240. številka. Ljubljana, vtorek 19. oktobra. XIII. leto, 1880 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši puBMtoftk« m dneve po praznikih ter velja po pošti prejeumn za a v s t r o - o* e r s k e dežele za celo leto 16 gl. za pol leta 8 gl sa .etrt leta 4 g\ki konzul WaIdhoit, ki se bode b;tje preselil najprej v Prištino. Umor tega avstrijskega dragomana more se smatrati za jo bledico avstrijske neodločne politike zoper porto in kot posledico turškega rovarstva zoper Avstrijo. Dunajski židovski listi so Albance doslej zmirom zagovarjali ter navduševali za „avtouomijo" albanskdi roparjev. V nt* nto ilrxitv<*. Do denes nij še poročila, da bi bili Črnogorci ziseli Ulciiif, da si bi se dalo vendar to malo iz tega sklepati, ker se je Božo Petrović se svojimi vojaki vrnil v Cetinje. Mogoče je pa tudi, da je pred Ulcinjem našel upor, ker se iz Carigrada poroča, da je turški Nas to tembolj veseli, ker je ta — jedini zavod v Gorici se slovenskim učnim jezikom, ako bi vadnice ne bilo, morali bi goriški Slovenci svoje otroke pošiljati v mestno (čisto italijansko) ljudsko Šolo. Veseli nas pa tudi slišati, da je I. slovenski razred, koji obiskujejo zgolj otroci iz mesta in ki je imel druga letu navadno le nekaj črez dvajset otrok, letos tako mnogoštevilen. In če je res, da je vanj vpisanih tudi nekaj laških in nemških uencev, kojifa starši žele, da se njihovi otroci tudi slovenščine uče, tedaj je to za nas Slovence le dobro znamenje. Sploh pa moramo pripoznati, da mora šola, ki je tako dobro obiskovana, tudi dobro ime in kredit imeti. Mi se k temu iz srca radujemo in ravno tako iz srca čestitamo vadničnemu voditelju gospodu Hribarju. Zgornja števila so mu gotovo najboljša odškodnina za njegov trud. Izpod Nanosa 13. oktobra. [Izv. dop.] V včerajšnjej številki „Slovenskega Naroda", mi g. vodja deželne vinstvene in sadjerejske Šole na Slapu odgovarja na mojo, skoraj sultan z nova ukazal, da Riza pasa nujno iz- . . _ . . „ ■« „u___ . 4 .. , ,. tti . . a . 1~ i •, j x__tako rekoč .ponižno" opombo, stavljeno v do- roči Ul2in| Crnej gori. Poveljniku združene ev- . _ . . ... 'Z . ropske floto lordu Sevmouru se je pa pripravljenost sultana, odstopiti Črnogorcem navedeno mesto, olici jalno naznanila se le 15. t. m. po-poludne. Dan kasneje pa je na ukaz angleške vlade odpotoval iz pristanišča evropske flfttfe angleški poslanik pri knezu črnogorskem v Cetinje. Glede črnogorsko-turške konvencije, ki se bi imela skleniti, prevladuje mej evropskimi vlastimi mnenje, da se ima ta konvencija skic niti brez evropskega nadzorstva. O zvezi balkanskih držav piše .P. C." iz Sofije, da glasovi o tem važnem dogodjaju nijso prazni in da se je porazum-ljenje izvedlo tudi mej bolgarskim ter ru m unski m dvorom. Knez bolgarski in ru munski da se bosta sešlu dnć 10. novembra meseca v Ruščuku. Dop isi. ■z Gtorlce 14. okt. [Izv. dop.] Sporočilo o številu otrok na tukajšnjej c. kr. deškej vadnici potrebuje majhene poprave. Na celem zavodu je 550 učencev, in sicer: V I. razr. slov. 45, II. slov. 67, III. slov. 88, in IV. slov. 63; v I. razr. ital. 80,11. ital. 68, III. ital. 67, in IV. ital. 72 učencev. Šolske sobe so baje tako natlačene, da se nijso mogli oni, ki so se v poslednjem času oglasili, več sprejeti. Verjetno je tedaj, da nij imela ta vad-nica še nigdar toliko otrok, kot jih ima letos. kom Serdenješcev ;*) Črni so jim kaftani, rudeči turbani kakor kri, jatagani bliščeči kakor srebro in dolge janičarke grozno plamte v soln-čnem žaru. V sredi se vije sultanski prapor, — tiho stopa in ponosno smrtna četa; stopi Črez vrata, topovi kozaški zagrme, počepajo prve vrste, sledeče stopajo črez nje, kakor črez razvaline; drugič žvižgnejo krogle, kopa trupel se zvali na cesto — pa zgubljena deca Be še vrste pred vrati. Trepetajo grški top-ničarji, ataman pa ne omahuje, pogleda na podle sužnje in nasmehne se milosrdno, — pogleda na radostne in vesele obraze mladičev, z:iiskri mu radosti oko, razjaše konja in zavpije nad petimi sotnjami Zaporožcev: Za menoj ! — s kosami žvenknejo mladiči in vdero za njmi. Na mostu, črez široki, Seraj opasujući rov, se sprimejo. Serdenješči pomečejo puške *) Serdenjcficl so bili jedro otoiuansko vojaka, sestavljeni iz Čurkcsov in puiiiolmmedaojeoib kr'sti-janov. Smrt ali Binafa l>ilo jim jo gaaio. Hrabri in pogumni so bili kakor levi, krvoločni kakor tigri. in zgrabijo za jatagane. Kozaci švigajo s ko sami po turbanih; most škriplje, trupla Musul manov in Zaporožcev padajo po obeh straneh kakor zrno pod cepcem v rov in na most Janičarji trumoma pribite Serdenješcem na pomoč. Mladiči Čorbe in Butoviča priskočijo deci Zaporožja; do večera je trpelo krvavo klanje. Ataman seka, kolje, kriči: sekaj, kolji vraga! — Kiaja beg bliska z jataganom in vpije: Allah, satan, džavr ! *) Mej tem se za gozdi Konaševič mej zgoščene čete, razbija, kolje in mori, potem so zakadi v sredo in preseka drog sultanskega prapora; drog se raz krehne in prapor pade na zemljo. Musul manje bolestno zavrišče: Aman! in počno bežati proti Seraju. Nekaj jih dere skozi vrata se za gozde mej podboje Babihumajuin, drugi zbeže ob zidovji, Kozaci pa jih gonijo in trupli kladajo kakor snopjem. Konjiki videvši ta po-ploh, se razprše proti Kjubu. (Dalje prlh.) *) Džavr = kristjan, iievciui pes. pisu od 2. sept, da naj bi se Krajncem, koji Bla perisko vinstveno in sadjerejako šolo izd r zevat i morajo, iz te nekoliko cenejše sadne drevesca dajale, kar nij samo moja misel in želja nego od ogromne večine sodeželanov, kar tudi sam gospod vodja priznati mora. Za pojasnilo v tej zadevi, zakaj se omenjena drevesca cenejše davati „ne morejo", sem g. vodju jako hvaležen, samo naposled stavljeni štirje stavki bi bili slobodno v peresu ostali. Kajti reči moram g. vodju, da mi nikakor ne moremo ter nečemo primerjati drevo ca z vinom, kajti drevesca kupi le posestnik, da jih na svoja zemljišča posadi, vino pa lehko kupi tudi jeden, kateri davkov ne plačuje, ter ga da piti komur si bodi in odkoder si bodi, dakle ljudem, kojim je gori omenjena šola deveta briga. Pa tudi drevo, ki raste, je v korist večjim in mnogo let, vino popito pa menda nikomur dosti več ne hasne. Radi tega si pač ne morem misliti in to tudi drugi količkaj misleči ne, da bi se z vinom na tej šoli pridelanim, enakomerno s ceno ravnati moralo kakor z drevesci, najmanj pak, da bi se jedno ali drugo na pol zastonj davalo. No tega si pač tudi nij sem mogel misliti, da je ta šola le onim srenjam v korist, koje morejo srečo imeti, enega svojih mladeničev v njej imeti. G. vodja se pa vsekako moti, ako pravi: pa „izpod Nanosa" se nibčo za nje ne oglasi. Naj le nekoliko pomislili, pa se bode gotovo spomnil, da se je uže kdo „izpod Nanosa" za omenjene štipendije oglasil. Pa če bi se ne bil tudi nihče še od tukaj oglasil, ne bi bila to moja krivda in tudi druzih Podnanos-cev ne, kajti za poslati treba je imeti. To naj bi g. vodja očital kakošnemu drugemu kraju, kateri bi imel s podukom „umnega vin-stvi;", katera je prva naloga slapške šole, ve6 koristi, kakor pa mi, kateri smo le poljedelci. ■ /. Kobarida 24. okt. [Izv. dop.] Če rečem, da so se Kobaridci „besede" od dne* 3. oktobra veselili, bolj kot vsake druge, prav nič ne lažem, ker so imeli tudi uzrok biti jo veseli. Saj so njih lastni sinovi in hčere igrali na odru, in to je vendar čast našim vrlim Ko« baridcem. Obe igri vršili sta se v občo zado-voljnost. Ko bi pa nekateri diletantje os(bit'J v igri „Krojač Fips" bolj počasno govorili in pazili, kedaj jeden konca, bila bi ta igra napravila toliko bolji utis na poslušalce. Sicer pa moram sploh vse pohvaliti, kar pa tudi pošteno zaslužijo. — O petji pa Se nečem govoriti ; naši pevci so vedno tisti. Vsakemu, kdor je imel priliko jedenkrat slišati jih, ostanejo gotovo v dobrem spominu. Po besedi bil je ples. Udeležilo se je tudi tega, kakor besede, obilo domačih osob. Bili smo domačin pri domačinu in radovali se po domaČe brez poklonov. Hodili smo tako po dvorani, kakor bilo nam je ljubo in isto tako šetali se brez strahu, da bi nas merili hudobni pogledi od nog do glave, ter črtili nas in našo nošo. Peli smo tudi tako prosto in brez vse bojazni, vedoč, da nihče ne pazi, kako odpiramo usta in se nam zaradi tega ne posmehuje s svojim drugom za našim hrbtom ali pa celo na obraz, kar se je žalibog zgodilo večkrat (pri pevskih vajah v čitalnici. 'M* Duiiajni 1 C. oktobra. |l/.v. dop.] (O „ parteitagu u. — Dijaški nemir.) Za usta vaški „parteitag". ki ima, predno se skliče državni zbor, na Dunaj i biti, se od ustavo -vernih kolovodij silno bobna. Ustavaško-judov-ski listi imajo o tej zadevi vsak dan kaj novega povedati. S krikom se ve da hote kolikor mogoče agitirati za udeležitev. Boje se namreč, da bi se ustavaki s tem „parteitagom" ne blamirali. Na Dunaji je se ve da dosti judov, ki lehko služijo za stafažo, a od drugod bili bi se ve da mogočni stari kričači ustavoverne stranke in nekaj tacih, ki si radi Dunaj pogledajo radi njega znamenitosti, a ki jim usta-voverstvo nij tako pri srci. Usta vaškim tožbam, da je v nevarnosti nemštvo, mej Nemci samimi, ki so količkaj razumni, nij nobene vere. Zato se pa aranžeri „parteitaga" bojć, da ne bi mej njimi ustala opozicija, zato hočejo le take skupaj spraviti, ki imajo malo možjan, ki nemajo lastnih mislij, in tacih, ki so zastareli sovražniki pravice, ravnopravnosti in avstrijske državne moči. Ustavoverci se pa tudi TaatTeja boje; zato so si izmislili, da mora „parteitagu" predsedovati znani tevtonec S ch meri in g, predsednik najvišjega sodišča. Tako hote slučajnemu razpustu „parteitaga" v okom priti, ker menijo, da bode Schmerlingovo ime sedanjemu ministerstvu toliko imponovalo, da bodo smeli najhujše na sedanje ministerstvo zabavljati. — Se ve da se mora še vprašati, je-li se bode Schmerling dal rabiti za označen posel ali ne. Kolikor Schmerlinga poznamo, ne bode si dal izviti te „časti". Ustavaki tudi na to delujejo, da spravijo mej svoje poslušalce kolikor mogoče udov gospodske zbornice, dalje velikoposestnikov, sploh udeležencev iz vseh stanov. Judovsko-nemški študentje se tudi zelo brigajo za ta „parteitag". Vseuliščnega rektorja hote prositi za dovoljenje, da se smejo udeležiti te nemške demonstracije proti ministerstvu. Rektor pa jim tega veselja najbrž ne bode storil, tem več jim bode prošnjo odbil. Sploh se je letos nadejati več dijaških krava-lov; najprvi se je vršil na tehniki pri inauguraciji novega rektorja prof. Ferstla. Nav/.o-Čen je bil tudi naučni minister Conr a d in baš radi tega so baje študentje demonstrirali — tako pravijo dunajski listi. To pa nij resnično. Demonstracija je veljala odstopivšemu rektorju Kom liuberju zaradi lanskega vedenju pri Pierrovej aferi, ki je na prav čuden način se bil obnašal proti svojem slušateljem. Študentje so se ga hoteli znebiti ter začeli proti njemu agitirati In demonštrovnti. Ker krava! nij imel vspeha, začeli so letos radi istega Pierra nemir. Iz 'M.a ar r 16. okt. [Izv. dop.] Tožite se, da v Ljubljani nij varen imetek pred lopovi ; v Zagrebu nij boljše čisto nič, če nij še slabše, čeravno ima Zagreb trikrat več gradskih stražarjev na razpolaganje nego Ljubljana. Tri noči zaporedoma so imeli opraviti tatje, najprej pri trgovcu Splaitu v Ilici, zatim v novej sodbenej zgradi na Zrinskem trgu, a sinoči so natovorili \Vertheimovo karo na sredi Jelačifcevega trga v trgovini se steklom Gamil-šak it Dinghofer, katere je poslovodja Anton Gnezda, ter so jo odnesli na travnik kraj gradskih mesnic, kjer so jo s krampom razbili. Našli in vzeli so 1000 gld. in nekaj privatnih pisem Antona Gnezde. Kaj dela naša policija, sam Bog ne ve! Gradski kapitan je razpisal nagrado 100 gold. tistemu, ki more imenaniti take podatke, da se bodo dobili tatovje, ki so okradli firmo „GamilŠak in Dinghof-r". Domače si vari. — (Kranjski deželni predsednik g. W i n k 1 e r i ii nemške novine.) Nekaj dnij je imel tudi kranjske vlade načelnik gospod Winkler mir v nemških žurnalih. Zadnji njegov pot v Idrijo (katerega je po nemških novinah, to se ve da, tudi dr. Vošnjak „aran-žiral", dasiravno je bil ves ta čas v svojem vinogradu na Štajerskem) vzburil je spet ljubljanske nemške žurnaliste. S pomočjo jednega zvestega zaveznika pri dežel nej vladi, ki najbrž včasi s predsednikom „v jedno skledo pomaka", iznašli so nekov „erlass" absolutističnega ministerstva iz leta 1852, ki prepoveduje tako velike ovacije delati višjim uradnikom, kakor pripadajo le cesarju. Ta „erlass" iz dobe absolutizma citirajo naši nemški liberalci v vseh svojih novinah. — Zares smešno je uže, kako jih peče, Če W. stopinjo kam stori. Karakteristično je, kako tem liberalcem in u stava ko m imponira, kadar je treba, tudi naredba Bachova. Skoro se bodo sklicavali tudi na konkordat, z isto pravico in doslednostjo. Sicer bi jim pa mi rekli denes: nikar se ne preglejte v jezi zarad demonstracij, katere je miš narod delal zastopniku zdanje vlade, od katere je pravičnosti pričakoval in upal. Skoro bode zginilo pričakovanje in upanje in ž njim tudi demostracij več ne bo, namreč, če ne bo skoro kaj dejanj od vlade. — (K izpitom učiteljskim), ki se tukaj te dni vrše, oglasilo se je 30 kandidatov. — (Javna tombola v Ljubljani.) Javna tombola se je v nedeljo v Ljubljani vršila pri najlepšem jesenskem vremenu. Vojaška godba c. kr. pešpolka veliki knez Mihael je svirala od polu dveh do 3. na Kongresnem trgu. Tombola, godba in lepo vreme privabili so silno mnogo ljudstva, igrajočega in še več gledujočega, okolo (J000 Ijudij. Kongresni trg je bil natlačeno poln od gledališča do Kogel-nove hiše. Pričetek tombole je bil po na 4, in konec ob 6. uri. Prodalo se je !)572 kartel, skupilo torej 1914 gld. 40 kr. — Po odbitih troških utegne ostati delavskemu podpornemu društvu in požarnoj brambi nad 1000 gold gotovo izdatna podpora. Do prvih dobitkov, terne, so bile vlečene štev. 40, 21), 00, 55. Teme dobili so: Paušek, dr. Rauser, Medic Frane. Do kvaterne so prišle še štev. 4, 57, 1 t, in kvaterne so: Ign. llutte, Anton Lovelo, gdč. Cerni, gdč. Grilce. Kvinterne so potem bile štev. 68, 30, 87, 30, 3, 13, 27, 68, 53, 38, in kvinterne so dobili: gdč. Wurner, gdč. Lo6-nik, g. Umberger. Do tombole bilo je potem vlečenih še 30 številk: 10, 77, 72, 28, 71, 88, 42, 43, 70, 81, 2G, 84, 49, G6, 85, 6, 31, 61, 33, 50, 58, 2, 21, 70, 46, 51, 35, 47, 82. 87, 5, 22, 18, 20, 48, 12, 34, 50, in zadnja 41. Prvo tombolo za 100 gld. je zadela gsp. F i h t e l, a drugo za 50 gld. zadeli bo 3 gospodje: Scalzoni, Hojevac in Snoj, ter so dobitek delili po 16 gld. — kar pa je več naneslo darovali so fantičku, ki je zanje srečno vlekel. Tombola se je končala v polnem redu. Promet — brez agitacije — je dokaz, da je ljudstvu taka igra, dobremu namenu namenjena, priljubljena postala. — („Liedertaflerji" in tiskarsko društvo ljubljansko.) Piše se nam: Nij še pozabljen Medvodski izlet „liedertaflerjev", nij pozabljena marljivost nj h, s katero so se trudili ogrditi slovensko prebivalstvo, — pa uže prihaja to zloglasno Jiedertarlerstvo" z nečim moledovanjem k tukajšnjemu tiskarskemu diiHtvu, ki je v večini narodno. „Lieder-tihVrji" so namreč doslej imeli svojo sobo v (iiije/.dovej hiši, ter so zanjo plačevali mesečno 14 gld. Ali so jih zdaj tam postavili na ulico, ali pa ne zmorejo več one mesečne svote, — prosili so „liedertatlerji" odbor društva tiskarjev, naj jim društvo prepusti društveno sobo za pevske vaje. „Liedertatlerji" so računali : prvič bi jim trebalo plačati za sobo samo kake 4 gld., ostalo bi jim mesečno še 10 gld. drugič pa bi potegnili Jiedert.Herji" za soboj pevce tiskarje in tiskarske učence, da bi se pri njih „učili". Odbor tiskarskega društva, ki se je doslej precej taktno vedel o raznih prilikah, pa je — res dovovolil „liedertaflerjem", seveda le z veČino jednega glasu, porabo društvene sobe, kljul u temu, da je vedel, da ravna zoper voljo ter mišljenje večine društvenih članov. Zato je vložila ta veČina protest pri odboru zoper njegov sklep glede „liedertaflerjev", kateri so se tedaj malo prezgodaj veselili svojega uspeha. — (G. A. Foers ter) nas prosi, da to razglasimo: Na željo, uže mnogokrat izrečeno, hoče t;skar g. Milic v Ljubljani izdati orglarjem in cerkvene glasbe voditeljem zelo potrebno knjigo: „Nauk o harmoniji in general-basu, o modulaciji, kontrapunktu, imitaciji, kanonu in fugi,* sestavil An t. Foerster. Da bi cena knjigi ne prišla previsoko, prosi se uljudno, naj se č. g. naročevalci blagovole po dopisnicah oglašati pri g. R. Milici, tiskarju v Ljubljani, ker le tako je moči proračuniti število iztisov in ceno omenjenej knjigi. — (Goriška čitalnica) bode imela dne 23. oktobra ob 6. uri zvečer občni zbor. — („Slovensko literarno društvo na Dunaji") ima svoje prvo zborovanje v sredo 20. dan oktobra zvečer o Va8 ur v gostilni „Kaisers Gasth. zur hI. Dreifaltigkeit^ (III. Ungargasse) po sledečem redu: 1. Prebere se zapisnik o zadnjej seji. 2. Poročilo podpredsednikovo. 3. „Moja Mira" — bere Josepbus. 4. Kventualia. — (O k rad en kaplan.) Od sv. Martina pri Slovenskem Gradcu se nam poroča, da so v noči od dne 11. na 12. oktobra tatje udrli pri oknu v sobe tamošnjega kaplana g. I v a n a G o v e d i č a , ravno odpotovavšega, ter mu pokradli vso obleko, obuvalo, perilo in mnogo drugih podrobnosti)'. Skoda se je cenila okolo 400 gold. Kljulm neprestanemu iskanju po noči in po dnevi se c. kr. žandarmeriji do sedaj še nij posrečilo priti grabežnu na sled. E*o4eriJiie »recite. V Trstu 16. oktobra: 50. 71. 75. 10. 87. V Lincu 16. oktobra: 40. 38. 5. 2. 27. Dva mlina, vsak a tremi tečaji, z gospodarskimi poslopji, njivami, travniki in hosto, sta iz prosti? rok«; iih prodaj. Eeden za 8000 i;old., t|rutrj tiX 1800 gold." Tretji del kupa se ima plačati pri naredbi kupnega pisma, drug' dve tretjini pn v več letih I Kdor želi kupiti enega ali oba omenjenih mlinov, Daj se ustmeno ali pismeno obrne do Krškega županstva, od katerega dobi natančnejši odgovor, če pismu eno marko za D kr. priloži. (591—1) >^iil>rLii*-»t/vo iKfiNilco, dne 17. oktobra 1880. JDenes vtorek dne 19. oktobra •W" drugo in zadnje ~W Kreznbserovo jahanje na stavo na živinskem trgu. s popolno novim programom. Pričetek ob 3 ' a url popoludne. "W Kasa se odpre ob 2 \, url. W Zvečer ob 7. uri "^flf volifea, predstava pri kateroj se bode zastonj izigral jeden konj. Vsak obiskovalec cirkusa dobi polog vstopnic i jeden lo9 zastonj. Natančneje povedo plakati in niz naševalni programi. (532) A. KreiiiHsei*, vodja. T e m o 1 j i t: a, po m o o vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim de'om na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljonja. Najbolje to sredstvo je dr. Roža življenski balzam. Življenski balzam dr. Božov odgovarja popolnem vsem tem zalite vam; isti oživi vse prebivanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svoji) prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do Jedi, kislo riganje, napetost, Ujo vanje, kri v zelodoi, zaslinjencst, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaće sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. M velika skleniva 1 t/M., pot sMemtee SIP Met: Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Vaše blagorodje! 10 let sem bolehal za boleznijo v želodci, ki mi jo prouzročila zla tenico. Zdravniki so dejali, da sem bolan na vranici, a pomagali mi nijso. Nijsem mogel ni sj ati ni jesti, s kratka, jako sem bil slab. A nasvetov am življenski balzam dr. Koze mi je odstranil vso bolezon; zdaj sem zopet zdrav in močan kot mladenič. _, m . Sukorad. (Mlada Uoslava.) ». sembera. Da se izogne neljubim napakam, zato proBim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Kosov zitljvuMki lmls»ui iz lekarne E. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Bozovega življenskega balzama. 1*1*11 v-i dr. Rozov življenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Frugnerju, lekarna „k Črnemu orlu" v Tragi, Ecko der Sporuergasse Nr. 205—8, V L j ubij a ni: Vilj. Mayr, lekar; O. Piccoli, lukar; Jos. Svoboda, lekar. — V Novem mestu; Dom. Rizzoli, lekar. — V Kameuiku: Jos. Močnik, lekar. §>W Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če posta je jo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, črmasti tur; zoper /.anohtiiieo ali takozvauega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost.; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in U-diji, 06 se noge potč m zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne ra/.pokline; 7oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes] zoper staro rane in take, ki Be gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd. Vsak prisad, oteklimi, ukošienje, napihnenje bo kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, lile izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V - kutlj it ti li po 2 > • ©5..... S? -S,g • . . . ® 1 lil .llfl m t o 4 *d s « m s •s d " * aJ i - • > ?. 5 S S 2 S I H"" * mM S M k > mi « i -o i! Ki o QO •sjr Nij sleparstvo! Iz c. k. zastavnice dunajske m rešene žepne ure izjemno v ceno, namreč 70 odstotkov pod kupno ceno. Kazim komisijske zaloge ur, od največjih iTZJcar-■kili toTuren, ie je t c. kr. zaztarnici zastavilo, a ne remi... teilaj io zaimille po javnoj dražbi prišlo po z3.a>-■^■•ijejtaao aal^lcejj c 0x3.1. nam v last. Ml moremo tedaj nre od zlata, srebra in niklja, najboljši svajoarski izdelek, vse s 5 letnim poroštvom, samo da dobimo svoj denar, prodajati Jib 70 odstotkov pod fabrlsko oeno, nre so skoraj fSS> ^llHtlMI j. "»JaV Vsak čtuvpk, naj al je liogat ali uliog, potrebuje vendar uro, ki j« cesto iiajzvestejaa prijateljica in nprein-Ijevalka skozi culo življenj«; tako priliko, prijetno in n i«.1.11 v t- i. .11.....afl, ima ziiaj vzagdo, da si more preskrbeti zkoraj zastonj solidno, lino, Kuruntirauo in na minute regulirano uro, ker 3« naae fatrlilco o«»o"b;• •vmm "V-iJ."« ae> Jo i-.ktil rogriAllratlo. VHaku ura ima svajcarako fabrisko /11.......ni- Poroitvo Je tako zagotovljeno, da se s tem Javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti. Kdor bočo l35-t7-x«jtn.o, ao.e>t7-€»x3etxa.c oeno, x3.a. 5 lat za]amieno, cLolaro Idoio uio olcoxcx3 BJBJ~ zaLStoza-j "^SX Imeti, naj ii Jo takoj 11.111.1i. kor more vsngdo uiuoti, da ure nečuveno hitro kupujejo. Zapisnik žepnih ur. X uta xa.«k valjar od toskega arubruoga niklja, fino na trenutek regulirana, gravirana in gviloširana, z S rubinov, ■ ploščatim steklom, omailirano urno ptoićo in posebnim krovom zopur prah , in fina alata fucon-urna verižica, ki jo stala preje gld. 12, velja zdaj aamo gld. 6.60. — X žepna -vara 33.0. sidi«, od teikega arobr-nega niklja, tlno na treuotek regulirana, gravirana, K.j. loširaua, a 15 rubinov, s ploščatim steklom, emailirano urno ploačo in kazalom za sekunde, ■ fino tirno facon-voriziuo o.I talini-zlata, preje gld. 30, adaj samo gld. 7.60 Jodna najboljiih ur. — 3. xoxx3.ox3.tolx xxxo,, iz najfinojšoga dniible-zlata, brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani ai zmirom zlato barvo, izvrstno na minuto regulirana, a dvojnim krovom, dekorovana einail urno p.osčo in priviligiruno dolo, obdarovana izvrstiiu ura z vorižtco od talmi-zlata, proje gld. 24, zdaj samo gld. 10.60. — Teli ur je malo. 3. aictrr. o. icm-ntcii Mra, od pravega 13 lotuega srebra, potrjena od c. kr. kovnega uradu, navija ae na kozici brez ključka, z nusprotuim zoporom in kaznimi pripravo, tlno a privilegijom, na minuto repaairana, a ploičatim ateklom, email urno pioaco in kn/.nlolJKliviiojw<3 Norvegsko pomuhljevo olje iz kitovih jeter zoper škroflje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v skleiiicali a iH* Kr., združeno z železnim jodirom posebno dobro za one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti v slilcaiicali a 1 gl