...I
Zvečer smo priSIl v Slatino, malo vas na obronku Vasfata. Tam smo prenoćili, a drugo Hitro takoi nada-Uevail pot proti Pfftopeil. Tu smo ostali ves dan v stari naool poruSe-ul tuHHd vojalnicL
Sele ondl sem se saveđel počast ▼eega, kar sem videi bi dožlvcl na straini potl..«, poprei hi posneje esoi vttt* tatHKii pokrtta 1 mriiči,
— videl sem veličastno smrt... AH tega, kar seni videl na tei poti, nisem videl nikdar...
Kdo preSteje grobove. B so na Vasjatu, kdo prešteje niih. ki so na-šfi smrt v prepa^Kh...? Brez Stevlla jfh je..„ otroci, žene. voiaki, starci..., vse, vse je ondl umiralo...
Koliko znancev in prijateljev nisem našel več. ko smo se zopet zbrali! PovpraSeval sem za njim! — ali nihče ni veđel za nje... Ostali s6 gor! v albanskih gorah.., zapuSčenl In pozablieni...
Prišli so na Ookoto h so tam ostali, a mi smo nadaUevaH pot do vstajenja...
Dolga hi strašna fe bila ta pot, vodila je preko morja v tujlna.*., preko novih žrtev.... preko potokov krvi..., ali vodila je do ztnage..^ vstajenja...
VI, ki ste ostali na Vasjatu, vi, U ste ostali v albanskih gorah, niste viđeli naSe sreće — niste se s nami veselili vstajenja... Sneg le nad v»-§iml grobovi..^ tfivli votrovi taljo nad vaStai grobovi.«.!
31- Stev.     ________________________________                                i        „SLOVENSKI NAROD", dne 22« aprila 1920»___________      _______________________                  3, stran.
številno obiskan   shod   stavkajočlh
komunističnih železničarjev. Na dnevnem redu je bil včerajSnji raz-glas obratnega ravnateljstva južne železnice in sklepanje o stališču, ka-terega naj zavzamejo stavkajoči z ozirom na vpoklic k orožni vaji. Govornik! so razmotrivali položaj, po-.vdarjali solidarnost vseh delavcev in končno odklonili odgovornost za na-daljnje trajanje stavke. — K besedi se je priglasil rudi zastopnik Zveze jngoslovanskih železničarjev, ki je naglašal vzajemnost članov s stav-kajočim! in iigotovll, <*a b°do tuđi člani Zveze vztratali v stavki. — Končno je bil soglasno sprejet sklep, da delavci tud! za napref vztrajafo v stavki, kakor tuđi predlosr. da se vsi morebitni stavkokazi pred zopet-nim pričetkom dela morajo odstraniti iz vseh podierij.
PROMET V AVSTRUL
LDU. Dunaj, 20. aprila. (DKU.) Po končanf železnićarski stavki se Je danes ziiitraj vzpostavil Dromet V obsejam kakor pred stavko. D-vlak v Ostende pa še ni odšeh Ekspresni vlak Dunaj - Pariz od ide danes. Vlak Varsava - Pariz, ki bi moral oditi danes, bo odšel intri. Danes zvečer od ide preko Inom os ta tndi sfmDlon-ski ekspresni vlak v Pariz. Dnevni brzovlak Trbiž - Italija odide ta te-den v sredo.
RESKI AVTONOMFST! PROTI
D' ANNUNZRJ.
Reka, 18. aprila. Na Reki krožflo manifest1!, v katerih se zahteva od-stranitev Df Anminzia in niewvih !e-gionarjev, obdolžuioč D' Annunzia paktiranja z boljševik!. Zanellini pristaši imajo tnine sestanke in se mno-žijo čedalie boli. V njihovem taboru je velika več?na Rečanov. \vtom?sfi so odposlali Nittiju brzoiavko, v ka-teri era svariio. da nai se ne potaja z odnosirristvom >Consio:lia nazio-na!e«. Olede noročrika Viktorja Vanzo, ki trdi. «'i ?e b!1 odposlan v Pariz s nosebnimi Df ArrntmzneviTni pooblastili, ?e izdalo poveljstvo ko-munike. v katerem dementira toza-ilevne časo^isne vesti, češ da je bil Vanzo discini'narno izkljnčen iz pro-stovoljske armade.
STAVKE *N UPORT V TTALin.
LDU. Berlin, 20. aro-fla. fOKU). *Vorwarts« favfia fz Milana: V Tu-•rirrv se fe vsled ?rtf-š"re st&vke oolo-žal blstveno r>oostrfl. Na Trmogih ce-'^iyy'h lcn£?25čni so postavljene barf-Ifacte za ov?rarne nrometa. V artflie-riJsJc? tabor sta bHi vr^fiTT? dve bom-bf. kl sta povzroč'Ti rrmosro Škode.
TTALTJA*7! V TT»Tf>n* rr^Arrn
LDU.  S^*t 20.  aprfla.    0DKU>.
tfčnem  uoložaju   Ttalffanov  v Lfbiff. I Protfftaftjanska akcite se ^ri no vsei Tn'noittanfji.  Itab'tercVe  čete  so bile prisiljene. zapHstitf  Masr^to.
PFOPGANTZACTT*    1TAUJANSKE VOJSKE.
LDU. mm. 20. aprila. CRrez^č-iio.) V kratkem se prične reorganizacija vojne. Nova vojna bo fmefa deset armadnfh zborov z mirovnim staležem 1.^0.000 mož I?? shifbeno dobo osmih mesecev. Ta službena doba se more «krajšari na. šest mese-cev za one. kf imajo predpisano predizobrazbo. Konjeništvo se zmanjša na polovico.
SAN REMO tn TTTRgKO VPRA-ŠANJE.
LDU. San Remo, 19, aprila. fD. KU.) Uradno poročilo javlja: Vrhovni svet se je sestal danes ob 16. In le nafprej proučeval nacrt odgovora na Wilsonovo noto jrlede turške^a vprašanja. Nato se je ba\il s finan-cielnim! klavznlarrti mirovne po?rod~ be s Turčijo in z \*pra5ajiiem Kurdistana. Glede titrškegra vprasanja je skleni! vrhovni svet fnternadonal!-zirati Dardanele in poslati v Carigrad zavezrti*ke ćete. da se prepre-č' za bođočnost, da bi turski mogot-c! tvorili nevarnost za mir.
LDU. Pariz, 20. aprila. <Brez-žično.) »TemDS« lavlja, da so zastop-niki Romnnije in Jugoslavije dospeli v San Remn h! da se bodo po potrebi pritegrrili k seiam vrhovnegra sveta.
LDU. Parfe, 20. anrlla. (DKU.) ^Matin« javlja: Odgovor vrhovnega sveta Wi!sontr se ozira na to, da Amerika ni nikoli Turčiji napovedala vojne in da rudi odklairja prervzeti za određbe odgovornost, ki bi Jo po-vzročila mirovna pogodba s TurČIjo.
MIR S TURCUO.
LDU. San Remo, 19. aprila. (D. KU. — Asenzia Stefani.) Uradno se poroča: Mirovna konferenca fe pre-motrila mirovno pogodbo s Turcjjo in sklenila, pozvati zastopnfkc tarSIce I vlade na dan 10. nm* X Pidft         *
VOL1TVE NA CEHOSLOVAŠKEM. LDU. Dnnai 20. aprila. (ČTU.) Po dosedanjih rezultatih so dobili pri volitvah za čehoslovaško narodno skupščino narodni demokrati 12 mandatov, čehoslovaški socialisti 17, čehoslovaški socialni demokrati 44, Čehoslovaški agrarci 21, čehoslovaški obrtniki 1, čehoslovaška ljudska stranka 14, čehoslovaški napredni socialisti 1, nemški kršćanski social-ci 4 .nemški kmetovalci 6. nemški socialni demokrati 23, nemški svo-bodomiselci 2, nemsice združene stranke 8 mandatov. P°ročila o iziđu volitev na Slovaškem še nišo popolna. Nezasedenih ie 67 mandatov, izvoljenlh 153.
REAKCIJA V NEMŠKI AVSTRIJI? Trst, 18. aprila. Tukajšnji »La-voratore« poroča iz Pra^e, da je po i*7iavi ministra narodne brambe Klo-faČa na madžarsko - avstriiski meji zbranfh kakih 20.000 madžarskih in nemških častnikov, ki so Dripravlje-liem* rM>dnira<i   na    Dunajti   poskus
uvesti zopet reakcijonaren režim, To hi pomenjalo za čehoslovaško, ki je na tem, da se obdrži v AvstrijI seda-nji režim, veliko nevarnost.
AVSTRUA IN PRIKLOPITEV K NEMCIJL
LDU. Inoniost, 20. aprila. (DKU.) Deželna skupščlna ie v poimenskem glasovanju priznala mijnost predlogu đeželnega sveta glede poprajanj z osrednjo vlado v zadevi priklopitve k Nemčiji. K predlogu je govori! |io-slanec dr. Stumpf, ki Je poročal o (>d-pošiljatvi in sprejemu tirolskegra itit-posianstva na Dunaju.
FRANCO7I 74PITSTE FRANKFURT.
LDU. Berlin, 20. aprila. (DKU). »Vossische Zeirnngr« javlia iz Frankfurta ob Momi, da so kolnnlalne za-^edbene čete včerai odkorakale iz Frankfurta. Opažajo se velika Ribama vojaStva, po katerih se da sklepati, da odstranjujejo Dolagoma mno^nbroine čete.
Pismo ffz Celooca.
IV nedeljo 11. aprila t. 1. odigral se je v Cei ovcu cirkus v pravem po-menu besede, vprizorjen    po    naSih kričačih, ki so vsled opisovanja res-ničnecra stanja v coni A in B po slovenskih novinah. kar pobesneb*. Cei teden  so bobnali  po  vsih  kraiih  in koncih koroške dežele. izvzemši co-no A. katera jih sploh nič ne brig'a, in zbobnali so res 2 do 3 tisoč Hudi skupaj,    katerih  većina  se je  tejja shoda    udele.^ila naf\reč iz radoved-nosti, misleč, da bode slisala kaj pa-metnegra    o    prehrani,    oziroma   o zbolisaniu    dosedaniesra    mizernecra stanja, v katerem se nahaiamo.   Pa nič tesra.  Stiša!?  smo ono 5ftaro pe-sem. katero    si    celovsid    hujskači vsak dan po svojih novinah poiejo, namreč smrt vsakemu, ki bi se pre-cirznil priti preblizu mlfcovemi! idealu, knritn al1" njim cr? hotel ćelo ođ-vzeti. PovabiH so tndi hišne j3Tosr>o-darje, da nai okUičr^o hiše z zasta-vami. pa veste koMcn  za«^av je v celem Celovcu viselo?      En ducat! Dvanajst zas^av fe pozdravlialo pri-g"anjače in njih žrtve iz dezele. k'o so prikorakali v mesto. prepevaioč pe-sem    »Pie    Wacht    am   Rh^in«    in »Pent^ehland flber a1Ies<c.    Celovec bil fe hlađen, a še boli hladni so bili obrazi  Celovčanov, ki se  Že  zdav-nai  zp  tzke Hafacade vec ne ogre-vajo. V?sto*>iTi so srrvorniki: župana namesrnik Pressien (soc. dem.!), po-sestnfk    Schelfesnisr    (nrfsten      NTe-mec!), občin-ski vetnik Schader (kr-?čar*ski socijalist) m dežoln? rK>9!?.nec dr. Dorflfnrer. Novela, kakor že rečeno, nišo nič povedal?. Vsf so se žale ta val i v pfsanie slovenskih novin, tako da so se od feze kar nenil! in ljudstvo se ie resno balo.    dn    bode moralo   stor>i+i   v   akcijo reševalno društvo, da spravi katerecra v prisilni fopič. Posebno '"ezuvitsko obra-čal Je resnico Schader. ki Še vedno toči krokodilove solre no ubncrfh žrt-vah tfhotapcu in tihotapki, ki sta v boju z obmejno stražo padla. a pri tem je svečano prizna?, da slovenske novine le resnico rišejo, ker re-kel ie med dnj^fm dobesedno: »Not schafft Unwillen   und   Unzufrieden-beit    und    Menscben sJnd wir alle.
Aber wenn so in meinem Hatise manchmal nicht pr^nz stimmt, wenn es ab und zti Unstimmigfkeiten gibt, was ktimmert dies den Nachtbar? Pa kako nas briga. Prvič nismo ml sosedje, ampak smo tu doma, tu le Tiaš dom od neke!aj. A kje je vaš? OpIsovaM so r>a vsi s solzaml v očeh. kako strašno se srodi Nemcem v coni A. Sama zlobna hinavščina cedila se ie kar v potokih. ko so za-♦rjevali o enakonravnosti Slovencev in Nemcev v združeni KoroŠki in nai se nikdo ne čudi, da se končno ni nobena roka V nrisegi vzdigmila. ko je Sehad^r zaklical: Volfr von K)?i~ irenfurt! In etnem Atifirenblicke von soleh freschichtlicher Bodeutun^ darf es unter uns kelne Zersplitterunjr Keben. Einf^r wo!len wir unsere Hand zam Schwure erheben und ausru-fen: VVir mo^en leiden, wir mC^en sterben. aber wir blefben Peutsche vmd unsere dentsene FMre sei uns heilTsr fmmerdar!« — Mi nimamo prav čisto nič proti temu če ti ffospodje Dentsche tndi nadalie med nami ž*ivffo, ali zahte-vali borno od njih, da na svoj račun žfvijo a ne na račun nevednejra ljudstva, kakor je b*To to do sedaj. Da, da. srospodje, katerecra boli, ta vpije, a tokrat vas zopet bol?, va vpifete, a to vse vam ne 1>o<fe nič pomaklo. Soomnite se na 51etno volno. Vi ste pisali po novinab o zmasab. zmagrah in zoDet zmaerah. toliko časa ste zma^rovali, da je izginil iz cerkvenfh stolnov zadnji zvon. iz krovov, kn-hinj. kopalnic in sploh hfŠ zadnjf košček bakra in ko smo morali dati zadnje kliuke z vrat in oken, tedaj ste se sele s strahom vpraševali: ali borno res zrrraga!???
Mi smo na že tedai koraka!? po Doštenem rx>tu, ki nas fe nrfvedel đo zrnate nad vam! nasilrtiki. Nič vas ne borno rezali ali obeša1?, kar vas je poštenih, ostanete v vaših službah, to vam danes garantiramo, pa bil to uradnik ali učite!?, a privadili se bo-dete morali poštenesra dela hi huj-skanje bodete pač moral! tnđl opustiti, pa bodemo lepo mirno in prijateljsko živeli v Jugoslaviji, kier bo dovolj živeža za vse. — Cefovčan.
HngleSha reolja s nalsni neodrelenem
ozemlfn.
TržasTd »n Piccolo« pnnaša na uvodnem mestu iz Londona poročl-lo, v katerem pravi, da je londonska revija »The New Europe« prinesla članek o Trstu in zasedenem ozem-lju, podpisan z »Vuk Primorec Članek slika razmere v Trstu, ki so slabše kot kdal prej. Ljudstvo »od-rešenih« ozemelj ne dela drugre^a, kot tihotapi iz Jugoslavije v Italljo s pomočjo italijanskih carinarjev. Brez te^ra tihotapstva Italija ne bi moj?la preživljati Istre in Goriške. Tržaško meščanstvo zahteva svobo-do za Trst, to je tako svobodo, kakor si jo je želelo ob izbruhu vojne, ko Je imel angrleški admiralat pripravljene manifeste, ki so jamčili Trstu avtonomijo. Prebivalstvo zahteva, naj se vrnejo Trstu ladje, da bo Trst sam zase skrbel, ker rimska bi-rokracfja nlma za tržažke lokalne interese drugegz kot indiferentnost Tuđi ko se ie bližala zasedba Trsta po italijanski vofski, ni hnel raznu nekaterih iredentistov z ekstremni* mi tendencam! želje po kaki drugaC-nl osvoboditvl, kakor po svofl lastn! avtonomill: za srednji tržaški stan osvoboditev Trsta ni nikoli pomenfla ujedinjenja z Itallfo In ločftve od svojeg^ zaledja, od katereea le od-visna njegova srospodarska eksf-stenca. Vsi razlfčni meščanski elementi so pritrdili takrat vspostavitvi avtonomne administracije, kf ie poslovala nekoliko dni v popolnem so-glasta kljob svote hetgtJclitsJd   se-
Benetkam, kf so začele prospevaH sele, ko so bili Habsburžanl Izgnani iz Italije. Vsled beneške konkurence je Trst mnogo trpel in ne more tega pozabiti kljub svojemu italofilstvu. Dasi se je Trst čutfl vedno ftalijan-skega, mu je italijanstvo služilo le kot lokalna obramba proti slovanski in nemški invaziji, ne da bi bil prav pomislih da je imel zahvaliti svoj prospeh Slovanom in Nemcem. — Vsled tega je bilo Trstu, ki je tekom petdeset let vsklikal »2ivela Italijac, nemogoče zagraditi se za lasrno avtonomijo. In tako se je izpolnila njegova usoda. Toda gotovo ie, da mi-slijo tržaški Italijani sedaj z brid-kostjo nazaj in s strahom iščejo iztio-da iz svojega strašnega položaja. Italija more na priprost način pomagati: naj zahteva, da Izrazi narod svok> toUo t onfli czemlflh, kl J!h drži z orožjtem. Tak čin velfrodvštiosti bi 9 zagotorU sploSne sfmoatfle In velike gospodarske in pofltlčne kort-stf. Plebiscit bi strorfl iz Trsta te zapadne Istra — brez Pola. U M postala ItalBansU netootand ta bras Lošinja — srobodno državo, kler bi žive« HmanU Storaal in Nemci (!) ▼ popohil faarnotiOL Reka bi imela približno enako staliSče s sodelova-njem Madžarov. Vse drugo čisto slo-vansko ozemlje, ki gtt drži dases Italija pod vojaško diktaturo, bi se moralo vmftl materi domovinL Pred oar meseci Se — zakUnčnJe New Europe — bf se zdel tak predlog bla-um* tada dogodU se vnttto aagla >
K temu pravi »U Piccolo«, da je »New Europe« revija, pokllcana v življenje po nekaterih politikih, kl pripadajo raznim deželam, z očivid-nim namenotn, motriti življenje, aspiracije in potrebe narodov na podlagi demokratičnih principov sa-moodločbe. V resnici pa da je postala publikacija organ jugoslovenskega imperijalizma, tiskana v angleškem jeziku. Njeni pripadnik! so ravnatelj »Timesa« Steed, znani »italoiob« Evans in nekateri ameriški pisci, ki so v prvi vrsti ^odgavorni za stru-
peno kampanjo fažt snmnlč«nj h obrekovanj, ld se tekom treh let vedno bolj sklenjeno in sistematično vodijo proti naši (italijanski) dežellc. »Times« so zahtevale v imenu Trža-čanov izročitev tržaškega pristanl-i šča zvezi narodov. >New Europe«; Rre korak naprej — tako pravi »Pic-( colo« — in zahteva meni nič tebi niČ plebiscit za Julij'sko Benečiio; seve-da plebiscit živih, ker mrtvih, ki so padli na Krasu za italijansko narodno edinost, bi bilo preveč.
Sela lluĐifaiisItega clsclnsaeaa soeta.
Ljubljana,  20.  aprila.
Župan gosp. dr. Ivan T a v č a r otvori ob 5. popoldne sejo, konstatira sklepč-nost ter imenuje za overovatclja zapisnika občinska svetnika gg. Petriča in Sre-bota. Nato se spominja gosp. župan umr-leza gosp. Josipa Lenčeta, ki je bil skozl dobo 12 let od leta 1898. do 1910. član ljubljanskega ohčinskega sveta in kl s© je v svoji oporoki spomnil tuđi mestnlh ubogih. Občinski avetnikl so v izraz soža-lja stoje posluSali županove besede. Nato naznani Župan, da je javil občinski svetnik gosp. dr. Pippenbaher svoj odstop in da se vpokliče na njegovo mesto kot namestnik gosp. Fr. Korene. 2npan prečlta nato razne dopise in odgovore na interpelacije zadnje seje, nakar se odobri zapisnik zad^ nje seje.
Dr. R. Fux poroča nato o prošnjah za pod elite v domovlnstva in se njegovi predlog! sprejmejo.
PoročiU personalno - pravnega odsefca.
Občinski svetnik gosp. R. Pusto-sUmŠek poroča nato o županovem dopisu glede podelitve meščanstva gosp. Fr. Jeločniku in se odsekov predlog spreime. — Nato poroča o dopisu magistrata glede odobritve ustanovnega pisma »Agneze Županove ustanove za slepcee v vlSini 32 000 kron, katore ustanove naj bi bili deležnl ftirje kranjski slepci. Ustanovno pismo se na predlog poročevalca odobri.
Porodio KnanČoega odseka.
Podžupan dr. K Trlller poroča o dopisu županovem v zadevi prodaje mest-nib vojaSnl^ in si cer takozv. belgijske vo-jaSnlce in Aleksandrove (topničarske) vo-jaSnice. Pri tei prillki ocrta žalostno fina EČno stanje mestne občine, kl izkazuje komaj 3—5 mllijonov kron letnih dohod-kov ta najmanj 20 milijonov kron letnih izdatkov. Predlaga, da se ponuđlta voja§-nlci vojaikemu erar ju v nakup za ceno 3 milijonov dinarjev, v slučaju pa, da bi vo-Jaiki erar ne reflektira! na ti dve vojftSnl-ci, naj bi se pa prodali na javni dražbi. Po daljši debati, v katero so pose&U obč. svet. gg. Kocmur, AdleSlč In g. župan, je bfl predlog ob navzo&nosti kvalificirane veči-ne sprejet — Podžupan poroča nato o županovem dopisu glede potrebnega kredita za razne poprave v mestntti vojašnicah in predlaga, da se naj odobri naknadni kredit v iznosu 45420 K 77 vin. na breme proračuna za leto 1920/21, da pa se odkloni nadaljni kredit nad 278.000 kron, ker zanj ni pokrltja in ker vojasid erar že od novembra 1919 ni plačal še najemSČIne. Oba predloga sta bila sprejeta, — Poročevalec poroča nato o županovem dopisu glede iz-poslovanja državnesra prispevka za posle prenešenega delokroga hi predlaga, da naj se zahteva od centralne vlade prispevek v Iznosu 1,000.000 kron. (Sprejeta) — Občinski svetnik g. L i k o z a r poroča o županovom dopisu glede pobiranja občinske naklade na vozne listke cestne električne železnlce ter predlaga, da na) se poblra naklada v Izmeri 10 odstokov od vsako-kratne cene voznih listkov v prid ubožnega zaklada. — Občinski svetnik g. Hudo-v e r n I k poroča o dopisu đeželnega sodi- ; ŠČa glede neke spremembe vplsa v zemlji- i sići knjigi parcel St 498/4 in 530/2 kat obč. Sentpetrsko predmestje in se sprememba dovoli. — Občinski svstnik g. Likozar poroča o ponudbi gosp. Josipa Turka za prevzera voženj z rešilnimi vozovi, vozom za odgonce in vozovi gasilnega in reSeval-nega društva ter predlaga, da se ostreže ponudbi za vsoto 52.000 kron za dobo ene-ga leta. (Sprejeto.) — Nato poroča isti poročevalec o dopisu SIšenske sole glede do-volitve kredita za  razne    poprave pri te]
šoli in se odobri predlagan kredit v fcsmed 2500 kron.
PoroćUo starbnega odMka.
Občinski svetnik g. Ružička poda poročilo stavbnega odseka o prošnji Kranjske stavbne družbe za odobritev parcelač-nega nacrta za zemljišče pare. St 48/1 in 48/16 kat. občine OradiŠče med Eriavčevo in Levstikovo ulico ter se prošnji na predlog poročevalca ugodi — Priziv Iastnllca hotela Slon glede preuredltve vhoda, se odkloni.
Poročtto iolskem odseka.
Podžupan  g.   dr.   K.  Trlller   poda poročilo šolskega odseka o dopisu kurato-rija  mestne ga dekliškega  liceja glede  raz-p?sa službenega mesta učiteljice na *<*y*j^H' ljudski šoli in se mesto razpiše.
Poročilo obrtnesa odsefca,
Občnski svetnik g. Franch'ettl' poda poročilo obrtnoga odseka o prošnji dimnikarske zadruge za zvišanje dlmrflcar* ske tarife In za razdelltev mesta v dimnikarske okraje ter predlaga lOodstotno zvi«1 Sanje tarife in odobritev nacrta glede nude li tvo mesta v 10 dlmnikarakih okrajev^ (Sprejeto.)                                           '"** ~
Poročilo klavnlčoega iflrektorila.
Občinski svetnik g. K avčič poda poročilo klavničnega direktorija o dopisa ravnateljstva glede izposlovanja potrebne-sa kredita za nekatere poprave In prezt-dave v klavnici in predlaga, da »e kredit! v iznosu 1122 K 49 vin. in 1180 K S4 vttL naknadno  odobre.   (Sprel&tojf
P<*očflo npnrvnesa odbora mestiHf pUnaiue.
Občinski svetnik gosp, Planfnleli poda nato poročilo upravnega odbor« mestne elektrarne, vodovoda in ptmarne O dopisu ravnateljstva mestne plmarne gHedti nujne poprave peči v mestni plinami tei^ vziđave novih retort ter pređlagm t fotmm upravnega odbora kredit v Izmort 14X000 kron.  (SprejetoJ
Samostfthri prođlog obč. VfoL W0Hfr
Kocamrl^                           ,
Občinski tvetnfk g, Koemvr fo vlo-žfl samostalni predlog glede ođstrairitv* spomlnnke slike, predstavljajofle obfck c«-sarja Frana Josipa ob potresa r LjubOani, Iz mestee dvorane in )e po đaJJŠem vteme-Ijevanju predlagat da naj se prenese slika v Narodno galerijo, obenem pa razpiše nagrada 50.000 kron za nabavo nare. Gosp. župan je odkazal ta predlog flnanSnerntr odseku.
Sledile so nato toterpelacije. Občbttlrf svetnik g. Kocmur Je interpetlral g. župana slede mestne zastavijalnice* predlagaf nato, da se nastavi tržnega nadzonulea, stavfl nujn! predio? glede zgradbe novi?} hiš ter predJagaJ osemčlanskl ođtok, ld na! se bavi s tem vprašanjera; nujnost tema predlogu ni bila priznana;zahteval naadlje, -da se izplača vsem mestnlm nslužbencem predutem v izmeri 6000 kron. — Občlnskf svetnik Z- Marinko Je stavfl vprašanje radi kanalizacije po Martlnovi cesti m glede nasutja čest. — Občlnsk! svetnik g. M i-hevc je stavfl na g. župana zahtevo, da mtervenira pri deželnl viadl radi skoraj-šnjega končanja železničarske stavke bi Ie g župan obljubi!, da bo intervenlral, ne (ta bi se pri tem zavzemal za kake pretirane zahteve železničariev. — Nato Je stavi! na g. Župana še razna vpraSanJa obč. svet-nlk g. Ložar, nakar ie g. župan sporočii, da bo vsled zdravnlškega nasveta odšel koncem tega meseca na Štiritedensld dopust in da bo njegove posle za Časa njegove odsotnosti vodil g. podžupan, nakar je zaključll ob 7. rvečer javno «e|o.
Daueh na uolne đoblCkeu
60 odstotkov od onega dela prebitka doblčka, kl presega 5 odstotkov, toda ne 15 odstotkov vložne glavnice;
70 odstotkov od onega dela, ki presega 15 odstotkov, toda ne 30 odstotkov vložne glavnice;
80 odstotkov od onega dela, ki presega  30 odstotkov vložne  glavnice.
FlzJčne ©sebe hi inozemsfce dražbe plaćalo do vitevSI leta 1918. davek na to|-ne dobtčke v stedečem razmerfn:
30 odstotkov od onega dela dobitka, kf ne presega 10.000 kron;
35 odstotkov od onega dela đoMBca, ki presega 10.000 kron, toda ne presega 20.000 kron;
40 odstotkov od onega dela đoblčka, kt presega 20.000 kron, toda ne presega 40.000 km;
50 odstothov onega dela đobi&a, ld presega 40.000 kron, toda ne presega 60.000 kron;
60 odstotkov od onega dela dobička, U PTesega 60.000 kron, toda ne presega 100.000 kroti;
70 odstofleov od oneca dobfSka, U pmeca 100.000 kron, toda ne presega 200.000 kron;
80 odstotkov od onega dobici«, kt presega 200.000 kron, toda ne presega 900.000 kron;
90 odstotkov od onega dobK9ca, kl presega 500.000 kron.
Za vojne dobttke leta 1910. velfa aaajHA CHa sflBHSk SJHH0) s lp) casjnhDL sa flB
deU dobička v Isti visini namesto v kronah Izražaio v dlnarjih.
Gornji kl]uči veljajo za davek na vojne dobičke vseh vojnih let
Družbe podalo prijave obenem z M-lancami; drugače ocenijo finančne uprave same in naložilo družbi za kazen 25 odstotkov odmerjenega davka. Davek od-merjajo okrožne finančne  uprave.
Državljani našega kraljestva morajo plačatl davek ne glede na to, ali so stanovali tu ali Inozemstvu, ali so dobivali dohodke Iz naše đežele ali Iz tnjtne.
Tuji državljani, kl se nahajajo na našem teritoriju, plačajo ta davek od vseh dohodkov iz tu in Inozemstva po načeta reciprocitete. Ako ne stanujejo tu, plačajo đavek na dofaođke, ki jih iz tuzemstva prejemaja
Kot osaovnlca za obdačenje sW9 za ▼ofna leta razlfka med dohodkl tea let In oeiofcnrmhnl dohodkl leta 1911. Ako kdo ni Imel leta 1911. nobenih dohođkof ali manJSe dohodke kot 10.000 dinarjev, se računa, da je imel dohodkov 10.000 đbmr-lev in se na ta način ugotovl razlika.
OproSčen! od tega davka so oni ka-terlh sknpnl dohodek v dobi 1914—101$ ne presega 30.000 dinarjev, pa naj bo to dohodek ćele perijode, ali. samo enega dela ten let, hi za leto 1919. pa 15.000 dt-narlev.
Dalje, ako je sicer skupni ilnliiKlsi; znaJal za dobo 1914—191» več kot JttOOt
<tear^v, lom ima .mi. m mmmSm
4* *****___________________              >       •            _________            »JLOVEN8KI NAROD«, «— **. f»tt» 1OT0.                                                                                               9l. Itev.
jftaarier iiabkba^ 1M9. «•* UJO* JUnarjev, toda leta 191L ni preteča! 5000 Voarlev.
Od davka na vojne dobičke so opro*
jčeai državni samoupravni, obilnski nrad-
4 iflđ In uslužbcnct kl prelemajo svoje pla-
Je, dohođke in službene pristojbtne tn do-
tđade    Iz    državnih,     đvoraih,     defetnih,
^kraJnUi  bi  občiiisldh    blac&fa    to     Javnih
i
bia, kal«« UplačaJeJo nedržavne UagaJ-ne to prtvatnOd, ako cetokvpai prefeadd leta lW8t nlso zaalall nad 2O006 kroa ta za leto 1919. ne na* 20.000 dlnarjev. V to vsoto se ne saracunjavajo nagrade, tantijeme, dnevnice ttd. tlaaov aprtvnOi ta nmdzornili svetov, đndfe, kl so ntrrna— Java© polagati račun*.   (DjOJ« pHhodmjif)
Jngoslooensha matica.
Ustanovu! občni zbor glavne podružnice v LjnbUanl se vrši v nedeljo !dne 25. L m. ob 10. dopoldne s sle-ttečim dnevnim redom:
I. Pozdrav predsednika pri-pravljalnega odbora.
IL Poročilo pripravljalnega od-Bora.
Dl. Volltev odbora. , a) predsednika, b) podpredsed-irife, c) tajnika, d) blagajnika, e) ostalih odbornikov, f) odborniških Bamestnlkov, g) pregiedovalcev ra-^Eimov.
IV. Slučajnosti
Kraf občnega zbora se sporoči jpravočasno.
V smislu pravfl (člen 5.) imajo aktivno in pasivno volilno pravico Tri častni in redni člani ter dobrotni-$S stari nad 18 let
Istega dne se vrši v istem kraju db 9. seja pripravljalnega odbora.
Da bo mogoče razdeliti pravo-'Časno vsem članom legitimacije, se pozivUajo vsl nabiralci članov v Ljubljani, da nemudoma oddajo na-foiralne pole z nabiralnimi zneski v j izradu. Člansko legitimacijo dobi jvsafc član v uradu ali pa potom po-verjenika, pri katerem se Je vpisa!. Vsled tega se naprošajo vsi pover-Jenfld, da prevzamejo nalogo razde-lfti legitimacije med one člane, kl so Uh sami pridobili
Vsi oni. katerim došle! ni bflo mogoče iz kateregakoli vzroka pri- ;
stopiti, se nuprošajo, da se nemudoma zglase v uradu ob uradnih urah, to je od 9. do 13. Kdor bi pravočas-no ne dobil legitimacije, se mu vroči pred občnim zborom.
Obenem se pozivljajo vsi člani, da se porazgovore med sebol o kan-didatih in priaravijo eventuelne fto-zadevne predlože za občni zbor.
PHpravUalnl odbor.
Pražakova ulica 3/1.
•    *    .
—  K Jugoslovenskl Matici se Je
origlasilo polnoŠtevllno osobje tukaj-šnje delegacije finančnega ministr-stva (129 članov) in osobie tukaj-šnjega poštnega ravnateljstva (92 članov). Nai služita ta dva tepa vzgleda v posnemanje vsem Jugo-slovanom!
—  Nablralcem Članov.   Da   bo THo.?roČe pripraviti    legitimacije,    se -.~TTVajO vsi on^ ići so prevzell na-
*-^r»e pole, da svoje delo pospešijo ^daio  nabiralne  pole  v uradu, se ffm izroča članske legitimacije. Kdorkoli bi se rad vp!sa1. naj se ravnotako zglasi v urađu Pražakova ulica 3,1. nadstr. v urađnih urah, kjer se mu  obenem izroči članska legitimacija.
—Ustanovu! o**5nl zbor glavne podružnice za Lfublfano se vrfi v nedeljo v veliki dvorani Narođnega doma ob 10. uri dop.
VnnkH^   h  n+n&nim   nninm   in   &0I0*Kničđiri%
R A Z O L A S.                  I
Glede na vest,  kt ]o razširjajo \ stavkuloči,   da   mobiUzaciia zeleznU i 'Čarfev m odrejena  in  da se zaradi \ tega pozivu major ja Deisingerja  ni ; treba odtvati, ne nradno   ngotavlja, 4a gre pri pozivu vojno - železniŠke komande Ljubljana z dne 10. aprila iJ92Q (komandant   major Demnger) Ma vpokUc na orozne vajeP ne pa za mobtiiiadjo.   Ta   poziv   na   orožne mije te odrejen vsled naredbe ministra vojne in mornarice,  W je v to kompetenten. Kdor se mu ne ođzo-
ve, ga zadenejo v zakonik določene posledice. Kdor na kaierikoU način delnje na to, da se na orožne vaje vpoklicard pozivu ne ođzovejo, za-pade istotako določbam kazenskega zakona. Na orožne vale vpokUcard vojni obvezand se v lastnem interesu opozarjajo, da se ne dalo premotati in zapeljati neodgovornim elementom, temveč da se nemudoma ođzovejo dolinosti, hi Hm to na-laga nfihovo državljanstvo.
V Llabllani, dne 20. aprila 1920. Dr. Janko Breje.
Omeiitev zhorovalne svobođe.
Dežebia vlada za Slovenilo /e Udala naslednjo nar. ŠL 3953fpr.:
§ 1. Shodi katerekott vrste bodi-si splošno pristopnl ali omelerd na povabljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, bo prepovedani.
§ 2. Prireditelje sftodov tn govornike na istih   kaznajejo politična
oblastva z globo do 20.000 kfon in f zavorom do 6 mesecev.
§ 3. Poverjenik za notranje za-deve se pooblašča. da v izjemnUi, upoštevanla vredrđh primerih dovott prireditev škoda.
§ 4. Ta naredba dobi mol, lu> m razglasi v občinL
ZeleznlCarsha staofca.
2dd2ntčarska stavka ▼ SlovaoUl pr»-fofft v kritičen Stadij.                                    I
Ponočl ob 22. uri 29 minut fe prtvoril I Ib Novoga mesta na glavni kolodvor prvi vlak; kl Je potem ob 22. uri 49 minut ođp+» ljal na državni kolodvor v SlSkt M«d vožnjo so je Čul na Dunajski cesti ftobok. votel pok, nakar Je bilo oddanflt par stre-lov. Kakor se je dognalo, je počffa var-nostna vžlsalna kapsula, položena na tir v svrho signalizlrania. Nato pa so straže ođđale par strelov, misleč, da sre za kak
napad.
Danes ztntral se Je pricelo na fclsv-Betn tolodvoru prvo delo. V skladiSčih po-slnieio carlnarskl uradi. Odpelianlh ]a ie Mio neka! sodov vina. Začenja po malem jopet javni promet s kolodvora v mesto. Delavci so zaCell tn« % razkladanjem to-vornih vlakov, stojećih nm ttru bi obloženih z žhrill in drugim blagom.
Z Oorenlskeca ie avidtas prihod vač viakov.
Prteorl pred Mflttnfni tomom.
Danes ob 9. dopoldne Je bOo at trsu pred Mestnim domom dokal avahno. Okoli 100 žeoa se Je zbralo. Na neU raizl stoji čedna, ovalna, temperamentna govornica. Med zborovalkaral valovi rasbtoieale ta ogorčenje. So po večinl žene, katerim ie ponoči vojaika oblast aretirala može. Oo-vornica govori In Čita protest; »Protestiramo proti postopanju vlade!« . . . Knd ogorčenja: »Doli ž n!o!< -.. »Protestiramo proti vmesavanjti volaško oblasti ▼ želes-nliko službo!« . . . Kud; »fcj! Da|te nam može nazali FcJ!« . . ♦ V »UCncm tom ta sloju Je bit sestavUeo dolg nrq*est Zbore-valke so tuđi živahno ta * vmoI gettamf protestirale proti veliki drastaft     ..
Paralelno s tem pitoorotn raxjwul#nla pa st je na trn pred Mcstalm domom ođ-Icral drnc prizor. S cvetkami offoCart, » zastavo v roki so pevaloC narodne pecml prihajali okollčanskl kmetski fantj« — a« voialld nabor. Za razJarleM zeothe te nišo mnogo zmenflt
K včera)initai mirnim docodkom M-leBmo se komunistKiil popoMaasld »shpd (v- naravi«. V romantl&rf kolHnl n voflm »treftttem god   MOum   m   te   <bnđl
otroci. V resnici bfla )e pettra stOra * to zborovanje pod hrast! ob žarkih pomladaa-skega solnea. PoroOla mnoffli gorornikov so se gibala v totra običajnih aaitacflskfi govorov. Kdor parao sledi takhn shodon. kdor trna priliko opetovati psihološke po-slediee teh zborovaoi mora ngotoviH, da »ttavfcovnl odbor L poziva« vodi rafinirano in smotreno ivojo propagando, da poda-jsjo poToCevald sborovalcam v čednih do» zah plrale upornosti ta trdovratnostL
Zanlmfvo Je, da so dopoldanakl sao4 dne 20. aprila pod Rožnlhom tndi fotografirali v gotov« mednarodne propagandne svrhe* kar Ie razvidno Iz govorov poroče-vslcev, kl posebno radi poadarlafo nal-ngodnelSi utts na taosemska časopUJe.
Ker so voialke patrnlje, kakor omenje* no» ponoči pofskale okoH 60 železnlčartev nm nib stanovanlih, riasti v SUH te Ie ta novfca danes po bliskovito raznesla med stavkujočimi železniearH. Tuđi raztlas de-želoe vlade, podpfsaa od predsedaJka %. dr. J. Brejca, katari sanflea mobittzacllo že-leniičarfev* k»r so samo porraal na dvo-mesečao oroftno valo, |e nndfl nmofo trm-dlvt za razne debate med ftlezntCarlL
Okoti f . are dopoldne to te priče« zbtratl em* pred Mahrovo bilo, v«6taa pm ▼ Lattermaaovem drevoreda. OđSB so potem pred palačo dežclne vlade na Đtohreltovl cesti Konca! ie tndi sfcođ feleiiifrartMi fena pred Mestatai domom žeioralfefitai §mm so se svrstfl« v povoffco tor odfcora-kale pred defomo ▼lađa Na Vuduttanam trn ao tebof potagille Ml ostale, »toro vte iMpoloCe foepodtaje, U ao mta«t» «a gre za kako drafMtao douiuiaractlo
Pred deiemo Ttodo se |e +m lt. «e-poMne rbrala ofcoM;****** 52£ mnozlca oemonetramjov* i^oaeoBB» ejepemj* cQa zelesnJSafsafli Sena Ie omna t iMPeesat* ■o reiolucPo k pfedeedatfai^#aialne vlafle* rTvnsecmnc or. jnanv wip» #• ^^v^hniv aprejel ta k> zelo •amšoetno' eeprav«, ls» lavBjaioc,   da se nvom tavnivi imnoii
___tm^^^AMAm^    ^-^M.-^^     ff^^MBA^tfttfe    A>l   MMfc
po npiiimwi vnnim* i^^bh^^pi iv ^mj^m
mvna nm nnaoeaBs» v iv vi^vi ^^■^^■■^
m ▼ vnmnna ■ ejnjnvniHjn> • nv^m *m* mi- ^^^**
faaeal ršImuM Bt^Mu^ Ifskai a^teaaflvla^a ■e palače, kler Ima sveje arade — aodatao •krbstvo. CnK so se kHd »VerUMUI« Z okna je 2 zanbnanjom sledfl rasvofe da* meastracU t. dr. Lemei.
Demonstranti ao o4šB po Crjavčevi cesti preko prog« jmme ždenilce na bitž-* Bjo trmto md dvmaa vflama, k|#r Hm Je 9oimm Mka sodrviica poroeala o tttpeaa tnterveadle pri vladi NatHkala Hm ie vet aastop predtednlkov. Nato Ie govorit * Rttdolf Ooloua, oštro taritUiraioC posto-panje g. <Jr. Jauka Đrcjca, pondaijaloC, da
** "f^'V ^ ** * *&** »Imfrai jwaveta»
ga položaj ta da la aUenjeso. da tmćmrU odlože ie aooof delo po rte* iiitnfcfc Po-aeae<   kvrlrjl   se od« trn vse tadaeirljslre
Shod se Je nato mirno razseL Polldla Ie za nadali« zabranila vse neprijavljene sastanke ta »hode, kakor so Jih organizirali komunisti tekom zadnjih dnt Arctacije nišo bHo nlkake izvrSea«.
Dneone ocstl.
V Uabimni 2L aorila 192CL
—  Vsi Kofold ▼ Ljubljani mo-ški in ženske, rojerti pred 1. jarmar-jem 1899 v kakšnem krala pasa A ali B na Koroškem in vse osebe, ka-tere so že od /. fartuarja 1912  tam pristojne, ne morajo   takoj  loviti  s tozadevniml   izkazi  na  poUdjskem ravnmtellstvu v Ltublfani, Bleiweiso-va cesta št. 22, soba St 1.
— Vlada, kle d? Na vCeraJSnJem shodu stavkujočih pod Rožtiflcotn Je nastooil kot firovornfk tud! znani mariborski hujskač Wallisch. Oovoril je nemški, dasi med zborovalci ni bilo nobenesra Nemca. Ako bi na orimer v Gradca nastopil kak govornik,   kl bi grovoril slovenski, bi ga kamnall, ako bi pa bil po vrhu Se inozemec, bi gra vlada izjmala Se pri isti priči. Pri nas pa mirno trpimo, da prihaja-jo nemSki lujskači v Ljubljano   šču-vat naše ljudi in Jih pddžteat za od-por in upor proti   državnim    obla-stem. Res, kakor jagrnfeta smo krotki in pohlevnl! Inja \Valia$ch ie ce-
Temešvara, Čemu te trpi. da svo-bodno rogovfli že mesece 00 Mariboru in da je seda] Dremestil toriSče svojega rovarjenja žc celo v LJub-Ijano? Vlada, kje si, čemu ga ne iz-ženeš kot nadležnega tajca? Ali že ni čas, da bi bil konce naše potrplji-vostl In velikodušnosti?
—  KonmtHsti so danes Izđaft letak   naslovljen    »Zdeznlčarjem   in ostali slovenski Javnosti!« Letak je natisnila DelniJka (Batnbergova) tis-kama v Ljubljani. Na letaku Je vide« več belih mest, kar dokaznje, da Je oblast   zaplenila   marsikateri   pre-plamteč izliv komunistlčnega navdu-Senja. Na četa letaka Je natlsnjen po-ztv: »^eleenfčaril bližamo se nnagl! vztrajajte! V članku »ZakaJ stsvka-fo železničarjl« ngotavlja>o. đa se Je železničarska stavka pričela, ker Je dr.   KoroSec razvefjavft svoječasno med železniSkfm mfnistrstvom In že-IezničarJ] sklenjen soorazum. ker Jhn Je odvzel 8 urni defavnfle. starosno ta bolnISIco zavaravanje. oritrgaJ Jlm na plači m prefemkih hi onemogočfl uvedbo železniSkfh svetov, k! bi hne-11   trrejevatl   personalna   vpraSarrJa. Letak se bavi tuđi z mezđnfm gibanjem    javnih   nameščencev.    Letak pravi: PriSlI so čaši, ko se uredništvo b^Iža y svojem mišljenju hi ču-stvovanju đelavstvu. Na i>otl k nam so tuđi te mase. Blizu so že, ali ne vse. če pogledamo uradnISko gtba-nje od njegovega prlčetka do danes, vidimo, da se fe millljenfe že precei spremenfto. »Oospođle postajalo tu-6t po miSijenfu   profetard« • » .   V Stanku »V vrhuncu nrekucfle« pravi letak: »Okrog nas vflira burni vftiar prekudje.    Prerokovani grobovi se odpirajto hi požfrajo meSčansko ka* pitalfstični sistem, sistem krivice in izknriSčaTifa. Mi živimo danes V tem prekucuSkem   m puntarskem  vrtln:-cu« ... V tem tonu fe1  vfsan ves letak.
— fa isagtvtratne službe*. Mestni občinski svet Je v svoff  včeraiSnJI seji priznat mag. koncitrfstu đr. Riko Fuxu stalno nameSčenle in ga fene-noval za komlsaiia v IX. 8il nare-du s 1. majem 1920. Izstop đr. Janko Berceta iz magistratne sltižhe se vzel na znanje. V mestno slufbo Je bil sprefet kot začasno koncipist v X. čin. razredu đr. AmoSt Đrilej. Stavbenemu   pristavu   hur.   Janko Mačkovikn, ki Ie Tmenovan za sekvestra neke tov. v Sevnlcf, se Je dovolfl dopust za nedoloCen čas. Po-mofna uradrdea Ana Kesler - Do-lančeva Je bik s 1. marcem ime-novana za stalno magistratno ofKd-iantko.   Magfstrtnemu  nadsvetnflro Evfemi Latin, kl ie obole! nm žtv-dht ie Je dovolfl dopust do 31. av-frusta t L Stafvbeof nadsvetnik Cirlt Koch Je M ad peiaoaam pomak-njeii ▼ VL &/l razred, tođa tm nod pmgoknu ako te s«vefe. da bo ak-tfmo ahižboral U iett tet Hranfl-ttični knjlirovodla PItm Pretnar lt bfl poataknkm v IL čin. rvnđ knoiitnl&fnii nra^nfkov. HranflnJčnr no oKcBahi hm Pemzxiji it Ie pdzMlo polso taphčHo nUcovih pr«-jmđutw n časa akUvasn ttažbo
▼Mja t vofdri
__Al li to ^ipMlM^f1   PHMb
mmmt Mente L 1916 Ie tfcteril fantl K#m ▼ Solčav! ▼ SttvUddli Alort
bični meter po 30 kron. Do prevrata Je Knez dobavil okrog polovice po-gojene količine. Med tem je dunajska tvrdka odstopila svoie oravice firmi Gallin in Comp. v Gelove u. Ta Inozemska tvrdka ie nato neukega slovenske^a kmeta lansko leto me-seca oktrobra s pretkaniml manevri pridobila za to«, da ie pod grožnjo tožbe za izpolnitev prvotne pogodbe podpisal nov dogovor, s katerim se je obveza!, da JI bo dobavil še 8000 smrekovih platanic (hlodov), kubični meter po 60 kron. IzpoJnitve tega dogovora Gallin ni takol zahteval, marveč je čakal dosedai, ko je cena lesa poskočila na naravnost horend-no viSino. VpraSamo. ali more inozemec naSega državljana prisiliti, da izpolni dobavno pogodbo, ki je bila sklenjena Se pred prevratom? Ali se sploh srne trpeti, da oguli inozemec na tak način našega Soveka, ko je vendar notorično. da stane danes kubični meter lesa na licu mesta najtnanj 150 kron. Sicer r>a je izvoz lesa v Inozemstvo sploh prepove-dan. Toda celovSka tvrdka Gallin si Je znala Iz te zagate pomagati na ta način, da Je najela dva agenta Ples-ničarja in Petriča, ki opravljata sedai nfene posle pri nas v Sloveniji kot slamorezea. Gotovo izvažata les v Celovec, kako in po kakšnem potu, to naj doženejo naše oblasti.
—  Oddeiek: Skrb za vofne be-gmce (begnnsld oddeiek) v Ljubljani se preseli 27. aprila 1920 iz finanSne-ga poslopja na Krekovem trgu, št. 1, v poslopje  okrajnega  glavarstva v Hrenovi uf. št. 11. soba 12.   Vsled preselltve Je urad dne 27. hi 28. aprila 1920 za stranke zaprt
—  Scotns Vlator priđe ▼ Beograd. Dr. Seaton Watson, kl }e znan pod psevđonimom Scotus Viator, taj-nfle društva Serbian Societv in eden ustanoviteUev »Serbian Rellef T*on-dac, namerava to leto priti v Beograd hi pri tej prfliki posetitl vse Ju-goslovenske kraje. LDU.
— Otvorkev telefonske centrale pri poštnem orado Crna pri Preva-IJah.     Pri poštnem uradu Crna pri Prevaljah se Je otvorila 8. aprila 1.1. telefonska centrala z Javno govorfl-nico za krajevnl In međkrajevni telefonski promet
—  Šest Istrsklh brteanfor pri-leMlL V marcu so bil! vdrlf brisrantl v hišo Matije Klarfča na Poreščlnl. Tam  so   vse   oropalf   In Klartčere hčere posllili. Oče Klartč fn njegov sin sta pred kratkim v Poreču v ne-H gostilni spoznala dva fzmed ottlh brlgantov I« takoj nokflcala karabi-njerje, k! so ffh prilell.   Ta dva se Imenujeta   Galper   Kerač In Peter Mllovanovič. Ta dva sta fzdalai po-fem 5e SHri, takoi da Je uletfh a>pet šest nevarnth brftrantov.   Samt pou italljančeTict. Organizira! fe! bit na-pftđ na Klaričevo hi5o sam brigarrt-sfci poglavar Gtusem>e Lizzarđo. kl s svojim  glavnim pomoćnikom Ru-đolfom VInzanom še vedno ropci p6 Istri. Na LIzzarđa Je raztrfsatta na-građa  1000 Đr za  onec«. ki ti ga ufei«                                               .
—  ZattTafa. Vincendlevtt fei Eli-zabetna drufba izrekate Iskreno zahvalo vsem člniteHem. kl so delovali pri dobrodelni prlretBtvi v dvorani »Unionc v nedeljo dne 18. i. m.; na pTvem mestn preblagorodnemu gospodu fnpana đr. Ivanu Tavčarlu, ki je s svojo navzočnostlo slavnos* tw>-častH fa poklonil vellVodušen   đar, g. mestnemu ŽnnnTktt Fr. Finfgarju za njegov temeljiti    slavnostnf   s6-vor, pevskenra drultvu »LiublJalia« z* pf*>tzvaSanJe oevskeffa vsporeda, upravi družbe »Unionc za brezr>lač-no prenostitev dvorane, g. ravnatello Fiafi  za  pođporo   in   naklonienost, vsem in m gospem m gospodom, kl so % darovi t sodelovanjem m slav-omro  občlnstvu, katero Je t wojo vđelešbo prioomogio k ugoanemn natiehti. V fanemi ufožceV in slrot UKcHd:  Bocr  stofero povrnl!  —
— V«id h AmmVB. Dve mlađi SrbUirJI Stana Popovtt in Ruža Ačl-movlč sli bni pred kratkim cprejctT T Sfritt Coflete v Nothamotcrai!. TI toadata v Airoino 60 đektte % mla-deričev. H Wi Ie postal y AmfrKo srfedd vnrojnl komfle. Vseh 60 Ie te-brala dr. RocaRJa Morton. načelnica sitolceg*   komHebu ta ttevlla   2000 prosite*?. Studiralo no raznih Solah. — DnriElno Jare ▼ Novem Jorku Je
wš* iwin fcg <* mai laik
matf. Zapustila sta dva neođrasl« otroka. Newyorški Slovenci doDrcga srca so hitro nabrati za sirote 254 dolarjev, stareišega otroka Ivana so poslali k staremu očetu na Vir pri Domžalah, družina Zagarieva pa Je vzela deklico za svoja — V Cik«^u Je preminul Josip Zver. rodom prck-murski Slovence, star 46 let.
PokoInbKkenm zaklada aa uŠimvdSkm vđov« In sirote |e darovalo Slovensko zdravniSko društvo 100 K v poSastrtev tpo-mlna dr. Ferdinand Trenza, itabneca zdrtvnika.                                                k
POZOR!
Kdor potule z avtomobllonu Kantor si bodi po JusoslavUL izvoli se oglasiti v našem upravnlitvu ▼ svrho dostave »Slov. Naroda«, osobito na štajersko in Koroško. Damo prV merno nagrado.
Uprava »Slov. Naroda«.
Gospodarske vesti.
— Anketa a doloćltav cmm nteka a natlo Ljubljana. Dne 16. t m. Je ildicala vlada In sicer poverjeništvo za kmetljstvo v ondotnl pos^etovalnlci anketo za določt-tev cene mleka za mesto LJubllana. Ude* ležba povabtjenth zastopnlkov producen-tov, konzumontov ter laneti]sldh strokov* nJakov je bila polnoStevflna. Anketo Je otvorll ob 3. popoldne poveiienlk sa krae-tijstvo z* Jakob Jan. Omenll Je> da m Ie ista sklicala z ozlrom na vladi podano ra-soluciio, ki so Jo sklenile na skupnem zbo-r ovan ju kmetovald Samoatojne kmetljslce stranke bi Kmečke rveze, V tej vlosl se utemeljuje, da z ozlrotn na vedno narašCa-Jočo draginjo raznih kmetijtkih potrebšCtn in povijanje plač kmeti)skim poslom odlo&-no protestiralo proti temo, da se karnujejo kmetovald, Id prodajajo mleko vlije kakor Stirl krone, kajti s to ceno nlso niti kriti produkcijski stroski za mleko. Ker pomenja tako maksimlranje cen, prodaja« t stran! kmetovalcev mleko v tzgnbo in to ▼ roapo-đarskem okolišu, kler Jlm donaia mleko slavni zastažek, zato odločno sahtevajov da se tržna cena mleka za mesto Ljubljana dotočfl na 6 K oziroma za mleko dostavljeno na dom, na 7 K. O. poverjenik Je ontenfl nato žalostno stalISče kmetovalcev m kme-tljstva, v katero )ih Je priveđla vofna m sedania dra^inja, oposarja pa, da N znatno podraženje tako važne žlvljenske potreb-ISine kakor Je mleko pomenflo huđ itdarec za matere te otroke zlattl nlžjlh ilojtv. Namen ankete Je, da se stvarno pogovore producenti z konsumentl ter na podlagf strokovne Irjave kmetUskfti strokovnlakov doloCi nekako smendeo za ceno mleka za Ljubljano. Kot viadni zastopnflc }e nato o sedanjem »tal!55u kmetfjtfra in eettt mlekft obzirno porocal z. kmetijskl svetnfk Rohr-mamu ter povdarjal, da se na] pmtl viafce-mu opravlčeni zaslnžeič, smatrm pa ceno mleka na katerl vstrajajo kmetovald ljubljanske okolice vsekakor ta preHrano, ber znaSaJo faktični prođnkcljsk! strosiđ za mleko t ljubljanski okolici, vraCnnaloč ptf tem 10 odst. dobfCek, Ie okroglo 4 K. Po^ vdarfa koofino, da Je Ie % zvfianlem produkcije kmetli skih pridelkov tn z znifanjera cen istim, motroCe regulirati cene fođnstrr)*-sklm proizvodom, zato Je rudi v tej smerl tem Intenzrvnejie delovatL Nato se f* raa-1 vfla živahna in dolKotraJna debata međ zmr stopnjki prodocentov, konzvmentov In kmeC strokovnjakov, kl ni prmesla nfkakeca ze-đinjenia. Upoštevajoč, da se bo s odrom na zeleno krmljenje produkcija mleka vsekakor zviSala se Je predlagala kot nefcaka vodflna cena za mleko do 5 K. Predio«, % odrom na protest prođuceatoT ni M spre-Jet Ker se ni moglo prltl do zakUoCka. se Je na pređlog kmetijskth strokovnjakov sa-stopalo stalllCe, prepovedatl vee tzvo« močnlh krmil ter preskrbetl Iste ▼ aadostnl kolICin! tn po primernl cenl s strani vlada kmetovalcem, tako da se s tem svila pro-dtikdia mleka tn znttalo prodaketjski stro-9kL Q. poverjenik Je konCno ponovno ape-llral na zastopnike producentov, đa n4f sknSaJo z ozlrom na preskrbo moćnih kr> mil po primernl cenf s strani vlade ta na* sedanle seleno krmljenj« ftvtae, a kalerem wt bo produkcija mleka zvtiala, obdriafl ceno mleka vsekakor nlzfco, ker bt rtcer % povlSkom bili hnđo prlzadeU niŠJI m ura*-nilki stoji
— g. O Insoflmlrlli odnoSalfli med namt In ItaOlo. »Trgovinski Olasnik«, kl se bavi v daifšem Članku z broSnro, kl jp Je napisa! g. Ive-žlč o tr^ovinskni odnošajfli med kraljestvofn SHS in Itafto, i>I5e med drugim nastopno: Sodhnot, da nam more biti ta mala knjiga o naSfh trgrovskih odnoSaJfli napram Italffi r orid, in sicer ne samo našim stro-kovnjakonk kl ftm |e nameniena. temveč todl naStm poslancera bi ekonomom, kajtt kakor znanog )o načelnik Italijanskega ministrstva za prehrano pred nekaterimi dnevi Javno trdil v rtmskem parlamentu, da potrebnle italHa v tekočem letu do bodoče žetve 14 milijonov meterskih stotov žita, medton ko sa Ima samo 6 milllonov In da Ie ItallHt doplačala 3* milijarde samo na razlikah v prehrani svojega preblvaistva. Ka ta način leže v naših rokah moSna sredstva, kl morajo v bodočnostl in sedanjosti pri koncu reSevanJa Ja-dranskejra vpraSanJa nuditi na?!in zastopnikom selo veliko korist. Koliko so ta sredstva za nas važna, se najbolje vidi v zadnjih dostl oomir-liivih.tzjavab itaiUanskega ministr-skega pređsednOca NittBa v senatu, v katerih pravi, da se bo takol međ nami in RalQo sldenlla trfovtajka ■MMKnrfh^ kn m* bo nflki flHllHll
gl- ****•"________________        .SLOVfcNSig nabzjd; ane ». aprniriazg__________________________________________________& gmn:
naših skupnih meja« kajti Jugoslavija ima dovoljproizvodov, ki morejo Italiji koristiti — LDU.
Sokalstuo*
Softol IL V proslavo majnlka se vrii dne 1. maja t L telovadna akademija žen-skega in moikega drulfvenega naraštaja v telovadnici na realkL Začetek ob 19. P. o. občinstvo se opozarja na to prireditev. k
Majnikov večer priredi dne 8. maja t L druitvo za zgradbo Sokolskega doma Sokolu L v veliki dvorani hotela Union« na kar se bratska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo že sedai opozaria. Spored večera bo Lzredno bogat in ker ie namen prireditve zbrati čimprej prispevk© za zgradbo lastuega doma, kl nam je nnjna potreba, upati je, da ta apel na bratska čustva ne bo ostai brez uspeha. Natanč-nelšl spored se objavi v prihodnjih dneh. Zdravo!                                                     k
Ženski    odsek Sokola Polje   priredi v uedeljo, 9. maja ob 8 uri telovadno akademijo z Izbranim sporedom in sicer v telovadnici.    Ker je to sploh prvi nastop,    se opozarja in prosi vsa br. društva, da se po možnosti  udeleže  te  prireditve.  Zdravo!    k Telovadna   akademija   ženskega   odsek a Uubljanskega   Sokola   je  privabila  preteklo nedeljo prav mnogo   občinstva v telovad-nico Nar. doma. Ob napovedanem času, ob 8. uri zvečer je pričela ta prireditev, kl se je vršila po določenem sporedu in sicer je nastopil najprej prednjački zbor,    broječ 9 članic z vajami s klji s spremljevanjem glasovir] a. Ni lahka reč kije gladko vrteti In mahati ž njimi v raznih smereh in na rax-Jične načine ter ohraniti popolno medseboj-no skladnost in  skladnost z zoćbo.    Pred-njački zbor ie razven malenkostnlh hib to dosegel In vse hvale ie vTedno, da se je zo pet začelo uveljavljati vaje s kiji,    ki    so dolgo vrsto let počivali in so za vzgojo te-lesa jako izdatni.  Izvedle  so se 4 sestav©. Tem vajam so sledile 4 proste vaje, name-njene za vsesokolski zlet v Pragi  1920 «a oaraščaj. Izvajalo jih je 18 Članic naraščaja prav    ljubko    in  skladno ob  spremi jevanja glasovirja. Pri orodni telovadbi je nastopila vrsta 8 članic na konju na Sir z ročajema. Izvajale so z naletom in odrivom prednož-ke, odbočke, na obe strani ter skrčke. Vsa-ka psameznica je bila na mestu in izvedla vajo z veliko    sigurnostjo    in   spretnostjo. Tuđi je nastopila prav dobro vrsta 8 Članic narašcaja na bradlji z zadnjo lestvino vtt-jo. Izvajale so enako z naletom in odrivom različne premahe, obrate In kolesa. Za temi je nastopilo 18 deklic v star. od 5—12 let, ki so vzbudile že z ozirorn   na   njih nežno starost   in vendar   smeli nastop veliko pozornost In pravo veselje. Izvajale  so tud! te svoje češke proste vaje, ki so namen je-ne za praški zlet Ietos,    ob spremljevanju glasovirja. Lepe vajice, odgovarjajoče mo-čem in temperamentu mladih src so tuđi te izvajale vse 3 sestave prav dobro in skladno.    Za njimi je nastopilo 25 članic,    Id so nas topile enako s svojimi prostim! vajami, namenjeniml za praški zlet Ietos. To so pa vaje, ki zahtevajo dosti truda ta zmožno-sti. So ritmično proste vaje in sicer 4 sestave združene v eno celoto. Poleg pravilne  izvedbe  pred pisanih   posameznih   glbov priđe v poštev docela tuđi muzikalični čut da je moči doseći ves Čas izvajanja pravo medsebojno  skladnost in skladnost z god-bo. Malenkostne hibe gibov se pri številnej-Šem nastopu ne zapazi tako izrazito, med-tem ko mora za nastop 25 članic biti vsaka dovršena. Vaje so jako ugajale. — S skupino,    pri katerl so sodelovali deloma vsi oddelki,    Je bila ta !epo    uspela telovadna akademija  zključena.    Občinstvo  Je  Izvedba m vseh  točk burno aplavdlralo In z veseljem priznavalo lepo delo, kl ga vrli tudl ženstvo   v   našem Sokolstvu.    Ljubljanski Soko! more biti ponosen tuđi na njega ženski odsek, ker je ta v rokah samostojnih in dobrih vaditeljic, na čelu jim neumorna sestra Angela Preskarjcva. Pole« točk, W jih je vodila načelnica, sta vodfle naraščaj sestra  Babnikova    in    dekiice    sestra Fran-chettijeva.                                           A. K.
Drnštvu za zsradbo doma Sokolu IL so darovali zavednl fotografski pomočniki ob priliki pomočnlSke pretekušnfe znesek 51 K. Hvala! Posnemajte.                        k
Zabvala. Soko! Polje zahvaljuje se za velikodušen dar br. nije Predovica ozna-čenemu draStvu. Obilo posnemovalcev! k
— Za zgradbo Sokolskega doma v Dev. Mar. v Pol!« ie darova! veletržec gr- Elija Predovič v Ljubljani 2000 K.
Tiirf stiha In sport.
—   Sportni   klub   »Hirifac   otvori football - sezono   2. maja   s   tekmo s Hrv. S. K. >VIctoria< iz Zagreba. 13. in 14. maja gostuje nadalje v Ljubljani Beogradski Sport Klub,  đoeeđanji prvak Beograda. S. K. »Ilirija« objavlja, da je doetop na sportni prostor oda 1 ej dovoljen   Ie  e   člansko   iskaznico.     Ob dnevih, ko se vrše na prostora večji treningi,   ie   dovoljen   splošen   dostop proti vitopnini.                                  k
—  Nogometni podsavez sa Slove-    • nijo.      Ustanovna skupščina Ljnbljan-sfcega podsaveza Jugoelovanskega no-     i
gometnega aavesa ae vrii y nedeljo, 25. t m. ob 10. uri y srebrni dvorani hotela >Union«. V soboto, 84. t. b. ob 20. uri v verandi hotela >Union< pred-posvetovanja, Vabliemi so k adeleild vei sportni klubi Slovenije, ki gole nogomet Glasovalna pravica pristoja Ie v Jugoslovan. nogometnem save-zn že včlanjenim klubom. Pripravi jalni odbor podsaveza pozivlja vee oblaatve-do priznane sportne klobe v Sloveniji, ki ae 6e nieo prijavili v J. N. S., de> čimpreje javijo svoje točne naslove na naslov: Ljubljanski podsavez J. N. 8., Rrenikova ul 3, I. nadstr. Uatanovne Bkupsčine naj 6e blago volijo ude leži ti vsaj po dveh zastopnikih. — Tekme sa prvenstvo podsaveza se bodo pricele sredi maja. Razpored doloftijo delegati na uetanovni skupSčini.                        k
Tenis odsele sportoega kluba »lUriia« vabi vse Člane »Itiriie«, ki nameravajo isratl tenis, da prijavilo do koncem tega meseca svoj pristop k tenis-odseku. Ob-enem vabimo tudl vse ostalo ljubljansko občinstvo, ki se zanima za tenis-sport, da pri glasi svoj pristop, da bode mogoca od-ločitev, ali se pripravi eno alt ve£ tenis-prostorov. S prirejanjem prvesa tetih-prostora se zaCenla tekom prihodnjera tedna, ko bodo končane adaptacije za iz-vrSevanJe lahke atletike na nogometnem prostoru  za  državnim   kolodvorom.        k
DmStuene uestl In piiredltoe.
I. medicinski ples — odeodea. Vsled stavka icleznicarjev in vsled nje nastalih
telkih   razmer sno prmonud,   prdofltt L I Mgrtlciulri ples   aa   poa—m caa.   Odbor DJM.                                                         k
»Sloge«, druitvo žeaa ta vdov lavafli naraeščeocev In nastavlleak tona odborovo sejo v četrtek, dne 22. aprila ob 5. popol-dne na magistratu.                                   k
Slornartn lortko dnsftve Uvija, da \z-idejo prve številke »Lovca« pod prcjsnjbn uredništvom v cačetku maja, Ust borno poslali satno onlsm, U vplačajo pravočasao članarino hi sicer 30 K vaaprej. Zapriseie-nlm lovsUm čnvajem Je obdri zbor članarino znlžaj aa 12 K. Kdor ae pUča clanarin« vnaprel, lista ne bo dobtt. Poštnih polotmc ne borno prilagati. Kdor je plačal za leto 1920 samo 12 K. na) doplača še 18 K. Radi izredno visokih stroikov tiska m papirja se bodo prve Številke tiskale Ie v toliko iz-vodih, kolikor Jih bo vnaprej plačanih. Za-mudnlki si bodo sami krivi, Ce lista ne dobe. Vse denarne pošiljarve Je nasloviti na Slovensko tovsko druStvo, Ljubljana, Kreditna banka, ostale pošilfatve, zlasti dopise, rokopise Itd. pa na Slovensko lovsko društvo Ljubljana, Mlldošlčeva cesta 8. k
Zadraga   Mtarjer tai prakajevaloev v
Ljubljani vabi vse svoje člane na svoj redni letni občnl zbor, ki bo v nedeljo, dne 25. aprila 1920 ob 10. uri v mali dvorani Mest-nega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo naČelstva. 3. BlagajniŠko poročtlo ra volitev računskih preglednikov. 4. Ureditev katastra poraočnlkov. 5. Usta-novitev zveze mesarskih ladmg za Slo-venijo.                                                       k
nainoueiša DDročfla.
INTERVENCIJA AMERIŠKE MISIJE.
LDU Ljubljana, 21. aprila. Po!-kovnlk Causey» zastopnik američke misije na Dunaju, je brzojavno na-prosil obratno ravnateljstvo južne železnice za intervencijo pri odboru stavkajočih, naj bi stavkajoči dopustili vsaj prevoz živilskih vlakov za Dunaj, ker preti Dunaju glad, dočim stoji ćela vrsta živilskih vlakov v Logatcu. Causey apelira na stavka-joče, naj se usmilijo g!aduiočej?a prebivalstva na Dunaju* posebno žensk in otrok. Odbor stavkajočih Je o tem obveščen.
2ELEZNTŠKO  VPRAŠANIE V MI-STRSKEM SVETU.
LDU. Beograd, 20. aprila. Minl-ster dr. Šurmin je danes v ministr-skem svetu interveniral elede vpra-šanja železničarjev.
LDU. Sarafevo, 20. aprila Vzpo-stavitev železniškejara nrometa se vedno izboljšuje. Jutri se prične s transportiranjem 4000 uietnikoy, ki so se vrnili iz Italije in se nahajajo v Qružu.
KUPĆIIA   RADIKALCEV   V REŠKEM   VPRASANJU?
Trst, 20. aprila. Glede reškega vprašanja prinaša »11 Piccolo della sera« Iz Pariza sledečo vest: »Neka brzojavka iz Beosrrada poroča* da se je sestal včeraj (19. aprila) kron-ski svet v svrho razprave jrlede ja-dranskega vprašanja. Oficijozen dnevnik »Tribuna«, organ radikalne stranke, poudaria, da se oansrbska politična nespravlHvost eiede Refce znatno oblažtrje. V kolikor se tiče albansfrega vprašanja, smatra Tlada fn radikalna stranka« da ie nastorli tremttek, da se anektira v zameao za Reko seveme albanske pokraflne, katerih posest glasom izvajanl lista pomenja vitalno vpraSanje za vso JngosIavijNv List priporrJnja, da fe srbska vlada naklonjena neodrfsno-stl ostale Albanije, Iz tem sledi, da so fircosiovenske stranke različnetra mnenia v fadnmskem vpraJanjAi. Naravno fe, da branilo demokrati tezo zapadniji Jugoslovenov, ker oh-sto|a demokratska stranka po večfnf Iz novfb lugoslovenskih podantkov Dalmatlncev, ffrvatov hi Slovencev. (Ker n imamo direktne zveze v Beogradom, ne moremo kontrolirati, v koliko odgovarjajo resnici te vesti, zdi pa se nam, da so vse te vest) tendencijozno   potvorjene. — Ured.)
KAJ ZAHTEVA ITALUA NA KONFERENCI V SAN REMU?
Trst, 20. aprila. Današnji »II Lavoratore« poroča po informaci-|ah iz najzanesljivej§es:a vira, da ob-sega program italijanske delegacije v San Rcmu te - Ie točke: 1. Sano-odločba   prebivalstva    glede   svole
pripadnosti na Reki, v Albaniji, v Crni gori In — v Dalmaclft 2. Var-stvo manjSin ▼ Dosameznlh pokra-Hnah. 3. Izkoriščenje rudokopov v Heraklej! kot kompenzacijo za pri-vilejriie. ki so se priznali Franciji v versaillski pogodbi glede nemške^a premoga, 4. Teritorialna integriteta Anatolite z upravo, slonečo na ka-pitulacijah za nemuslimansko prebi-valstvo. 5. Kontrola Dardanel s strani vseh evropskih velesil z ena-kimi pravicami. Ta kontrola se ima razširlti na vso Tracijo do Odrina. 6. Revizija vseh dosedanjih balkanskih ureditev. 7. Določltev posebne mednarodne komisije za avtonomSjo — Makedonije. 8. Priznanje Džibu-tija Italiji in 9. Priznanje popdne svobode za Italijo v AbesinijL
GENERALNA STAVKA NA REKl
STAVKUJOCI PROTI Df ANNUN-
ZUU.
Reka, 20. aprila. Včeraj ob 11. Ie bila na Reki proglašena splošna stavka. Stavkujoći zahtevajo, da tako] odstopi »Consiglio Nazionale«. da se odstrani D' Anunzio z Reke in da se tako! odpro mete proti Jugo-i slavili. D' Annuzio se je skril in ga že štiri dni ni nikjer videti. Oddelki arditov hodijo po mestu in razganja-jo štrajkujoče. V blizini tobačne to-varne je prišlo do spopada med ar-diti in ženskami. V akcijo je stopila tuđi konjenica. V mestu so zatvor-jene vse prodajalne.
GENERALNA STAVKA V PRO-VINCU1 ALESSANDRIA.
Trst. 20. aprila. V Alessandriji \n v istoimenski provinciji je izbruh-nila generalna stavka, ki se je ude-ležujejo železničarjl uslužbencl cestnih železnic, poštno in brzojavno osobje in druge delavske kategorije. Dosedaj ni došlo do nikakih in-cidentov. Vse trgovine ražen Jedil-nih so zaprte. Istotako se brzojavlja iz Astf, da ie tuđi tam izbruhnila generalna stavka iz solidarnosti s ru-rinškimi stavkači.
ITALIJA IN NEMČUA.
LDU Pariz, 20. aprila. (Duil k. ur.) Kakor javlja posebni poročeva-lec »Matina«, stoji vprašanjeNemćije na konferenci v San Remu v ospred-ju. LIoyd Oeorge in Nitti imata v tem pogledu precej slične nazore. Med drugim menita, da se mora na svetu zopet uveljaviti duh sprave, s cimer se mora sprijazniti zlasti Tranclja.
SPOR   MED   ITALUO   IN   FRAN-CUO RADI JADRANSKEGA ĐRO-
DOVJA.
Trst, 20. aprila. »II Piccolo« poroča, da Je bilo svoj čas prlznano Italiji od 575 tisoč tooelat, ki so se zasegle ob premirju  v Jadranskem
I morio. 380.000 tonclat Pozneje Je Anfiite odstopila proti gotovemu plačiln ItaHU §e nadaljnih 200.000 to-nelat, ki jih Je imela v upravi Pran-cija. Proti temu pm sta se sedaj dvig-nila franeoska vlada in Zveza fran-cosldh trgovskih pomorskih častni-kov hi pomorSćakov, ki se upirata izročiti brodovje Italiji in izjavljata, da hočeta to z vsemi sredstvi pre-prečitt »II Piccolo« seveda ne za-mudi prilike, da bi ne ugotovil, da je to dejstvo sposobno vse prej kot utrditi pobratimstvo med obema na-rodoma. Pobratimstva potrebuje Francija veliko bolj nego Italija — seveda!
NOV PREVRAT V NEMCUL
LDU. Berlin, 20. aprila. (DKU. Wolff). Z ozirom na govorice o možnosti novega prevrata v Nemčiji so belgijska, franeoska, angleška In italijanska vlada pooblastile svoje opravnike, da izjavijo nemškemu ministru za zunanje posle, da imenovane vlade ne bi mogle trpeti nemške vlade, ki bi ne bila pripravljena, mirovne pogodbe lojalno izvesti.
AVSTRO - OGRSKA BANKA.
LDU Dunaj, 20. aprila. (Dun. k. ur.) Reparacijska komisija je z noto od 17. t. m. ugodila prošnji avstrij-ske vlade, naj se določbe st. ger-mainske mirovne pogodbe, ki se ti-čejo obnovitve in likvidacije avstro-ogrske banke, takoj uveljavijo. Z ozirom na to bo reparacijska komisija odslej Izvrševala svoje posle.
MADŽARSKA ODKLAN.IA PODPIS MIROVNE POGODBE.
Sanretno, 20. aorila. Iz dobro poučenega vira se zatrjuje, da je sporočila madžarska vlada mirovni kotiferenci svoj skelp, da mirovnepo-godbe ne potpiše.                   ..yf.,.„.
NOVA TROZVEZA. '—" Pariz, 20. aprila. »Temps« pri-na§a vest, ki jo je razširila dunai-ska >Mittasrspost« srlede nove av-stro - nemško - italiianske zveze. K tej vesti pripominja, da je »Mittags-post« političen nasprotnik Renner-jev in da ga hoče na ta način kompromitirati v oceh antante.
Knlfnra.
Ivan Albreht: Paberkl iz Rofa. 16. sno-pič »Narodne knjižnice«, ki jo izdaja Zvez-na tiskarna v Ljubljani, prinaSa poleg posvetila v verzih še te - Ie narodne pravljl-ce: Pravllica o zvonu, Ljubica povodnega raoža, Kako je ljubi] kmet 2alik ženo* Ena o sv. Petru, Kolomonove buk\fe — in kaj je bilo potle], Nesrečna kmetica fn škopnjakl pregnani, Pravljica o čudni grofici. — Iz njih diha vseskozl lokalni kolorit slovenstva na KoroSkem, ki je najhujše trpelo pod tu-jim pritiskom in se razvijalo v drugih raz-merah in pod druglmi posoji. Kljub splošno znanim motivom kažejo te pravljlce mnogo značilnesa za mišljenje In čuvstvovanje ko-roškega Slovenca, posebno krepko podcrtana seksualnost na pr. kako Ie kmetica po-sođfla svojega moža Žalik ženi, vera v mač Kolomonovih bakev itd. Čitatelja bo zanimala zbirka tud! kot leposlovno delo, kajti pisatel] je znal oživiti stare motive z novin? čarom; pravljfce so enotno zaokrožene, za-nlmive po vsebinl, lahkotno pripovedovane v živi  narodni    govorlci    in    prepletene s
pristnim humorjem. — Cena lično opremljeni knjižici Je 4 K, ako se naroCl direktno pri »Zvczni tiskarni«.
»VKokoSotsU mladini!« Pod tem naslovom Je pravkar izšla v založbi »Tiskovne zadruge« knjižica, ki prinaša par pogla-vij Iz »visokošblske pedagogike« in ki jih Je vsenčilH&nl profesor dr. K. Ozvald razmotrival v svojem nastopnem predavanju v soboto, dne 17. aprila. »Visokošolske pedagogike se tičejo ta poglavja z ozirom na živi predmet vzgoje: predavatelj je ugo-tovll, česa treba naSim vlsokoSolcera, da iz
njihovih vrst čim prej vznikne tista kulturna garda,    ki  se jl pravi    inteligenca in  ki brez nje ne more biti nofeen narod,    ako v duhu in resnlcl stremi kvišku. To so resnl problemi   naše mlade   države v današnjih I resnih časih,   ko   bi   trebalo   dobrti rden I ruhenden   Pol     in     der     Erscheinungen nucht«. Beritef Knjižica velja 2 K 60 v in se naroča pri Tiskovni zmđrugl v Ljubljani« Sodna ulica 6.
DaiHa.
Darfla »DnriEM st. Orila hi Mttloda«.
Družba sv. Cirila In Metoda v Ljub'ganl je prejela meseca marca 1920: 1. PrtepevkI podrainJc: Slovenji građec 100 K: Cerk-nica 5490 K 16 vin,; Semič 121 K 40 vux; Sava, Javornik, Koroška Bela 250 K; Kam« Bfk, ženska, 60 K; Jesenilka občtna 430 K; Trebnje  122 K;  Jesenice, ženska, 3028 K;
LJobljana, lentjakobsko » trnovska, molfaL 99 K; Celja, moška, 50 K; St Rupert 3li kroti;    Radače 600 K;    LJutomer,    mosW 1902 K; Borovnica 993 K 95 vto.; dostasf 300 K; Raka 488 K; Rocasid okra] Ttl K|, Ribnica na Pohorju 240 K;   No/o mettOn ženska, 350 K 90 vtn.; Rajhenb/rg 134 K£ Hrastnlk,   moSka 100 K;   Sevr/ca 1000 Kv Ljubljana, mestna, ženska,  in  K; Konjic«; 6000 kron; skupaj  16.706 K -VI vln. 2. Prt-J sperU  b nablrtmlkov:    K .vama   Zvesd«1 Ljubljana 70 K;  trafika Pleško, Ljubljani M K 50 vin.; skupaj 80 K 50 vin.   3.  Prfc fcperk za obramkal akhi^: Podružnica ĐoW rovnlca 200 K;    dr. Iv/u in Josipma Ro-ddf, Konjice, 400 K;  podružnica    ŠoStanf 200 K; rosp, Zorman, šiška, 200 K; HaupU man Ulrik, Ribnica Aa Pohorju, 200 kronf podružnica    Novo mesto,    ženska, 200 K| M   VVesnerjeva, I/ubijana, 100 K; čitalnici v Kočevju 200 K; skupaj 1700 Kron. — 4, Razni   prlspevkl:     Zofka     Kuntarič.   n£lC Hodiše, zbirka  solskih otrok 20 K 27 vin.;! E Pakiž, O^ <nica, mesto venca umrlennil J. Klunu 50 K; Ivan Kelc, Nova Stlfta 23* kron;    A.   Agnola,    Ljubljana,    50    kroajj Neimenovan,  Ljubljana 20 K;   Iv. Frank^ Ljubljana  4 K;    M.  Zaloker,  Ljubljana z*j prod.  drože  112 K;    B.  Rus, OrosupUe 3f\ kron;     G.   JaneŽiČ.   Sv.   Benedlkt,   nabraW 60 K: J. Zorman, Sp. ŠUka 50 K: A. Prali $t Rupert 64 K 88 v;   Dijaki   v   Kranjo, zbirka 540 K;   F. Novak, Sv. Duh,   mestaf venca   rok. ge. Novak 50 K;   F. Stupica^ Sv. Lenart, iz kaz. poravnave  100 K; dr; A   Žižek,    Ormož  30 K;    okr. posojllnica1 litija 50 K;  M. Golovšek, KranJ 21 K; M. Mithansova,   Misllnje,   zbfrka   šolskih  otroU 30 K;  Uprav.  »Slov. Naroda« 202 K;    Neimenovana,   Ljubljana   10   K:  poštno urađ-n!?ko  osobje.    Ljubljana    povodom   smrti) jrdč. J. Debevec 340 K; Dobrovoljec, LJu«-i ljana 50 K; A  Zencovich, Trbovlje, mesto) venca pok. ge. 2mavc 50 K; skupa) 1957 Iffi 15 vln.
Dražbi sv. Cirila hi Metoda so poda-] rili p. n. odbornikl In ođbornice šentpetrslot'i Ciril - Metodove podružnice v Ljubljani za] obrambnl kamen 200 K,    katere    so tbrtm mesto venca prerano umrli sdC  IvTcI  Šo4| povi. — V isti namen so zbrali  400 K za! dva obrambna kamna p. n. uradnikl In urađ-1 nlce strojnega oddelka v Ljubljani. — Tu-kajšnja finančna straža je nabrala sa Cirila Metodovo družbo 75 K mesto venca pokoji) Jostu Rščancu. — Iskrena hvala!              i
Raznoferostl.
0 Zcodovlna sladkorja. Dandanašnjl \4 sladkor jedno najpotrebnejših živil. Malo-] kdo pa ve, da so sladkor rabili že Kitajd^ pred 2000 leti. V srednjem veku je prišef sladkor v rabo pri Portugalcfli najprvo.1 Ljudstvo je govorilo, da lzdelujejo sladko^ indijski čarodejci. Sele Marco Poio ]4\ prepriča! v letfli 1271 do 1295 svet da Je] to bajka in je razložil, iz česa se izdelujflf sladkor. Potem se Je širil sladkor po Ara-, bijl in počasl po vsem svetu.                     i
* Pred 118 leti so iavno pretepall im vljaloe četi.   Po velikih   vojnah je vedndj draginja. Tako je bilo tuđi pred 118 lett* Na Dunaiu so imeli 1802. leta določene te# 1c cene: hleb 2 Hbrf za 14 krajcarjev, iibra' govejega  mesa  7 kr.,  telečjega  10 Jtr.,  lit bra Spefaa 28 kr., masla 23 kr., vrček pfv* 7  krajcarjev.    Nekateri  prodajalcl  se  nišo' držali   maksimalnih   cen.     Zato   je   poHclJaT začela proti    njrm    energično postopati hf^' kogar so zalotilf, da prodaja nad določenor. ceno, so ga cnali na policijsld konrtsarijafcV kjer so ga tako}   obsođlli in mu jih javno; našteli 25.                                                 _ si
Hproolzaclja.    1
f Prvovrsten semeaskl krompfr po 4 K 50 vln. od daj a Slovenska kmetijska družba tuđi neudom v sklad^S^u, TurjaSk! trg 3.
f Mesne karte. Državni in javni usluž-, benci,   dalje vpokojencl in njili vdove naj pridejo po legitimacije k Vnovčevalnici za živino in mast, Mahrova niša, II. nadstrop-i Je, ker se v kratkem   vpelje   nov red pri dobavi  mesa  in  stopijo    stare   legitimacije iz veljave.  Vojaštvo,  železnice,  tob. tovar-na — tako aktivni uslužbenci,    kakor upo-kojencl — ne dobe legitteiacij.
t »Samopoinoč«  v Ljubljani oddaja od četrtka dne 22. t m. nadalje svojim članom mast (do 6 kg za raesec april),    olje»,    za.-l veznice za   čevlje,    naramnice  (elastične)^i čebulo, hruSke (figovke),   papriko,   poper.. sardine v škatljah, »Enrllo« pralni pra3ei ter vsa ostala živila. Začenja se z številko, 1, vsak dan po 300 Števtlk. Razdelitev mo*: ke se objavi, ko bo ŽeleznlŠki promet vpo-stavljen. Usnje se bo moglo staviti na raz«' polago, ko se bo dobila tolika množina, da borno mogli postreči vsem članom. Opozaiv jamo,   da naj vsaka stranka odda nakazo* valkl skupno s knjižico tuđi listek na kate*' rem ima napisano,   katere stvari hoče kuV piti, da se s tem pospeJi hltrejSe poslovanje.
Glavni urednik: Kasto Pustoslemštlu Odgovorni urednik: Božldar Vodeb.              J
Pređa«Ifmiitrnu lb
Pojasnila daje pisanu dr. Novaka — dr. Kobal*. v Ljubljani, Dalmatinova ulica StevT?.               __________________M47
Zlatanki njen a trtii spnln.
Woitoya lio« •■___________^»
Pistiiia utibria tt„r&;sr
Nastov pove upravniStvo Slovasskefa Naroda.                                          %64
LlmlM  laUnn t LJaoTjani, Da-najska cesta, krepCa iclodec, poapeSu}* prebavo ttr odprtie HlMi — Haročtta proti foviiUftT                         10W
IBI IIDpilIIH sa dobro vpelieno obrt. Pismene ponndbe na Anon£nl zavod Drag« Bcseljik, LjMgJtM. Catfcftr-JeftiilrtUel.                          3800
tta atoati rin Iekrwarjl
Daaajtka ceata, krepCa natoltrvne, nervozne, oslabele cdfaak In otvek«. N»ro-£llt proti povzetju.                       10600
HPI ve deske. materijal feradjafc firte-kolj« m vtoogt ade, tpmo, oa^fa to P*«. čam najviije eeoa. Poandbe pod fto» £kBaT wh#0U aUMMVfl CJiiHŠtoA 33(0
ih nam mm umu
mizarstvo MmjmUM, 1Mafkaw   2B63 zniiiiR imoR
ae spreimc pti Rraajaki ttevaal iraftl v ijumari. leinifcaia t»» u.      3865
Km pimitM UitflLfi
kl popolnoma eb«lada slovensko in nriMn jtgajgafijo ter pMt toNrno •■■ w*Mw^mrww0^ apvanpav ani* " » •|«ai^^a«i                           Sqčq
WP CCBVKCK pri ođjemi 10 litrov oo K 3 — se doM v trfovtai s se»caJ lwsjt A Mmmjf l^sB^aBi, WsflMi A UL
u m n 3 mM a«. Hi-
Slike bala fotia
▼ vellkosti 47X65 cm priptrate
ram mni i unL
Ona v ttdeai «v#{« po poiti po pov-*^U * M*— Pf  Pjj'ljtvi   deoarjj
ssjUšovsJoo tUoovlF|«v im trsjo-Lltibljasia, Wolhv« mL 12
Vojak, U ]i sU pi pnđUM
SaVlliliH taM1»aogpgpostliaria, im te m* kothkvar. (Stali-meister) k 14 parom konj. Ponudbe z osnako l«t kdaj |e slvtit In labtevami, •a] »e po Ijejo sa GORANIN, ind. drva d. <L Lokve« Hrvatska, Oorsld koC«;
:CUO:
Mio W u umnu
Glavno zastupstvo za Jugoslavijo tililam tt-at.               ;
F  6. stran.            _________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dm U. aprito 10»                                                                                         ti. »gr.
l___F
Kupimo vilo
v Ljubljani ali okolici. Ponudbe   pod ,lf*j_#" na Anončni zavod Drago Bese-Ijak LJafeU-aa, Cankarjevo oabr. 5.      2S5 J
|              Prodam vago-
lanenega semena,
kupujem zaičje  kože
Gjorgje Grujić
£eogra9 piletina ni 15. j
»r
I Valentin Naček i tovarna slamntkov | ▼ Pomialah-.........73? ||
=        Sprejemam v popravilo       ^
8             iifiiiiiiiiiiiiiii'iiuu......i......■■■■•■■■■>          _-—
I        vsakovrstneslamniketudi        ||
I         klobuke zagospode in       JI
m                llMiaMlUIIII""""""""""111"111""            _g—;
I         dame. V^0,,,?^!*?.*!?..".*       i=
i         ijanil Oblike na vpogled.       i=
c          •*••»..........»......."•"■........Bl"""        g
JUNA*
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrebščin.
Ljihljaiia. Mčiirpa _ 5.
Birvila za oblcke „TEKLA**. Pralo praSki. Čistila za slaranike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadome-stHo toaletnega mila. „RO/NI PRA-ŠEK" najboljše sredstvo za negova-nje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in diSave. Sredstva za konzerviranje jaje, —-— Koncesijonirana zaloga stropovi Naročite si In berlte
jIuIDOIKK    niansah in »Hl
tovarna   Joa.   Reioh.
suha. mehka in trda, Žagana in cepljt-
na, dobavi in pripclje n,-. dom Srafcat-
■lak,    Kolodvarsfe      ulica   11.
Ekktrofehnik
MAKSO  SARTORV
tabjak «. S.
se priporofs za vsa v to stroko sp»-dajoia dela in poprave.                 2775
Zitarsko izvoznitka radnja
Vaše I. Kovatevića
Babac, Srbija, Teleloa li,
Izveštava zainterescvane, da ima uvek u svojim magazinima svih ovozemaljskih proizvoda kao: pianiea, sobi (ona), letmena, a naročito, kuka-ruta, i u stan-u ie lifercvati na»vcće količine. Adrese za telegrami Ksvatević Sabac                                             2800
Špirit strjen, za :::    gorivo,    s
ffleatlia po K 1-SO9 sa dobi v drogeriji „Adrl|a", Uulv ljana, Selenburgova ut. 3
^ p         dekkvnic* ^E_r
I            Zahvala.
I              Za mnogoštevilne izraze sočutja ob smrti   najinega  pređo-
I    brega soproga in očeta, gospoda
JOSIPA BREGARJA
I                                        itacSučitelja,
I    za poklonjene krasne vence in cvetje ter mnogobrojno uđeležbo
I    pri pogrebu izrekava vsem najpresrćnejjo zahvalo. Posebno pa
i    se zahvaliujeva   gospodu   nadučitelju   Struklju   za tolažilne  in
I    pridnemu učencu pokojnika Unku za srčne njegove  poslovilne
I    besede. I              Zff. ŠikkMf dne 21. aprila 1920.
I                                                   Zatai]oča ostala.
■PnRi BUM wm tunOfo — Vpraiaa|a pod »iMtapa* Mtt tvr*/ mnm «a uptavulitvo Sfevattafccma Naroda.                                                   SStf
RlIflBP PHUH prati   đobremo
rUttlu. Jttei ialig^. Stffca, ittpiit-t ■Ha li,________________      2851
fia^arfa ai liBa ^I^mj m fcv*
HiVpm ■ uQC mfu  ijfriko
obrt, delo je tmjno. Dalje ea delavec sa zaornje delo Plača sa po dogovoru. Več te live pod naslovom: Masi« vila Mlfa ŠL 143.                    2762
vsVsvH ISRIV OTls\ v|OđBB proda. Ptaaaae ao—dbi na  opfavatttvo Slo-
VCflMDB|(s% VUV* pO4  »TiVtnl   SVlft 9BB •
■d« iBi ta mttlao pristav©. HbW II W Hrana tat stanovanje v hm. Ptoisve ae: CesU na KodeHevo 8. J75A
hlMihi ttR torti **£%»£*'
cink, hotHer ter posode od karbida (bofaae) plaftt'e po najvisjlh cenah Brtsaft * rrteefc. tfg^iaa t teitiaiat UaMJsaa, Caakaijfva aetr. 1.            2710
|      Knjigovodkinia,      T
I prvovrstna moč z vačletno prakso, stnostojna v slovenski In i i nemSki korespondead ter vseh pisarnliUh dellh, se sprejme I I                       proti dobri plači  Hrana In stanovanje v hUH.                      |
|i   Fraic Dame tmiffu s umro. ii mu. Mam. irai   |
^^tllHtllllllltlltlHllimillHIINimillWHIHIHi|||IMMIim^^
J0F*    VINO
10 !>„, belo, banaško, letnik 1918, 8'5«/o, belo, banalko, letaik 1919. Obe v<stl ste dobrega In zdravega okusa, brez klsllne. 10*5t/9( Crno, dalmatinsko vino, zelo fino, voljnega piijetnega okusa, 8a5*/t belo štajersko, namlzno vino, s pri-jetno kisllno, 7*5»/o belo, hrvatsko, namisno vtoo. Viord se ne poiiljajo. Za pristnost ponuđenih vin jamči Gospodarska Zveza.
Cospodarska zveza Vinski oddelek v Sp. SHIci.
dobavlja takoj od skladišča
h\U M, Haribir Ma cesta
Brzojavi; SERT MARIBOR._______________________Tdcfon; 265 Valno sa                 fflP
; krojaške delavnice. \
V pribodnjih dnevih po zopetnl otvotttvf žeJezaUkefca prome-            |
ta bo dospela partija električnih krojaildh Ukalnikov novovr-            |
«r,     stne konstrukcije, prima kvalitete,   na j več Je  trpežaostl v LJu-     «» fl
L i- blfana    Reflektante    zaznamttje   tvdka Svađa,   &ft«MfaM, r= JU
jp              . ■^'^r-¥.?^____„.__ffE
§  Modni salon   ^^J Štitili! - Maske M
LJUBLJANA.                  I
Zidovslta ul. 3,                              OvofsM trg 1.   I
Priporočam veliko irbiro najnovcJUb atttdsltv, svOsalh    I klalrakav, to^s la slaavUkav sa šmmm trn aMdlo«.    I
ratmvfU aaiM ta                            taaal ktotakl va«M v    I
UH,                                                    ftSlSfjt«               I
Saecffslaa  kialafalca sa dese la
S-rototalk, LfaMjana, feUaim tili nal
Za aaau la f asasde BMderas #artaOJea4 aaM sjJoi prte vrtte. Za str očiike. kl
sTiscsejsDlait^lsUtsstrelsa.abraCstJe. •84                                                        BM^tralslraaJcaalek. isfeeraaje aaff^«.
Eteriino jelkino olje
rafcL In ftkmw iMafalif priporočam lekamam, droe. sdraviliiceai Kd. HaH> asv ask (suceos) prozorao čist, na drobno in debelo onim, kl razpolagajo 8 sladkoijem; aadaa aaamaa ta fcaaapomlalio  z* izdelavo pokalic so vedno
razpoložljrve za sodavičsrje.
Potnlk Srećko, Llabllana, Slomškova nL 27.
ŠUv. 7899./ief. XXII.                                                                                   jaOt
Razglasa
Meseca maja 1920 se zopet prično v Ljubljani redni mesečni živinski sejral in sicer vsako prvo in tretjo sredo v mesecu.
Prvi sejem za konje, govedo in prašiče bo v sredo, dne & maja 1920.
Mestnl magistrat llnblJansU,
dne 14. aprila 1920.
Skaboform se zopet dobiva!
Proti srbenju, svrabu, lišajera, nečistostim kože zahtevajte v naj-bližnji   lekarni   preizkušeno    in   zdravniško    priporočeno
dr. flescha eriginbio Skabaformoto mazilo.
Ne raaie, ne puSča barve, brez duha. Po vteranju puder wSkabo* (onu. Dobiva se po vseh lekarnah. Generalna zaloga za Ljubljano
in okolico
i.....      „pri Satom I«In«H IV. Hulite tr».           i
Razglas.
Ocenjevalna komisija za presojo konkurenčnih osnutkov za zgradbo Trboveljske premogoicopne družbe v Ljubljani je na pod-lagi proučevanja in skupnih posvetovanj spoznala za najboljše nilje navedene osnutke in jih odlikovala s cenami, določenimi v konkurenčnem razpisu.
L darilo 10.000 kron
osnutek označeu z geslom L —• T. projektant inž. arhit. Adolf Leo Dukić v Ljubljani.
M. darilo 6000 kron
osnutek označen z geslom »Predlog", projektant: Tvrdka Viljem Treo, arhitekt in stavbenik, Ljubljana.
Hl. darilo 4000 kron
osnutek z geslom T. P. D. v L. projektant Lađi siav Lauda, arhitekt v Sarajevu.
Ocenjevalna komisija Je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt z gesli: .^rni kralj« „Oblikovanje" „Nova doba" „Crna ruda". Izmed teh sta bila priporočena v nakup po določenih zneskih pa K 2000*— osnutka z gesli: »Uni kralj* in »Oblikovanje". 11 Razpisovalka vabi projektante pohvalno omenjenih in v nakup priporočenih osnutkov, da izjavijo, če želijo, da se njih projekti razstavijo pod njih imenom, oziroma če pritrjujejo predlaganemu nakupu.
▼ Iil«M|Mlf dne 12. aprila 1920.
Razpisovalkt c
ifriHNeliikn nromnonhnnmi dniibn u LinUlfiml.
PHHP
p                     Prima:                     \
S&    sve zbirne i vagonske otpreme iz Nlematln ftntrft za cijelu     !
IngosinOu i obratno.                                    I
|                ZBIRNI  PROMETI              j
I    Wien—Zagreb, Zagreb—Zeman—Beogrra49 Itavi mmšm     f
S           Wien—Zm§reb, Zagreb—SmraJaTO—Mostar.             J
i            KUPUJE  1  PRODAJEi           j
i                                                          i
R        sve vrsti robe na vlastiti račun kao što i u komisiju           J
S                                                                                  *          i
'^_^_ -"      "'        ' .  •*•         "*^     -—    ■—'  *     _-r-                   _        ^        ■*»•                                   .^
Wm* Joeo5LrtVEM5Kn
pOmCA ELEKTRIČNIH STROJEVA 0 •»M./..««««  KARLOVAC   *■»—*.*•
nVMA NA POPRAVAK ••*• «■ ** \   *'^d «RAM                                              i^l
pROisnuie i izvaoja                              ^|
^hM^iAaaai^A^ak^h    ^^hMalaiBBfl^hi    ^b^bi    .^a^Babi^l^a^^h^b.      ^^m^±    A    ^^L^bV^^m.
SbHb^HIbbSB CbHbVbHB mU ^bVBBDSbL SbMM I flDHKB.
^■^V^B^P^^V ^^^B^^Br      '^■^»•»^^ ^B^^B*      ^B^BT      ^BBv^B^BT^V^r^BBj      BJ^BBBBBJ     V      ^B^BBBBBIBBBj
1  ljubljanska kreditna banka v Uubljani  1
|^ISS«^!r!l!ur3o!ooo!oo^T^!!r'^      ^     Siritarjaira ulica stav« 3«              ^^iSSwi^«S^o^o!oss^wo!r^
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, 6orid, Ceh Mariboru, BorovOah ter ekspozitura v Ptuju.   I
I                                aV Spraiama fJl                                ■ Kapala in prodaja vsa vtstavgidnostnih papiriav, vaJul I
vloge na knjižice in tokoil ra(un I ._»    ^^u^^TjKo^nir^    «» I
I                   proti uflodnamu obrastovaniH                    I i^F^      VSaKOVrSine IVKCUITC      ^^| I
_____________________________________________________________________________________________________________________________
JMirtii ff~ »ii   niiiniiii Hit-----                                                                                                                                                     Zal_i«ii_i<ilođWMM«Vil-rtl_K»plt«r.