• ■ • • «■*«•»« ■■■■•V*
s	«
; Posiimezue Številke t ffa» 5
« vadite Din —>50, ob no* ; “	deljnlt Din 1*_	j
! %TABO&* izhaja twU dan, tmet Z
2 nedelje in praznikov, ob 18, viri z ■
* da.umora nselednje^H dne ler Ftase S Z mesečno no poeti D 10»—, zu ino- ■ ■ Mmstvo D 18 —, doHtavljeu nn dom ■ 5	0 U'*, na izkaznice D 10—^*	■
J	Inserati po dogovora*	■
S Nzroča h« pri oprzri -TABORA*, ■ J MAJUB014, Jurčičeva ulica štev, 4.	■
Današnja številka stane
Poštnina otačana v gotovi nS.
Leto: H!.
/
■t c 3P« c *•»* K vc-sturif mr»t »« «t»« a a sa
j Pneemezn« Številk« t ff* 5 : vadite »In ~*50, ,b nt»
*	iSoljab Din !•—*
Z CTšBDNli>T«O se uahzja v
■	boru, Jurčičeva ul. it, 4, 1,
Marinad- e
eiropje. Telalon ieterarb. it, 276..	S
UBRAVA ae uah;.ja v Jurčičevi	i
ulici »t. 4, pritličje, deaao. Tele«	]
oa it, 24. Sli d pošinočekovui ar	a
čun »Ur. 11.787,	‘J,
Na, naročila brez denarja ae ne	?
aiirz* — Bokopief se na vračaj«,	Z
■	••sssmer
d.
iVSarlbor, pstek 8. septembra 1922.
Številka; 203.
Pokrajinski ilrtu razstava v iankorn
Današnja številka obsega 10 strani
er stane 1 dinar.	:	K
Vsebina: "D
W e i x 1: Razvoj obuti, industrije M trgovine.	?	.
, 2 m a u c : Presoja in ocena vin.
J Strelce 1 j: O pomenu vrtnarstva. . Dr. P i p u § . Opekarska industrija v Mariborski pokrajini.
, H o 1 y : Obrtne razstave in obrtjo.	....	v;,-.v
Brzojavna poročila zadaj. ^Tri^P*
Ob otvoritvi.
SfPrehod po razstavnih prostorih.
* Dok ra j inska obrtna razstava, ki se 0iJ^redila na inicijativo Slovenskega ^®mega društva v Mariboru, v polni j. i ilustrira razvoj in napredek na-ihui obrtništva. Vzpodbujeni po uspejo 8,n®ke razstave so letošnjo razsta-1141 vao mariborsko oblast, ^ele 6Z^° 'prijiavil0 342 obrtnikov iz g	Pokra^jine, kar je izredno visoko
jo	.Zato pa je tudi slika, ki nam
Podaja razstava, popolna, ker so na
čno-gospodarskega odseka, po svoji a* gilnosti in požrtvovalnosti znani gosp, Alojzij Križnič, ravnatelj »Drave«. Omeniti moramo pri tem, da razstavni odbor razen par darov, ki jih je sprejel
tevL Za^oipa'ne VKe Panoge obrti naj nejšega dela našo države, sin ??3^ava jo razdeljena na dva glav-^vor • a' Dddelek A je v Gotzovi ^ ani ter^ obsega razne panoge, ki Igu 6 Korejo razstaviti na prostem, ske ..7”110 stroko, mizarske, kipar-e, vezenine, pletenine in dr. Hipt, ?a dosežna dvorana ne zadostuje ^ , aM* -je razstavni odbor zgradil l0po v°risču Gotzove pivarne še leseno ' v . so nameščeni izdelki ko-ključavničarjev in slični. Pred vil p011? ?a Prešernovo ulico je posta-tuPx,ijos1n;,ak svojo »kafanu« s pristno ‘"Ko kavo.
^esa oddelka preidemo preko Diia fiLrfn°Ve '“Doo v oddelek B na vrtu °Ka ^oma" Takoj pri vhodu na ttavr, 118,111 ostane oko na divinem raz-Ita n-0111 Prostoru vrtnarskega oddel-pavikion s stebrišči ob obeh v steh- ;-YfSi v sredini pestre skupine, ^VslliJ? ,1 ba ko razstavljeno razne Yl • zelenjava in. sadje, ta aki • lla^n'°;f i se dviguje slalcovi-kaiUoc;?iria ™viljonov. V desnem jo Ha. ^. a kavama, v levem pa vinarje z i m .'P4 86 vrsti šumeči šampa-n-
rj1 ial s^a^^l°aifli*
°b ^h° du na levi strani je toba-‘^lir,J na desni Paviljonoek tvrdke
Hčw;a ^^ern} stkani vrta se vrste raz-ftivA	.v katerih se bo točilo
sok in dobil tudi kak pri-
^<1 f 1
^žlr ekupino	skriva nekaim sra-
Učilnica vina, ki se bo na Ijoa I niestu tudi razstavilo. Pavj-• 1 na samcnl kakor da bi se {'odo g mznik vinskih bratcev, ki se v Pozni večerni uri zbirali ^njega.
febavi,^ 38 t>a se nam ponuja 8 Sbi s>1Jonatijov vrelec« iz Rogaš-lv;!ne'	šotora krasi velika
^šw ^01-a Štajerske, naše divne Ro-^ fciatme.
N	111	YZVlšena 60 ^iga obe-
^ to 1 ?weIjska kmečka hiša,
V Mir n n /■l.v. vsakega obiskovalca 0tMnji&H 7f'° .rojst'?e strohe. V svoji .Prisitno slovensko urejena. I
Maribor, 7 septembra, j in požrtvovalnost sta v kratki dobi ro-Jutrišnji dan je častni dan našega j dila obilo sadu. Lanska neznatna pri. obrtništva. Z zlatimi črkami bo zapi- j vedftev se je letos izpremeniJa v mogo-san 8. september 1322. v zgodovini slo-1 ^no »Pokra jinsko obrtno razstav o«, la venskega obrtništva v mariborski po- nad Pokaže vsej državi, kaj zmore _ krajini, predvsem pa v Mariboru sa- ‘ sProtna roka domačega obrtnika. Naši za razstavo, ni razpolagal z nikakimi mera. Ob 10. uri dopoldne bo slovesno S0S{''D’®. Hrvati in Srbi so bodo na tej j sredstvi. Državna podpora je izostala, otvorjena Pokrajinska obrtna razstava ras«tavi lahko prepričali, da lahko vse ■ mestna občina pa je rotirala jedva v Mariboru.	j 0110 obrtne Izdelke, ki so jih dosedaj j 1080 dinarjev. Vsakdo bo pač razumel,
S ponosom zrejo obrtniki na to pri- j uvažali iz inozemstva in o katerih je > s kakšnimi težkočami se je moral bo-reditev, ki je plod dela in truda žulja- marsikdo izmed nas samih mislil, da; riti finančno-gospodarski odsek, ki mu vib rok. Tiho, skoraj brez glasu so se i se P** naa ne Izdelujejo, nabavijo pri j je načeloval g. Križnič in bo vede’ vršile priprave. Vzpodbujeni, po uspe- \ domačem obrtniku. Na ta način bomo oceniti njegove zasluge, hu lanske obrtne razstave, so se naši; D.podbjli tujo konkurenco in dvignili J Tehnično vodstvo, ki je ustvarilo agilni in podjetni obrtniki' lotili dela, j domačo obrt. ki je podlaga našega na- j številne paviljone in sploh ves načrt ki je sedaj kronano po sijajni in veli-! rodnega gospodarstva. Zato nas veseli, razstave, je bilo v rokah požrtvovalne« častni razstavi. Težki in resni so časi, \ napredek in razvoj našega obrtništva, j ga inženšerja g. Antona Dolenca, • v katerih živimo. Če se spomnimo časov ] bi bo v nemall meri pripomogel h kon- • šefa kr. okrožne gradbene sekcije V ; ko se slovenski obrtnik ni smel niti ga. i solidacij! naših gospodarskih razmer, j Mariboru. Iz neznatnega vrta je ustva-i njti, ko so mu od vseh strani motali j Ogromno je delo, kf so ga izvršili ‘ X’B s svojo spretno roko pravcati ra|, pod noge polena, se moramo naravnost! naši obrtniki s to prireditvijo. Največ- j Koliko truda in dela leži v tem,^ boi čuditi, kaj je ustvarila roka obrtnika j ja zasluga za to gre neumornemu in i vedel pravilno oceniti le oni, ki je imej v kratki dobi prostega razvoja v svo- { agilnemu predsedniku »Slovenskega sam	Pr	tem	opravka.
bodni domovini. Na to je treba misliti,' obrtnega društva« v Mariboru, gosp. i	Ogromno	breme	skupnega dela PU
ko stopamo na razstavišče.	iFranu N o v a k u; ki je prvi1 po pre- j je padlo na tajnika Slov. obrtnega dru«
Ne smemo pa prezreti tudi velikan- obratu začel orati ledino in strnil slo- j štva, g. Franjo Kenda, ki je oprav« skega pomena razstave s strogo gospo- ■ venske obrtnike, razkropljene po vseh i Ijal službo tajništva v vseh številnih darskega stališča. Slovenija ima naj- vetrih, v skupno organizacijo, katera .-odsekih ter z maloštevilnim osobjen* bolj razvito obrtništvo v naši državi. • je kljub kratki dobi svojega obstanka ■ izvrševal sklepe vseh odsekov poleg o« Zato je razumljivo, da se prirejajo o-1 P»d njegovim spretnim vodstvom do- j stalega, nakopičenega pisarniškega de« hrt ne razstave v prvi vrsti v tem delu ' segla že nebroj uspehov. Kakor lani,; la. —
države, zlasti pa še v Mariboru, naj. | so ga tudi letos postavili na čelo raz- j Ostali funkcijonarjl nam bodo opro* važnejšem obmejnem mestu, ki je bilo' stavnega odbora, S hvalevredno In ne-, stili, če ne navedemo zaslug vsakega! pred osvobojenjem v precejšnji meri j umomo požrtvovalnostjo je nesebično; posameznika. Vsi in vsak posebej za« odvisno od nemške obrti in nemške in- \ vodil težke in odgovorne posle, ki mu; siužuje vso priznanje! Dokler bomo dustrije. Mlado, komaj po preobratu j jih je nalagala funkcija predsednika: imeli tako obrtništvo, se nam ni niče« porojeno »Slovensko obrtno društvo« jj razstavnega odbora.	j	sar bati! In za to kličemo k jutrišnje«
ni bflo sigurno uspeha, ko je lani pri-! Težko in cagovornoetipolno funkci- mu dnevu: Naprej po tej poti! Živeli redilo prvo obrtno razstavo. Toda trud • jo jo izvrševal tudi predsednik finan* naši obrtniki!	<
bo zanimala vsakega obiskovalca, posebno tujca.
V poslopju bivše Ljudske kuhinje, kjer se nahaja tudi razstavna pisarna, je na levi strani nameščena vinska raz-stva, na kateri bo razstavljenih 170
Vilko Weixl:	*	n
Razvoj obris, trgovine in industrije v Mariboru^
neumornim?,
 __________________________  ,	  _	.	_	......	_	,.i	ra	MarSk
naše rodne gorice. Na nasprotni ™IU* j® imelo vedno največje težko- bor doba zadnjih tridesetih let, ko s6j i je nameščen vajeniški oddelek, 60 s »trani sosednjega in bivšega glav- je pričela tukaj razvijati industrija,
i	1	1	•	*	«yi	IIP	P*	tl	TIT	Avlo	t	a	-5/-»	Idi*	n	rl	/in	-xr	ha-haz-Tia/viva-JiS	r*	n	tmlvL
Kdor pozna Maribor in njegov raz-voj v zadnjih sto letih, bo prišel do Id jih u v er j on j a, da se je to mesto kljub te-
razmah' sta dosegla le vztrajnim delom.
Velik napredek pomenja za
vrst najboljših štajerskih vin, tode s*tr ani
v katerW*so*7azsWijena vajeniška 11L'ffa mesta Štajerske, to je Gradca, v Potrebni predpogoji za razvoj v velib dela. Priglasilo se je za ta oddelek •teku te,Sa ®asa na gospodarskem polju kem slogu pa ©o bili dani šele v trenuk* krog 40 vajencev.	i krasno razvilo. Trgovina in obrt sta se ku, ko se je dogradila velika falska!
Mimo šotora Rogaške Slatine pri-!v Mariboru razvijali na najsolidnejši elektrarna, ki je z dobavo električnega! demo čez par stopnic v telovadnico do- i P°™*£i. tako da je bil Maribor eno toka nudila industriji potrebne možno« Hiške meščanske šole. kier so nahaja : nalCGnejših mest. Mariborska trgovi- sti za ves nadaljnji razvoj, Maribor &
lia. m obrt «e ni samo razširjala le v pričel zlasti .po preobratu živahno na*
do-	predovati na vseh panogah gospodar«,
.. ta-	skega življenja. Ta razmah pa bi bij
Za poslopjem Ljudske kuhinjo jo ^ratn| srednji	Štajerski do	Gradca, po	še mnogo večji, alko ne bi bilo mesta
v nosebei za to zgrajenih lemah name-i	do Koroške	in	v drugo'	izgubilo velikega dela svojega zaledja!
ščena kamaioiseška obrt s svojimi iz- i	Maribo-i-ski	sej-; z odcepljanjem Koroške kako bi tudi
delkl.
Povsod, kamor človek' pogleda,
di, da se je vodstvo v vsakem oziru •	kbj "“.'r""""	j _	—------— --«-----------------  _
trudilo zadostiti vsem zahtevam da-!	87J^Q:l	Volcr^m*. sama, to ve presoditi le do«
našnjega časa. Priznati moramo, da je j	^	Ziva.,l.ni	i maSl ^i-toiik m trgovec. Ker 3e torej
svoi namen v nolni mer? dnsep-ln :n ! Promeit	&	j®mi	proizvodi se	m	razvijal;	severno in zapadno zaledjo Mariboru!
moremo k razstavi samo na j iskrenejše	I?fl’r,ve'6	se	3f Yršil i	f**®* mor.a	na«
čestitati, želeč poleg moralnega uspe-1	^h*« s^avi D°, domestdo za izgubljene trgovske zvez«
ha tudi gmoten uspeh.	Dravi. Ker pa je bila mariborska oko-j tesnejše strice z našimi južnimi kraji,
lica vedno narodna, so je tudi v mestu j Tega so se naši pridobitni sloji že oh samem, ki je bilo sicer v nemških ro- J pravem času zavedli ter iskali trgov--kah, bolj in bolj razvijala slovenska skih zvez v tej smeri. Navezan je tel? trgovina in obrt. Slovenski trgovec in \ stikov je rodilo tudi dobre uspehe. Ia
Obiščite Obrtno stavo!
raz-
j obrtnik nista imela sreče, da bi bila j Dalmacije, iz Bosne in celo iz daljna j rojena v zlatih zibelkah, zato je bil j Srbije so pričeli prihajati semkaj kup« > njiun razvoj v gmotnem oziru spojen ci v vedno večjem številu, da krijejo z velikimi tcžkcčiaml. 3y.oj pro.c_Y.it in na pašom trgu s_Yoje potrebe. I^pialTj
miti in šele potem znovič naložiti, se v Hoffmannovi tako imenovani okrožni peči popolnoma izkoristi tudi toplota, katero izžareva že žgana opeka, ko se hladi, in toplota, ki je poprej brez koristi pri žganju vhajala v zrak. Okrožna, peč in uporaba dovršenih strojev pri izdelovanj-u opeke, sta naglo «0vzdignila izdelovanje opeke do višine, ki poprej ni bila znana. Šele sedaj se jo začela razvijati opekarska industrija V mariborski pokrajini še pred 50 leti ni bilo sledu o kakšni opekarski indu stri ji. Danes pa šteje opekarska industrija v tej pokrajini med najvažnejše vrste industrije. Od leta 1880. naprej so se tudi v mariborski pokrajini začele graditi okrožne peči. Naj starejša je menda okrožna peč v Kamnici pri Mariboru, katero je leta 1886. postavil stavbenik Anton černiček. Na to so sledile tudi druge okrožne peči, ured vsem v mariborski okolici, ena v Celju, pa tudi pri Ljutomeru in pri Ptuju so kmalu nastale okrožne peči. Te ,peči kažejo še danes značaj prvih Hoffmannovih okrožnih peči. Pri njih se je v prvi vrsti gledalo na to, da se je izdelalo čimveč zidne opeke in prj-proste strešne opeke. Peči in njih posamezni oddelki (celice) imajo torej ogromno prostornino, ki so zelo visoke in zelo široke. V posamezno celico se da naenkrat naložiti 10.000 do 15.000, v celo peč pa tudi do 200.000 zidnih opek. Skušnje pa so kmalu pokazale, da imajo te peči še marsikatero napako. Mnogo se je na njih popravilo in okrožne peči novejšega vzorca se bistveno razlikuje od teh starih okrožnih peči. V novih pečeh so posamezne celice majhne, tako da se v nje naloži le po 2.500 do 4.000 opek. Navadno imajo te peči po 16 do 20 celic tako, da se da v nje na enkrat naložiti po 50.000 do 70-000 opek. Iz peči starega vzorca je zelo težko dobiti lepo brezhibno blago. Zlasti se v njih finejše blago rado ponesreči. Peči novega vzorca pa omogočajo izdelovanje vsakovrstnega finega ■blaga najboljšo kakovosti.
Blizu do konca 19- stoletja se je za tje, torej za streho izdelovala navadna strešna opeka (bobrovi repi), katero vidimo še povsod na starejših hišah. Tudi ta opeka se je izdelovala navadino brez strojev. Ker je na strehi opeka ležala brez medsebojne zveze druga poleg druge, je bilo treba stik dveh posameznih opek kriti s tretjo opeko, da ni prodirala voda. Vsled tega je bilo treba mnogo opeke in streha ije bila težka,. Bila je tembolj težka, Iker je strešna opeka tiste doba sama na sebi bila debela. V finejših ploščah se istrešna opeka s priprostimi pripravami ni dala izdelovati. Proti koncu 19. stoletja pa se je začela za strehe na strojih izdelovati zaresna opeka, to je opeka, ki ima ob svojih robih zareze. Te zareze sežejo pri kritju druga v drugo in vsaka opeka seže torej delo-
/ " ’  -----------------------------
Ob otvoritvi gledališke
sezon©.
/ V soboto dne 9. t. m. se o tvori tretja sezona narodnega gledališča v Mari-iboru. Z zaupanjem zre mariborska javnost v energičnega in delavnega ■upravnika g. dr. Radovana Brenčiča, ki bo skupaj z artističnim ravnateljem g. ,Valo Bratinom vodil letošnjo sezono in skušal rešiti najtežje vprašanje, pred katerim stoji naše Talijino svetišče. To vprašanje je daleč od umetnosti dn umetnostnega življenja; zelo prozaično in tembolj opasno vprašanje: ka-iko urediti finančno podlago gledališča, kako ga v sedanjih težkih .razmerah o-hraniti Mariboru in — bodočnosti! Mi smo te dni prinesli obširnejše razmo-trivanje o finančnem problemu mariborskega gledališča in bomo z v,so vnemo, tudi nadalje zasledovali energično akcijo, ki jo je pokrenil g. dr. Brenčič za gospodarsko sanacijo tega odličnega kulturnega zavoda, zato objavljamo v naslednjem le pregled letošnjega repertoarja.
Umetniško ^csobje se je nekoliko iz-piemenilo. A ec članov lanskega asarn-bla nas je zapustilo, zato pa so bile a-ganžirane nove moči. V sezoni 1922— 1923. bodo sodelovale sledeče dame in gospodje.
'CŽ03I 'tfAofnr) ‘tTAojpasjpng; :auii3Q-
jjeva. Kraljeva, Lubejeva, Petkova, tte-povševa, Savin^-.a^ Šuštarjeva. Testenova, '	v	v	'
ma čez rob svoje sosedne opeke._ Vsled tega je odpadla potreba, kriti atik dveh opek s tretjo. Izdelovanje te zarezan opeke s priprostimi pripomočki pa ni mogoče. Za to je treba na vsak način raznovrstnih strojev. Kmalu se je pokazalo, da streha iz zarezne opeke po svoji cenenosti in lepoti daleč nad-kriljuje stare strehe iz opeke, ki jo bila izdelana z roko- Tudi so se stroji začeli rabiti za izdelovanje strešne opeke brez zareze. Tudi ta opeka je po svoji lični obliki in trpežnosti daleč prekosila strešno opeko, ki se je nekdaj izdelovala z roko. Na ta način je ročno izdelovanje strešno opeke s priprostimi kalupi, v katere se je tlačila ilovica, moralo kmalu izginiti. To je pa dalo ob enem povod, da so se kmalu tudi v mariborski pokrajini pojavile tvorai-ce. ki z elementarno silo in s stroji izdelujejo opeko. Na ta način smo v prvem desetletju 20. stoletja dobili tvor-nice na Pragerskem, v Račju, na Laj-teršpergu, v Celju, pri Ljutomeru, pri Ptuju, v Gornji Radgoni in po prevratu tudi v Ločah in Velenju.
Danes je v mariborski pokrajini 19 opekarskih industrij (veleobratov), ki imajo vsega skupaj 21 okrožnih peči v celem z več kakor 300 celicami. Od teh 19. obratov ji IT je 18 v zasebnih rokah, eden pa državna last. Posamezne peči imajo od 12 do 26 celic različne kakovosti. Z ozirom na različno število celic in prostornino posamezne celice, je tudi prostornina posameznih peči zelo različna. Na enkrat se da v eno peč v celem naložiti od 50.000 do 200.000 kosov opeke. Praviloma se dajo pri vsaki peči na dan odpraviti 2 celici. Vsled tega je tudi dnevna zmožnost posameznih peči zelo različna. Od omenjenih 19 veleobratov jih je 14, pri katerih se izdeluje opeka, s stroji, in sicer jih uporablja od teli podjetij 12 parno silo, eno podjetje električno silo in eno podjetje vodno silo. Pri nekaterih teh podjetij se zidna opeka deloma izdeluje še tudi v ročnem obratu. Pri ostalih 5 obratih, ki nimajo strojev, se izdeluje blago z roko in sicer navadno le zidna opeka, samo pri dveh tudi nekaj navadne strešne opeke (bobrovih repov).
Od vseh tukaj navedenih obratov sta le dva urejena tudi za izdelovanje blaga ,po zimi, ker imata umetno razgrete sušilnice. Pri ostalih se zimski čas porablja le za čiščenje in popravljanje strojev in drugih priprav ter za kopanje ilovice, ki so pri vseh koplje z roko brez strojev. S stroji in elemen tarno silo preskrbljeni obrati uporab ljajo okroglo 800 konjskih sil in imajo za izdelovanje opeke in cevi za. drena-žo blizu 40 strojev (preš). Vseh tukaj navedenih 19 veleobratov zaposluje v poletnem času 1400 in v zimskem času okoli 500 delavcev. Največji med temi obrati in s stroji najbolje opremljeni so obrati na Pragerskem, v Račju,
Gospodje: "Arhipov, Balin, Bratina, Grom, Harastovič, Janko, Jenman, Kopač, Kovič, Mfkulič, Rasberger, Rumpel, Tepavac. Tomašič.
Režserji: Bratina, Kovič, Tepavac — za dramo, Rumpel za opero, Rasbcr-ger za opereto.
Nadalje bodo sodelovali kapelniki gg. Parma, Plecity, Vogrič.
Repertoarni načrt jo zelo pester in vsebuje celo vrsto priljubljenih del, ki so doživela žo nešteto vprizoritev na vseh evropskih odrih.
Oglejmo si zaporedoma dramska dela:
Rusko dramo zastopajo štiri reprezentativna imena: Gogolj, Andrejev, Arciibašev in Gorkij.
Gogoljev »Revizor« je klasičen komad. Ruski kritik L. Dudiškim pravi: »Mi Rusi imamo le eno komedijo, ki je popolnoma v skladu z zahtevami umetnosti in ta jo Gogoljev »Revizor«. Sijajna, komedija iz življenja ruskih u-radnikov, ki bo vzbudila obilo smeha! O »Revizorju« objavi naš list prihodnje dni obširnejši podlistek.
Ostali trije dramatiki zastopajo rusko moderno. Od številnih dramskih del L. Andrejeva je izbrana za mariborski oder drama »Dnevi našega življenja«, ki spada k njegovim takozva-nim »popularnim« komadom. Dočim je v ostalih dramskih delih: na pr. v »Življenju človeka«. »Anatemi« itd. te-žakp< zamišljen v globoke simbole življenja in v mistične daljavo smrti, je v našega življenja« bližje real-
Lajteršpergu Ja v Gornji Radgoni. Vseh 19 veleobratov bi na leto lahko izdelalo 10 do 12 milijonov strešne o-peke in 15 do 18 milijonov zidne opeke, poleg1 tega pa še manjše množine drugega blaga kakor cevi za drenažo in razno opeko posebne oblike in za posebne namene. Izdelano blago ni pri vseh podjetjih enake kakovosti. Kakovost je v prvi vrsti odvisna od kakovosti ilovice, s katero se izdeluje, potem pa tudi od tega, kakšna je poč, in mnogo tudi od spretnosti in skrb nesti delavcev pri izdelovanju blaga. V obče pa so izdelki vseh tukaj n a ve donih podjetij dobri.
Poleg tukaj navedenih veleobratov pa obstoji v mariborski pokrajini še nekaj malih obratov brez okrožne pe či. To so ostanki iz tistih časov, ko se je opeka izdelovala še brez strojev in brez okrožnih peči. Ti mali obrati ne igrajo posebne gospodarske vloge. Za opekarsko obrate je treba razmeroma velike glavnice. Pred vsem je treba velikih svot za napravo peči, nabavo mnogoštevilnih in dragih strojev ter priprav za sušenje surovega blaga. — Ker je treba za izdelovanje opeke ve like sile, se stroji silno naglo obrabijo-Obratna glavnica pa se pri opekarskih podjetjih premeče v teku enega leta navadno po enkrat ali dvakrat in izjemoma, če je konjunktura izredno ugodna po trikrat. Vsled tega je treba tudi velike obratne glavnice. Čudno je torej, da se je v mariborski pokrajini, torej na slovenskem ozemlju v zadnjih desestletjih tako močno razvila ope karska industrija, ker je znano, da zlasti mi Slovenci nismo razpolagali z večjimi glavnicami. Ta uganka se razreši na ta način, da je večino teh podjetjih ustanovil tuj nemški kapital. V resnici se jo opekarska industrija se-dajne mariborsko pokrajine pred vojno morala boriti z velikimi težavami. — Konkurenca dobro upeljauih srednje-štajerskih opekarn, jo potisnila cene opekarskim izdelkom na tako nizko stopinjo, da jo večina obratov delalo z izgubo in nadaljevalo obrat samo zaradi tega, ker bi drugače obresti naložene glavnice izgubo še bolj povečale. Ko jo izbruhnila svetovna vojna, so vse opekarne mariborske pokrajine ustavile obrat. Nekatere so ga v malem obsegu spet obnovile, prodno je bila vojna končana. Večina pa je obrat obnovila šele po končani vojni. Nekatero opekarne pa mirujejo še danes. Tudi danes položaj opekarsko industrije v mariborski pokrajini ni ugoden. Pomanjkanje stavbene podjetnosti je krivo, da opekarne svojih izdelkov doma ne morejo raapečati. Razpečavanje blaga v daljavo pa ni lahko mogoče, ker blago vsled svoje nizke cene in velike teže ne prenaša daljnega prevoza. Visoki železniški tarifi onemogočajo konkurenco v daljavi. Boriti se imajo opekarne tudi s pomanjka-
njem premoga. Nekatere vršijo vsled tega obrat samo v skrčenem olisegu Zidna opeka se razpečava po večini na Hrvatsko, zlasti v Zagreb. Strešna opeka pa se razpeča po večini _ d-ima, kor so strehe vsled zanemarjenja mod vojno, postale popravila nujno potrebne in so vsled tega ljiiidje primorani) za kritje starih poslopij kupovati strešno opeko. Da se povzdigne ta industrija, bi bilo treba poživiti pred vsem stavbeno podjetnost na. železnicah. Pa za prevoz opeke uvesti posebne niško tarife.
Poleg tukaj navedenih opekarn mariborsko pokrajine, sta na^ ozemlju nekdanje Spodnještajerske še 2 opekarni s strojnim obratom in okrožno pečjo, namreč v Rajhenburgu in _v Brežicah. Že bivša avstrijska vlada 3® uvidela važnost keramične zlasti pa opekarske industrije na Štajerskem jo nameravala povzdigniti s tem, ustanovi v Radgoni keramično obrt-n^ šolo. Izbruh vojne je preprečil ta na črt, ki pa zaradi tega za nas ni z°Uv svoje veljave. . V zapadnem delu na deželo stoji mariborska _ pokra.) m glede opekarske industrije na P^ve_ mestu. Da se ta. indukferija poyzdi£U • bi bilo nujno potrebno, da se oživotvoi taka keramična obrtna šola. Ker opekarska industrija najbolj gosto seljena okoli Maribora, bi kot se keramične obrtne šole prišel v v prvi vrsti Maribor. <
Z razstave.
;ia
tt-
Mariborska »Vesna« na ra£' Naš dekliški zavod je položil tud1 razstavi obračun svojega tihega a _ spešnega dela. To je razstava ličnejših vezenin in dragih žensK. , nih del. Zlasti lepo je zastopa®0 n • no vezenje skoraj vseh strok: OP ^ krasne blazine z narodnimi motiv ^ rih peč, hrvatske motive in celo ^ goceno čelo za, avibo. Nekaj poPP -eI1i novega so keramični izdelki, z narodnimi motivi. Če 3wmift fv|05ti je treba za tako stvar poleg 6Pre četudi strokovnega znanja, moram0 novati ta dela prav dobro v3Pe'ja & ravno so prvi izdelki. Želeti 3°’	•	pj
biskovalci razstave pridno P066?^^ je teh izdelkih, katerih čisti izkupi^..^ namenjen za otroško bolnico^
Marijo v Marilioru. Gospa A®lCa ^ eva zasluži pač vse priznanje vzorno, požrtvovalno in uspešn° na polju ženskega ročnega dela-. gojenk so pa tudi enako lahko ,y na svojo pridno deoo, ki se vz£ »Vesni«.	-urini
Narodna domača obrt na . ^ razstavi v Mariboru. Med ličn1®^ ^ dernimi in razkošno optremlj®1^®: viljoni vzbuja splošno pozorno^ kan spodnještajerski kmetiški Tako se nam zdi, kakor da smo s<? vili pred kako znano bizeljsko -
nemu življenju. Leonid Andrejev je umrl Janško leto na Finskem, bežeč iz boljševiškega Petrograda, ki ni imel kruha za velikega ruskega pisatelja — misleca.
Arcibaševo »Ljubosumnje« 30 vpri-zorili z velikim uspehom na neštetih odlili. Arcibašev je največji erotik v ruski literaturi. Tudi »Ljubosuranje« je prežeto z mopno erotiko, ki opaja in oživlja:.
Gorkijeve »Otroke solnca« prišfe-vajo k najboljšim spisom velikega ruskega pripovednika, ki je z uspehom nastopil tudi na dramskem polju.
Od Poljakov je zastopan Baluc-ki z veseloigro »Težke ribe«.
Iz bogatega češkega repertoarja jo bil izvoljen za naš oder Jaroslav Kvapil, eden najodličnejših dramatikov moderne šole. Kvapil je dolgoletni intendant slovitega Narodnega Diva-dla v Pragi. Pri nas bodo vprizoriii dramo »Oblaki«.
Domača drama je dala Cankarjeve »Hlapce«, ki so dovolj znani slovenskemu občinstvu; daljo Nušičc-vo žaloigro »Običan čovjek«, Petra Petroviča »Pljusak« in »Duše« ter Zagor-kino komedijo »Jalnuševčani«. Peter Petrovič je znan našemu občinstvu izza lanske sezono (»Gozd«). »Duše« so spisane v podobnem žanru kakor »Šuma«. »Pljusak« pa je fina veseloigra. z močnim erotičnim zaplotljajem.
Skandinavsko dramo zastopata njeni najsijajnejši zvezdi Ibsen in Strind-	^	-----
berg. Ibsenov »Rosmersho.lm« ejpada tovo tudi napolniLa gledalit^6'
med najlepše komade norvešk^ ^ vaka. Naš dramatik Ivo Vojnov1 da mu je od vseh Ibsenovih dran1. ^ smersholm« najljnJbša- »Kjerkoj1 ^ bil, povsod sem nosil s sabo klamko s ča;rdbnim naslovom holm«. Ta drama je tragedija visoke, nadlzemeljske ljufbezni.. '^rest bežni dveli močnih duš Rebeke in pastorja Rosmorja. »Rosmer61 ,jy ima tudi politične motive, ■"
Strindbergova »Pot v Dania&^(/^ drama izza zadnj.ih let Sitrindl^1 ga duševnega razvoja: boj medj^ jj do in človeško dušo, med realnosl/	^
transcedentnim svetom. Globo^^o' ^ življeni dokument človeške P®	^
Klasična drama 30 letos ta. To je tudi prav. Pisec_ ten zasleduje repertoar nekaterih ^ gledališč in je proti svojemu ^ vanju ugotovil, da najc^liČne^g^ dajejo zelo mnogo klasičnih * z novo Težijo. Listi povdsrjajo. . ^3 nasitila.^ta^
je pariška publika
So
filozofiranja in ima najra.isi komade z jasno izklesanim1 katerim tudi »modemo doživiJ _. ^ » moglo odvzeti tistega doje® ^ gre naravnost in brez ovinkov ^ 1 in kateri imajo ono enostavno > dana le dovršenim delom- Za ° • ^ n ba samo pozdraviti, da jmanio “ j? repertoarju lepo število klasi (francoskih in angleških), ki
?!
S
>
‘o
%
bolj občutljiv seveda v zmerni množini. Važen je naknadni učinek, ko so usta Prazna. Posrkne se le majhen požirek vuna, ki so razlije po jeziku, s kojim se Pritiska na gornji del ust.
Končno se napravi celotna ocena na podlagi skupnih utisov. ki jih nudijo pri presoji oko, nos, jezik, eventualno tudi uho.
Temu vprašanju se posveča pri nas »0 mnogo premalo pažnje, dasi je vela-važno zlasti v krajih s kvalitetno v?n-sko produkcijo, ki jo doma baš v Slo-veniji kot severnem pasu jugosloven-s^°"a vinogradništva in prihaja za Kv°z najbolj v poštev. Strokovna oce-Da ali presoja vin je zato najbolj razbita v prvovrstnih vinskih krajih z lzbornimi kvalitetami, predvsem v Junaškem Porenju, ki je tako priborilo in utrdilo svetovni sloves renskim vi-Bom, s ktorimi bi se mogli naši vinski Pridelki v marsičem kosati, ako bi bili “olje negovani.
V knui, narlz. A. Štrekelj:
P pomenu vrtnarstva.
Hišica obdana s cvetlicami poleg •onega in zelenjadnega vrta! Kako .očarala, ko sem prvikrat stopil tvojo streho! Nisi bila velika in uisi bila zidana iz rezanega ka-enJa, še manj pa obdana z dragimi j metnimi kipi. Priprosta si bila in lcri-j? te je že zatemnela slama, tvoje belo >®o so pa obdajale pisane cvetke — i Csj‘ke narave, a od strani to je čuva-
0	mogočno, košato sadno drevje, poi-2° zlatega sadja. Za teboj se je razte-^ obšiml zelen jadni vrt z najrazlič-e3so nežno zelenjavo, a v kotu tam j. ®ta,la na vzvišenem prostoru lična u-, _ui i^pod katere se je izlival studenec ^'stalno čiste vode, ki jo napajal žej-Vrtno rastline in domače prebiva 1-Nisem teh še videl, niti o njih še a vct-€'- se,m že takoj, da so to lo] -. ^ imajo pošteno srce. pridne s ce in razum na pravem mostu. 3n ^ t0f5a ne znal! Ali bo gojil hu-nežne cvetlice!? Ali bo lenob-s&d ®kil mah in ra?,no mrčesje po 2'Sfi11-6'1'1. drevju!? Ali bo neumnež znal jn oskrbovati tako različno ze-lic ^ Človek ki se peča s cvetki ne moro biti hudobnega srca!
l 1?’SClin 80 motil! Pod slamnato živel s svojo družino mož naj-sn ca. Živel je sicer skromno, v0uVe^ zadovoljno. Kjer pa je zado-v	tam je tudi sreča. Ni je iskal
1, **«m svetu, niti na hrupnih vese-ata 1^1^ manJ v gostilniških beznicah, Oyen. . UQšel je svojo srečo pri svojih ^ h, pod obloženim sadnim drev-tatli SEGC^ svojega prekrasnega zelenic vrta, poleg svojo ljubljeno šote ,K1 7 čednosti vzgojene dece. Kako ^vidam mož, poln kreposti in znašli ’	strmim	tudi jaz po tvoja
•Ali te kodaj dohitim?
Wa3 Pa vi sotrpini, žrtve današnjo <]j v?Vino revščine? Ali nočete biti tu-Zadovoljni in srečni? Ne pričakuje °c‘f'ov°ra, saj vem kakšen bo, Ker ^■Uri	tudi	vi zatem, za če-
^edi1TeP^im jaz,.zato vam pravim: L...- e tudi vi onemu možu in gotovo zadovoljni.
e^(1°voljuost je prokletstvo se-Pred vojno, ko smo tleij*1 za bornih par novčičev novo o-4ovl?.a]i Pa fino kosilo, nismo bili za-wi. Povsod se je slišalo, da
»a Sv^)'e tako naprej in da se mo-*6Sri. . Preobrniti. Z vojno so jo v Cq(|s<vet prekucnil in sodaj se .nam r 60 draginje tiče — »izborno«, in 'i v0 ^a, morajo plačati. Avstrij-^ K i kruha že več kot 4 tisoč K, Jie, jvUskem gre pa to neki že v milijo-^Oati 'le' da nima denar tiste vred-\ 7°^ Pred vojno, pa tudi v drža-?er se plačuje v zlatu, je dra-
Geanosna. Zato jo nezadovolj-
ftaii - al° ves svet. Navadno pa
i	*ta? ^ .nozadovol.ini oni, kiimajo v k k; Povoda. Posebno so to ljud-» s rv? °3ijo dola. So pa tudi taki, ki S®. i®or©jo dobiti. Zato sem mne-Sv, 'i blažili nezadovoljstvo v pr-Ao	+0Tn,	da damo vsakomu	pri-
^ Ul	J«	m. „
lire' ’ 'n zas^užka, To pa doseže-
V	0 feoSf	lla. način, da spromoni-
m	."^ja	v vrt. Polja imamo
tl	IJ* mno«°. dosti colo še no-
“aV. za^° no bo nikomur težko ^r,ie’ bodisi v kup, če ne pa v . tVi vrtu. in naj lj0 ta šo ta1'«*!
majhen, je vedno dovolj dela, ki nam da za to tudi dovolj jela-
Poznam moža, ki jo dobival na prostoru 4 kv m ves čas zime dovolj zelenjave za celo družino. Seveda je bil ta prostor pokrit s šipami, ki so pa dandanes drage. Vendar izprevidimo iz tega, da se da tudi na majhnem prostoru izvleči iz zemje pri dobri oskrbi j obilo dohodkov.
Kdor ima poleg svojega stanovskega dela, le količkaj časa, ta naj se loti vrtnarstva. Koliko je delavcev, trgovcev. obrtnikov in drugih, ki ne vejo kaj bi počeli v prostem času. Zato preživijo ta prosti čas pogostoma v gostilni, v kavarni in v drugih z ad uh lih prostorih. Že tako pičli dohodki se v takjh lokalih seveda navadno^ še zmanjšajo. Tudi družina se pušča s takim pohajanjem v nemar in zato se ji človek vedno bolj odtujuje. Ce bi se pa ta prosti čas uporabljal za delo v vrtu, prihranili bi se mnogi izdatki in obenem bi se marsikaj pridelalo doma, kar so mora sedaj kupovati. Ako je družina sposobna za delo in večinoma je, je delo v vrtu v družbi še bolj .prijetno in zabavno. Saj tudi ženam no škodi telesno delo. Le poglejmo, knjco-re ženske so bolj zdravo, one na deželi ali one v mestu. Težki porodi so na deželi nekaj redkega, v mestu nekaj navadnega.
Posebno duševni delavci — naj večji trpini sedanjega časa — bi si zamogli v vrtu okrepiti svoje od glada oslabljeno telo in vtolažiti vsled naporov razburkane živce. Duševno delo je !e-žavnojše od telesnega, zato je treba duhu počitka. Najboljši dušni počitek pa je prav gotovo telesno delo. Sloveči zdravniki so mnenja, da moramo združiti, ako hočemo ohraniti telo in dušo zdravo, duševno delo vedno s telesnim. »Vrnite se k na;,,avi!« jo njihov ono-minjevalni klic. Življenje v tesnih za-duhlih prostorih ni zdravo, zato v vrt pod košato drevje, kjer se zamoremo prosto gibati! Tu je zrak čist, a kisik, ki ga izloča vajo oodnevu zelene rastline, nam olajša dihanje in je oslabelim na pljučih pravo zdravilo. Pa tudi vonj raznega cvetja, ki na.m ga nudi vrt, oživi naše čute in pomiri naše živce. — Kako prijetne so večerne ure. ki jih preživimo med duhtečimi cvetlicami v družbi svojih dragih po trudapolnem dnevnem delu. ve povedati le oni, ki je to že poskusil. Vrtne cvetlico pa ne lepšajo torej samo našega doma, ampak one vedrijo tudi naš um in mnogo je bridkosti in težav, ki jih pozabimo med vrtnim cvetjem.
Pa naša mladina? Kam jo bolj ženo srce: ali v tesno sobo ali v prosto naravo? Še v snegu držim s težavo svoje otroko v sobi, kaj še ob lopem vreme-un! Le v vrs silijo vedno. Tn ja/, jih pustim. 7 opazovanjem cvetlic in /rinili rasi lin, z njih vzg,o jeva il j 15111 in oskr-b jvanjt-m, razvija so v otroku ljubezen do narave, b’aži '.e njih sr c o in vzbuja veselje do dela. Delo v vnu fja krepča telo in miri naše živce. Ono jo toraj najprimernejši šport za m a-<L»n« ki ne stane, nasproti drugim športom, ničesar, marveč daje še velik dohodek v vrtnih pridelkih in oso-bito v spoznavanju narave. Žal, d,a se naša mladina zadnji čas bolj vnema za »brcanje« žoge in podobno igrače, mesto tla bi se posvetila vrtni umetnosti. Umetnosti pravim, kajti sestavljanje naravnih slik iz raznih rastlin na majhnem prostoru, to je pač umetnost, katere se ni treba nikomur sramovati; saj jo znajo pravi umetniki in prvovrstni učenjaki žo zdavno ceniti. Dela pa se sramuje le — bedak.
Ker jo torej vrt najboljše vzgoja-valno sredstvo za mladino in obenem tudi športno sredstvo in je delo v njem dostikrat umetnost, zato naj ne bo nobene družine brez vrta!
Na deželi prideš do vrta sicer prav lahko, težje je žo to v večih mestih. Pa tudi tod ni taka težava, oeobiito ne pri nas, kjer prav velikih mest niti nimamo. Ako 111 pri hiši zemlje, dobimo jo lahko v bližini, in čo tudi to ni mogoče, pa izven mesta. V večih mestih nam olajšajo pot do vrta oestne železnice. Na Nemškem, kjer so že davno spoznali veliko dobrote, ki jih nudi vrtnarstvo, so ustanavljajo vrtne zadrugo, kojih člani vzamejo skupno večje polje za daljšo dobo v zakup, ga modseboj razclolo. ter posamezno obdelujejo. Ti majhni vrtiči, imenujejo jih no prvem razš^iovalc.u	-
marsikaterega nemškega meščana rešili neprijetne smrti vsled lakote.
Kdor ima že pri hiši vrt, temu odpadejo seveda težavo z iskanjem zemljišča. Tak vrt pa je tudi mnogo več vreden. nego oni, ki jo oddaljen od stanovanja. V njega lahko gremo, kadarkoli nam preostaja kak trenutek, in ni nam niti treba menjat domače obleke. Zato je ta vrt sestavni del našega stanovanja in hiši, ki nima vrta, manjka, takorekoč. duša; v njej ni pravega življenja. Kdor torej na novo zida naj ne pozabi vrta in kdor ne more drugače, naj napravi vrtičo vsaj na balkonih ali pa na strehi. Majhni so ti vrtiči, vendar tudi ti nam dajo za silo nekaj, kar zastonj iščemo v zaprtih prostorih. Tudi sama okna, ki jih okrasimo z raznovrstnimi cvetlicami, pričajo, da se skriva za oknom duša, ki ima v sebi ljubezen do lepoto, narave iri — kulture. —
Kaj tudi kulture? Tudi! Le poglejte kateri narodi se najbolj bavijo s cvetlicami! Kulturni. Pojdimo v Švico, na Francosko, Češko, pojdimo tudi na Gorenjsko in Goriško, pa bodemo videli, da ni skoraj okna, na katerem bi 110 bilo cvetlic. Nagelj ček, rožen-kravt, rožmarin in gorečo ljubezen ali pelargonijo goji na oknu vsako gorenjsko dekle. Le naša mestna dekleta nimajo nikdar ni cveta. Zato pa nudijo naša mesta nekaj vsakdanjega, kar nič ne vleče. V njih vidimo pač mnogo ne-čimernosti in pohlepnosti po denarju,, iščemo pa zastonj ono, ki povzdiguje naš duh — čut do naravne lepote.
Vsi smo torej lahko vrtnarji in vrtnarice in vsi zamoremo imeti svoj vrt, če ne velik, pa majhen, če. 118 v obliki širnega parka, pa. v obliki nekoliko cvetličnih loncev, ki jih postavimo na balkon ali na okno. Samo dobre volje je treba.
In to dobro voljo nam vzbudi morda razstava vrtnih pridelkov, ki jo je priredilo Vrtnarsko društvo v Mariboru na Obrtni razstavi. Ž njo hočejo pokazati vrtnarji in za vrtnarstvo že pro-bujeni ljubitelji vrtnarstva uspehe svojega dela. Ni še vse kar bi se dalo doseči, anupak je šele začetek.
Maribor je vsled svoje lege in tudi vsled svojega podnebja in vsled svoje zemlje za vrtnarstvo jako primeren kraj. Tudi se nahajajo tu večja vrtnarska podjetja, ki prednjačijo v delu za povzdigo vrtnarstva. A vrtnarsko društvo si. je postavilo za nalogo, da bo širilo spoznanje o koristi, ki ga ima vrtnarstvo za gospodarski prospeh in duševno probujo naroda na razne načine, osoibiito s poukom, z razkazovanjem vzornih vrtov, z nagradbami za vzorne vrte, z razpečavanjem presku-šenega semena in pravovrstnih sadik itd. Posebno zadnja naloga je ena izmed najbolj važnih.
Dandanes je pač težavno vsako naročilo iz tujine, bodisi vsled raznih o-vir, ki so nam stavijo s prevozom v državo in s oarimanjem, bodisi z nakazovanjem denarja, zato moramo pač misliti kako so tudi v vrtnarstvu osvobodimo. Okolioa mariborska je za vzgojo semen tudi v tem oziru ugodna, ker se nahajajo tod popolnoma ločena posestva, s čimur nam jo omogočeno pristno oplojevanje nekaterih rastlin, ki se rade »križajo, čo so v raznih plemenih preblizu goje. Obenem je Maribor tudi najsevernejša točka naše države in ima visoko lego. Kakor znano, uspeva pa (rastlina, ki je prinesena iz severa in iz neugodnih razmer na jug v ugodnejše lege, mnogo boljo nego obratno. Zato bo stremelo društvo, da so s povzdigo vrtnarstva v Mariboru obenem okoristijo tudi ljubitelji vrtov iz drugih naših pokrajin, stre-milo bo za tem, da postane Maribor, s Časom drugi naš Erfurt. Zato naj se prijavi vsakdo Članom tega društva in s tem bo napravil prvi korak za dosego vrta, obenem za dosego — zadovoljnosti in sreče.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, !. nadstr.
posluje ob nedeljah od Vs10.—’/211. ure in ob Četrtkih od V3IS).—Vz^O. ure
Mladinski oddelek ob sobotah od 18, do
19. ure.
Dr. R. Pipuš:
Opekarska šodustrija mariborske pokrajine.
Ilovica je kemična spojina gline v* kremenčeve kisline. Navadno je pomešana z raznimi snovmi in nastaja v naravi pri razkrajanju hribina. Ilovica je torej v bistvu usedlina, ki Je nastala pri razkrajanju raznovrstnih hribin. Iz tega sledi, da se ilovica v večjih' množinah ne more nahajati na vrhu visokih gor. Največ ilovice najdemo v dolinah ob vznožju gorovja. Ilovica hlastno vsrkava vodo, katera ji je v naravi vselej primešano več ali manje. Ilovica se topi v vodi. Pomešana s primerno množino vode se da dobro oblikovati. Ce se pa z vročino iz nje izžene voda, se v vodi ne topi več, ampak postano trda in precej krhka. Te lastnosti ilovice so ljudi spoznali že pred 1i-ločletji in je izkoristili zase. Iz mehke ilovice so delali predmete raznih oblik in potem z ognjem dali tem predmetom primerno trdnost. Na ta način se je razvilo izdelovanje opeke, posode in kipov iz ilovice, in dalje opekarska, lončarska in kiparska umetnost. Kakor daleč nas vodi zgodovina v davno preteklo čase, povsod najdemo že izdelke iz ilovice, opeko jn posodo. Ze v; nekdajnih Ninivah in v starem Babilonu so bilo krasne palačo zgrajene iz opeke, torej iz žgane ilovice. V razvalinah rimskih stavb občudujemo še da* nes izvrstno opeko, katero so izdelovali stairi Rimljani. Izdelovanje opeke ia ilovice je že torej zelo stara umetnost, vendar jo bil način njenega izdelovanja več tisoč let skoraj vedno isti. Z roko se je ilovica stisnila v določen kalup iin na ta način dobila zahtevano obliko. Na to se je sušila na eolnou in končno žgala v ognju, v pečeh, ki so bilo prav priiprosto. S človeško silo im s kurivom navadno ni bilo treba Šte-diti. Še le koncem 18. in začetkom 19. leta so začeli za izdelovanje opeke u-porabljati tudi stroje. Tudi ti stroji so so razvijali le polagoma od prav primitivnih priprav, do vedno večje dovršenosti. Posebno so se ti stroji izpopolnili! v zadnjih štirih desetletjih, ko se je začela za oblikovanje opeke uporabljati tudi parna sila. Stroji eo dobili vedno 'večji obseg, posta jali so vedno bolj zai motani, rasla pa je tudi njihova zmožnost. Danes se uporablja za izdelovat nje opeke mnogo vrst različnih zelol umetnih strojev. Imamo stroje, Irt izdelajo v eni uri celo 1.500 zidnih opeki in st-roje, ki izdelajo v eni uri 1.0001 strešnih opek in še več.	j
Stroji pa dajo ilovici šele obliko opeke. Tej oblikovani ilovici treba ja vzeti še vso vlago. V ta namen ee oblikovana ilovica suši bodisi pr! navadni solnčni toploti ali pa v umetno razgretih sušilnicah. Da se pa iz ilovice izžene vsa vlaga, treba je zelo veliko vročine, 900 do 1100 stop- O. Ko je oblikovana ilovica suha, mora priti torej če v peči, v katerih je taka vročina. Način, kakor se je opeka žgala, bil je tudil skozi tisočletja zelo priprost. V pobočje hriba se je izkopala jama, ali pa 90 je iz ilovice napravil omejen prostor, podoben velikemu kotlu. Ta jama ali ta kotel se je potem napolnil 6 surova opeko, suho oblikovano ilovico in pod! njo ee je toliko časa z drvami im pozneje tudi s premogom kurilo, da je bila) iz ilovice izgnana vsa vlaga. Dostikrat: se jo pa surova opeka tudi kar na prostem zložila in pot ta kup zložene opeko so jo napravil ogenj. Opeka se je na ta način delala takrat, kadar je to ravno nanesla potreba in tam, kjer ee je potrebovala za zgradbo, ali pa vsaj V bližini, kjer se je našla irabljiva ilovica. Poseben opekarski-obrt se ni mogel lahko razviti- Pri navadnem načinu žganja sc je pa tudi potratilo neizmerno mnogo kuriva, ker se je le mali dol toplote plodonosmo izkoristil. V drugi polovici 19. stoletja so se zaičele staviti stalno peči večjega obsega. Iz tega je pa sledilo, da je moral opekar s svojim delom ostati na istem mestu, kjer ja imel svojo pec. S tem se jo razvil poseben stan opekaa'jev. Proti koncu 19* stoletja jo inžener Hoffmanu iznašel posebno vrsto peči, v kateri 66 kurivo oziroma njegova toplota kar najbolje izkoristi, katera pa omogoča tudi nepretrgan obrat v žganju opeke. Doc im se je pri poprejšnjih priprostih pečeh' moral ogenj vselej ugasniti, kadar jo
}-y.l p p>	y	J	WUwli*LiL.,.A
Stran %.
jmi*JM.Uit-f- tWM«~ *-V
vt 's b' o v *
'K&rto&r; * šeptorsibn
1?«
pa so pričeli zopet izostajati in končno so njihovi poseti popolnoma prenehali. To je bil uspeh, ki ga je imel domači .trgovec od tedanjega proslulega ve-rižniškega urada, ki se je proslavil daleč čez meje naše domačnosti, deloma pa seveda, tudi uspeh žalibog še vedno neurejenih carinskih razmer. Kako se je tedaj postopalo z legitimnimi trgovci in obrtniki, o tem bi se dale napisati debele knjige. Pa ne samo to! Tudi stanovanjska beda ima pri tern svoje zasluge. Mariboru, ki .je tako eminentno prometno križišče, po naravni legi določeno za shajališče trgovstva, primanjkuje potrebnih prenočišč, ker so se bivši hoteli deloma opustili, deloma pa preuredili v bančne prostore in drugim, spekulativnim namenom določene lokale. V tem pogledu bi bila važna naloga stanovanjskega urada, da v svojem delokrogu poskrbi ■za povzdigo tujskega prometa, ker je s tem posredno spojen tudi dobrobit domačega prebivalstva in ves razvoj mesta.
Za procvit mesta je tudi država mnogo premalo storila, kor njegove važnosti in njegovega položaja ni znala pravilno ocenjati in upoštevati. Ne le da mesto ni vživalo nikakršne podpore, so razni ukrepi celo ovirali njegov procvit s tem. da se trgovina, industrija in obrt niso mogle povzpeti do one stopnje, ki bi jo bile lahko dosegle s »motrenim državnim povspeševa-njem njihovih stremljenj. Da se to stanje zopet izboljša, so nam potrebne boljše železniške, poštne in carinske razmere, ugodnosti pri izvozu in uvozu, ter vsestranska podpora in razumevanje s strani v poštev prihajajočih uradov in uredništva.
Maribor je že na lanski obrtni razstavi pokazal produktivno silo tukajšnjega obrtnika. V tem večji meri se bo njegova sposobnost, temeljitost in marljivost pokazala v letošnji obrtni "razstavi, ki se je priredila v mnogo ivečjem slogu in mnogo popolneje ka-'kor lanska. Želim le, da bi ta razstava izpolnila v polni meri svoj namen, naj nam zopet pridobi izgubljene zveze in prepriča vse obiskovalce, da je mariborski obrtnik in trgovec soliden v svojem delu in si v vsakem oziru, prizadeva pospešiti in povzdigniti razvoj mesta, sebi v čast, splošnosti v korist.
•Bavnatelj Andrej Žmavc, Maribor:
Presoja in ocena vina s pokušnjo.
Neki hrvaški (profesor je nedavno priobčil statistiko o vinski produkciji in vinskem konsumu v Jugoslaviji. — .Nič manj kot dober hektoliter vina pridelamo baje na leto in glavo našega skupnega prebivalstva, kakor približno na francoskem. Ker jo naš izvoz vina žal razmeroma malenkosten, povprečni konsaim pa znaša morda tudi le četrtino francoskega, tedaj povprečno — mislim — okroglo 30 litrov na leto
Maribor.
(Odiomak).
Ko drogi grabijo vse dalje, širje, bog rod, ki bivaS tod, boš v duši čvr.-itV O, kaj bo z vami, vi mežiki Štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?
O. Ž u p a n č i č.
Ove je stihove napisao najjaei »pesnik mladje sloven. generacije Oton Župančič u doba,, kad je bilo u ovirn stranama tmurno i zagušljivo. Celovec —Maribor—Gorica—Trst: četiri rane, otvorene rane na slahušnom telu jedne male nacije! Onda je bilo sve drukče —■ pa ko bi sad pričao o torne. Bilo pa prošlo! Celovec, Gorica, Trst leže u potpunoj tami. Naš narodni život sve-den je na skromnu meru, i jedva da nadje dovoljno snage za defenzivnu borbu. Ali ovde u Mariboru bukti po-zitivan i stvaralački život. Ko je bio pre deset godina u ovom gradu i ko ga vidi dan as —• kakva goluna razlika! Grad i život u njemu osvojila je mlada, zdrava nacija, što se netom digla iz svoje pomništenosti i hočo da žiivi in da stvara. Ova izložba, ograni-čena dodmše tek lia jednu grupu našeg radnog sveta, može da posluži kao dokaa fintenzivnog nastojanja, kako bi » o.vi krajevi što više Eodigli i iscrpli
in glavo, bi tako velikanska produkcija pomenila zg. Jusroslavijo največjo nesrečo, pravcati vinski potop tudi za nevinopivce. Znana protialkoholna organizacija, »Sveta vojska« bi ne zmagovala oOTomnegra treznega rešilnega dela, ne bi ji zadostovali »rešilni čolni«, ampak graditi bi morala nebroj velikih »rešilnih ladij«, ki bi s.pre jemale na suho varnost v vinu potapljajoči se jugoslovenski svet. Pa pustimo šalo in tudi onega sanjavega profesorja lepo pri miru ter preidimo k stvari.
Leta 1917., 1920. in 1921. morda tudi še 1922. nam nudijo v splošnem izborno vinsko kapljico. So to »ko«.servirani solneni žarki« posebne vrednosti. Kakor po letnikih, tako tudi po vinskih sortah in krajih nudijo ta vina različne dobrote in vžitke. Pa tudi o tem se ne borno prepirali, ktera vina so najboljša. Neki tak prepir, ki sem ga sam doživel pred kakimi 20 leti v nemškem Porenju je nekdo hudomušno končal približno z besedami: »Jo veliko lepih deklet, pa vsaka krasotica je drugače lepa«.
Te izborne vinske kvalitete zadnjih letnikov nudijo prvovrsten material za vspešno prireditev raznih vinskih razstav in sejmov: lani in letos v Ljublja-n, letos v Zagrebu, Mariboru, Beogradu. deloma v zvezi z vinskimi polomijami, deloma brez njih, kakor bi se pravzaprav spodobilo. Vsneh teh prireditev je v splošnem tudi spoznanje, da naš vinski svet razume le izjemoma pravilno vživati nebeške darove. Za strokovno presojo in oceno vina so pa veljavna gotova pravila, ki so jih uta-načili praktiki in teoretiki na podlagi mnogoletnih izkušenj in raziskovanj.
Dobra kemična analiza nam nudi lepo sicer ne čisto popolno sliko o sestavi vina. a ne more nadomeščati pokušnje za sigurno oceno vina in je tedaj le dober, v mnogih slučajih celo neob-hodno potreben pripomoček za pravilno presojo vina s pokušnjo. Pri tem nas v novejšem, času zelo podpira mikroskopija. ki nam razkriva čarobne tajnosti vinskega življenja. In to življenje traja doltro, tudi daleiko preko sto let, ako pca človeška roka ali žejno grlo preje ne uniči. Poklicno ali strokovno pokušanje vina ni nitje in vži-V^ije. ampak težavno delo; -pameten in previden konsument pa uživa plodove tega dela.
Ako ve vinski strokovnjak za letnik, sorto in provenienco vina, je presoja lažja; poznanje »etikete« na vendar vodi prav lahko do napačnih zaključkov, zlasti če je besedilo etikete, kakor se češče dotraja v spekulativne namene, le izraz bujne fantazije. Zato je priporočljiva vinska pokušnja najprej brez vsakih podatkov in šele po-. tem z vednostjo analize in etikete.
Dober vinski strokovnjak ima »dober jezik« (v dobrem smislu besede), to je »dobro pokušnjo« ali »dobro pro-bo« od narave ali vslecl vaje. Pozna najrazličnejša vina in skrbi, da čuta za pravilno presojo ne izgubi, kar bi se zgodilo, ako bi n.pr. za redno vsakdanjo potrebo pil bolna vina mesto
sve, što im pruža njihov sadašnji položaj.
Maribor straži živu stražil na gra-nici naše države. U njegovoj bližini otvaraju se vrata prema severa; uz njega vode arterije — prometne žile
— u srce Evrope, u slavenski i nemač-ki svet. Brača Česi, puiujuči preko Austrije na Jadransko more in na Balkan, pozdravlja ju u mariborsko] okolici jugoslavenskii zemiju, n a po jenu prvim dasima juga. I svakom, šlo dolazi od severa, prikazuje se ovJe slika mlade i miadesne države, čije gra-ni-ce se dotiču rumunjskih planina i sižu u blizinu drevnog Soluna; čije o-bale pere Jadransko more od Peke dole do črnogorskih klisura. Poznat je Maribor diljein našo države; vole ga svi, koji ga lično upoznaše. Domači ljudi isporedjuju ga s tirolskim Moranom, osečajuči blagcdat njegove klime, lepotu okoliških brda i obilje sun-čanog svetla, što poplavljuje ove kra-jeve. I privredinici — kao što vidimo
— nalaze u tom gradu uslova za na-predak. Industrija razvila se u dve — tri godine za jedan deeenij predratnog razvoja. Grad, koji imade budučnost! A Maribor straži etražu na granici med ju germanskim i jugoslovenskim svetom.....
zdravili. Zlasti Tin. našem jug«, pa tudi j drugod ima jo ra.di nrdostatkov v k le-j tarstvu iv.nogo "cika ;:t 'b vja, ki se n | domačini ..tako1 privadi jo, da te vinske ; bolezni ne spoznajo,-ne čutijo;'naspro:-j no, čisto zdrava v'ina označujejo včusii kot nenaravna ih dajejo prednost do-! mačka cikast im vinom. Zanimivo je, j da se cik bolj občuti,* ako se tako vino j nekoliko razredči z vodo.
Pokuševalec ne more vin pravilno ocenjevati, ako se ne počuti dobro, n. pr.' vSle-d kata-fa ali kake želodčne bolezni, tudi ne po bogati pojedini; najboljšo probo ima v jutro po prvem zajtrku, dasi je to najbolj razdražljivo za organizem. Na presojo viha vpliva neugodno vživanje ostrih jedil, notam tudi kajenje pred ali. med pokušanjem. Ako se pokuša več vrst zaporedoma, naj se je vmes.košček kruha ali izplah-njujejo pšta ,z. vodo. Ni potrebno, da so vsak 'požirček vina. ki ga posrkne-mo, tudi v celoti zavžije, namreč požre, ampak se s pridom izpl ju je, za kar služijo posebni »vinski pljuvalniki«.
Pri oceni ' vina igra temperatura vina zelo važno vlogo. Bultetne snovi se izgubljajo odnosno se ne izražajo pod 5 step. C, aromatične snovi pa že ped S stop. C.' Boljše vinske kvalitete prenašajo večje iapremembe temperature brez škode za dober učinek glede njih harmonije nego slabše kvalitete. Pravilna srednja temperatura z-a bela vina je il stop. C, za črnino pa 16.5 stop. C. Nekoliko nižje temperaturo so ugodneje nego previsoke. Napake glede duha in okusa eo najmanj očitne’ pri navedenih temperaturah in sicer čim več vsebuje Au.no ekstrakta, ki deloma krije napake. Za peneča vina (šampanjec) sie priporoča temperatura 7 do 9 stop. C:’ Za merjenje toplote vina v čaši rabimo posebne žepne termometre. Ne vživajo pravilno pivci, ki menijo, da mora biti vsak šampanjec in tudi vsako- finejše vino mrzlo kot led. Navadno kažejo le svojo smešno baharijo, ako zahtevajo k vsaki bpljši buteljki na mizo še kiblo ledu, ko bi včasi zadostovala mrzla studenčnica.
Prostor za. pokušanje (pokuševalni-ca) mora biti dovolj svetel, primerno temperira.n in dobro zračen. Čaše za. vinske pokušnje se ne napolnjujejo, zvrhoma» e«HiPfVkr;k večjemu nekaj nad polovico, so lahko razne oblike, a vselej morajo biti iz finega brezbarvnega stekla in čiste. , Ako se jemlje vinska pokušnja iz soda, je. zlasti skrbeti, da je sod redno, za,polnjevan in snažen okoli pilike; rabiti je snažno stekleno natego, ne. pa natego iz gumijeve cevi, morda celo ne dovolj izprane.
Čim čistejše je vino, tem lažje se pravilno presoja. Zado pa. za oceno ni. sposobno vino koj po pretakanju, ker se vselej nekoliko skali, vsebuje morda žveplenaste kisline od zažveplanja in je navadno plehko (nesvežega okusa) vsled izgube ogljikove kisline pri pretakanju. Vina se medsebojno primerjajo najlažje, ako so v enakem stadiju r&zvojii.
Pri nas v splošnem ne, more biti govora o naravnih sladkih vinih; v koli-
Da vidiš istorijske linije, prema ko-jirna se je Maribor razvio, dosta je, da staneš jedne v6dre večeri na dra vekom mostu. Na zapadu — negde za Poho)"-jem ili za Kozjakom— trnu sunčaue zrake, i odsev- večernog svetla daje Dravi i gradu jedan jaki izražaj. U prvom redu upada ti u oči, da so je na dosta uskom prostoru uz levu obalu Drave stisln mnogo kiuča s a starinskim krvovima, fasadama, prozorima i baiko nkna. Ovo je stari Maribor, grad. Sto se pojavlja desta kasno u istoriji: u 11. ili 12. stoledu. 'Razvio se oko utvrdje-nog »burga« na brežuljku, koji danas noei ime »piramida«. U rimljanslco doba nema. o Mariboru ni spomena, dok su mo nji gradovi kao Celje i Ptuj za-uzimali, odlični položaj u rimslcoj imperiji. TJ istorijskom pogledu, dak-le, ne može da se meri sa susednim gra-dovima. Krcz dnga stoleča srednjag i novog veka sve do početka 19. stoleea beše Maribor skromni gradič bez ikak-vih trgovačkih ili poli tičkih pretenzija. Ni.su, dakako, izostale svakojake pevo-Ije i nesreče, .što su obil azile sve . gradove: tako opsada neprijatelja (Turci, Francuzi), kuge, požari i gladne godine. Ali to nije važno. Ono malo ostali aka, starine, koliko vidimo s dravskog mosta, ne siže duboko u prošlost: sve su to sledovi 17. 18. i prvo [polovice 19.,,1
kor jih pa imamo1, pr odstavljajo Poman.ikiji.vega. kletarstva z negotova,"ne do-votj' povre-n,-	11
slaipvjtki niso r^iosobna strokovno primorjajočo econO TO*1 veliki viui-ki -tr,g v tem negoduera-» njii. S takimi vinskimi '■pacienti?' '■ včasih velik križ,, predno se'jih	'
vi, ako so jih prej ne usmilijo pivci bolj ženske narave. Prava (desertna) vina zavzemajo seveaa^ sto drugo mesto v vinskem gospo«
Najbolj grešijo današnji viiiopi'^’ ker dajejo prednost, večinoma mlademu vinu; če gre za slab le. ’ je to čisto prav,'drugače pa	„v
iiimi. letniki,- ki nudijo na;;lepsk a 1 pisni vžitek šo-le kot do-bro'osojno na starina v steklenici. To p&k tudi podražstijo produkta;.-za ’ vinske trgovina .pospešuje, kpn mladih vin in si je vinopivce temu prmerno. V kleti-napredue^^^ nogradnika pa naj ne bi manjka® merne zaloge najfinejših letnikov. za posebne družinske praznike -ni ^ , •bro reklamo.	- '',.’ntu
Ni vseeno, po kiterem redu. s<?vt L,« kušajo. .Glede starosti kušajo mlada vina pred starine; barve — bela vina pred črnino*-- •«'j sladkobe — nesladka' (siiha) ,, i,,
sladkimi; glede'kvalitete —
ka)
vi n a
pred alkoholnimi
maloeks'traktna .prerl ekstratm®11" ^ rpkimi, nedišeča’ pred brv _
cvalitete se
pred trpk
nli. Posamezne	t
Vilno uvrstijo medsebojno in’.'aj-tudi pokušajo. Klasificirajo no s številkami, n. pr. O za pokva vino 1 do 10 za zdrava, vina.''!®-^.^« bolje — ali tudi narobe, kakor ^ strokovnjaki domenijo. Ali se aln\ enostavno taksirajo (ocenijo'^"®j vrednosti).	^	;
Vilno presojamo z očesom^ 11 -*
jezikom, v več slučajih tudi 55 uS<!|0iii-oi
vi-činu se zadovoljujejemo, ako je ^
vi*!
n. pr. če vino pečka, šumi. g°; ma oljnato (vlečljivo) ali ,-j v* v čašo. kot voda itd. Pri n&TaO^i
sto pri dnevni svetlobi. Za bob	^
no presojo n. pr. buteljčnih v}	jj
inam- ejlivži ..umetna luč. navadno, zelenkasto, .s<tarida’ ^j,t| ,sta do zlatdrajmeha. črnina ’’ "
' ^	^	v	V	.01^0	f
vselej prozorna in je najlap^jfi in rdeča bairva nekako med rubiJ^	«
granatasto. Če se vino pri čaši nekako oljnato »briše« db	•	al|
lahko znači, da je jako alkphO'^	^
eflest-raktno ali sladko; če se,	j*
■točenju v eašo. nitkasto gesto. boiano (vlečljivo). Šibko, taaKO teče v Čašo vedno kakor Celo vrsto vinskih napak z nosom, n. pr. čile, okus po žali, sodu,, lesu, žveplovem (gnilih jajcih). Mladost po svežosti od ogljikove ■po karakterističnem Ibulketn\ rizlingu, muškajtelcu,
Okus vina določa jezik’, oa mora vino del.i casa vplivati^.?% ^ ne sanro na njega konec, amg^-'^ na temeljni zadnji del jezikav
stoleča. Stari grad sa svoji*0-, .iv,-*1* krovovima i tomjevima. doba bidermeyerslie romant#^aj&t^ najmodornije ulice i: najlep^^, po,dignu.te su kasnije. Maribo^ da živi novim životom n	-,pr^
šlog stoleča, kad postade^a^j^ 3« metni centar. Južna železni^ : njegovim god.ovo več zamrl* novu snaigu i novi puls, 9	*	lePla
grada razvilo se više novili^i*god$j ulica; žiteljstvo množilo se. do godine. Velikim radiona^® ^ železnice sledile su i druge k oSni^
dustrijo. Procvala je trgovina
le su se škole i uvadjali inoy*
ni'0
edi-' tj
> 1 uvacij.an n*u > -Mariboru je porasla gospod8'^ nost, a time i politička. . eksponenat avstrij^o-habsbu^^^iJl žavne ideologije, beše u vezi s ^	]$
stvom i šljovenačkim renega* timni germanizator. Ova
imala jasan i odredjen nemačku kompaktnu masu
Kolike važnosti beše_ sitni 1 , rad slovenačkog življa n / jeoi.O okolici, o tomo možemo da danas .na jasnu. »Narodni java slovenačkog odpora,	.-0u
nas u -večernem sumraku, sv • .	^
kim tornjem i kao da. kaže- ^ pcbedjujeL ...
Učno zgradbo je postavilo po oačrEa Prof. Žmiteka »Obrtno društvo iz Mi-ribora«." Pokapalo jo s tem veliko razumevanja- ?.a kmetijski dom in blagi namen, kateremu služi vstopnina v to hišico. Izkupiček je namenjen za bodočo otroško bolnico kraljice Marije v Mariboru. Opremo te hiše pa je prevzelo Slovensko žensko društvo v Mariboru. Vse jč originalno. V »hiši« stoji starinska oprava, med katero so Posebno zanimivi stari svečniki z u-Paslimi trskami- Včasih so si svetile marljive predice z njimi. Mična zanimivost je dalje kolovrat pokoj. Slomškove matere. V kuhinji pa najdemo Vso posodo in opravo, kakršno nahajamo po kmetiških hišah. Če bi še dišalo Po ajdovj potici, hi človek res mislil, da je na Bizeljskem. V manjši sobici T takozvanem »štibelcu« pa so shranjeni dokumenti pridnih rok slovenskih ten. Od krasnih umetniško vezenih Poe in zlatih čel gorenjskih, štajerskih n koroških avb in zavijač opazimo tudi se druga ženska narodna ročna de-
m^d katerimi so kaj lične belokranj ske pisanico iz Adilešič. Da pa se seznanijo obiskovalci tudi s slovenskimi narodnimi nošami je razstavilo Slov. *©nsko društvo tudi te. Tako najdemo *dm Ziljanko, Rožnodolko, Primorko, orenjkp, Pohorko in celo pravoslavno oojancico iz Bele Krajine v pestrem etetrinskem kolu. Srčkana je tudi noša belokranjskega.-dečka. Krasni so kožu-^vse.priča;o izredni marljivosti slo-romke. žene iq. umetniškem okusu, ki ®° ga imele že v davini vse slovanske Zbrani predmeti pa bodo tvorili podlago za nadaljni razvoj slovenske arodne obrti tako, da bode vtisnjen 556 naši vnanjosti naš narodnostni v0 - Kmetiško ljudstvo pa lahko vi-5 ^^dd.ob tej .priliki, kako se zanima *oorazenec ža njegovo delo in ga spo-dje. Prtov tOplo priporočamo vsako-
L.PT' Patanko ogleda to zanimivost, , :v.'	(
■ ***	'	j'’	f -v
^°sip HoIy, Bpgaška Slatina:
Obrtne razstave in naše obrtništvo.
BetoMigj- naši obrtni razstavi, tako ^'t-tndi mariborska, ste f' fficer izvanredno lep obseg; Ut ?r	reči, da ee še z da-
lini ni	toliko	število	razstav-
g-• hajtor je to bilo pričakovati.
a®, to pasivnost našega
'■**. tonogo povoda za to ne-tofl«	Pomanjkanje	surovin;
tiči brez dvoma v obrtnik premalo vz-zn« „	.^d	^ik-del obrtništva ne
iju	Poujena	obrtnih	razstav,
-^aiomaraoat treba odpravitL Za-
Zneiii jS* V7wfci’ pridržujoč si za po-dobo podrobnejši pregled, din* a?Q^5a\dJ Molierr, »George Dau-
bolnik«; Soribe, Bai~_	5 Sardon, »Cjnprienne«;
T*f\ >Metiioadet«.
Shakespeare, »Komedija
bomo vv*??3'1* dramske literature dern*™_ £	naSem odru dramo mo-
beze^A	®racco:	»Prava lju-
3 Camdidn. T? ,?°haw 3« zastopan s dramatt,,*^ na repertoarju .Nemškif^133' ^o^ega »Ubijača*. -maribrrrJvra,ma^e predstavlja znanec tanom^ - publike Sohonherr s »Sa-
iTaai5ar m jedki
Thonm	humorist	Ludvig
Presij™- * t**kaIno železnico« ter eks-dmmo ^L^a86nolever 8 petdejansko °®rton*.+oiiaTl ž'vljonja«, v kateri Tolik* 1° f*6 osebi: On in ona. Ijivo i« , * drami,. Popolnoma razum-abeneu,’ rfro roeral g. upravnik, ki je večjo nrŽ!^r?li ,ppeTe- Posvetiti naj-tlverjeb^ J0ev fldsbenim komadom, vir dohrtc? lobko ravno tu pravi
-	°h<*$kov. Operni in operetni re-De ^«1 eno pantomimo Naj z ozirom na
Im« 1/»
skrčeni tu^S100^- 'u w»«wu S6' ^metai^N01" <5n®n'mo le naj važne j-
J^zrngove^ »Ca?1®11-0 1fve8!m in
*da naša	Nr13? 111 tesarja« po-
hljub tenvn	566 MBa lanske sezone,
operi šc nada-
čeli je treba pri naraščaju. V prvi vrsti naj prirejajo obrtne zadrugo krajevne razstave za vajence in pomočnike. Vsak razstavljalec naj dobi priznanico, za boljša dela se naj določijo nagrade. Na ta način se v delavstvu vzbudi veselje do dela in vztrajnost. V nekoliko letih ne bo več treba siliti obrtništva, da razstavi, marveč bo vsakdo iz lastnega nagiba silil s svojimi izdelki na obrtno razstave, kjer si bo pridobival naročnikov.
Manjka tudi dobii.li strokovnih šol in kurzov. Le strokovno dobro izurjen obrtnik bo naredil tudi dobre izdelke. Toraj obrtna društva in obrtne zadruge, na delo! Vaša jo odgovornost za razvoj obrtništva.
v Parizu, je ta. ope-®K'9erU»xitt veciih »»
Politične vesti.
* Demokratski klub o draginji. V
demokratskem klubu se vrše živahne diskusije o pobijanju draginje, ki se jih’ udeležujejo vsi demokratski poslanci in ministri, ki se nahajajo v Beogradu. Razpravljalo se jo tudi že o vprašanju izboljšanja valute. Ob tej priliki sta minister g. Kumanudi in državni tajnik g. dr. Sv. Popovič refe-rirala o svojem mišljenju glede obeh problemov. Na konferenc je prevladovalo mišljenje, da mora kontrola biti močnejša kot je sedaj. Sprožilo se je vprašanje, da bi se vsem bankam prepovedalo kupčevanje z devizami in valutami. vendar pa ni bil sprejet noben sklep. Na. to je govoril minister gosp-Iimotijevič o zmanjšanju luksusa in o štedenju ter o ukrepih, ki jih je treba storiti. V debato jo prišlo tudi vprašanje kraljeviča Gjorgja.
* Pred kongresom javnih' radniVa v Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da se bo zagrebškega kongresa udeležilo več demokratskih poslancev meti njimi Ljuba Davidovič, a le kot zasebniki. — Oficieluo se demokratska stranka vabilu ne bo odzvala.
* Manija memorandumov. Radiča In njegovih' trabantov se je lotila čudna duševna bolezen: memorandomani-ja. S voj čas se je nahajal v varaždinski hiralnici duševno zmedeni profesor, ki je redno vsak mesec odposlal po en memorandum cesarju, ministrom itd. Izgleda. da se tudi Radič Približuje temu čudnemu stanju. Po Radičevi želji namreč odpošilja Hrvatski blok' v inozemstvo razne »memorandume«. Znano je, da je njegov memorandum genovski konferenci Tomal direrektno v arhiv. Sedaj je poslal nov memorandum Zvezi narodov. Besedilo je izšlo v zadnji številki »Slobodnega doma«, ki je bilo Tadi tega zaplenjeno. Ubogi blokaši, ki hočejo s takimi sredstvi^ dokazati svojo »etično« in »politično« vzvišenost nad sedanjim režimom!
manjših' gledališč. Delo ima toliko muzikalne lepote, da ga je morala tudi moderna kritika zlasti radi drugega, tretjega in petega dejanja uvrstiti »med nepremične zvezde muzičnega firmamenta« (Ivo Vojnovič). Offenba-ohove sentimentalno sladke »Hoffmanove pripovedke« spadajo k najpopularnejšim opernim komadom. Verdijevo strastno, ritmično melodijo nam bo prinesla 'Traviata«. Thomasovo »Mig-non« prištevajo knajvečjim ljnbavnim senzacijam v operni muziki.
Mod operami se pripravlja tudi slovenska noviteta. Mladi komponist Slavko Osterc, ki je dobro znan v Mariboru, je dovršil operno delo »Krst pri Savici«. Prešernova Črtomir in Bogomila sta dobila v g. Ostercu modernega muzičnega interpretonta. Upamo, da bo vprizoritev nove opere dogodek na našem odru. Dalje sta sprejeti v .načrt opereti mariborskega, skladatelja g. V. Parma: »Nečak« in »Urli, zadnji grof celjski«. Lansko leto so dosegle njegove »Caričine Amazonke« lop uspeh. Albinijev »Baron Trenk« je odlično delo znanega hrvatskega kompo-nista.
Na operetnem repertoarju so dalje Nodbal, Nicolai, Štraus i. dr.
Upamo, da bo letošnja sezona zadovoljila one, ki resno ljubijo naš domači oder in vedo ceniti težkoče, ki vodijo našo umetnost per aspera ad astra. V ostalem pa opozarjamo še enkrat na članke o gospodarskem programu nove uprave, ki izhajajo v našem listu.
'	'	>	'	B.
* Premestitev učiteljev na Hrvat-skem. Ker so blokaški listi zagnali velik hrup radi premestitve nekaterih učiteljev in učiteljic, izjavlja »Riječ«, da pri premestitvah niso odločevali politični motivi.
* Masaryk o Rusiji. Predsednik Masaryk .je pred svojim odhodom z o-toka Caprija sprejel poročevalca berlinskega ruskega lista »Vremja« in mu podal nekoliko izjav o ruskem problemu. Tako je izjavil, da je bil v prijateljski zvezi s Tolstojem, katerega je cesto poset.il na Jasni Poljani in v njegovi družbi obiskoval ruske kmečko bajte. Sedaj dela na tretjem delu svoje knjige o ruski kulturi. Dejal je, da je težko reči, kaj določnega o bodočih od-nošajih Češkoslovaško do Rusije. Češkoslovaška ima del ruske zemlje (Pod-karpatsko Rusijo), povrh tega jo politični interesi približujejo Poljski, in Romuniji. O bodočnosti Evrope je izjavil: Lahko rečem samo eno: naša doba je pokazala baš na vzgledu Rusije, da se komunizem ne dauvesti kar čez noč. Vendar pa ne gre, da bi ga slepo obsojali. Dokazal je pač. da so široke socialne reforme neizogibne. V danem trenutku pa Evropa najbolj potrebuje mednarodnega miru in temeljitih socialnih reform v notranjosti posameznih držav.
* Mala antanta in zborovanje Zveze narodov. Iz Ženeve poročajo: Kakor izgleda, bo zasedanje Zveze narodov mnogo mirnejše kot jo bilo pričakovati. Glavni interes se bo osredotočil okoli avstrijskega problema, o katerem zastopniki Male antante naglašajo soglasno, da jo važnejši in nujnejši kakor druga vprašanja. Ministra dr. Boneš in dr. Ninčič sta že ponovno konferirala z avstrijskim kanclerjem dr. Seiplom in avstr, zunanjem ministrom Griinbergom. Ženevski dopisnik »Prager Presse« pa piše, da prevladuje splošno prepričanje, da je rešitev avstrijskega vprašanja skrajno težavna. Že prvi dan se je moglo opaziti najtesnejše sodelovanje držav Male antante in Poljske. Med njimi vlada tako lepo soglasje, kakor svojčas v Genovi. Tudi v Ženevi bo zavzela Mala antanta enotno stališče v vseh vprašanjih, ki so n dnevnem redu. Dr. Ninčič bo izvoljen predsednikom zborovanja, dočim bo Poljska dobila predsedstvo v neki komisiji.
* Polom grškega imporijalizma. — Nedavno so se Grki pripravljali na pohod v Carigrad, kjer bi proglasili u-stanovitev velikega panhelenskcga carstva. Danes nimajo več tako visokih želja. Večdnevna turšIm ofenziva je popolnoma zlomila njihovo moč v Mali Aziji. Po včerajšnjem »Timeso-vem« poročilu jo grška vlada opustila vsako nadaljno obrambo Male Azije. Angleška vlada, v čije interesno sfero spadajo to pokrajine, je že izdala odredbe, ki so potrebne z ozirom na splošni umik grške vojske iz Male Azije, zlasti glede zaščite krščanskih manjšin. V turške roke je padlo eno naj lepših maloazijskih mest, slovita Brusa. Turške čete so zelo navdušeue nad sedanjimi uspehi in zasledujejo s pristnim orientalskim fanatizmom bežečo, demolirano grško vojsko. Njen položaj je skoraj brezupen, divji -beg je še najboljši izhod. V Atenah jo povzročil maloazijski polom velikansko vznemirjenost. Kralj je odstavil vrhovnega poveljnika maloazijske armade. Na drugi strani pa se pojavlja nezadovoljstvo z dinastijo, ki ni vedela preprečiti tako dalekosežnega poraza grško politike in njenega vojaškega organa. Pričakovati je, da bo i-•mel grški poraz neugodne odmeve v notranjosti države.
Dnevna kronika.
—	Herman Wendel. V naših krajih se mudi odlični nem. in priznani prijatelj jugoslovenskega naroda g. Herman Wendel. Njegovo bivanje med nami je posvečeno še globljemu in temeljitemu proučevanju naših razmer.
G.	Wendol je eden izmed redkih duhov modeme Nemčije, ki so razumeli naš nacionalni razvoj v vsej njegovi isti-nitosti in dalekesežnosti. G. Wendel je razpravljal o jugoslovcnskem vprašanju in vseh njegovih komponentah
v	mnogoštevilnih spisih, pisanih z iskreno ljubeznijo in globokim umevanjema, Omenimo samo njegov-' delo
»Aus dem siidjugoslavischen Risorgi-mento«, ki je tako temeljiti spis o jugoslovcnskem gibanju, da mu ni primere v vseh treh literaturah našega plemena. Ker nimamo mnogo prijateljev v inozemstvu, zlasti še med nemškim. narodom; je treba g. Wendla še posebej pozdraviti na naših tleh!
— XXXIII. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši v, nedeljo dne 10. septembra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Ob pol 9. uri dopoldne bo zaupno zborovanje v družbeni pisarni po § 2 društvenih pravil. Dostop imajo k temu zaupnemu zborovanju izključno le delegati in pokrovitelji.
— Invalidi, vdove in siroto prldlt« vsi v nedeljo dne 10. t, m. ob 10. uri dopoldne na javen protestni shod, ki ga sklicuje v dvorani Mestnega doma Centralni odbor Splošne organizacije vojnih invalidov v Ljubljani v smislu sklepa .seje Središnjega odbora Ratnih invalida v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Invalidski zakon. 2. Poročilo Srbov in Hrvatov. 3. Izplačilo zaostalih doplatkov. 4. Invalidni domo-
vi	Ln zdravilišča. 5. Slučajnosti tovarišev. Vso invalidom naklonjeno jav-nost vabimo, da nam z obilno udeležbo pripomore do naših pravic. Centrala.
— Uspehi ljubljanskega velesejma po-tajajo vedno večji. V sredo ga je obis-alo 20.000 oseb. Kupčijski uspeh sejma je kakor — poroča »Jutro« mnogo večji od lanskega. Skupna vsota sklenjenih kupčij je presegla danes 100 milijonov) dinarjev- Samo v enem paviljonu je bilo včeraj popoldne zaključenih poslov za 10 milijonov dinarjev. Posebno povpra-» šujejo po strojih, elektrotehnični industrh ji in usnju. — Značilno je, da je na ca-i rini še vedno 16 vagonov sejmske robe in sicer francosko, belgijsko, nemško in avstrijsko. — Na sejem prihajajo tudi inozemci, celo iz Orienta. Na sejmi-, šču in v zabavnih lokalih je zelo živahno in veselo.
— Vlom v bolniško blagajno v Slo« venski Bistrici. V noči od 25. na 26, avgusta je bil v blagajno bolniške blagajno v Slovenski Bistrici izvršen v« lom in blagajna popolnoma izpraznjena. Poznejša preiskava pa je dognala, da no gre za tatvino, ampak za poneverbe in da je bil vlom samo fingiraa.
■ Poneverbe je osumljen blagajnik, ki je pod ključem.
— Avstrijski Hrvati (na Burskem) so izdajali svoje glasilo »Novi glas«, ki pa je te dni prenehalo izhajati. Pripravljajo večji list, ki bo začel izhajati z novim letom.
— Časopisje na Poljskem. »Prze-glad Wilczozny« poroča, da izhaja na Poljskem 331 dnevnikov in 900 periodičnih listov.
— Fantastične cene na Dunajru »Arbeiter-Zeitung« piše, da so danes v dunajskih izložnih oknih označene cene, ki bi jih pred kratkim smatralii za nemogoče. Neki trgovec ponujat »domino« po četrt milijona kron. 1x1-seno škatljico za. cigareto ceni na 140.000 K. Drugi trgovec zahteva za' dežnik 200.000 K in še več. Te dni je bil na javni dražbi izdražban starS dežnik za 120.000 K, tponošena zimska suknja pa za 1 milijon kron. Tudi knjige so neizmerno dirage. V notranjem!) mestu je neki knjigarnar zastavil stari spis o dunajski zgodovini, ki je sicon precejšnja redkost. Zahteva nič man je kot en milijon kron. Obuvala so se po-, dražila na pol milijona, srajca stane 40 do 70.000 K, ovratnik 10.000 K in več.	h
Dopisi.
Ormož. Tukajšnjemu dopisniku »Straže« no da kura,torij snujoče se meščanske šolo miru, češ, da je v istem zasigurana napredna večina. Mož se niti toliko ni potrudil, da bi se informiral, kake posle ima ta kuratorij, ker bil potem zvedel, da ta o nastavitvi učiteljstva nima prav ničesar odločevati* da ga sploh nikdo ne bo vprašal za tozadevno mnenje. Zastopniki so pa pa prevzetem bremenu razdeljeni. Mestna! občina prispeva sama 25% stroškov, prispeva tudi največji del k deležu, katerega je prevzel krajni šolski svet Ormoški, ter razmeroma veliki del k’ istemu okrajnega zastopa. Istohako je breme, ki je prevzela okrajn. posojilna razmeroma veliko, večje kakor okrajnega "•asto™. ker so zadnjemu na raz-
polaigo doklade celega okraja, med tem ko je okrajna posojilnica denarni zavod, ki ne razpolaga z javnimi sredstvi. Da ima tudi krajni šolski svet svojega zastopnika, je »Stražin« dopisnik prezrl. Zdi se nam, da je namen tega napadanja, nahujskati ljudstvo proti meščanski šoli, mesto da hi z vso vnemo ustanovitev pospeševali ter sploh ljiudem priporočali, da pošljejo Bvoje otroke v šolo.
Banke in gradbena akcija.
Maribor, 5. septembra.
Pripravljalni odbor gradbeno akcije za mesto Maribor je danes popoldne ob 5. uiri sklical v dvorano okrajnega glavarja sestanek zastopnikov tukajšnjih denarnih zavodov, da izjavijo, kakšno stališče zavzemajo posamezni denarni zavodi napram gradbeni akciji, ter da pojasnijo, v kolikor služijo oziroma bodo služile njih nove zgradbe preskrbi stanovanj njihovega osobjia in koliko tudi v splošno korist. Povabilu so se odzvali vsi tukajšnji denarni zavodi, razen mestne hranilnice, Spodnje štajersko posojilnice in Narodne banke. Navzoč jo bil tudi zastopnik okrajnega glavarja vladni tajnik dr. Poljanec. Konstatirati pa moramo tudi, da se tega sestanka, kakor tudi včerajšnjega ni udeležil noben zastopnik mestno občine, dasi je občina na tem vprašanju v prvi vrsti zainteresirana.
Navzoče jo pozdravil predsednik priipravljanega odlbora g. Križnič ter očrtal namen in pomen današnjega sestanka. Poročal je o dosedanjem delovanju gradbene akcije, o poslovanju »Mar-stana« ter pojasnil težkoče, s katerimi se mora akcija boriti- Prosil je nato navzoče zastopniko denarnih zavodov, da pojasnijo svoje stališče v tem vprašanju. V imenu Ljubljanske kreditne banke je izjavil ravnatelj g. Klobučar, da je bančni sindikat svoj-čas nameraval zgraditi skupno poslopje ter je tozadevne načrte predložil mestnemu magistratu. Lo ta jo s svojim postopanjem celo akcijo onemogočil, ker je stavil pretirane zahteve. Razen tega pa je Ljubljanska kreditna banka proti temu, da bi kot podružnica v Mariboru zidala, ker je njena cen trala v Ljubljani polovico svojega kapitala že investirala v zgradbo lastne palače. Razen tega pa še ima ban ka lastna poslopja v Mariboru, Celju, Zagrebu in Sarajevu.
Ravnatelj Centralne banke, g. Kočevar, je izjavil, da bo dozidala banka v lastni hiši eno nadstropje s petimi stanovanji za svoje uradnike. Ker je zidala že v Zagrebu svojo palačo, nima več potrebnega kapitala, ki bi ga investirala še v nadaljne zgradbe.
Zastopnik Prve hrvatske štedionice, g. Kenfelj, poroča, da zida banka lastno palačo v Majstrovi ulici. Stavba bi bila lahko že davno pod streho, ako mostna občina ne bi delala zaprek. V novi palači bo osem stanovanj, od katerih odstopi banka dvoje stanovanjskemu uradu na razpolago. Bančno prostore ima itak v lastnem poslopju.
Zadružna gospodarska banka, ki. jo zastopa ravnatelj g. dr. Kovačec, zkla lcaikor znano nasproti frančiškanski cerkvi štirinadstropno palačo. Pritličje je določeno za trgovine, prvo nadstropje za razne pisarne, ostala nadstropja pa bodo služila stanovanjskim s vrbam. Bančni poslovni prostori pa se bodo nahajali na dvorišču. Ker je izmed bančnih nastavljencev le eden oženjen, bo mogoče 13 stanovanj dati na razpolaganje za ublaženje stanovanjsko bede. Palača bo dograjena do junija prihodnjega leta.
V	imenu Anglobnike izjavlja njen zastopnik g. Pogačnik, da se tukajšnja in edina podružnica toga zavoda v naši dlržvi nahaja pod sekvestrom, ki o-mejuje banko v prostem razvoju. Ker se je centrala te banke prenesla z Dunaja v London in so vrše med Londonom in Beogradom še pogajanja zaradi dvignjenja selcvestra, so banka v tem trenotku ne more vezati, da bo zidala. Čim pa se bodo pogajanja u-godno zaključila, kar je zanesljivo pri-diti za svoje uredništvo lastna stano-čakovati, se banica no bo branila zgražanja.
Glede -Jadranske banke omenja njen ravnatelj, g- Plaskan, da jo zgradila
banka dvoje poslopij, dočim ima v Ce lju, Beogradu, Zagrebu inv Dubrovniku lastna poslopja. Vslcd tega jo banki investiranje nadaljnega kapitala v gradbene svrhe nemogoče.
Zastopnik Slavonsko banke, g. ravnatelj Pišek izjavlja, da jo banka polovico svoje glavnice zazidala v Zagrebu. V Mariboru ima svojo hišo s 15 strankami. V tej hiši imajo od šestih oženjenih nastavljenccv banke le trije stanovanja, dočim so morajo ostali trije potikati po mebliranih sobah. Bivše dragonske vojašnice, ki je last banice, pa vojaštvo noče kupiti niti izprazniti, dasiravno je banka to že ponovno zahtevala. Čim bi so izvršila prodaja ali pa vsaj izpraznitev, bi se z adaptiran j cm dobilo krog 50 stanovanj, ki so sedaj neuporabna. Žigosal je postopanje z bančnimi uradniki, katere se smatra za nekake krivce stanovanjske bede. Bančni uradniki si skoraj no upajo več prositi za stanovanje, ker se jih povsod kar nahruli. Apeliral je pri tej priliki na žurnaliste, naj skušajo to krivico, lci se godi bančnim uradnikom, popraviti in javnosti pojasniti, da se bodo tudi žnjimi postopalo s socialnega stališča objektivno.
Zastopnik Slovenske banice g.Lov-šin je izjavil, da banica za časa nameravane skupne akcije bank še ni obstojala, da pa bo po svoji moči podpirala gradbeno akcijo, bodisi z gmotno podporo ali pa s posojili.
Predsednih gradbene akcije, gosp. Križnič jo spodbijal mnenje, da so banke že zadostilo potrebam, če so zgradile v sedežu svojih central obsežne palačo ter povdairjal potrebo, da tudi podružnice oskrbele za svojo uradništvo stanovanja. Maribor je v tem oziru prav po mačehovsko zanemarjen. S prizidavo in dozidavo obstoječih poslopij bi se dalo marsikaj doseči. Omenjal je tudi razne inozemske trgovske tvrdke, ki so so po preobratu naselile v Mariboru in ki zaposlujejo ogromno število uradnikov, ki pa so vsi v tujih stanovanjih. Sem spada tudi južna železnica, ki ima samo v mestu krog 2200 družin v tujih stanovanjih in po preobratu ni zgradila niti enega stanovanja. Pomesti bo treba tudi z raznimi laži-trgovci, ki posedajo po kavarnah ter povečujejo stanovanjsko bedo. Vse to se bo dalo doseči v skupnem delovanju.
Vslcd omejeneva časa so jo razprava o pravilih in ustanovitvi posebnega fonda, iz katerega bi se krili tekoči stroški odgodila do prihodnje ankete, ki se bo vršila prihodnji teden. Do takrat bodo imenovali denarni zavodi tudi svojo zastopnike v odbor gradbene akcije, ki bo potem začela s polno paro delovati.
Mariborske vesti.
Maribor 7. septemb a 1922.
m »Tabor« radi praznika dne 8. t. m, ne izide. Prihodnja številka izide v soboto zvečer ob običajni uri, po možnosti v povečanem obsegu.
m Našim sotrudnikom. Vsled pomanjkanja prostora nam ni bilo mogočo objaviti vseh prispevkov, ki smo jih dobili za to številko, med njimi zlasti članka g. vinarskega ravnatelja A. Puklavca o vinarstvu v mariborski pokrajini. Ta članek, kakor tudi ostalo prispevke objavimo v prihodnji nedeljski številki.
m Iz uredništva. Novinarskega kongresa v Subotici sta se udeležila za naše uredništvo tovariša Vek. Špindler
Radivoj Rehar.
m Glasbena Matica v Mariboru. Odbor pevskega zbora Glasbene Matice naznanja svojim članom, da se prično za koncertno sezono 1922-23 zopet redno pevske vaje. Prva pevska vaja je v soboto, dne 9. sptembra 1922 ob 8. uri zvečer v pevski dvorani pri Gotzu. Pripominja se, da se bodo to sezijo postopalo strogo po pevskem pravilniku in se radi tega cen j. člani že sedaj opozarjajo na točen obisk pevskih vaj. Odbor.
m Olepševalno društvo za mesto Maribor sporoča, da se bo vrtna veselica v Narodnem domu danes dne 8. sept. 1922 začela točno ob 2. uri popoldne.
m V Kamnici se vrši na praznik v, petek pri lepem vremenu v gostilni Serak koncert- Dobra kuhinja in izborna kapljica. Vstopnina prosta. Začetek ob 3- uri popoldne,
m Poučni zlet srbskih kmetovalcev v Maribor in okolico. Prihod v Maribor v torek dne 12. t. m. ob 9. uri 42 minut. K sprejemu na kolodvor se pričakuje mnogo občinstva iz mesta in okolice. Potem obisk obrtne razstave, nato skupni obed v Narodnem domu; popoldne ogled vinarsko in sadjarske šole z vinsko pokušnjo, pogostitvijo in petjem »Glasbene Matice«, zvečer ponovni obisk razstave ali ogled Grajske kleti, V sredo dne 13. t. m. zlet v Falo (elektrarna). Ruše (razne tvornico, skupni obed z ljudsko veselico), zvečer povratek v Maribor. V četrtek dne
14.	t. m. odhod iz Maribora ob polsecl-mih proti Ljutomeru. Žlebniki bodo prenočili v 2 skupinah v vinarski in sadjarski šoli ter vojni realki (bivši kadetnici). Privatniki, ki bi mogli sprejeti posamezno zletnike na prenočišče po možnosti brezplačno ali na račun »Lokalnega odbora za sprejem srbskih kmetovalcev«, se vljudno naprošajo, da blagovolijo to takoj sporočiti ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
m Vojni invalidi. Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor, priredi v nedeljo dne 10, septembra 1922 veliki shod vojnih invalidov, vdovi in sirot pri Zgornji sv. Kungoti ob 3. uri popoldne v gostilni g. Vaupotič. Polnoštevilna udeležba vseh vojnih žrtev, dolžnost!
m Razgrajači so bili minolo noč zopet.pridno na delu. Nek Urban K. je v kavarni Central mislil, da jo v vinogradu in je po vsej sili hotel prepevati in ukati, kakor ob trgatvi. Policija ga je vtaknila zato v zapor. — Nek Ljud-vik O. je obnemogel obležal na cesti. Spravili so ga v hotel Graf, kjer bo prespal tudi mačka. — Ivan L. in Vaclav S. sta so o polnoči vadila v Vrtni ulici v pet ju. Ker pa nista imela koncesije, sta morala v zapor. — Badi Zagorskih zvonov so se včeraj sprli na Aleksandrovi cesti nek Jakob V. in Lojze M. z ustanoviteljem nove stranke, ki se je vsled popevanja znane pesmi čutil užaljenega. Policija je napravila končno red. — Nek Franc in Anton P. sta se najprej v hotelu Meran sprla, pozneje Pa sta se na ulici drug drugega obtoževala raznih goljufij. Policija jima je dala priliko, da svoje izpovedi -ponovita.
m Ljubitelji tHjih koles pod ključem. Policija je te dni vjela par že dolgo iskanih ljubiteljev tujih koles. Prvi je nek Franc L. iz Velikovca, ki je te dni prišel s tujkn kolesom, katerega je ukradel njegov kompanjon v neki gostilni med Celjem in Konjicami, v Maribor, da bi ga tu prodal. Prišel pa je v roke policije, ki ga je takoj spravila na varno. Skoraj istočasno se je ujel drugi čin n te čedne družbe nek Alojzij K., ki je leta 1919. pobegnil od 40. pešpolka ob priliki koroških dogodkov, ter ee od tega časa bavil z raznimi tatvinami. Tretji ud, nek Nemec iz Leobna,- jo jc pravočasno popihal.
m Nesreča. Včeraj krog poldvauaj-ste ure dopoldne se je pripeljal v Maribor ravnatelj Slovenske banke g. Po-gadi z družino. V bližini Frama je o-pazil za nekim drevesom lOletnoga dečka, ki je v zadnjem trenutku hotel prekoračiti cesto. Šofer ni mogel več zaustaviti avtomobila, ki je dečka podri na tla in povozil. Težko ranjenega je dal g. Pogaidi s svojim avtomobilom prepeljati v mariborsko bolnico.
m Aretiran tat. Včeraj je bil na Grajskem trgu aretiran nek Franc Kovač na zahtevo nekega varaždinskega trgovca, kateremu je iz zaprte shrambe ukradel par francoskih vajeti in razno jermene v skupni vrednosti 8500 K. Na vesti pa ima še razne druge grehe, radi katerih bo po prestani kazni odromal še pred varaždinsko sodišče, da tudi tam poravna račune.
m Vdova s petimi nepreskrbljenimi otroci prosi usmiljena srca nujno pod-
pore, da zamore opremfiti otroke m šolo. Naslov v našem uredništvu, kjer. se sprejemajo tudi darovi.	.
m Kavarna Jadran. Od 7. do ms* 19. septembra celo noč odprta.
m Kavarna v mestnem parku. Pri lepem vremenu dnevno koncert pd '• do 19. in od 21. do 23. ure. Salonski or-kester.
m Velika kavama. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —' Dnevno koncerti.
Narodno gledališče.
Repertiore.
V soboto, 9.: »Prodana nevesta. Izven ab. Otvoritvena predstava.
V nedeljo, 10.:	»Prodana	nevesta-
Izven ah.
V pondeljek", 11.: Zaprto.
V torek, 12.: »Revizor«. Izven »b-
Kultura in umetnost
x Dr. Servac Heller. Dne 2. septe,rfl'
brn je umrl izdajatelj znanega češke#
lista »Narodni Listy« in češki pisate dr. Servac Heller. Pokojnik je ° lična češka osebnost, mož dolgom-0, ga dela in bogate preteklosti. Rojenj bil 1. 1845 in je 1. 1870 stopil v ured“ * štvo »Nar. Listy«, kjer je ostal do sv je smrti. Živel je delj časa. v Rusiji je veljal kot eden najboljših poznaV.^ cev Rusije. Izdal je dolgo vrsto sj°-| • spisov, med njimi več romanov. časa je urejeval skupaj z znantm P nikom Svatoplukom Čohom odhw češko literarno revijo »Lumar«* ' A
Sokolstvo.
o	Sokol Hoče proslavi dne 8. seP tembra 1922 v svojem lastnem . vra 100 letnico rojstva brata Fiignorj9- j" sporedu je: Ob 15. uri predavanje °;^u belskem delovanju, osobito. 0, “ p0 Fiignorju. Predava brat Čiček. 'njJvg' predavanju uprizori diramatski ^
2	burki enodejanki »Dve tašči« sta dva«. Po predstavi se pa vrš} v ka vrtna veselica spojena z ribolT’ ’ plesom ip drugimi različnimi mi na sadenosniku Sokdfskega do*0 Bratje in sestre, udeležite se te ve v polnem številu. Zdravo!
Naše šolstvo.
IH. deška osnovna šola — cesta. Vpisovanje vseh nemških nU ’ torej tudi 4. in 5. razreda se v.r91JL
H.	deš. os. šoli v Razlagovi ulici, dar bodo učenci imenovanh
1/itrtrt a-wl\iel-j-iTr.nJ1 Xa.1m m«.	j	j	|
na
letos obiskovati šolo
Na zasebnem ženskem učlteli^ šolskih sester v Mariboru bo vpi801^ nje učenk, gojenk in otrok v otro® vrtec dne 11. septembra od 8, do 13- ° ' Dne 12. septembra ob 8. uri e® Ka(A sprejemni in ponavljalni izpiti. A septembra bo skupna šolska »v. 111 15. septembra začne redni pouk. vadnici bo mogoče sprejemati 1® v razred osnovno ter v IV. razred ® ščanske šole, drugi razredi j od lanskega leta prenapolnjeni- _ , -J letnik je 40 gojenk že davno prrgl^^ nih, zato ravnateljstvo ne bo mo®* spi ejemati novih gojenk.
Državna dvorazredna trgovska la v Marboru. Ponavljalni in nakn ni izpiti se prično v pondeljek ' sept. ob 8. uri. V sredo 13. scpU vrši vpisovanje v drugi letnik od -10. ure. V iprvi letnik ni močno sprejeti nobenega učenca ali uče®
V	četrtek 14. sept., je ab 8. uri	_
vena služba božja. Nato so zbero u ^
oi	in učenke v svojih razredih, da^ jim prečita diecipl. red in naznani nik. Dne 15. sept. so prične ob redni pouk. Imena učencev in llC
SLANKI
so dospeli. Dobivajo se v celih sodčkih ali posamezno p11
HMELAK IN DRUG, siomskov trg ‘
Potrti najglobje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je gospod
Generalni zastop za Slovenijo občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu naznanja, da je njegov mnogoletni zaslužni uradnik, gospod nadzornik
ec?	n	■	v	«
vladni svetnik v p.
v sredo dne 6. tm. ob 16. uri po daljšem bolehanju v 48. letu svoje dobe mirno in boguvdano priminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek dne 8. septembra 1922 ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Maribor, dne 7. septembra 1922.
Globoko žalujoči ostali.
vodja glavnega zastopstva za Maribor
danes preminul. Pogreb bode v petek, dne 8. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta štev. 43. Zvestemu in marljivemu sodelovalcu ohranili bodemo časten spomin.
LJUBLJANA, dne 6. septembra 1922.	1626
Posebni parte se ne izdaje
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
fe -	......
-: Maribor, S. septembra 1922.”	»TAB	0	E	«"	'	Sfran	7,
sprejetih v prvi letnik, bodo objavi je-J godno prilike ter naj pošljejo svoje de-
na v pondeljek 11. sept. na razglasni, čke v mešč. šolo.
št9) T ŠO'lskem Posl°fj'a (Cafova ul. j------------------------------------------------
5 Lajteršberk-Krčevina* Vpisovanje \	Soort.
Sl? vb^rS?H°nlr0^Se Vfr? ,na	■■	Kolesarsko	društvo
12 ure ctj (X* 1* se?-em^ia	..in kolesarjev »Perun* vabi elane in
arin oi' -1"1-?1 +1 namestniM naj i nečlane kolesarje, da se sestanejo v fift3 .?sr8^e fh 17'Plske i restavraciji Maribor 8. mpt. ob 15. (3.) temln-n i	^	6re ° v e seP* i uri in se korporativno udeležijo veseli-
daifi l1^	i	Uri	SV'	r?as?'’	v	četrtekj ce olepševalnega društva. Za kolesarje
-edni pouk ra 86 zacen3a °'^ • uri! kateri se korporativno udeležijo vese-. n v U'*‘	:	lice, je vstopnina -prosta. Na veselici
Jiraavna dvorasmbia trgovska šo-j se vrši polževa dirka: kdor prispe _v Lelju. Za šolsko leto 1922.-23. bo' zadnji na cilj dobi darilo: srebrn ma-^ Kovanje_ gojencev v pripravljalni j riborski grb z trakom. ei-niK, prvi m drugi letnik ter deklic S : Rapid L : Maribor I.'V okviru ori-
govsko ugodno se razvijajoč« kraje, na katere je imenovana banka rn-;--ivi la, svoj delokrog 1 jati.
--------------    T~--------   .-----
Briojjavna poročila
ZAKON PROTI DRAGINJI.
Uvozna carina za moko, mast, kurivo fn zelenjavo odpravljena. — Odsek za
& ,	-.-	—o- .—.*•«. uoivuu,	; jt-ainu ; i«a,[nuui-1, v y».vilu ull- prehrano pasivnSh krajev. — Ureditev
*	fs j	v Pon del jek, 11. septem- :	reditv olepševalnega društva »pos-kii-i ivozne carine. —- Povišanje čas-fcnišk;?!
°* ,°	10- ^re. Sprejem novih go- \	sita« se po daljšem presledku maribor-; doklad. —Pred invalidskim konavesom
j t , v. pripravljalni razred in prvi	ftka »rivala«. Kor sta oba v dobri for-j — Vlada in novinarski kongres. :
8adni3*0 .cn* • ^uavljaln^nak-J mi in je to zadnji preizkus moči pred j Beograd. 7. sept. (Izv.) Včeraj
sprejemni izpiti se prično v pričetkom jesenskih prvenst venih te- od 3. do 6. ure popoldne se jo vršila se-toieK, 12. sept. ob 8. uri, ---
ekspoziture v Slovenski Bistrici tudi za neoženjene od 200 na, SCO, za oženja« ekspozituro v Konjicah, koder so pri- ne upravne častnike od 400 na 700 in pravljalna dela ?-e V toliko dozorela, za neoženjene upravne častnike od 200 da bo mogoče že 1- oktobrom otvonti. na 300 dinarjev. —Občini Smederevo — Obe okspožiMri je z ozirom na tr- jo bil dovoljen ‘prispevek v znesku 9000
din. za sprejem udeležencev na letošnjem kongresa‘invalidov in Jugoslov. veseljem pozdrav- • novinarskemu ‘Udruže-nju je bil xa or-| ganizacijo kongresa in sprejem ino* j zemskiii novinarjev odmenjen znesek ■ 30,000 din.
-iA ■ - ~~f- w v. un, V četrtek,
' ■ ®ePt. bo ob 9. uri otvoritvena s-luž-vxo4- ''at T CSl’kvi Marijinega Vnebo-v LJa; -'Nato se zbero učenci in učenke in sv°Jjh_.razredih, kjer se jim prečita
te Tf- djsciPlii1ai’ni in šolski red_   _____________________________________
V P©t&k. <ine 15. sept. se v petek ob 15. pri pop.
" ecien pouk ob 8. uri.	!	;	Zagreb	:	Ljubljana. Prvotno
Na
kem je pričakovati ostro igro. Že z ozi-; ja ministrskega sveta, na. kateri so je rom na dejstvo, da je nastop omenje-' sprejel zakon za pobijanje draginje, njenih v Mariboru najintere^antnejši i Uvozna carina za moko, mast, kurivo in da je čisti dobiček namenjen zn, do-: in zelenjavo se je odpravila, Sestav-brodel-ne namene —. pričakovati je- ]jen je bil poseben odsek, ki ima nalo-po-lnoštevilno udeležbo. Tekma se vrši • go, da se bavi z aprovizacijo pasivnih
krajev in s preskrbo uradništva z ži-za1 vili. V ta, odsek so bili izvoljeni mini-
mescanskj Soli v Ljutomera sel 10- t. m. javljena reprezentančna, tek-s stri Markovič, Žerjav, Vilo vic in Po-
iše se lah-
*pejmo še nekaj dečkov. Vpii
tv da^ do u *• m- Jso je _ .. A ' ’ p*as'a> ®fdni pouk se prične 15. t.
s seboj krstni list in ;Solsko najmanilo. Ker je šola <t '1,! značaja in se otvori lotos v'• ll5, ’ I50 nudila tistim, ki no zrno-
br-Ti-f0 ^1'la v msstih* Potrebno izo-—^30. Zato se naj starši poslužijo u-
^ernhard Kellerma
I)E VA.IiEBA UJET?
London, G, sept. (Izv.) listu •Times« se poroča iz Dublina, da sta po neki še nepotrjeni vesti iz Gorka republikanska voditelja de Vale ra in Childera bila ujeta.
minister; dr. kumanudi.
Beograd, 7. sept. Finančni minister dr. Kumanudi odpotuje danes v Kraljeviče, kjer se njegova družina nahaja žo de-lj časa. V dveh do troh dneh se povrne zopet v Beograd.
VZHODNI SEJEM V LVOVU.
Varšava, 5. sept. (Izv.) Danes se je bil v Lvovu na svečan način o tvor jen veliki Vzhodni sejem.
BORZA,
Zagreb, 7. sept. (Izv.) Pred borza
ma med reprezentančnimi moštvi Za- povič. Izvozna carina za žive in Zagreba. in Ljn-bljane so po sklepu Zag. > klane svinje, kakor tudi za vse mesne Pariz 24.80, Švica 66. Berlin 14.40, Du-Nog. Pod. preloži na 17. t. in.	izdelke se uredi po zvišanih izvoznih naj 26, Praga 51—52, Milan 12.50, &o-
predpisih, ki so veljavni za mast,. Voj- larji 15.50, Budimpešta 3.30, London 16. ni minister jo predložil zakonski načrt,	C u r i h, 7. sept. (Izv.) Predborza:
( po katerem nai bi se uredile posebne Pariz 41.05. Zagreb 1.55, London 23.49, g Iz trgovskih krogov se nam poro- [ doklade za častništvo. Po tej zakonski Berlin 393^, Praga 18.40, Italija 22.85, ča, da ustanavlja Trgovska banka d.; predlogi naj bi so doklade za oženjene dolar 526‘A, Dunaj %—sedem osmin d„ podružnica Maribor poleg svoje čelne častnike povišale od 400 na 600, Budimpešta 2414, Varšava 7K.
Gospodarstvo.
um:
Roman.
(Dalje.)
PademhČ^*S° pi'ivihreli vIaki- ovešeni z g.ozaici F pošali + zateni s0 Peš pridir.iastile nepoznav;
»Hobby!« je rjul- »Hobby!«
Toda Hobby ni slišal, ni odgovarjal. Opotekal se je, klecal, si z oblačil otepal iskre, hropel in hliptal. Nekaj časa je čepel omamljen na tleh, ožarjena temna gruda. Kazalo je, da se zdaj zdaj prevrne, a je	pa!
f	samo na roke: tedajci je začel kobacati počasi,	me-
(50)	hanično, usmerivši se po prirodnem nagibu proti glasu,
ki je nenehoma vreščal njegovo ime. Iznenada je zadel ob temno postavo in zastal. Pred njim je čepel
 ,____ .	„	•	,	črnec; rjul je, a po obličju mu je lila kri. Zdaj je	za-
potem m bilo	vec nobenega	blesnila v ,Hobbyja dvojica očesnih belin, zdaj	ena
sama. To radi tega, ker je črncu eno oko svojpot zalivala kri in ga je moral kkrčevito razpirati
ozdiči pre-ane
Pošasti, v temoti,
Pi ikaza.
se P° nesreči zgodila baš ob izmeni na„np ‘ °.v ,n v poslednjih dveh kilometrih je bilo Polovil' n -Vp0	dva	tisoč pet sto mož. Več nego
D"ri>	^	kiio	v	eni	sekundi	raztreščenih, na ce-
enega krifa311	zasi>tih in nihče ni slišal ni
bobnel)tem Pa ~ 3e eksplozijski grom v dalji iz-krilci T so ^o10 rova, črnega ko noč, rezali obupni sle-lnT	.stok. blazen grohot, tenko cviljenje po-
,bolečine, klici na pomoč, kletve, hropenje in!
ne gane, pa ga je zgrozilo. Zagledal je, da leže pov-sodi,zraven njega, okoli in okoii. Da leže z zaprtimi usti, zleknjeni z razmečkaknimi glavami, uškrnjeru med bruna, nasajeni na kole, raztrgani na kosce. D? leže povsodii Hobbyju so se lasje ježili- Leže zasuti do obradka, zviti v klobčič, in kolikor je tukaj balvanov, podbojev, hlodov in razbitkov od vozičev, prav toliko slav, hrbtov, škorenj, lakti in rok štrli iz se-sutine. Več! Hobby se. je od groze krčil in treslo ga je, da sc je moral trdno držati, sicer bi telebnil na tla. Zdaj je umel tudi čudne glasove, ki so jekali blizu in daleč v temačnem rovu- To živalsko mijavkanje*
 ______ ______________________-...	.	.	vekanje, cviljenje, prhanje in rjovenje — vsi ti neču-.
Čepela sta Si nekaj časa nasproti in sta se gledala, veni, nikdar slišani glasovi — so bili človeški! Polt; »Proč!« je potem šepnil Hobby čisto brez svesti 1 obraz in roke: vse mu je prernrio kakor od mraza, in se je avtomatično vzravnal.	t	noge so mu ohromele. Prav blizu njega je sedel člo-
Črnec je segel po njem.	!	vek, ki mu je kri tekla jz ustnega kota kakor iz vrelca
»Hobby!« je zarjul zgrožen. »Hobby, kaj se je;	Dihal ni več, pač pa je v peščico prestrezal kri in
zgodik»! ?•«.—.	;	Hobby jo je slišal, kako Šumija in curlja. Bil je malf
Hobby si je obliznil ustnico in je poizkusil misliti. ■ Jap obet. Spoznal ga je. Iznenada mu je roka omah-. »Proč!« je potem Šepnil vnovič s hripavim gla- niia in se mu je glava pobesila, da je butila na tla
. , , ,	,.	!	»Proč,	proč!«	je	šepnil	Hobby,	trepetajoč	od	gro-
se je hotel vzravnati, , ze_ »Treba je proč od tod!«
, „ ,	.	„,	,	,	,	,	oa se je kričeč zrušil na tla- »Moja noga!« 3e rjul.	...
je, drčalo je skrtalo. Temota je j >Ve]jki Bo v nebesih — kaj je moji nogi?!«	1	Crnec	se	-ie Pr«eI za Hobbyjev pas m si je po^
usit>a1 kakor eost Decelni dez.»	«	««	.•_______i	_______
zverinsko Vi;;;:;,-;"P na	Kiecvt'	,liro?(?n]e	m	;	som, še vedno omamljen-
gibati. Siijka hrilifn VSeh k,?’ll-f 3e H	ntl -r Crnec se ga je oklenil in
no ; ,’PKa hribina se je mehnila, plolu so se lomili a iveri, posipalo se 01Ja grozna. P
teJk?^^)0 se J’e 131,11110 in iz nekake dupline se je', tiw«J^‘UkaXr%e Timidl Šlo^ek ‘^tekušaf jerža- i sta lezla skupaj po homatifi podbojev in mrličev, ir' «a rL,steČi20baCal Čl0V6k; 0rr‘amI]'en ie °bfddi morc“ v?dtaJiti. Pa“taX zSS?teIeta& na tla. | hribine, krikom in Živalskim jekom naproti.
i Hnhhv TP hiiHI S snndnio čeliustio tako silno na-	»Hobby!« je zaječal črnec in zaihtel od tesnobe
~	Ste?'<<	Je	krikni!-	bV	božiem	™enu!!«	!	podboj, da mu je lobanja zahreščala. Bolečina ga je ; in ProP^»Mister^Hobb^^the^Lord bless^our soa
osvestila- — V omoti se mu je zdelo, da ga je nekdo
Prah se je usipal kakor gost pepelni dež. j *YCHobby8ni mogel''misliti Povsem nagonski je stori!,! magal z nepoškodovano nogo, kolikor se je dalo. Tako,
2 se je <	-	  "	■	*	v	*	—
obždel; kar j mor'
7	—M« je kriknil. »V božjem imenu!!«
pet i11 zopet je zakričal iste besede, pa so mu osvestila"V omoFše mule zdeioda‘»le nekdo ‘ — ne smete me zapustiti, ne smete me ostaviti tukaj f samo divji jekijn živalski stoki. Človek : udaril po čeljusti, pa se je vzravnal, napol nesvesten. j O- Lord, mercv —! Imam zeno m dva otročiča zunaj
odgovarjali
ne smete zapustiti ubogega niggerja. O, usmilite sek Goreči vrtalni stroj je metal jarke, zle svetlobno
Pa je rini	■ r-	udaril po čeljusti, pa se je vzravnal, napol nesvesten, j
čezdalip Ln KTQ7-e 111 ■bol,e,čm .s:lasneje in jasneje, a j da bJ se obupno branij# Tedaj pa — tedaj se je v njem j —
Nena i vr av0 in blazmvo.	^	j zgodilo nekaj čudnega. Nasprotnika ni videl nobenega, f ..................................        ___	__________
Iz raz^frii 0mai -pa	^ tmini je zašvigljal žar., roke so se mu spestile v sesutini. Hobby se je osvestil- j r0g]je in črne plahutajoče sence v, temni kaos ifl
lr> zdain - m* Podobne mševine je lizljal plamenNenadoma je vedel, da je v rovu in da_ se je moralo Hobby je moral paziti, da ne stopi na ude in glave^ J'e zakričal6 t -i	oter)' človek, neki črnec, ( zgoditi nekaj strašnega — Jel se je tresti, vse njegovo ; štrleče iz kršja- Iznenada se je vzdignila izmed dvel/
zakai _	’	Krik	se	mu je izprevrgel v zgrožen hropot: j hrbtno mišičje, ki se njegov živ dan ni gibalo na tak i prevrnjenih železnih vozičev postava in je po njem
ie n4avo?.r^ane;si nii. o Gospod! — sredi pplamena. se ; na5jni je drgetalo krčevito kakor mišičje splašenega men „ elovek! Ta človek se je popenjal skozi pla- i-on;a.
obiiči?, ?50r.’ ves v gostem dimu, otep z rumenim ma nn KrtajcJa, strahotna prikazen. Pošast se je nena	'en:!a*a V1^e in više; ko se je zazdelo, da je
Ta hin15-01 sk*onu kot hiša visoko, je zdrčala navzdol. Rtvir*,! J? oživel v zmedenih zamorčevih možganih Spoznal je pošast.
konja
Hobby je zaumel.
»Katastrofa . . .« je zamislil.
Vzravnal se je napol in zapazil, da gori vrtajni ^ stroj. Zagledal je, da leže goli in napol goli možje' strašno izvinjeni kupoma po sesutini in da se nobeden 8
1 hvatala roka. Odskočil je in ugledal obličje, ki je vanj
strmelo z idijotskim izrazom.
(Dalje prihodnjič.)’
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
Šlslte psfMČI maš listi'
2WaSSgj@iSH^
&o prsporosa
manafakturna in modna tvi
I. JUOOSLOV. IZBE-LOVALNICA BLAGAJN
o • Koroška cesta Številko 31. • S
MARIBOR. GOSPOSKA
Maribor, <S!!avni trs 16
1607 3—1
15
JOSIP aUMZEJ
SODAR
VoJainfSka ulica it. 7
Izdeluje vse vrste sodov po umerjenih cenah
1619 3—1
Zaloga čevljev
lastnega izdelka, od preproste do najvinejše vrste, se dobi pri
Im Krniš - lariber
Koroška c@sta 18.
Cene solidne! 1618 2—1 Cene solidne!
Modna in športna tgovina. Zaloga original angleškega sukna. Zaloga izgotovljenih oblek. Prvovrsten krojaški salon.
TOVARNA PERILA
MARIBOR
Gregorčičeva ulica it. 24
  TELEFON 208 ------------
1921 2-1
ZaSoga pohištva in mizarska delavnica ------- z	električnim	obratom----
ŠTEFAN ICOTE13
tarife©?, Uralska asilsa 8
Izdelovanje od najpriprostejše do najfinejše opreme v najkrajšem času in po konkurenčnih cenah. 1606 2-1
L KHlHitMK
Maribor, Ciral&iki trg i
Manufaktura.--Pesrllo-
Na sSeSae&oH 16093-1 Na drobno!
M
m
Dežne plašče, klobuke, perilo, čevlje	~
ter razno modno In galanterijsko blago v veliki izbiri priporoča
JAKOB LAH - MARIBOR
GLAVNI TRG 2.	1608	4-1
UBBISlSBHi ® s®®BH
I	Cenjenemu občinstvu se toplo priporoča
L TE M ER L NASL.	fl|
I Razinger & Štravs I;
a Strojno in stavb, ključavničarstvo, avtogenično varjenje, [p] J
i MARIBOR, VOLKMARJEVA UL. 6. Pl
I® — Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela. — [Šil @1	1599	3-1	OH
UHlUillllnll] D S®®®®®®®!!
želi stopiti s kapitalom in osebnim sodelovanjem v eno industrijsko podjetje (prednost elektr. ali strojniško). Obširne ponudbe prosim pod „Elektrotehničar“ na uprav* ništvo „Tabora“.---------------------------------------1616	2—*
TRGOVSKI LOKAL
r najbližjem predmestja v novi liifii, s prvovrstno »uho kletjo -• za Špecerijsko trgovino ali drugo —
#8 Odda v najem. Pod »Trgovski lokalk na upravo lista.
ifinM
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Sprejmem	1630	2—1
zastopstvo resna tyrdta
v lastni hi*i. Poljubna garancija. Lepi prostorni lokali. Prijazne ponudbe pod .Resno* na upravo lista.
Proda »e pritlična, 4 stanovanja obsegajoča hiša s
prostornim dvoriščem in lepim vogelnim stavbenim prostorom ob zelo prometni ccsti v Stu> donclh pri Mariboru, Aleksandrova cesta 19 (tik ob „Gostilni nad Dravo*.) HiSa j* last CMD. Kupec noii vse »troske in kupnino plača takoj. Predajalee si pridrži tekom 14 dni ponudbo sprejeti ali odkloniti. V?o informacije dajo tt. upravitelj nadučitelj Hren v Studencih, kamor se naj pošiljajo tudi pismene obvezne ponudbe in sieer do
15.	septembra 1922. 1494
Delavci se vzamejo na hrano. Gosposka ulica St. 33 pri hi£-niei.	1611
Na prodal: l1/* orala njive, sposobno za sta*ben* prostore v bližini postaj* Tezno. Poizve ae v gestilni Atrlic-Brez-nik, Tezno.	1592 2—1
Brivnica Frana K e v a k a na Aleksandrovi cesti St 22 se
priporoia.	3
C3SS
Ne pozabi naročnino!
Zavod za straženje in zaklepanje v Mmbo0
prerrama
vsako vrsto straženja v mestu, na koTodvO*^1 kakor tudi spremljanje železniških vozov. — t jasnila v pisarni: Koroška cesta št. 15>
BitiSKaLfSaSiiia
JADRANSKA BANKA
ište ve? starejših In mlaJSIh
Ponudbo z zahtevo Je naslovUti na:
»Tajniitvo centrale v Ljubljani.*'
si ra a
POZOR! ===== POZOR!
POSETNIKI 2. OBRT. RAZST. V MARIBORU!
— iC-A-IJ-A-SS-N-A —
-BEOGRAD-
bode za časa obrtne razstave odprta
e@So n oX
Dnevno koncert.
Pričetek ob 20. (8.) uri. Konec ob 24. (12.) uri.
Dobila se bode najfinejša kava, čaj, vino, šampanjec itd. ter vsakovrstna mrzla jedila. — Za solidno in točno postrežbo jamči lastnica KAR9JA S3L9GSSJ. 2-1
I. speci Jalna trgovina s pisalnimi stroji
ANT. RUD. LEGAT
in pisar-niškimi potrebščinami
Slovenska ulica*? MARIBOR Telefon št. 100
SamoprodaJa pisalnega stroja ,, Continental*4, pomnozepalnega aparata , ,Rapaxl ‘, , ,Velom.a‘ ‘~ luKnjaca (Lochapparat) in rednika pisem sistem
,,Indus‘1.
Lastna delavnica za popravila pisalnlk strojev
vseh sistem.	1517
Ljubljanski velesemenj paviljon II, ko Ja 291.
mmmmmmmmmmamgsmmm
WHKW5SSII
SSSB«?WBHSgr 1613 2-1
C MLAK
behlnica voska, obrt medu in voščenim Na Pokrajinski obrtni razstavi objekt „A“, oddelek II., stojnica št. 14.
;£33g^ags3aEsgas	sgs&ssps
j UJKv iiaBafiuioticannakn«
Trgovski pomočnik
b^ro izvežban, se sprejme za trgovino z mešanim v ‘y,m- Maoufaktu isti imajo prednost. Vsa oskrba 'ši. Nastop takoj. Ponudbe na Franjo Lam-cht, Ruše.	1590	2—2
fes
Otroška postelja (lesena, :1 ograjo in predalom) se proda i v Stolni ulici 1. I. nadstrop., J desno (Špindler). * 3—3
23
Podpirajta slovenske tvrdke!
tevlli,
nsgavice
v veliki izbiri in po solidnih cenah vedno pri
ANICI TRAUN
MARIBOR, Grajski trg l-j
sjara©, cJpva, premog, šSSo, KTOmgsSp, saeSfe in drag® de$©5^e PmSelke kupuje in prodaja & PS © ES E J ©SKY, Marmor, Aleksandrova cesta st- 57. Telefon št. 88.	1328
Pristopajte j k Jugoslovenski Matici,
j s®
i€r- dvorna špedicija
M0 RI E H T“
■mednarodna trg. sped. in sklad. d. d. v
MARIBORU
Zbira »oltne paketa
potom svojih zvez in sicer: August Dworschak na Dunaju IV., avoritenplatz 3, ^echoslavia d. d. medn. sped. v Pragi I. ybna ul. 18, Fratelli Gondrand, Trst, Via S. Lazzaro, ^»gemeine Transportgesellschaft m. b. H. v Berlinu N. W. 5. Vagoni se odpremljajo vsaki tretji dan in je tako točna in hitra dobava osigurana.
Vsa tozadevna pojasnila se dajejo brezplačno.
Mala oznanila, j
Pczor! Trezen, zanesljiv, vpo-koieni poduradnik, zmožen več jezikov, vešč tudi siroje-phja, želi službe kot. skladiščnik, inkasant, nadzorovalni organ ali kaj sličnega. Pismeno ponudbe na upravništvo lista pod „Zane3ljiv“. 1591
KUCK.U
Dijak (realčan) iz boljše hiše se išče na stanovanje in hrano. Naslov v upravi.	1623
Ircstriskcija. Učenka II. letnika drž. žensk, učiteljišča želi dajati instrukcije eventuelno tudi proti vračunanju instrukcijskih ur za stanovanje in hrano ali pa tudi za samo hrano. Ponudbe pod „Instrukcija“ na upravo „Tabora“.	1G27
Dobro mleko, surovo maslo in sir se dobijo v mlekarni Ivana Golob, Slovenska ul. 16.
1551 10-6
Mamisno olje a K 110, bučno olje a K ICO se dobi na Glavnem trgu pri belordečem dežniku v visti olja. 1579 5—4
Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka Sirc-Rant, Kranj, telet, j int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1403
w.
Največji komfort
na parobredih
amerikanske vlade.
Vsi potniki najdejo na parsbrodih UNITED STATES LINES največji komfort in najpazljivejšo postrežbo.
Kabine vseh ratredav so prostrane, čiste, dobro zračljive ter udobno in okusno opremljene.
Izvrslna in sprememb bogata kuhinja.
Vljudni častniki in moštvo se posveča osobito on'm, ki potmejo pr-, vi6 v Ameriko. Ladje UNITED STATES LJNES plovejo redno iz Bremena preko Southamptona in Gher-bourga v Newyork.
Zahtevajte potom spodaj označenega naslova plovidbene cenike in ladijske načrte.
Rs
m
UNITED STATES LINES
BERLIN W 8; Unter d en Liuden 1	1157
ZAGREB* Viator konačište, Mihanovičeva ulica in vsi vooji poini uradi.
© w
Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel, Styria, Donati).
TEMPEL-VRELEC
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
STYRIA-VREL.EC
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
DONATI-VRELEC
Najboljši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemoroidom, putiki i. t. d. i. t. d.
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. — „	To	pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saličnih
rudninsk-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
CO .
eo •
to • (N •
$tn?! fLUlUil je naim°dernejše in največje zdravilišče v celi Jugo-iJMdluUijlU slaviji. Hydeoterapija, elektroterapija in inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, Slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. — Pogoste priredbe plesov, umetniških in nayadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki itd. — Živahen poštni in vozni promet. Avtomobili in vozovi stoje gostom na razpolago. — Sezija od l.maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo drž. zdravilišča Rogaška SSatina
Sam© 1® dni
lamo 1® dni Brez konkurenc® __________________________
sam veBike množine finifo, d@br® izdelanih modnih hIm gospode, katere se bodo prodajaie sam® deset dni, priženil v sobote, dne 19. S. m. p® |||| fj|| || ||||| B naj m® zamudi te edine priiolnosti, da $8 za današnje razmere p® neverjetno nizki
ceni nabavi aBš vsal ogieda blago, katero je danes brez konkurence.
1615 2—1
^F&Poroža se
J. PREHC, manufakturna trgovina, ||||’j
I-T9
n
m
čžasS
S®®®®®®®®®!
T!?TTT
i
m,midssss!sssaBs
S^ProSSsSaBssaSB
sam®!!**,1:*«
um®®®®®® 13 {Kmnnui
Rud. NiefergaS
MARIBOR, KOROŠICA CESTA ŠT. 1
Manufakturno blago, platno, perilo, odeje, nogavice, borhenti i. t, d. — Poleg glavna zaloga brezalkoholnih pijač, kakor malinovec, grozdni sok, borovnica i. t. d. SOLIDNE CENE! - 1595 - POSTREŽBA TOČNA!
m mm
m
E®:
:U:
Parfumerija, galanterija In   pSetarski izdelki --
J. BALOH
Maribor, Grajski trg 3,
1603 2—1
==■=
E®:
M:
i
KOTEL M RESTAVRACIJA
,9HALBWIDL“
v sredini mesta ležeče, v Jurčičevi »lici
Prvovrstna vina, izvrstno pivo iz pivovarne Gotz, Maribor. — —- Meščanska kuhinja.
Na praznik dne 8. in 10. septembra koncert.
Novo urejene sobe za tujce!	1597	2—1
■BHnnrajaamEHHOT* *
Na debelo!	Na drobno!
Delikatese In Južna sadje
najsisiidneje fn rajsenejšs
Mmeiak in drag
§5©mšk©V trg 6
Telefon 158. - Brzojavi: Kmelakomp.
1398 2 t
ar«" Hunu,'«!wmi7iW npriru esb es es wsgamč&zamš2szms2s&
Podpisana naznanjava, da sva °lv05j^ v MariSsoras, Dravska uikea i« >"-ovo
?mL»»b	fli sl?3Ssiidiifii
Hlinil
mm
m
Julil Flschbach
izdelovanje krta? in žogsicev MARIBOR, GOSPOSKA UL« Ss
priporoča vse vrste krtač in čopičev lastnega izdelka za Industrijske in gospodarske stroje po najnižjih cenah.
1596
jstf!
tei
139
ras)
m
®
m
m
m
PSI®®®®®!
C E ¥ L 11E
Izdelovanje čevljev za gospode, dame In otroke po meri in najcenejSih dnevnih cenah
Jieftnuiucnufl ...............
kjer se popravljajo vsakovrstni e',e,j ‘!'j1 stroji, aparati, likalniki, kuhalni lonci i. ■ • Novo ovijanje sežganih elektromotorjev, ur namov, transformatorjev i. t. d.^
{SIEJ^K & ZAVRŠHIK.
1605 3—1
HMMBMBMBBE
!POZOR DAME EN GOSPODJE
Ravnokar prispeli najnovejši
O
M
Bllkli liOlHOV;;;
« i za jesensko in zimsko sezijo, Ivan l<vas, l<lo^ .
© f bučar, Maribor, Meljska ul. 74. Velika z. j, J ^
| klobukov za gospode in dame. Preobhkova j I @4 |	starih	po	naročilu.
Postrežba točna. 1001 2—1 Cene solidne, j j
mS&st.
I. POTOTSCHNIK
MARIBOR, MLINSKA ULICA 4.
Špecijalist v hribovskih in turistovskih ter tudi <§ v ortopedičnih čevljarskih delih.	“
O
Pniil Filiiait.
Maribor, Jurčičema 5
kroja« za gc-spoda Sn dam®
Izprašan na Prvi krojaški akademiji v Bsrdnu.
S© priporoča. i6°2 4 1
Oglejte si Obrtno razstavo!
Razstava pohištva
o
m
*
O
v«# h
v vseh prostorih velike trgovske hiše*
Najfinejše vrstno in luksuzno pohištvo, kakor priprosfte opreme za uradniška in - - deSavska stanovanja - -
Jedilne, spalne, gosposke, stanovanjske sobe in sobe za dec©, salonsko, kuhinjsko in predsobno pohištvo, pisarniška oprema, železno pohištvo, tapetniško pohištvo kakor klub-garniture, divani, otomani itd. Vloge in žimnice, podobe, ogledala, umetniška obrtna dela« - Preproge, zagrinjala, posteljna in mizna pregrinjala, blazine in vsa posteljnina. - Tapetniške potrebščine.
Solidni izdelki!
r	/
i Prosti ogled!
Zmerne cene!!! Cenik brezplačno! Pošiljanje na deželo! Nobena kupna dolžnost!
Trtnik ih Maj#eli; KogMnft	—	Kukm	Maribor«*«	tinkara*	d.	i.