Komična opera v treh dejanjih.

Spisala Lockroy in Cormon. Uglasbil Aimč Maillart.
Poslovenil

E. Gangl.

Izdalo in založilo

Dramatično društvo v Ljubljani.

Tisek J. Blaznika naslednikov.

1895 .

Osebe:

Thibaut, bogat posestnik . Tenor.

Georgette, njega žena.Sopran.

Belaray, dragonski podčastnik . Bariton.

Sylvain, veliki hlapec pri Thibautu . Tenor.

Roza Friquet, ubožna kmetica . Sopran.

Propovednik .Bas.

Dragonski poročnik.

Dragonec.

Dragonci. Kmetje. Kmetice.

Dejanje se vrši v neki francoski pogorski vasi blizu savojske
meje leta 1704., koncem sevenske vojske.


^c ^ ^ <y* «^» «^> «y» «y» i>£ ^ tfft  .\(,2{*  «^<* t^> ^ «^> «^» «^(* »y» «^* «y» *v* *¥* *V* *J(* •¥* *V* *¥*

Prvo dejanje.

Dvorišče zaprto z leseno ograjo. Na desni kolarnica, ki se naslanja na
Thibautovo stanovanje. Na levi star golobnjak s pripravnimi vrati. V
ozadji ozka dolina, katera se vije v pogorje, ob obeh straneh koče.

Prvi prizor.

Georgette. Kmetice (nektere stoje, druge sede. Odhajajo v hišo,
zopet se vračajo in nalagajo v košarice razno jušno sadje. Georgette
hodi med njimi, nadzoruje delo in ukazuje.)

Št. i. Introdukcija.

Zbor.

Pridno roke naše z drevesa
Sad trgajo sladak,

Da so ga v dar dala nebesa,

Vsaka to zna in vsak.

Delo in trud naših je rok
Plačal tako dobri nam Bog.

4

Georgette.

V mesteci možjč so naši,

Ker semen je danes tam,

Ko se vrnejo, darove
Prineso v veselje nam.

Zbor.

Napreduj delo zdaj.

Georgette.

Ko na večer mož se vrne,

Bolj prijazen bo — to znaj.

Zbor.

Napreduj delo zdaj,

Mož skončano zre naj!

(Po petji namigne Georgette ženam, da naj stopijo k nji in nekoliko
odpočijejo. Žene odlože košarice in se razvrste v različne skupine.)

Mlada žena.

Gospa Thibaut, zapojte nam kako pesem,
Georgette.

Pokrajinska pesem.

Blaž je bil srčan
Na morjč pozvan,

Ker je služil domovini.

Z Bogom, Minka ti,

Zate mi gori

Ljubav v srčni globočini!

5

Ker je že tako
Prišlo, naj ti bo
Moj poljub v slovo.

Dragec, reče s solzami,

Pojdi le miren v svet,

Nate bom jaz čakala,

Dokler razpne se cvet.

Zbor.

To je bol, to je slaj,

Zemski raj!

Georgette.

Silna moč vetrov
V temo je valov
Ladjo z ljubim potopila.

Mine leto dnij,

Minka govori:

Blaža več ne bom dobila.

Peter pride v vas,

Prime je ob pas,

Lic ji poljublja kras,

Kar se je prej godilo —

Kdo bi mislil na to?

Popje se je razpelo,

Da v zakon mu roko.

Zbor.

To je bol, to je slaj,

Zemski raj!

(Poprimejo zopet košarice in delajo kakor poprej.)

6

Pridno roke naše z drevesa,

Sad trgajo sladak,

Da so ga v dar —

(V dalji se hipoma začuje trombin glas. Vse umolknejo.)

Georgette.

O, čuj, o, čuj ta trombin glas!

Tam z brega sem se oglaša,

Odmev pa glas raznaša.

Zbor  (v strahu.)

O, Bog, moj Bog, dragonci prišli so.

V skrbčh in strahu vsa drhtim,

Zase in moža se bojin.

Drugi prizor.

Thibaut (priteče z upalim obrazom, ves je upehan.) Prejšnje.

Thibaut.

Brž poskrijte se,

Ker vojakov četa
K vam, žene, dekleta,

V teku naglem spe.

Zbor.

Kaj, vojaki so tu?

Thibaut.

Cujte! Jaz sem šel po stezi,

Posla nisem nič imel,

7

Pa sem lepo denarce štel.

Na okrog potem ozrem se,

Kaj zapazi pogled moj?

O, Bog — vojakov silni roj !

Strah me je prevzel,

Da sem teči jel —

Kaj li bi začel,

Ko bi kdo me vjel?

Zbor.

Čuj, o, čuj 1

(Glas se vedno bližje čuj e; natanko se razloči vojaška koračnica. Žene
so v največjem strahu.)

Thibaut.  Bežite v župnišče! — Ti, žena, pojdi v go-
lobnjak! Dokler so dragonci tu, ne smeš se niti ganiti !

(Žene gredo vse na jedno stran ter se sujejo in rinejo med seboj. Tlii-
baut zapre Georgette v golobnjak. Toliko da zbeži v hišo, pokažejo se
dragonci v ozadji in stopijo na dvorišče.)

Tretji prizor.

Belamy. Dragonci.

Zbor.

V vasici tej počili bomo,

Širi svet je naša last!

Okusna jed in dobro vino —
Sedaj pač dragoncu bo v slast.

8

Belanuj.

Ko v stan dragonec privihra,
Povpraša on: Kdo mi kaj da ?
Predno zase kaj dobi,

On konja si s potrebnim oskrbi.
Konjiček, konjiček,

Ki mene si nosil, utrujen si zdaj,
Konjiček, konjiček,

Nahrani se le, potlej pojdi v kraj,
Ker jutri te spet

Zajašem, da me nesel boš v svet.
Pešcu pa res bedno je žitje!
Miruje on, kamor prispe.

Toda dragoncu pokoj je tuj,
Njegova skrb konj vedno je.

On ga odsedla,

Čisti in ravna,

Potlej šele de:

Zdaj je čas zate!

Tako živi, to vedi vsak,

Kdor je kot mi konjik-vojak.

Zbor.

Konjiček, konjiček,

Ki mene si nosil i. t. d.

Belamij.

Sodrugi, čul sem, da ta kraj
Dobro vino le je rodil —

Ko se zopet vrnete semkaj,

9

Vam bom najboljšega nalil.

Na delo zdaj veh' ukaz,

Vince pil bom med tem
Na zdravje kralju jaz.

Zbor.

V vasici tej počili bomo,

Siri svet je naša last!

Okusna jed in dobro vino —

Sedaj pač dragoncu bo v slast!

(Odidejo od vseh stranlj v vas.)

Četrti prizor.

Belamy. (Pozneje) Thibaut.

Bclannj.  Ali je vsa vas izmrla ? Še človeške sence
nisem videl. (Trka na Thibautova vrata.) Hola, he, vstanite,
kmetje, vzbudite se !

Thibaut  (pride iz hiše.) Koga kličete, gospod častnik ?

Belamtj.  Vas ali pa koga drugega, to mi je vse jed-
nako. Nekdo bi moral biti vedno pri rokah.

Thibaut.  Hvala!

Belamy.  Tako se držite kakor sodec za sodno mizo —
to mi ugaja 1 Lepa hiša — to mi ugaja 1 Kaže se, da vlada
tukaj blagostanje — to mi ugaja! Vse mi ugaja! Zatorej
se bodem tu kar udomačil, če mi bodete dali jesti: jaz
dam kruha, vi mesd. Za drugo pa tudi vi skrbite!

Thibaut.  Hvala!

Belamtj.  Imate kaj jedil?

10

Thibaut.  Da, zase.

Belami/.  Dobro: to bo moje. Vina ?

Thibaut.  Zase.

Betami).  To bo tudi moje! Posteljo?

Thibaut.  Svojo.

Belami).  Tudi moja.

Thibaut.  No, prosim, ali še česa želite, gospod bri¬
gadir ?

Belami).  Za sedaj ne! (stopi za korak proti hiši.) Ah, še
neka malenkost. Ali ste oženjeni?

Thibaut  (oponašaje.) I, seveda, na to bi skoro pozabili.
Jaz sem bil.

Belami/.  Torej vdovec ?

Thibaut.  Hvala Bogu — ali bolje: Bogu bodi po-
toženo!

Belami/.  In nimate nič upanja?

Thibaut.  Prav toliko kakor vi. V tem letu so vse
žene pomrle - epidemija je tod razsajala.

Belami/.  Vse žene?

Thibaut.  Niti jedna ni ostala.

Belami/.  Vas samih vdovcev! Kako to dokažete ?

Thibaut.  No, ako se kje taka bolezen vgnezdi, na
primer med živino, potem pa — saj je še drug vzrok.

Belami/.  In ta je?

Thibaut,.  Dokler je razsajal boj njega veličanstva
kralja Ludvika XIV. z reformiranci v Sevenih, ni tu
nihče po ženah povpraševal. Ko so pa Vilarski dragonci
Kamisade iz dežele izpodili in jih sedaj zasledujejo, mislilo
se je splošno, da se je katera ženska v našem pogorji
skrila. Nihče ni trdil, da bodo lahko dolgo skrite, in res:
vi ste prišli, da jih izvohate. In kmetje so sklepali in ukre-

II

pali in naposled so dejali, da ni niti od te niti od dne
strani nič dobrega pričakovati. In vsak, kdor je imel še
ženo ali hčer, bil je toliko moder, da jo je poslal v Cannes
ali Grasse ali Frejus ali Bog znaj kam, samo da je ne bo¬
dete dobili. Ali ste razumeli ?

Belamtj.  Tepci !

Thibaut.  Mislite ? He, he ! In dve milji na. okrog ne
najdete še ženske obleke.

Belamtj.  Kako more biti človek tako prismojen. (Jezno.)
Dajte mi jesti!

Thibaut.  Takoj bodem pripravil.

Belamtj.  In vodnika.

Thibaut.  Hočete stran ?

Belamtj.  Kaj vraga pa naj tukaj začnem ?

Thibaut.  O, nič ! Torej bodete ukazali, da se prične
iskanje ?

Belamt/.  Da toda moj poročnik je že s tem na¬
menom v dolini ostal. No, on ima lepo stališče : nič vode,
nič vina, nič jedil, nič klaje. Ali moj poročnik je Irlandovec
in ne zna niti besedice našega jezika, zatorej pošilja mene,
da preskrbljujem stanovanja in res poiščem —

Thibaut.  Najboljša ?

Belamtj.  Kar se po sebi umeje. Še nekaj, kmetič!
Ali smo še daleč od kraja, ki se imenuje «Jama svetega
Gracijana ?»

Thibaut.  Jedno pičlo uro. Tu gori je pri puščavni-
kovini, katero prčcej opazite. Ali vam je ukazano, da mo¬
rate tamkaj preiskati ?

Belamtj.  Seveda. Ali nas lahko kdo tja popelje r

12

Thibaut.  O, jaz sam vas bodem z veseljem spremil.
(Kliče.) Sylvain ! (Nadaljnje.) Ako odrinete, bode me neizre¬
čeno veselilo. (Kliče.) Sylvain !

Belamij.  Do tedaj hočem malo zaspati.

Thibaut.  Tu je skeden.

Bdanuj.  Vaše postelje hočem.

Thibaut.  Kar si izberete.

Belamij.  Za sedaj si postelj izberem. O, to ljudstvo
je strašno zabito. (Odide v Thibautovo hišo.)

Peti prizor.

Sylvain. Prejšnji.

Si/lvatn  (zagleda odhajajočega Belamya, v strahu) Dragonci
SO tu i

Thibaut  (ko Belamy vrata za seboj zapre). Uf, vender sem
se ga rešil. (Kliče.) Sylvain !

Sijhiain  (zmedeno.) Tukaj sem, gospodar.

Thibaut.  Vender! Ali si šele sedaj prišel iz Luža,
kamor si rano nesel slive ?

Sjjlvaiu.  O, ne govorite o tem, gospodar ! Zelo mi
je težko in skoraj vam ne morem odgovoriti.

Thibaut.  Kako, ti ne odgovoriš ? Jaz zahtevam. Čuj
Sylyain, odkar hodiš po deželi, pravi vsak, da si marljiv,
varčen in priden dečko. Ce bodeš pa tako nadaljeval, kakor
počenjaš zadnji čas, da ne veš ni kam moraš iti ni od kod
prideš, potem si pa le drugod išči službe, to ti naprej
povem. Sedaj pojdi, pa mi mulo osedlaj !

Stjlvain.  Takoj ?

t3

Thibaut.  Kajpada, saj sem ukazal. Kako da si v
toliki zadregi ?

Sijlvain.  Jaz sem v zadregi ? — Jaz —

Thibaut.  Govori!

Si/lvain.  Vaše mule ni tu, nobene ni tu, jaz — jaz
sem obe izgubil.

Thibaut.  Kako ? Izgubil r Moji muli ? Kje pa ?

St/lvain.  V gorovji — pri Jami svetega — (popravi)
no, v gorovji. Meni še sedaj ni jasno, kako se je to zgo¬
dilo, saj sem vender obe čvrsto privezal.

Thibaut.  Da bi te zlodej! Nekdo ti je muli ukral.

Sj/lvain.  Ukral ?

Thibaut.  Ali ni v gorovji nič ljudij, ki bi imeli pre¬
dolge prste ? Ali ne veš, da se tod okolo cele jate be¬
gunov skrivajo ?

8ylvain  (zase.) Moj Bog !

Thibaut.  Tem nepridipravom bodeta moji muli na
begu prav dobro služili.

Sylvain.  Ne, gospodar! Jaz nisem nikogar na cesti
videl, ki bi živali ukral. In če bi kdo to storil, tedaj bi
mi to gotovo Roza povedala, katera s svojo kozo celo go¬
rovje prebrodi.

Thibaut.  To ti pač nič ne hasne. Ali kdaj Roza
Friquet komu pomaga ? Ona bode pomagala, ki je najzlob-
nejša stvar v deželi, ki se noč in dan s svojo bodavo,
malo kozo potika po gorah, ki se ji svet umika s poti, in
za katero otroci kamenje mečejo, kadarkoli jo srečajo.

Sj/lvain.  O, ne govorite tako, gospodar, saj ravno
tako govorjenje jo je shudobilo. To res ni prav !

Thibaut.  Res ? Tako govoriš samo ti, ker si zadnjič
s svojo prismojeno glavo prestregel kamen, kateri je bil

M

nji namenjen. Morda misliš, da ti bo zato pomagala ? Ona
jih bode našla ! — Da, škodo bi napravila, škodo !

Si/lvain.  Čujte vender 1

Thibciut.  Kaj ?

Si/lvain.  Meni se zdi — tam na cesti — to je njen
zvonček, dobro ga poznam — ona je !

Thibaut.  In muli ?

Sylvain.  Tudi sta ž njo.

Thibaut.  Ni mogoče, saj tako še nista nikdar tekli.
Pojdi, pojdi! (Zavpije ) Ah, na jedni sedi Friquet — kakor
mož ! Ali greš doli 1 Tam je jarek. — Bode li čezenj sko¬
čila ? (Sylvainu.) Brž teci!

Stjlvain.  (gre.) Že grem.

Thibaut.  Ustavi se, nevrednica Friquet! Morda hočeš,
da se jima noge polomijo — na, vendar je skočila z mule.
Zdaj pa beži. Čakaj, čakaj, ako te dobim !

(Thibaut zbeži na stran, Koza pride iz ozadja. V roki ima brezovo
šii»ico. s katero je muli priganjala. >

Šesti prizor

Roza.

St. 2. Arija.

Gospod, kako sta osla ta izvrstna!

Le brez skrbi! Privedla sem nazaj

Prav taka vam, kot bila sta poprejšnje čase;

Res, brza je žival osliček, vem sedaj.

Čez gore, čez polje
Nesle so me nogč.

IS

Hop, hop, krasna živalca,

Zlata prostost naj ti dar bode moj.

Hop, hop, preko livade
Dvigni se zdaj in leti z menoj 1
Živalca ponižna,

Na tebi sedim,

Kot strela letim
In žijem nebrižna,

Kot da jaz
Kraljičin nosim kras.

Vsak na svetu živi,

Kakor prav se mu zdi.

Ne zavidam te, znaš,

Ako novcev imaš.

Meni radost je log,

Spev razlega se krog.

Hop, hop, prosta, vesela
Z jasnim obrazom oziram se v svet,

Hop, hop, kaj bi ne pela,

Dokler mladosti še vonja mi cvet,

Saj ona je meni zaklad,

Blaženost moja,

Zlatega soja

Večne je sreče odsev !

Sedmi prizor.

Sylvain. Prejšnja.

Sijlvain  (za prizoriščem.) Ne bojte se, gospodar, sedaj
ne bodeta več ušli. (Pride na oder.) Tebe sem iskal, Roza,

16

da te zahvalim za trud, katerega si imela z mojima živa-
lima. Ako se hi še poleg vedla, kakor se mora vesti
dekle, verjemi, da bi ti bil vedno hvaležen.

Roza.  Ej, kaj! Gospod Svlvain, kateremu je najbrž
gospod Thibaut zaradi malomarnosti službo odpovedal, ta
gospod Svlvain hoče biti toliko prijazen, da ne bode po¬
zabil, da mu je hudobna Roza Friquet veliko uslugo nare¬
dila. Tvoja obljuba mi je v neizmeren ponos, in jaz si
bodem kar s tem ponosom nekaj zemljišča prikupila. (Sede
in plete.)

St/lvaifa.  Tako govoriš, kakor bi ne bilo mojim be¬
sedam nič verjeti. Ali jaz nimam druge stvari, da bi ti jo
dal. Samo hvaležen hočem biti ljudem, ki so mi kaj do¬
brega storili.

Roza.  To je malo.

Si/lvain.  Kadar pride k nam kak kramar, pa si izberi
kako čepico ali ruto, bodem že plačal.

Roza.  Torej ruto mi hočeš kupiti zato, ker sem tvoji
muli pripeljala r To je premalo.

Si/lvaiu.  Kako to meniš ?

Roza  (smeje.) O, on še sedaj ne razume ! Ko ni svojih
mul našel, ni se domislil, da gre lahko Roza Friquet v
gorovje in da lahko tam nekoliko okrog jaha.

Sjjlvain.  Ti, Roza ?

Roza  (vstane, smeje.) Ha, ha, veliki bedak, ki dve uri
o tem premišlja!

■ Sjjlvain.  Ti si mi muli skrivoma vzela r

Roza.  In kdo mi je branil ?

Sj/lvain.  In nisi se domislila, koliko skrbij si mi s
tem pripravila ?

Roza.  Sylvain, ti si gotovo bolan.

I?

Si/lvain.  In nisi se domislila, da bodem zato ozmirjan ?

Boža.  Ha, ha, ha !

Si/lvain.  O, gotovo si se tudi tedaj smijala, ko si ve¬
dela, da blazen, obupan dirjam po vseh potih, da preklinjam
svojo usodo in da si lase pulim z glave. Vidiš, Roza, jaz
ne trdim, da si čisto brezčutnega srca — saj se jokaš, če
se spomniš svoje pokojne matere — a dobrote in usmi¬
ljenja pa nimaš kar nič. (Hoče oditi.)

Boža.  O, ubogi mladič. Zaman si iskal in sedaj ne
veš nič drugega reči.

Sijlvain.  O, še bi lahko marsikaj rekel, ali to zado¬
stuje, da opraviči slabo mnenje, katero je o tebi med ljud¬
stvom razširjeno. Samo to že obsoja tvoje početje (Pogladi
lase s čela.) Glej, tu je brazgotinja, sled kamena, kateri je
mene mesto tebe zadel. Več ne bodem govoril. Ako bi
imela kaj čuta, ne bi te tega spominjal.

Boža  (otere solzo, potem govori s prejšnjim glasom.) Ti
misliš, da sem pozabila?

Si/lvain.  Da, ker se onih ne žali, katerih se človek
rad spominja.

Boža.  Pušča se jih v zadregi in se zanje nič ne briga.
Tako je seveda bolje, (z drugačnim glasom ) Toda sedaj do¬
volj o mulah ! Morda bi bilo pametneje, da bi živali tamkaj
dobil strogi gospod sodnik iz Luža, ki je šel za teboj. Ker
stoje na istem mestu dan na dan, gotovo bi se vprašal:
Kaj to pomeni ? In morda bi stopil dalje po ozki stezi,
katera se vije med skalovjem in. naposled bi izvohal, da
pelje steza k Jami svetega Gracijana —

Sijlvain  (ustrašeno.) Govori tiho !

Boža.  Resnično bi ga veselilo, ker bi znal, zakaj
hodi gospod Sylvain vedno tja. In njegovi uradniki so

2

i8

silno radovedni in iskali bi in iskali ter našli v gorovji
skrite begune.

Si/lvain.  Prosim te, govori tiho!

Roza.  Kaj ne, potlej bi bilo bolje? In potem bi go¬
spod Sylvain vedel, da mu je Roza hvaležna.

Si/lvain.  Roza, ti se rada šališ in norčuješ, in ne vem,
ali ti smem še kaj zaupati. Ako si mi pa res hvaležna,
kakor praviš, potem obdrži zase to tajnost. Molči 1

Št. 3. Romanca.

O, molči mi, ne bodi neizprosna,

Sicer boš kriva mojega gorja.

Dovolj naj bo, da bol je neprenosna
Ves čas rušila pokoj mi srca.

Na ptiča misli, ki jesen ga vela
Iz gnezda v daljne kraje zapodi,

Potem bolest beguna boš umela —

Zatorej molči, Roza, molči ti!

Brezbožna, zlobna svojih dnij ne gubi,

Otiraj revi iz očij solze,

Kot brata vsakega zemljana ljubi -
Besede božje tebi to vele.

In kadar zvon korak tvoj v cerkev vodi,

Kjer lahko z Bogom srce govori,

Tedaj molitev tvoja čista bodi —

Zatorej molči, Roza, molči ti 1

-5*hS-

»9

Osmi prizor.

Thibaut (bride iz hiše. nese krožnike.) Prejšnja. (Pozneje)
Georgette.

Thibaut  (postavi svoje reči na mizo, katero na desno prenese.)
Tu je njegova jed, bolje: moja  jed. Bodisi, samo če potlej
pojde. (Sjlvainu.) Pomagaj mi, dečko. (Zagleda Kozo.) Ali si
še tukaj ?

Roza  (ironično.) Jaz sem le čakala, kdaj mi bodete
« dober dan« želeli.

Thibaut.  Morda še hočeš, da ti rečem «lepa hvala«,
ker si mi muli preganjala. Glej, da se stran spraviš, ker
danes si mi še bolj zoperna.

Roza.  In zakaj ?

Thibaut.  Zaradi dragoncev.

Roza.  Jaz se vojakov prav nič ne bojim.

Thibaut  (zasmehljivo.) Naposled jih boš celo nekaj v
svojo kočo zvabila.

Roza  Mislim, da jim bi prav tako postregla, kakor vi.

Thibaut.  Poberi se mi, sicer te od tod iztiram !

Roza.  To dokazuje, da se niste s svojo ženo po¬
svetovali.

Thibaut  (jezno). Ali mi bodeš šla? Svojemu briga¬
dirju sem dejal, da ni dve milji na okrog nobene žive
ženske.

Roza.  Umirite se, saj že grem. (Smeje.) Saj se lažje
ločiva, ker sva drug drugemu precčj prijaznih povedala, je-li ?

Thibaut.  Pojdi, pravim, pojdi, ti kuga zlodjeva !

(Roza hoče iti, a ostane, ko vidi, da gre Thibaut h golobnjaku.)

Thibaut.  (odpre vrata.) Georgette, jaz sem 1

Georgette  (hoče ven ) Ali smem iz te ječe ?

2  *

20

Thibaut  (jo patine nazaj.) Bog ne daj ! (Vrata zopet zapre
in govori skozi ključavnico.). Takoj bodo odšli k Jami svetega
Gracijana.

Stjlvain  (izpusti iz rok krožnik.) Večno usmiljenje!

Thibaut  (se obrne ) Kaj pa je ?

Roza  (živo.) Nič — jaz sem bila.

Thibaut.  Se vedno si tu ? Kaj pa še hočeš ?

Roza.  Opazujem.

Thibaut.  Opazuješ ? Vohun si ti, vohun !

Roza.  Pri vas torej ni brez skrivnostij ?

Thibaut  (teče za njo.) Čakaj, poučil te bom, da se ne
boš več brigala za moje stvari.

Roza  (mu vedno smeje uhaja). Glej, glej starega skopuha,
ki svoje zaklade skriva 1

Thibaut.  Ali greš, ti zlodej ženski!

Roza.  Ej, ljubosumni možek zapira svojo ženko !

'Thibaut  (pograbi palico.) Ali greš, ti gad gadji !

(Roza zbeži. On teče za njo v ozadje, a ne more je dohiteti.)

Belami/  (v hiši.) He, kmet?

Thibaut.  Uf, že zopet vpije grdogledi vrag!

Sylvain  (potrt. zase). K Jami svetega Gracijana! Ne¬
mogoče, da bi jim pravočasno naznanil.

-SOHfr-

Deveti prizor.

Belamy. Prejšnja.

Thibaut  (Belamyu.) Poglejte, general, vse je že priprav¬
ljeno: kosilo in vaši ljudje.

21

Belarmj  zelo resnega obraza pelje Tbibauta čisto v ospredje in
mu pomoli pod nos čepico, katero je držal za hrbtom). Povejte, ali
je to vaša čepica ?

Thibaut  (zase). Čepica moje žene ! Joj, kaj bo ? (Kašlja
Mm, hm. (Sylvainu.) Ali si tudi vina prinesel ? Ali si že del
vino na mizo?

Belamtj.  Prosim pojasnila.

Thibaut.  Moj Bog, kaj naj rečem ? (Sylvainu.) Ti mj
ne odgovoriš?

Sylvain.  Ali, gospodar —

Thibaut,.  Kaj gospodar! Vino mora biti na mizi!

Sylvain  Saj že je !

Thibaut.  Že zopet si pozabil. Pojdi v klet, jaz grem
s teboj.

Belarmj  (ga zadržuje.) Tu ostanite, kmet! Odgovorite!

Thibaut  (se iztrga.) Prosim, to ni nič posebnega.
Sjlvainu.) Teci! (Belamyu.) To ni nič. (Zase.) Saj bom kmalu
spet prišel. (Naglo zbeži.)

Deseti prizor.

Roza. Prejšnji.

Belarmj  (kliče za njim.) Čujtevender! Prekanjenec neče
govoriti. Bodem ga že zvil. Končno bo vender odgovoril.

Roza  (nastopi.) Res je nerodno, če se na vprašanje ne
odgovori.

Belamij  (se obrne.) Od kod pa ta pride ?

Boža  (zase.) Ko bi se mi posrečilo, da bi jih do jutri
zadržala.

22

Belamy.  A, to je ona mala stvar, ki je zjutraj za nami
korakala. Kje pa imaš svojo kozo?

Roza.  Koza je gori pri črni skali. Glejte, jaz precej
odgovorim.

Belemu/.  Vender mi ne moreš povedati, kar bi rad

vedel.

Roza.  To je res škoda, ker vedno rada klepečem.
Pri jedi vam pa vender lahko strežem.

Belam/j.  Ako hočeš — bodi! Od lakote in žeje kar
mrem. (Sede za mizo.) Saj ni prenapačna ta stvarca.

St. 4. Dvospev.

Belami/.

In zdaj, dekle,

Le bodi mi prijazno
In čašo to prazno
Napolni mi voljno.

Jaz mislim, da kar vina kmet
Ima, najboljše pač bo to.

Roza  (ko Belamy pije.)

Kmet nekaterikrat je zloben:

Na pol nevešč, na pol hudoben
On tujcu zlo stori lahko.

Belanuf  (jezno izlije vino po tleh.)

Ah, fu, to vino res je slabo,

Nikakor ni. za mojo rabo.

23

Roza  (zlobno.)

Ko bi dragonec bila jaz,

Ostro se kaznoval ta čas
Predrznež bi na moj ukaz !

Belamt)  (skrivnostno.)

Pogumni mož sedaj me je prekanil,

A ti povej, kam boljše je on vino shranil.

Roza.

Tako vam dem,

Da nič ne vem.

Belarmj.

Ti veš — le dej!

Roza.

Ne smem, ne smem storiti.

Belami/.

Vsaj pogled smel bi kraj odkriti.

Na levo? Na desno? Ali tu? Ali tam?

Tu je — že znam!

(Zapazi vrata, ki vodijo v malo klet. Vanje sune z nogo, vrata se odpro,
on stopi v klet in se vrne čez nekaj časa z dvema zaprašenima stekle¬
nicama.)

Oba.

Kdo bi si mislil to!

Tam dobro vino skrito,

A slabo tu nalito —

Prav storil ni tako.

24

A zdaj bo drugače
Pri dobri kaplji tej,

Ce hočeš, mojster Thibaut,

Pa grdo naju glej!

Rozil  (odmaši steklenico.)

In zdaj, vojak, nastavi čašo svojo!

Belamtj.

Nalij, dekle, uteši žejo mojo!

Boža.

Ljudje naj vaši prihite.

Belamij.

Ljudje naj moji prihite.

Oh, škoda, da že iti moram,

Prijazno se mi tukaj zdi,

Vender sam prav ne vem,

Kaj me v bližini tvoji, dekle,

S čudno močjo drži.

(Nastavi čašo.)

Nalij mi zdaj,

Naj vino me naslaja,

Ker čas prihaja,

Ko pustil bom ta kraj.

Priznati moram, da ima
Izvrstna vina, a da vsak
Vaščan je vdovec, — kdaj umeti
To zamogel bi vojak?

25

Roza  (se igra s čepico, katero je Belamy na mizi pustil.)
Kmet nekatcrikrat je zloben :

Na pol nevešč, na pol hudoben
On tujcu zlo stori lahko.

Belamtj  (vzeme čepico.)

Zares, ta mala, bela stvarca
Možu še krila ni glave.

Roza.

Ko bila bi dragonec jaz,

Ostro se kaznoval ta čas
Lažnjivec bi na moj ukaz.

Belamt/.

Le ženska je to reč nosila,

Ko svoje kodre ž njo je krila.

A kje je zdaj ta ženska stvarca?

Roza  (zlobno.)

Tako vam dem,

Da nič ne vem.

Belamy  (se ozira na vse strani.)

Ti veš, le dej!

Roza.

Ne smem, ne smem storiti.

Belamt/.

Vsaj pogled smel bi kraj odkriti.

Na levo? Na desno? Ali tu? Ali tam?

Tu je — že znam!

26

(Zagleda golobnjak, pogleda skozi ključavnico., potem zavpije :)
Zenska, ženska!

Obii

Kdo bi si mislil tor
Tam dobro vino skrito,

Tu ženče mu mlado —

Ravnal zares je zvito!

A zdaj bo drugače
Ob mladi ženski tej,

Če hočeš, mojster Thibaut,

Pa grdo naju glej!

Belamij.

In zdaj naj grem? Kako to moči je?

Saj tod mi slast in radost zacvete :

Tu bi gorko jaz ljubil, vince pil
Ter bi zares še poleg srečen bil,

Ko bi le potovanje vrag vzel.

Roza.

In on naj gre? Kako to moči je?

Saj tod mu slast in radost zacvete:

Tu bi gorko on ljubil, vince pil
Ter bi zares še poleg srečen bil,

Ko bi le potovanje vrag vzel.

Belatmj.

Meni pa vse tako se zdi:

Dragonec lahko bila bi ti.

(Med petjem odpre Belamy golobnjak. Georgette zakriči in priteče
na oder.)

27

Jednajsti prizor.

Georgette. Prejšnja.

Georgette.  Pomagajte, pomagajte!

Udarni/.  Ne bojte se, moja golobičica!

Roze  (zase.) Menim, zdaj je že čas, da moža po¬
kličem. (Zbeži.)

Dvanajsti prizor.

Prejšnja.

Belarmj.  Ne bojte se, lepa moja golobičica! Nisem
prišel, da bi z nerodnostjo ogledoval čar vašega telesca.
Nasprotno; disciplina in omika mi velevati: Belamy, čuvaj
to nežno bitje pred vsakomur, tudi pred nje možem, ako je
res, da ga ona ne ljubi!

Georgette.  Jaz pa svojega moža resnično ljubim.

Belamg.  Ali ni vaš mož ta, ki mi je dal stanovanje?

Georgette.  Da, Thibaut je moj mož, in to je naša hiša.

Belamg.  Tedaj — on je! Čudovito! In Thibaut mu
je ime? O, to grdo ime. Moje imč je Belamy, podčastnik
pri Vilarskih dragoncih. To vam pripovedujem samo zato,
da se seznaniva. — Torej vaš mož vas je tjakaj zaprl?

Georgette.  Da, moj mož, da me ne bi nihče videl.

Belamg.  To se mu je res posrečilo.

Georgette.  Čujte, gospod vojak, pripoveduje se, da
ste zelo prijazni in ljubeznivi.

Belamg  (oskromno.) Samo dobro vzgojen in drugega nič.

Georgette.  Moj mož je zelo ljubosumen, a ne vem,
zakaj —

28

Selami•/  (jo prime za roko.) Jaz tudi ne vem.

Georgette  (izmakne roko.) Saj se mu vender ni treba bati.
Selanut  (jo objame.) Seveda ne.

Georgette  (se izvije.) Saj je puščavnik tu, ta verni
stražnik.

Selam/j.  Kaj pravite? Puščavnik?

Georgette.  Puščavnik pri svetem Gracijanu. Niste še
ničesar o njem čuli?

Belamtj.  Pri našem regimentu je nepoznan.

Georgette.  On je strah vseh vaških žena.

Balami).  A, pojdite!

Georgette.  Ženske sovraži in jim škoduje na vse mo¬
goče načine.

Belamy.  Ali je že star?

Georgette.  Pred dvesto leti je umrl. 'IsA kadar hoče
komu kaj škodovati, pa nazaj prihaja.

Betami/.  Čudno, čudno! Torej nima na onem svetu
kar nič opravila?

St. 5. Kuplet.

Georgette.

Žene vse, ki tu živimo,

Njega se bojimo,

A brez strahu žive
V tej vasi naši le možje.

Kar mož je svet poznal,

Vsak se za ženo bal,

Pri nas pa te skrbi
Noben še skusil ni.

29

Kakor lisica zvita
Tu straža biva skrita
In ta ovadi nas,

Če le za kratek čas
Katera v moškega oko
Upre ljubo —

Bim, bim, bim, bim,

Glasi se zvon,

Kot bi puščavnikov ne bil,

Kot da ga vrag je v peklu zlil
In vrv mu zvil.

Resno ali malomarno
Reč to gledaj kvarno,

Nič srd ne hasne tvoj:

Ob vsakem se pogledu boj!

Če znanec se od tod
Napravi kdaj na pot
In ako ti v slovo
Poljubec da samb,

Če poleg trak premakne,

In igla se iztakne,

Kot časih se zgodi;

Če lunin kdaj je svit
Na par ljubeči zlit —

Bim, bim, bim, bim,

Glasi se zvon,

Kot bi puščavnikov ne bil,

Kot da ga vrag je v peklu zlil,

Sam vrv mu zvil.

Bdam-tj.  To je zares škandal! In možje temu ver
jamejo?

3 »

Georgette.  Seveda! In vprašam vas, zakaj me je v
golobnjak zaprl in druge v župnišče zapodil ?

Belanig.  Ah, žene so v župnišči ? Neumnost! (Pomišlja.)
Peljite me k puščavnikovini!

Georgette.  To rada storim.

Belaitfg.  Še danes zvečer.

Georgette  Dobro.

Betami/.  Zvedeti moram resnico.

Georgette.  Torej ne verjamete?

Belanig.  Hočem se prepričati. (Zase.) Videl bodem, ako
bo zvonil. (Za prizoriščem se čuje TMbautov glas.)

Georgete.  Nekdo prihaja. (Zbeži v golobnjak.)

-5hhS-

TrinajsLi prizor.

Roza. Thibaut. Sylvain. Dragonci. (Pozneje) Georgette in
kmetice. (Še p zneje) kmetje.

Št. 6. Finale.

Zbor dragoncev.

Sodrugi, naš prišel je čas,

Ki zdaj na konja zove nas.

Thibaut  (Belamju.)

Že dolgo čaka
Osliček moj,

Da bodem jezdil pred vami,

Če greste takoj.

3 »

Zbor dragoncev.

Od tod!

Sodrugi naš prišel je čas,

Ki zdaj na konja zove nas.

Bela m g  (vojakom.)

Stojte! Dežela ta
Dobrote vse ima,

Zares, zares
Tu košček je nebes!

Ognjena vinska moč
Nam v žilah kri razvnema,"
Ljubezni žarek vroč
Pa kmetska k nam srca prižema.
In vsak tako veh':

Nikamor se vam ne mudi.

Zbor dragoncev.

Ej, to se zgodi takoj,

Saj tu rad vsakdo ostane.

Toda danes napovemo
Vinu nekrvavi boj.

Sglvain  (z4se.)

Radosti me srčno,

Ker ne gredo.

Thibaut  (zase.)

Žalosti me hudo,

Ker ne gredo.

32

Ensemble.

Boža  (zase.)

Zadovoljstvo ne da jim stran,

Kdaj odidejo, kdo znaj to?

(Pogleda Svlvnina
Zate srečen je dan,

Vzbuja nadejo ti novo.

Si/lvain  (zase.)

O, srečen dan, ker ne gredo,

Poživljam srce z nado si sladko.

Thibaut  (zase.)

O, strašen dan, ker ne gredo,

Mučenje giblje v srci mi strašno:

Belamy  in zbor dragoncev.

Sodrugi, dobro je tako,

Tu vino, ples veselje naše bo!

(Belamy pokliče dva dragonca na stran in jima nekaj na ušesa pove.)

\Thibaut  (jih opazuje.)

Da vrag bi, zlobe, vas pobral!

Belamtj  (dragoncema.)

Storita, kakor sem dejal!

(Dragonca privzameta!še nekoliko tovarišev, potem odidejo proti vasi.)
Belamtj  (Thibautu.)

Prijatelj moj, denašnji dan
Pa konec bodi vdovski bedi.

33

Thibaut  (zase.)

Kaj bo sedaj, kdo vedi?

Belanii / (gre li golobnjaku.)

Izročam ženo vam,

Ker v čislih zakon jaz imam.

Boža  in Si/lvain  (zase.)

Mojo prošnjo Bog je čull
In nesreča, ki pretila,

Že izgnancem je minila,

Črni je oblak odplul.

Thibaut  (zase.)

Srd je v duši mi zahrul!

Naj bi roka božja mila
Roj ta zlobni odpodila,

Da nam hiš ne bo sesul!

Belatrnj  (dragoncem.)

V svetu kraj bo ta zaslul.

Mera vseh dobrot obila
Tod ponuja nam krepila,

Bog nas s srečo je obsuli

(Kmetice, katere pode dragonci, pribite na oder. Belamy pripelje Geor-
getto iz golobnjaka.)

Tldbaut  (zase, brezupno.)

Bog se usmili!

Žene so že dobili.

3

34

Kmetice  (trepetaje.)

Oj, ljubi Bog, kaj bo sedaj ?

Georgette  (Belamju.)

Prošnjo mojo slušajte, gospod,

Ne pehnite v temo nas nezgod!

Belanuj.

Mirujte le, vi golobice,

Nihče vam ne stori krivice.

Želimo le,

Da začne se ples,

In vino naj pije se vmes!

Roza  (prevzeto.)

Prav, le plešimo, pijmo!

Georgette.

Prav, le plešimo, pijmo,

In v radosti žijmo!

Kar želi

Srce si, to vojak stori.

Ensemble kakor zgoraj.

(Po ensemblu hoče Thibaut (Seorgette odpeljati, a Belainj- ne pusti.)
Roza  (veselo.)

Na ples, na ples,

Stopite v red!

Belamg.

Na ples, na ples!

(Thibautu.)

Vi skrbite za pijačo,
Danes bodete točaj!

Vojaška pesem.

Roza.

Ako hočeš, da godalo
Devo bode v ples pognalo,
Ali pesemco veselo
Bas renčati naj prične?

/bor dragoncev.

Ne, ne, ne!

Belanmj.

Ne, tedaj le naj trompeti
Glasek lepi se odpre.

Zbor dragoncev.

Glasek lepi se odpre.

Betami/.

Glas jasni, zvonki tvoj
Hiti v srce,

Budi želje!

Glas jasni, zvonki tvoj
V ljubezen kliče me in v boj.
Ko v boji glas tvoj zazveni,
Krik, jok in stok se izgubi.

36

Vsi.

Glas jasni, zvonki tvoj
Hiti v srce,

Budi želje!

Glas jasni, zvonki tvoj
V ljubav kliče me in v boj!

(Dragovi plešejo s kmeticami in z Rozo. Po plesu pograbi vsak svojo
čašo in sili Thibautu, da nataka.)

Boža  (pokliče Sjlvaina na stran ter mu tiho reče.) Uporabi
trenutek! Sedaj vse pleše in pije. Nihče ne bode opazil.
Sglmin  (tiho.) Kako misliš?

Boža.  To noč se lahko beguni rešijo. Počakaj jih pri
Jami svetega Gracijana!

Belamg  (tiho Georgetti.) Ta večer gori pri puščavniku!

Thibaut  (besno.)

O, rokovniki, o, divji roj,

Od vina in deklet
Ne da vam vražji čut,

Da bi odišli spet.

Boža.

Če možiček tod razsaja,

Dej mu kdo, da nam ugaja ?

To vprašanje v meni vstaja:

Bode-li pomiril se?

Zbor dragoncev.

Ne, ne, ne!

37

Belamij.

Peti moraš mu o vragu,

Kako ljudi on zlobne žge.

Zbor dragoncev.

Dobro je, dobro je!

Belamg.

Glas jasni, zvonki tvoj i. t. d.

(Ples. Sylvain gre v ozadje in pogleda Rozo. Ta pleše in se vede,
kakor da bi se zanj nič ne menila. Thibaut kar besni.)

Vsi.

Zavrti v ples vsak se vesel,

Čut je sladak srce objel!

Hej, živi v radost nam in čast
Ljubezni, vinca slast!

(Kmetje pridejo s polja. Ko zagledajo, kako njih žene z dragonci
plešejo, strmeč obstanejo.)

(Zavesa pade.)

—'M HM ' —


^ PČ PPP£ ¥ ¥ ¥¥¥ ¥&

Drugo dejanje.

Razvaline puščavnikovega bivališča pri svetem Gracijanu. Zvonik je ne-
razrušen. Divja okolica, skalovje, jelše, temni, mali grmiči. Solnce
pada za snežnike.

Prvi prizor.

Sylvain.

(Ko se zagrinjalo dvigne, ostane nekoliko časa prizorišče prazno. Sylvain
prihaja po poti iz ozadja in poje medpotoma jeden del svoje pesmi.)

St. 7. Pesem.

Lep zares je čas,

Ki zemljo v cvet odeva,

Spev naslaja nas,

Ko ptičji zbor ga peva.

Blaženstva nebeška moč
Kakor rahel sen cvetoč
Sreč preveva.

39

Ah, resnično dan
Tak je krasan!

Tra li la jo la!

(Po kratkem presledku.)

Cuj, jedini moj glas sliši se v tem pokoji;
Ah, Bog hoti v volji Svoji,

Da ubožcem ta glas rešenje bi prizval,

Da mučenje bi, skrb, veden strah, trepetanje,
Ko poči dan, na vek končal.

Ubožci vi, Bog- bode rešil vas,

Na straži tu stojim pogumno jaz.

Lep zares je čas,

Ko vse v zelenji rase,

In ko deklic kras
Tod svojo čredo pase,

Ko pogleda živa moč
Kakor rahel sen cvetoč
V sreč smehlja se.

Ah, resnično dan
Tak je krasan!

(V gorovji poje Roza.)

Kaj čujem? Roza je!

Da, Roza je tu!

(Roza se pokaže na hribu in stopa nizdolu.)

Roza  in Sylvain.

Ah, resnično dan
Tak je krasan!

Tra li la jo la.


40

Drugi prizor.

Roza. Prejšnji.

Si/lvain.  Ti si tu, Roza? Torej si šla za menoj ?

Roza.  Ako smeš ti ples pustiti, zakaj bi ga jaz ne
smela ?

Si/lvain.  Nu, saj ne rečem, da mi ni prav, ker si
prišla. Ko bi ne bila ti toliko prebrisana, bili bi sedaj dra¬
gonci pri Jami svetega Gracijana, ki je samo dva koraka
od tod.

Roza.  In kdo pravi, da je to moje delo?

Si/lvain.  To dokazuje tvoje vedenje in pa besede,
katere si med plesom zašepetala. To je že tako tvoja na¬
vada, da nečeš znati za nobeno svoje dobro delo, a jaz
vender poznam tvoje srce. Vidiš, Roza, povem ti, da ni
varno, ako ti človek kako tajnost zaupa. Ali kaj pomaga!
Ti vse sama iztakneš in vsako reč tako obrneš, da se
dobro izteče.

Roza.  Da imam mnogo denarja, tedaj bi kakega
učenega človeka najela, da bi te tvoje besede z velikan¬
skimi črkami napisal na desko, katero bi potem sredi vasi
nataknila na kol, da bi jih vsak lahko bral.

Si/lvain.  Ti se norčuješ, in vender govorim resnico.
Vem, da mi tudi sedaj pretč razne nevarnosti, zato si pa
prišla, da mi pomorcš.

Roza  (smeje.) Sedaj sem celo tvoj angelj varuh! Glej,

glej 1

Si/lvain.  Cuj me, Roza! Od svojega rojstva že sem
sirota. Star propovednik, ki me je jokajočega našel na
cesti, dejal mi je: «Ti nimaš več očeta, pojdi z menoj!

Usmiljenja me uči moja vera — jaz ti hočem biti oče!>

4 «

Kmalu potem ga je vojska prepodila. Zopet sem bil sam
in zapustil sem kraj, kjer sem izgubil ljudi, katere sem
ljubil. Prišel sem semkaj in dobil sem službo in zdi se mi,
da spremlja Bog moje korake, zakaj lahko bodem zadostil
dolžnosti, katero mi hvaležnost nalaga.

Roza.  O, tako je z mnogimi ljudmi, a vsi ne storč
tega, kar bi morali storiti. In dalje?

Sylvain.  Že nekaj dni se skrivajo po teh krajih
možje, katerih glave bi z zlatom odkupili. Njih žene in
otroci umirajo od gladu in utrujenosti na golih tleh. Dvesto
zlatov dobi, kdor jih izda.

Roza  (ginjeno.) Vem, toda dalje!

Sijlvain.  In ako tem ubogim ljudem pomagam, stavim
svojo prostost, svoje življenje v nevarnost. In vender ne
smem svojega življenja žrtvovati, ker je med preganjanimi
tudi moj dobrotnik, in njemu se moram ohraniti. Vsi so
pripravljeni. Ko se napravi noč, bodemo šli brez šuma po
poti ob gorovji.

Roza.  Tam stoji straža.

Sijlvain.  Moj Bog! Torej moramo poleg onih skal.

Roza.  Tudi tam je straža.

Sijlvain.  In ona cesta, ki pelje v Paleno?

Roza.  V Paleni so vojaki.

Sijlvain.  Kaj nam je sedaj storiti?

Roza.  V gorovji je pot, za katerega vem samo jaz
in moja koza. V štirih urah se pride po njem na mejo.
Mrači se že, dragonci še vedno plešejo — čez jedno uro
bodem zopet na tem mestu.

Sijlvain  (ognjevito.) O, saj sem dejal: Zato si prišla,
da si me drugič rešila.

Roza.  Ker je stvar dognana — na svidenje!

42

Sijlvain.  Ti že greš ?

ltoza.  Ljudje ne smejo opaziti, da ni naju med njimi,
sicer mi pojedo še to trohico dobrega imena.

Sijlvain  (jo zadržuje.) Roza, ljudjč te ne poznajo, ljudje
te ne cenijo. In tebi ni nič zato. To me do skrajnosti žali.
Saj je vender dobro ime dekličino bogastvo.

Roza  (ginjeno.) Res je, Sylvain, in hvala ti, ker si me
tega spomnil. Kadar kdo z menoj tako prijazno govori,
vem, da ne živim prav. Obljubim ti, da se bodem po¬
boljšala.

Stjlvain.  Na svojo obleko moraš tudi bolj paziti, ker
vsak te rad pogleda in reče, da si lepa.

Roza.  Jaz lepa? Ti se šališ z menoj, Sylvain!

Št. 8. Dvospev.

Roza.

Lepa sem, lepa sem?

Sijlvain.

Kaj čudiš se? Kar sem dejal —

Rožu.

Smeh vzbuja meni. Nikdd še ni

Dejal, da je obraz moj zal —

Zares, veruj mi le!

Sijlvain.

Poslušaj me: prisezam ti!

Roza.

Prisezaš mi?

43

Sijlvaiv.

Vsekdar, če tebe videl sem, dejal sem si —
Koza.

Tako? — Vsekdar?

Sfjlvain.

Da lepa ti si stvar, dejal sem vedno si.
Kadar sem jaz
Tvoj zrl obraz,

Zastalo je
Sreč od sreče.

Glej, v nje očesi
Blagost trepeče,

Dejal sem jaz,

Če zrl sem te.

Roza.

Name, Sylvain, si mislil le?

(Zase.)

O, dušo, slaj,

Prevzemi zdaj!

Sreč živi
Na širem sveti,

Ki mene revo
Želi umeti.

O, dušo, slaj,

Prevzemi zdaj!

(Glasno.)

Rečem ti na svojo čast:

Tako mi nihče ni dejal.

44

Sjjlvain.

Rad verjamem tebi to:

Tako še nihče ni dejal.

Roza.

Sedaj, Sylvain, pa naj še jaz ti rečem,
Kaj občutila sem, če kdaj oko
Na skrivnem te
Zazrlo je:

Ti na življenja mojem poti
Jedini si, ki ti hitim naproti,

Če mogel mene bi ljubiti.

Sjjlvain.

Mislila si res name?

Roza.

Ko bila sem doma.

Sijlmin.

Kaj li sebi rekla si?

Roza.

Da ljubim ga, ne zna!

Toda komu mari
Ljuba v je mojega srca?

Sjjlvain.

Roko v prijateljstvo mi zdaj podari!
Roza.

Prijateljstvo, Sylvain, združuj poslej
S teboj to revno dekle — Rozo?

45

Sijlvain.

V prijatelja me ti imej!

Roza.

Sylvain!

Oba.

Dar, prijateljstvo, si meni,

Ki želelo te srce;

O, blaženstvo, o, slaj, odkleni
Ljubezni raj ti vrhu mi zemljč!

Roza.

A, glej, že noč na kraj ta pada;
Pazi, da vse storiš,

Kar ti sveta dolžnost naklada,
Pomorem ti, ako želiš.

Sijlvain.

Da, stran od tod!

Roza.

Počakam te, Sylvain.

Sijlvain.

Pričakaj me!

OH.

Dar, prijateljstvo, si meni,

Ki želelo te sreč;

46

O, blaženstvo, o, slaj, odkleni
Ljubezni raj ti vrhu mi zemljč!

(Sjlvain gre, Roza ga spremi in izgine za nekaj časa med razvalinami.

Polagoma nastaja noč.)

Tretji prizor.

Thibaut. (Pozneje) Roza.

Thibant  (pride naglo od strani.) Moja žena se je med
plesom nekam izgubila, dragonec tudi — o, takoj sem
opazil in za njima sem dirjal in sedaj ju imam. Videl sem
moža v uniformi, ko je neki ženi roko podal — to je moja
žena. (Ozre se.) Nikogar ni tu! Gotovo sta šla proti levi.
Jaz osel, zakaj nisem vedno za njima gledal. (Zagleda Rozo,
katera nastopi.) Ah!

Roza  (zavpije in se obrne.) Ah!

Thibant.  Friquet! (Pomiri se.)

Roza  (mirno.) Moj Bog, Thibaut je. Kako se človek
po nepotrebnem prestraši.

Thibaut.  Friquet je tu! To pa tudi sam vrag
povsod nosi.

Roza  (nemirno, zase.) Kaj ga je sem privedlo?

Thibaut.  Saj vender nisem slep! (Udari se na čelo.) Prav
pošteno sem neumen. (Zase.) Lahko, da je visela ob onem
vojaku Friquet. Ah, ni mogoče. In vender — vojaki niso
nič izbirčni. (Rozi.) Kaj delaš tu ob tem času?

Roza-.  In kaj vi?

Thibaut.  To te nič ne skrbi.

Roza.  Dobro, tudi jaz tako odgovarjam.

47

Thibaut..  Jaz vem, zakaj si tukaj.

Boža.  Res? Kaj pa potem vprašujete?

Thibaut.  Zato, da bi zvedel, da bi se smejal in za¬
baval. (zlobno.) Kam se je pa skril?

Boža.  Kdo ?

Thibaut.  Kdo? — Oni, ki te je sem spremil.

Boža  (ustrašeno, zase.) Moj Bog!

Thibaut  (zmagoslavno, zase.) Da, ona je bila! (Glasno.) Ej, ej,
kdo bi mislil? Pri plesu se je lepo potuhnila, natihoma je
priplazila v somraku semkaj, stisnila se s svojim ljubcem v
teman kotiček in mislila, da pleše in poje nebrižno celi
svet. Ej, ti ptičica godna, ti! Toda Bog je ustvaril oči,
katere vidijo, ušesa, katera slišijo, noge, katere teko — in
tako se vzdrami ljubi parček iz sladkega objetja. Ej, ti
rožica opaljena, ti! Čakaj, da ostane tajnost res tajna, pa
bodem ljudi semkaj pozval.

Boža  (se trese, zadržuje Thibauta.) Gospod Thibaut!

Thibaut.  Hej, to bodo tekli jeziki! (Smeje.) In jaz sem
mislil, da je bila moja žena —

Roza  (presenečeno.) Vaša žena?

Thibaut.  Mislil sem, da jo je dragonec odpeljal.

Roza.  Dragonec?

Thibaut  (se vedno smeje.) No da, ta dragonec, ki je s
teboj prišel.

Roza.  Dragonec ?

Thibaut.  I, seveda je dragonec. Med plesom je nekam
šel in ona se je tudi izgubila.

Roza.  Kdo? — Vaša žena?

Thibaut.  Da, in to je ravno čudovito. Seveda sem
mislil —

48

Roza.  Da, da, sedaj že razumem. Najprej ste mislili,
da je njo dragonec odpeljal in sedaj mislite, da —
(Smeje se.) Ha, ha, ha!

Thibaut  (se tudi smeje.) Ha, ha, ha ! (Hipoma prestane.)
Zakaj se tako smeješ?

Roza  (zadržuje smeh.) O, brez vzroka, gospod Thibaut.

Thibaut.  Zakaj se smeješ? To me jezi. Jaz hočem

vedeti 1

Roza.  Brez vzroka. Samo svetujem vam, da nikogar
tod ne iščite.

Thibaut.  In zakaj ne? Kaj misliš, da sem slamoglavec,
ker sem dejal, da si šla ti z vojakom, a ne moja? — Kaj
odgovoriš ?

Roza.  Jaz ? Nič, gospod Thibaut.

Thibaut.  In to me ravno draži. Ti moraš  govoriti!

Roza.  Kaj pa naj vendar govorim, če nič ve vem!

Thibaut.  Jaz sedaj tudi nič ne vem. (Zase.) To je
tudi preneumno! V ta obraz, v ta stas naj bi se kdo za¬
ljubil? Vojaki sicer nimajo mnogo okusa, toda vender —
vender. Ne, dvomiti ne smem več — moja žena je bila!
Ona je šla na levo, jaz pa tepec na desno. Seveda, na levo
Sta jo mahnila, pa je! (Hoče iti, od koder je prišel.)

Roza.  Kam pa tako naglo?

Thibaut.  To te nič ne briga. Hodi k vragu! Kaj si
me toliko časa zadrževala ? (Obrne se do pol razbitega kipa pu-
ščavnikovega.) O, moj stari, častiti puščavnik, v tvoje varstvo
se izročam. Kadar mi zapreti nevarnost, pridi mi v pomoč
in daj mi v roke brezčastnika! Glej, na levo sta mi ušla!
(Odhiti.)

Roza.  Gospod Thibaut, Thibaut! Ne tecite tako naglo,
prezgodaj boste prišli. (Zagleda Georgetto in Belamja, ki prihajata

49

iz ozadja.) Kaj vidim? Njegova žena? — Skrajni čas je bil,
da je šel. Meni pa to ni prav. (Skoči za razvaline, gledalec jo
vidi, a igralcu je skrita.)

-3~Ks-

Četrti prizor-

Georgette. Belamy. Prejšnja.

Št. g. Trospev.

Georgette  (boječe stopa pred Belamjem.)

Sama

Prišla

Pred staro, sveto sva kapelo.

Belamg.

Torej tu ?

Georgette.

Da, v zatišji tem

Tiho zrem puščavnikovo celo.

Balami/  (s komičnim pozdravom.)

Pozdravlja duša te veselo!

Da, glej me tu.

Georgette.

In tu prastari je zvonik.

Betami/.

Ki zlih dejanj glasnik
Ubogim ženam je strašilo.

4

5 °

Roza  (zase.)

Kaj li ob celi tod
Pazljivo zre gospod ?
Gotovo se bo kaj zgodilo.

Belimi//  (se ozira na vse strani.)

Da, od blizu zdaj
Puščavnikovo gledam celo.

Georgette.

Od blizu, da.

Na večer tukaj v kapeli
Pokleknite, molite še zame.

Ensemble.

Bela mg.

Od srca sem vam jaz udan
In sladke sreče sem željan,
Zato trenutek naj samo
Vas gleda moje oko.

Georgette.

Trenutek je strašan,

Zatorej moram stran.

Če tu me vidi kdo,

Ovadi me lahko.

Roza  (zase.)

Trenutek je strašan,

Zatorej naj gre stran.

__ Ji

Če tu jo vidi kdo,

Ovadi jo lahko.

((tsorgette bore iti.)

Roza.

Bog, hvala Tebi! — Ona gre.

Bellini//  (jo zadržuje.)

Nikar od tod, jaz bom vas branil.

Georgette.

Mir! — Sili me od tod srce.
Belamg.

Kaj, vas je strah?

Georgette.

Puščavnik straši.

Roza  (zase.)

O, res, puščavnik ženo plaši.

Belami/.

Trenutek le!

Georgette.

Vse vidi on.

Bela »n/.

Trenutek le!

Georgette.

In zvona don.

4

52

Belamij.

Ne, ne, če hoče le vojak,

Vsak se boji, umolkne vsak.

Roza  (zase.)

In če molči res sveti mož —
(Kaže, kako se zvoni.)
Zvonjenje vender slišal boš.

Ensemble.

Roza.

Brez truda se takoj zgodi,

Da bo od tod zbežala ž njim;
Celo vojak, to se mi zdi,

Stori, kakor si jaz želim.

Georgette.

Puščavnik pazno tu budi,

Gorje, če se pošalim ž njim!
Zatorej me pustite vi,

Da pravočasno še zbežim.

Betami/.

O, le bodite brez skrbi:
Opravka nič ne bode ž njim —
Vojaka tudi se boji
Puščavnik, to vam jaz velim.

Belamij  (zase.)

Strah jo bega!

53

Roza  (zase.)

Še ne greš ?

Zdaj, zvon, zapeti smeš.

(Stopi za zvonik in izgine.)

Georgette  (pomišlja.)

Naj bo! Za kratek hip samo
Udam se gorki želji vaši.

Belamtj.

Dobro je! Saj starčev zvonček vas zato
Z resnim glasom ne oplaši.

Georgette.

Trenutek le — toda ne več!

Belamtj.

Trenutek le — saj nečem več!

(Georgette se boječe približa lielarn.vu. Ko hoče prijeti nje roko, zapoje
zvonček. Oba se preplašita. Roza se zopet prikaže in ju škodaželjno
opazuje.)

(Georgette  (se trese.)

Sam Bog me naj otme!

Belamg.

To čarobija je.

Georgette.

Ah, zvonček se glasi.

54

Vsi trije.

Bim, bim, bim, bim,

Že zvonček poje,

Kot bi puščavnikov ne bil,

Kot da ga vrag je v peklu zlil,
Sam vrv mu zvil.

Ensemble.

Georgette  (obupno, jokaje.)

O, joj, gorje!

Ce to se zve,

Stvari strašne
Se se zgode.

Vaščanje bodo vsi poslej
Za mano zvali: Glej jo, glej!
Thibaut pa bo
Besneč strašno,

Znam dobro to,

Razbil, kar pride mu v roko.

Roza  (zase.)

Kaj zdaj se bo vršilo?

Možem bo to svarilo
Bolest in srd vzbudilo —
Smehu bo res dovblj.

Kričal vsakdo
Bode strašno
Drobil z roko,

Karkoli v pest mu prišlo bo,

55

Belamy.

Grozan je srd vzbudilo
To vražje mi svarilo,

Ki se je oglasilo —

A puščavnik me splašil ne bo !
Ako zvem, kdo
Zvonil je, pridi mi v roko
In strašil več ne boš tako!
(Georgetti.)

Šala se mi zdi vsa stvar!

To je le vetrec bil mehak,

Ki je vznemiril zrak —

Ne bojte torej se nikar.

Georgette.

Puščavnik zre!

Belamg  (smeje.)

To se vam zdi.

Koza  (zase.)

Da, duh, ki diha in živi.

Belamg.

Poguma naj vam strah ne vzame.

Georgette.

A dni zvonček?

Belamg.

Laži so same.

56

Georgette.
Puščavnik je!

Belamg.

To nič ne de!

Georgete  (plašno.)

Ko znala bi zares.

Belamg  (skrivnostno.)
Poskusiva iz nova,

Če res je vse, kar govore.

Georgette.

Kako poskusila to bova?
Belamg.

Poljubec jeden samo
Res dokazal bo to.

Georgette.

Ne, ne, puščavnik me ovadi.
Roza  (zase.)

Zares puščavnik te ovadi.
Belamg.

Oh, dovolite le en poljub!

Georgette.

Vse vidi on —

!

57

Belamg.

Le en poljub!

Georgette.

In zvona don.

Bela mi/.

Ne, ne, ne, ne!

Ta reč samo varljiva
Pravljica je,

Da zveste vedno žene ste.

Roza  (zase.)

Varuj besed nevarnih se!
Ensemble.

Roza.

Brez truda se takoj zgodi i. t. d.
Georgette.

Puščavnik pazno tu budi i. t. d.
Belamg.

O, le bodite brez skrbi i. t. d.
(Zase.)

Strah jo bega!

Roza  (zase.)

Še ne greš?

Zdaj, zvon, zapeti smeš!

(Stopi za zvonik.)

58

Georgette  (v zadregi.)

Tedaj poljub naj bode vam,

Ki mi resnico vso dokaži.

Belamg.

In pa da čudno reč razreši nam.
Ah, poljub — kako dviga, blaži!

(Hoče Georgetto poljubiti, zvon zopet zapoje.)
Georgette.

Gorje! Sam Bog me naj otme!

Belamg.

To čarobija je.

Georgette.

Oj, zvonček se glasi!

Vri trije.

Bim, bim, bim, bim i. t. d.
Ensemble.

Georgette  (obupno in jokaje.)

O, joj, gorje i. t. d.

lioza  (zase.)

Kaj zdaj se bo vršilo i. t. d.

Belamg.

Grozan je srd vzbudilo i. t. d.

59

Georgette.

Ti ljubi zvonček,

Kaj se glasiš,

Da meni grozo
In strah budiš?

Boža.

Prav, zvonček, je,

Da se glasiš,

Ti v srci mi
Radost budiš.

Belaiitg.

Ti vražji zvon,

Kaj se glasiš,

Da ženi tej
Skrbi budiš?

Thibaut  (kriči za prizoriščem.) Zvonil je, zvonil je!
Belannj.  Nje mož!

(Georgette zbeži. Belamy hoče za njo, a ko zapazi prihajajočega Thibauta,
ostane. Med trospevom je mesec izšel in sveti do konca dejanja.)

Peti prizor.

Thibaut. Belamy. Roza (skrita.)

Thibaut  (ves potrt.) Zvonil je, zvonil je! Morda sem
prepozno prišel. (Ozre se in zagleda Belamja. kateri se skuša skriti.)
Moj dragonec!

6o

Belamt/  (sc vede, kakor bi šele prišel.) Glejte, vi ste tukaj ?
Prišla sva, kakor bi se zmenila.

Tkibaut  (mrmraje.) Prišla sva?  (Zaleti se proti njemu.)
Kje je ona?

Belamt/.  Kdo?

Tkibaut.  Moja žena!

Belamt/.  Ali ste jo meni v skrb izročili?

Tkibaut.  To bi bila neumnost.

Bdarmj.  Sedaj jo pa hočete od mene imeti.

Tkibaut. Zato  jo hočem imeti, ker je tukaj.

Betami/  (mirno.) Ali ste jo videli?

Tkibaut.  Spoznal sem jo, ko sta šla z roko v roki.
Betami/.  Res ?

Tkibaut.  Saj sem vender z lastnimi očmi videl.
Betami/.  Vi menda res mislite, da je samb vaša žena
na svetu.

Tkibaut  (besno.) Tega jaz ne trdim! Rečem samb, da
niste sami semkaj prišli, da je bil nekdo pri vas in da je
ta nekdo — ona!

Betami/.  Saj je vender še kje živa ženska.

Tkibaut.  Tudi to vem!

Belamij.  In ta je bila, ne pa vaša.

Tkibaut.  Ni res. Sama mi je rekla, da ni bila.

Betami/.  Kdo vam je rekel?

Thibaut.  Ona druga.

Belamt/.  Vi ste ž njo govorili?

Tkibaut.  Da.

Betami/  (zase.) Le čakaj, ne boš me ujel!

Tkibaut,.  Da, govoril sem ž njo, govoril. Če ste to
žensko zase pridobili — to vam pač ni v čast.

Belamt/  (zase.) Ta je gotovo že stara,

6i

Thibaut.  Vaša uniforma in tista ženska — hm, to
ne grd!

Belami/.  Vi torej menite, da hi bilo bolje, ko bi z
vašo ženo —

Thibaut  (kriči.) Kdaj sem to rekel, ha? Ali videti jo
hočem in ne ganem se prej s tega mesta, dokler je ne
vidim.

Belami/  (krepko.) Prismoda, saj je še tukaj ni!

Thibaut.  Jaz pa vem, da je.

Belami/.  Kaj bi pa rekli, če sedaj pleše?

Thibaut.  Kaj naj rečem, ker vem, da ne pleše —
saj je tukaj.

Belami/.  Kaj bi pa rekli, če bi ž njo sedaj doma
govorili ?

Thibaut.  Rečem, da me hočete odsloviti, da bi se
potlej zopet ž njo zabavali.

Belami/.  Jaz vas spremim.

Thibaut.  Vi? — Potem pa — seveda, potem je že
ona druga.

Belami/.  Saj sem vam že dovolj jasno povedal.

Thibaut.  Torej ona? Friquet! Ali, oprostite, nikdar
ne bi mislil, da bode tako lep mož —

Belami/.  Hm, res? Torej vam ni všeč?

Thibaut  (smeje.) Ha, ha, ha — všeč! Ej, vi ste pre-
vihanec, gospod, pravi prcvihanec!

Belami/.  Vi, vi!

Thibaut  Prav res: precčj jih imate za ušesi, gospod!

Belami/  (zase.) Zopet se moram vrniti. (Obi odideta.)


62

Šesti prizor.

Roza.

Št. io. Melodram.

Boža  (naglo pride.) Odšla sta. Kako mi je srce bilo!
In svoje ime sem cula. A, kaj je zato 1 Sedaj moram čakati.
Zdi se mi, da je že pozno. Sicer nisem kmalu trudna,
danes pa bi rada spala, a moram bedeti. (Sede na kamen v
ospredji. Pomišlja.) Ubogi Sylvain! Plemenit je, kdor se žrtvuje
dobri stvari. In on se žrtvuje. Kolika skrb ga tare. (Po
kratkem presledku.) Rekel je, da sem lepa, ker me ljubi!
Kako me vznemirjajo njegove besede! (Godba igra melodijo
dvospeva.) Lepa si — tako je dejal — lepa! (Zaspi.)

(Kelamy se pokaže v ozadji, obstoji, kakor bi hotel koga presenetiti.)

Sedmi prizor.

Belamy (previdno stopa. Roze ne zapazi.) Prejšnja

Belami/.  Vrag vedi, kdo je bil ta nepridiprav, ki je z
zvonjenjem mojo zabavico skalil. Menda vender ni bila
moja žena.

Boža  (se hipoma prebudi.) Glej, kar zaspala sem.

Belamij  (jo zapazi.) Hvala Bogu, ta že ni moja žena.

Boža.  Kaj takega se mi še ni zgodilo.

Belami/.  A — moja plesalka. (Ostane v ozadji.)

Boža  (se ozira na vse strani.) Kje li je Sylvain ?

Belami/.  Nekoga pričakuje. Na poti sem ji bil in zato
— (Pokaže, kako se zvoni.) No, ta ni neumna.

63

ltoza  (prisluškuje.) Še ni nič ! (Godba igra koračnico.) Zdaj
čujem — on je!

BelamiJ  (se stisne v not.) Ljubček ? Glej, glej ! (Zapazi
Sjlvaina.) Torej ljubčka pričakuje! (Vidi prihajati moža za možem,
šteje.) Dva, trije, štirje! Kaj li bo iz tega?

->

Osmi prizor.

Roza. Sylvain. Propovednik. Možje. Žene. Otroci. (Vsi na¬
stopajo molče in previdno. Sjlvain gre k propovedniku in ga podpira.)

Št. ii. Finale.

Možje.

Bog in Njega pomoč
To čuva noč.

Žene.

O, Bog, mi vsi smo v roki Tvoji.

Ti nas otmi! Končajo naj se
Dušni boji!

Vsi.

O, mir naj vodi nam korak!

Čut nas navdaja že zladak,

Ki je rešitve znak.

(Utinjene žene in otroci obstanejo )

Propovednik  (Sylvainu.)

Glej na nas, ki smo kraj
Svoj rodni zapustili!

6 4

Kako pomoreš nam,

Da bomo se rešili ?

Sylvain.

Ničesar jaz ne vem —

Rešitelj tu stoji.

(Pokaže Rozo.)

Propavednik.

Kaj? Mlado to dekletce?

Sylvain.

Da, ona to stori,

Tako vam reči smem.

Vsi (Rozi.)

Prosimo, dejte kam
In kod je iti nam.

Poza  (pokaže na desno stran v ozadji.)
Tamkaj sivo je skalovje,

V njem vihar ima domovje,

Sredi steza pa pelja.

Z!>or.

Steza pa polja.

Poza.

Gosti les goro odeva,

In globel ob strani zeva,

Pot na meji sc konča.

Na meji se konča.

Roza.

Koncem pa prepad brezdanji
Vašim bo očem odprt,

In lovec, ki jc vanj izdrsnil,

Našel je gotovo smrt.

Zbor.

Joj, kaj li bo ?

Roza.

Nihče boječe
Naj ne vztrepeče —

Star hrastov hlod tam počez leži.
Vas ne skrbi'?'

Zbor.

Nihče boječe
Naj ne trepeče,

Saj hrastov hlod tam počez leži.
Nas ne skrbi.

Roza.

In ko nevarnost mine,

Vaše žene, deca, vi strahu
Rešeni ste. Hvalo pojte Bogu !

Zbor  (obdaja Rozo.)

Ah, Bog ljubeči
Naj te osreči,

66

Naj ti odklene
Sreče raj
Za vekomaj!

(Nekateri gredo, da poiščejo pot, drugi ostanejo.)
Si/lvain  (Kozi.)

Roza, čuj, ljubim te zvesto!

Srce daj meni svoje v dar,

To je največ, kar svet mi dati more —
In jutri popeljem tc jaz pred oltar,

Roza.

Moj soprog boš!

Si/lvain.

Kako te ljubim!

Roza  in Sylvain.

In jutri bo najlepši dan,

Ki zemski raj ustvari mi cvetan.

Zbor.

Od tod, od tod!

Propovednik.

Rešitev je ondot!

Molite vsi gorko,

Da očuva nas Gospod !

(Na propovedoikovo znamenje vsi pokleknejo.)
Zl)or.

O, naj, nebes vladar,

Očij vsevidnih žar

67

Ta hip uniči
Zlobe vihar!

O, naj, nebes vladar,

Otmč se Tvoja stvar!

Bog, še sovragu dober bodi —

Milostno ga sodi.

(Vstanejo.)

Z Bogom, ti krasni svet,

Kjer zibel je mojih let —

Tam sem izgnan, preklet!

Z Bogom ostavljam te, raj,

Solza v oko mi plava —

O, zemlja, bodi zdrava
Na vekomaj 1
O, Bog, naj pride čas,

Ki reši nas.

A tu boš in povsod
Slavljen, Gospod.

Zdravstvuj, zdravstvuj, domovina,

Zdravstvuj! —

Kosa stopi prva na pot. drugi za njo. — Sylvain se hoče vrniti v vas.)

Briani//  (se priplazi iz svojega skrivališča in skoči med skalovje.
Govori.) To so ljudjč, katere smo iskali. Lov se nam
bode posrečil!

(Zavesa pade.)

5 *


rk k ± 'k jz •k iz  :te •k •k ± ± k  & ± £ ± -k h •k. ±. ± ± •k £  £ rk. *. ± k ±  &

y^¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥?K

Tretje dejanje.

Cesta v vasi. Ob nji Thibautova hiša, katere del se je v prvem dejanji
videl. Na desni vhod v skeden, pred katerim so nametani ovseni snopi.
Na levi vodnjak. V ozadji dolina in gorovje.

Prvi prizor.

Kmetje in kmetice (prihajajajo resnih obrazov od različnih stranij.
Pozneje) Thibaut in Georgette.

-spre¬

st. 12. Zbor in ensemble.

Žene  (med seboj.)

Kateri ni še znano,

Kaj danes sc zgodilo bo ?

Popeljal bo svečano
V dom Svlvain Rozo kot ženo.

Možje  (med seboj.)

Kaj zopet se zgodilo,

Da zvonček je glasno zapel ?


6g

To pač je naznanilo:

Nekdo ti ženo je prevzel.

(Pogovarjajo se.)

Pri tem dogodku — verjemite —
Resnično nisem bil,

Nisem bil, nisem bil.

A jedna tamkaj je bila —

Moja morda?

Thibaut  (ogleduje može, zase.)

Ha, ha, ha, kako ta reč soproge draži!

Gcorgette  (pogleda svojega moža, zase.)
On nič ne ve — to me tolaži.

Tliibaut  (smeje, zase.)

Vsakdo za svojo se boji.

Georgettv.

A meni se več bati ni.

Thibaut  (možem.)

Jaz to sem vse že slišal:

Denašnji dan še bo
Rozo Sylvain vzel za ženo.

Zbor.

Kaj? Rozi bode Sylvain mož?

Thibaut  (tiho možem.)
Puščavnik modroglav
Stori, kakor je prav,

7o

Kako še bo, on vč
In zato je zvonil že.

Možje-  (živo.)*

Zato je zvona glas
Vznemirjal tiho vas?

Zame se ni glasil,

Ker nisem poleg bil,

Nisem bil, nisem bil.

Vsi.

Komu li ni še znano,

Kaj danes se zgodilo bo ?

Pripeljal bo svečano
V dom Sylvain Rozo kot ženo.

Ha, ha, ha, ha!

(Vsi zbeže na razne strani. Ko so šc zadnji na prizorišči, nastopi
Sylvain.)

Drugi prizor.

Thibaut, Georgette. Sylvain.

(Za prizoriščem se ljudje prepirajo.)

Si/lmin  (še za prizoriščem besno.) Pusti me v miru in
glej, da se pobereš ! (Pride na oder in govori v stran.) In prvi,
kdor me še zaničuje ali s prstom za menoj pokaže — ta
me bode pomnil, Tako vam rečem!

Thibaut.  Kaj pa to pomeni? Ti se prepiraš na dan
svoje poroke? Saj se bodeš vender oženil?

7i

Sglvain.  Da, oženil se bom. Zato moram brž ta oves
pod streho spraviti, da bom do tedaj z delom gotov.

Thibaut.  Tvoja poroka — to je velika dnevna novica!
No, glej, ljudje se zato nekoliko posmehujejo he, he!
Ti se ne smeš jeziti. Samo to je čudno, da je Friquet
snubca dobila. Ti jo bodeš torej res vzel?

Sglvain.  Danes, gospod Thibaut.

Georgette.  To se je pa zelo hitro skovalo, Sylvain!

Thibaut.  Prav je tako. Ako se kdo odloči, da hoče
izvesti kako neumn — kako dobro delo, mora brž izvesti.
On pač ve, da ne bode ž njo nikakih zakladov priženil,
dobil pa bode ženo čvrstega značaja.

Sglvain.  Tako je, gospod Thibaut!

Thibaut.  In njeno vedenje ti tudi ugaja?

Sglvain.  T udi!

Thibaut.  Nadejam se, da boš zelo srečen.

Sglvain.  Gotovo. Ker ste pa moj gospodar, vas po¬
nižno prosim, da bi namestovali mojega očeta in da bi se
udeležili denašnje slavnosti kot priča.

Thibaut.  Kako praviš? Jaz naj bi šel za pričo?

Sglvain.  Torej nečete uslišati moje prošnje?

Thibaut.  Kaj meniš, da moram biti pri vsaki ne¬
umnosti ?

Sglvain.  Ne govorite dalje! Pravico imate, da odrečete
moji prošnji, da bi pa o mojih zadevah tako govorili,
kakor ste ravno sedaj — to nikakor ne gre!

Georgette.  Sylvain prav govori. In ker mu nečeš ti
malenkostne prošnje izpolniti, bodem pa jaz nevesto v
cerkev spremila.

Thibaut  (zase.) Kar iz kože bi skočil!

72

Sijlvain.  Res, gospa Georgette? O, kako sem vesel.
Danes zjutraj sem obleko in druge stvari, kolikor se je
dalo čez noč sešiti in pripraviti, k nji zanesel. Roze pa še
ni bilo doma, a sedaj se je gotovo že vrnila.

Thibaut  (zlobno.) Vrnila — vrnila — to ni gotovo!

Sylvain.  Zakaj ne ?

Thibaut.  Kdo ve ? Morda si kje doto služi.

Sijlvain.  Kaj hočete s tem reči?

Thibaut.  Če ni neveste na dan poroke doma, mislim,
da je to že nekaj posebnega.

Sijlvain.  Seveda, in jaz vem, zakaj je ni.

Thibaut.  Tem bolje. Gotovo tudi veš, da so morali
včeraj zvečer dragonci kar brž odjezditi?

Sijlvain.  Ali je to kaj čudnega. Ukaz je tako velel.

Thibaut.  Ti tudi veš, da so odjezdili v gorovje, da
bi begune prijeli.

Sijlvain.  Tudi to vem.

Thibaut.  In veš li, da je Belamy zmagoslavno ravno
sedaj prijezdil nazaj ter mi naročil, da moram skeden za
begune pripraviti, kateri gotovo ne bodo ušli?

Sijlvain.  Torej se mora storiti, kakor je ukazal.

Georgette.  Ali je kdo ubožne ljudi izdal?

Thibaut.  Gotovo!

Georgette.  In kdo bi zamogel to storiti.

Thibaut..  Natanko sicer še ne vem, toda okolnosti
kažejo —

Georgette.  Dalje!

Thibaut.  Pojdi, pojdi in preskrbi nevesti venec!

Georgette.  Odgovori vender!

Thibaut.  Sedaj ne! Pojdi in obleci se za svečanost!

(Georgette jezno odide.)

73

Tretji prizor.

Thibaut. Sylvain.

Sijlvain  (misli, zase.) Izdani, izdani — to je nemogoče!

Thibaut.  Zakaj bi bilo nemogoče? Pomisli: dvesto
zlatov darila! To je že kapital. In vedno sem se povpra¬
ševal, kako da ni Roza, ki je dovolj ubožna, že prej storila-

Sijlvain  (mu seže v besedo.) Nevredna beseda!

Thibaut.  Gotovo ni vedela, za katerim grmom
zajec tiči.

Sijlvain.  Pustite me, da grem na delo in ne tirajte
me do obupa!

Thibaut  (ponosno.) He? Kako?

Sijlvain.  Res je sramotno! Kjer se kaj slabega zgodi,
tam mora biti Roza. Sedaj mislite, da je ona izgnance iz¬
dala — v tem trenutku to mislite! O, to je res surovo!
Glejte, če bi bili res ujeti, tudi ona bi ne mogla uteči!

Thibaut.  Friquet?

Sijlvain.  Ona jim je vodnik.

Thibaut.  Ona? To praviš ti. (Zase, zmagoslavno.) Sedaj
se mi jasni: sestanek ponoči — podčastnikov odhod —
to nekaj pomeni! (Glasno.) In ti si slep? Ti jo pričakuješ,
da se ž njo poročiš? He, he, he, ali bo res?

Sijlvain.  Kaj naj spet to pomeni?

Thibaut.  Čakaj, ti moraš videti in slišati.

Sijlvain.  Ah, pustite me v miru!

Thibaut.  Potrpi nekoliko, saj je v kleti.

Sijlvain.  Kdo pa?

Thibaut.  Dragonec. Od zjutraj že pije.

Sijlvain.  To me nič ne briga. (Vrne se k delu.)

Thibaut  (vpije v klet.) He, čujte!

74

Belamtj  (v kleti.) Na vaše zdravje !

Thibaut.  Hvala. (Bolj tiho.) Moje vino mu izvrstno
ugaja. (Glasno.) Kaj ne da, ona jih vodi?

Belamtj.  Česa želite?

Thibaut  (Sjlvainu.) Tu ostani, da bodeš slišal.

(Sylvain mu pokaže hrbet in nosi oves v skeden.)

Četrti prizor.

Belamy. Prejšnja.

(Belamy pride iz kleti. V jedni roki ima steklenico, v drugi čašo.
Sylvain opravlja na desni svoje delo.)

Št. 13. Napitnica.

Belamtj.

Ko mrak noči odpluje,

Vince pij, kdor pamet ima.

Modre ni glave,

Kdor bi smejč
Čul glase te:

Bog, ki nas osrečuje
In bolest podi od srca,

V tej posodi tesni kraljuje.

Tik in tok, glu, glu, glu, glu,

Le pijte, pijte, pijte brez miru,

Tik in tok, le spet nalij,

Hej, vince zlato, žij!

Blesti se vse po sveti
Kot solnčni rdeči soj,

75

Kaj hočeš več imeti,

Le piti se ne boj.

Tik in tok, glu, glu, glu, glu,

Le pijte, pijte, pijte brez miru,

Tik in tok, le spet nalij,

Hej, vince zlato, žij 1

Če trezna ti je glava,

Kaj, človeče, delalo boš?

Modre ni glavč,

Kdor bi smeje
Čul glase te:

V vinu moč dobi se prava,

Z vincem okrepčuje se mož,

V njem junaštva skrita je slava.

Tik in tok, glu, glu, glu, glu,

Le pijte, pijte, pijte brez miru,

Tik in tok, le spet nalij,

Hej, vince zlato, žij 1
Če bol srce razjeda,

Kje li pomoč dobiš?

Ne hasne nič vsa veda,

Žal z vinom zamoriš!

Tik in tok, glu, glu, glu, glu,

Le pijte, pijte, pijte brez miru,

Tik in tok, le spet nalij —

Hej, vince zlato, žij!

Thibaut  (vzeme prazno steklenico.) Izvrstno! To mi ugaja!
Take značaje ljubim, ki .so z vsem zadovoljni, vedno veseli
in dobrovoljni!

76

Belamij  (nekoliko vinjen.) Zakaj bi pa bil melanholičen ?
Posebno danes, ko me imenujejo častnikom.

Thibnut.  Vas? Saj ni mogoče!

Belamij.  He? Meni se pa zdi, da je moja zunanjost
zato ustvarjena, in s svojim razumom in s svojo omiko
poročnika deleč presegam.

Thibaut.  To je res.

Belamy.  Pa to še ni vse. Kralj mi je za moje slavne
čine mnogo plačila dolžan.

Thibaut  (zlobno, pogleduje Sylvaina.) O tem sem ravno
hotel govoriti. — Torej so ujeti?

Belamij.  Kdo ?

Thibaut.  I, kdo — beguni!

Belamij.  Prrr — zajeti so, od vseh stranij z vojaki
obdani!

Thibaut.  In nekdo vas je zvodil na sled, sicer bi jih
še ne dobili.

Belamij.  Mislite, da imam tak nos, da bi zvohal div¬
jačino? Bedak!

Thibaut.  Pretečeno noč vam jih je nekdo izdal.

Belamij.  Da.

Thibaut.  Pri puščavnikovi podrtiji?

Belamij.  Pri puščavnikovi podrtiji!

(Sylvain osuplo posluša, z delom prestane.)

Thibaut.  Med tem, ko ste se dobro zabavali?

Belamij.  Z vašo ženo.

Thibaut.  Kaj ?

Belamij.  E, kaj vender govorim! Vaše žene še videl

nisem.

Thibaut.  Vem, vem. (Zase.) Prav res je neumen,
(Glasno.) Vem, z ono malo stvarco!

77

lirhuin/.  St!

Thibaut.  S kozjo pastarico —

Betami/.  St!

Thibaut.  Roza Friquet!

Si/lvain  (zase.) Roza ?

Thibaut.  Ona vam je vse izdala?

Betami/  Kaj vas to briga!

Thiba.ut.  Nič, samo pravim, da je ona —

Betami/.  Radovednež!

Thibaut.  Ona, kaj ne?

Betami/.  Seveda.

Sj/lvain  (plane v vas.) O, izdani!

Betami/  (se ozre.) Kaj pa je to bilo?

Thibaut  (se smeje, da komaj govori.) Njen ženin je posluša
— ona se hoče danes omožiti.

Betami/.  Kaj pravite!

Thibaut  (smeje.) Danes se bode omožila, ha, ha, ha!
Betami/  (smeje.) Ha, ha, ha!

Peti prizor.

Dragonec (pridirja brez sape.) Prejšnja.

Dragonec.  To je poročnikov odgovor. Ukazal mi je,
da vam naj rečem, da on ne ve, kaj hočete prav za prav
povedati. Zatorej bode sam prijezdil.

Betami/.  Dobro, dobro. Poiskati mu moram stano¬
vanje. (Thibaut«.) Greste z menoj k županu?

'Thibaut.  Grem, grem. (Stopi k hiši in govori v vežo.) Ce
bi kdo po meni vprašal, reci, da sem šel z dragoncem.

78

Georgette  (se pokaže na pragu.) Povej vender, Thibaut —
(Zagleda Belamja.) Ah! (Naglo izgine.)

Betamg  (zase.) Njegova žena!

Thibaut  (ni ničesar zapazil. Belamvu.) Vaš poročnik bode
prišel, a sam ne ve, zakaj. Zdi se mi, da ni ravno modre
glave. Na ta način vam je seveda bodočnost odprta, (odide
z Belamyem. llelamy nekoliko zaostane.)

Thibaut  (za prizoriščem.) Kje ostajate?

Betami/.  Precej pridem.

Šesti prizor.

Belamy. Georgette.

Georgette  (pride iz hiše, Belamya ne vidi.) Kaj ima Thibaut
z vojakom? In kje je nevesta?

Betami/  (v ozadji.) St!

Georgette  (se vstraši.) On je še tu ostal! Pojdite — če
se zve — moj mož — puščavnik — zvonček — kako me
je grozno strah. Pojdite!

Belanu/  Vi ukazujete, lepa žena? Grem užaljen in s
potrtim srcem.

Georgette  (hodi gori in doli.) Kar se je včeraj ono zgo¬
dilo, stopa mi povsod puščavnik pred oči in v ušesi mi
zvem' glas njegovega zvončka.

(Belamy pride po prstih za hrbet in jo prime ob pas.)

Georgette  (kriči.) Ah! (Brani se.) Izpustite me, sicer bom
zakričala! (Belamj- jo poljubi. Ona se prestraši in posluša.) Kako
ali ne zvoni?

79

Betami/.  A, on ne misli na to! Saj sem vam dejal,
lepa ženka, da je vse sama pravljica. (Zopet jo objame.)

(reorgette.  C e pa ne zvoni — (Belamy pomaje z ramami
in jo zopet poljubi.) Saj res ne zvoni. (Belamy jo zopet poljubi.)
Thibaut  (za prizoriščem.) He, gospod!

Georgette  (zbeži.) Moj mož! (Ko stopa v hišo.) Čudno,
danes pa ni zvonil. (Izgine v hiši.)

Sedmi prizor.

Thibaut. Prejšnji.

Tliibaut.  Ali se tako za menoj pride?

Betami/.  Spomnil sem se neke važne stvari, katere
ni bilo več odlašati.

Thibaut  (ga prime pod pazduho.) Previhanec ste, gospod,
skozi in skozi!

Betami/.  Vi, vi!

(Odideta. Roza v poročni obleki se pokaže v ozadji in stopa po hribu
nizdolu. Na obrazi se ji kaže sreča in veselje.)

Osmi prizor.

Roza.

Št. 14. Arija.

On ljubi me vroče! Ti sreča mi in up jedini,
Navdaja me slast,

Smehljaje na višini
Nebeška name zre veličast!

8o

Kako mi je? Odkar on ljubi mene,

Vse kaže se mlado mi in krasno,

Nebo, cvetice, livade glej zelene —

Čarobno vse ni bilo še tako!

In tihi koči govor ne bo namenjen moj,

On poleg mene stal bo, dejal: Govori, poj 1
Pogled me dvigal,

Ljubav užigal,

Sylvain, bo tvoj!

Še nekaj hipov, njega bom ime dobila
In potlej kot gospa se vedno bom nosila.

In po vasi neprestano
Že čujem stark
Jaz blebetanje
In dedcev glupih
To jezikanje
In mladičev in deklet
Ščebet brezmiselni razvnet:

«Če jo zrem, kako bi smeh ustavil ?

Nog deset iž njenih bi napravil,

Hitro bi z imetjem nje obavil,

On res vesel bo ob nevesti tej 1
Le glej jo, glej:

Najgršo si ženo izbral,

Kot da takrat bi v temi stal.»

Obrekovanje malo me skrbi,

Govorite, kar se vam zdi.

Ponosna vedno
Jaz ljubim vredno
In reči smem,

Kar dobro vem:

8i

Da, jaz sem, ki mi gorečo
Ljubav poklanja v srečo,

Meni se smehlja radost,

In danes bom okusila pravo sladkost!

Več, kot sem se nadejala,

Usoda mi je dala.

Odkar podaril je srce,

Ni druge mi želje.

Živela bom le tebi jaz
Na večni čas!

Deveti prizor.

Georgette Prejšnja.

Georgette.  Vender si prišla, Roza! Kmalu pride ura,
in ti že gotovo komaj čakaš?

Roza.  Da, gospa Thibaut, komaj čakam. Prej bi pa
rada še s Sylvainom govorila. Gotovo je že zbegan, ker
me ni toliko časa.

Georgette.  To je mogoče. Danes zjutraj je bil v
tvojem stanovanji, pa te ni našel. Bog znaj, kaj ljudjč zato
govore. Ko se je zvedela novica, da se danes omožiš, vse
se pregovarja in ogovarja, da je groza. Pusti jih, naj govore.
Glej, s hudobnimi jeziki je tako kakor z našim mlinom:
dokler je kaj zrnja, klopoče in klepeče, kadar se pa vse
zmelje, umolkne in molči.

~3moS-

6

82

Deseti prizor.

Thibaut. Prejšnji.

Thibaut  (si veselo roke mane.) Ha, ha, kadar se bo do
dobra vedelo, kaj je naredila, kadar bo vas to zvedela,
(ironično Rozi.) Ej, saj si tu, krasotica! Kje je pa venec za
tako svečanost?

te«. Umirite se! Kmalu bode vse v redu. (Gre v
Thibautovo hišo.)

Jednajsti prizor.

Thibaut. Georgette.

Thibaut.  Teci, ljubica zlata, teci, da ne zamudiš!
(Georgetti veselo.) Vedno sem dejal, da je sam zlodej ta
ženska.

Georgette.  O kom govoriš?

Thibaut.  Neznosno žensko bitje, stokrat zlobnejše od
svoje koze, ki je takšna, kakor bi vragu z verige ušla. Ali
vse pride na dan, vse!

Georgette.  Kaj pa?

Thibaut.  Vse! Nikar naj ne misli, da se bode nje
početje s plaščem krščanske ljubezni zakrilo. Vse nič nc
pomaga, četudi dela tako nedolžno lice in četudi že
notar čaka.

Georgette.  Da, še potem ji ne bodo dali miru.

Thibaut.  In prav bo tako.

Georgette.  To govore ljudje, kateri imajo menj razuma,
kakor ona.

'Thibaut.  Vsak tako govori.

83

Creori/ette . Zato, ker se maščuje, ako jo kdo razžali,
ker ima usta in jezik na pravem mestu. In prav dela. Ko
bi imela jaz toliko pameti, kakor je ima ona, tedaj bi
ravno tako ravnala. Kdorkoli bi me zaničeval, rekla bi mu,
da je bedak. Škoda, da je mnogo takih bedakov in da si
tudi ti med njimi.

Thibaut.  Tako? Radoveden sem, če boš vedno tako
govorila. Belamy pravi, da ne bodo beguni ušli, in jaz se
bojim, da so že ujeti. On postane potem častnik, kakoršen
je njegov poročnik — in potlej jo bodeš tudi zagovarjala
— kaj ?

Georgette.  Ne govori tako, ne mlati prazne slame!

Thibaut.  Dobro, dobro!

Dvanajsti prizor.

Prejšnja. Roza (pride iz Thibautcve hiše.) Kmetje in kmetice
(v prazničnih oblekah, nosijo evetične šopke.) Godci. (Pozneje) Sylvain,

Št. 15. Zbor in emsemble.

Zbor.

Kje lepa je nevesta, kje!

Hej, pojdi z nami, če želiš!

Jaz menim, da le zanj želje

Ognjene v srci si budiš.

Rozo.

Da radost vas sedaj obhaja,

Pričakovala nisem jaz.

84

Thibrmt (  zaničljivo.)

Saj vseh deklet si ti najslaja
In tvoj najlepši je obraz.

Georgette  in žene.

Za hip, ki zveže srečni par,
Oblekla sem najlepše krilo.

Thibaut  in možje.

Že pričakuje te notar,

Da pismo se bo naredilo.

Zbor.

Vsakdo zares se veseli
In poje, uka in kriči.

Ej, kako lep je dan,

Bolj še par je krasan.

Thibaut.

Počakajte! Pri nas navada
Prelepa že od nekdaj vlada :

K poroki je potreba dveh!

Georgette  in zbor.

Kje je Sylvain v trenutkih teh,
Kje je Sylvain?

Georgette  (pogleda v ozadje.)
Tam že gre.

Thibaut.  .

Torej gre?

»5

Zbor.

Častita moje ti srce.

Thibaut  (opazuje Sylvaina.)

Kako mu je obraz teman!

Zbor.

To prav ni za denašnji dan.

Koza  (nemirna, gre proti Sjlvainu.)

Sylvain, Sylvain, kaj godi se s teboj ?
Morda zadela te je žal nemila?

Kaj nisem ti več, kar sem nedavno bila?
O, dej, o, dej!

(Sylvain jo pahne od sebe.)

Moj Bog, kaj storil si z menoj!

Zbor.

Sylvain, govori zdaj!

Sjjlvain.

Če toča klasje žitno stre,

In nad živino zlo dospe,

Ter dom podre ti moč ognjena,

Potlej pa vprašaj: kdo je kriv?

To delo vrag je storil živ —

Vrag ? Roza zlobnega imena 1
A čuj! Storila je še več;

Denar jo zmotil je zveneč,

86

Da kriva je nesreče klete:

Kot Judež Boga tudi ona to noč
Zagnala v vojaško je moč
Moža beguna in ženo in dete!

Zbor.

O, delo zlo!

Koza  (na pol smeje.)

O, ljubeč moj, iz tebe se oglaša srd!
Zbor.

Uničen lepi je načrt.

Thibaut.

Ej, saj znal sem, da ne bode nič.

Roza  (se bliža Sylvainu.)

Kaj d e g )  d a  j az S em kriva! Bog sam glas moj čuje:
Če jaz sem kriva, Njega moč me naj kaznuje!

Si/lvain  (jo pahne od sebe.)

Stran! Kaj dotikaš se roke?

Roza.

Sylvain, ti misliš res?

St/lvain.

Od mene stran !
Roza.

Iz tebe se oglaša srd.

87

Thibaut.

Četudi čina ne prizna.

Na lici zlobnost ji igra.

Roza.

O, kako si me užalil!

Kdo li čuti z menoj neizrečno gorje?

Naj bi srd se božji razpalil,

Če gojila zlobne sem želje!

In v nedolžnem srci čuti jezni
Naj raztrgajo vezi ljubezni.

Ah, zame

Ta svet je zdaj zamrl!

Georgette.

Revica si, Roza. Čutim s tabo jaz gorje,
Vem, da v srci tvojem zlobne bilo ni želj
Rečem, da begunom za denar
Izdajalka nisi ti nikdar,

Le hudobnik jim je pot zaprl.

Sglvain.

Ha, da jaz sem te užalil,

Ki sirote v' strašno si zvodila gorje ?

Naj bi srd se božji razpalil
In hudobne kaznil ti želje !

Ah, v potrtem srci čuti jezni
Naj pretrgajo vezi ljubezni.

Ah, zame

Ta svet je zdaj zamrl!

88

Thibaut  in zbor.

O, izdajstvo je strašno! Za njega vem gorje.
Sodnik na nebu tvoje vidi vse želje.

Rečem, da begune za denar
Pogubila ti si za vsekdar.

Vsak te z jezo bode zrl.

Zbor  (zasmehuje Sylvaina.)

Moj ljubi Sy!vain, ej, zares
Nevesto si najlepšo zbral,

Kot angeljček je iz nebes —

Zdaj ji roko boš dal.

Si/lniin  (obupno-)

In tam ubožcem preti že smrt —

Ves zbegan sem in ves potrt!

Lsv (smehoma.)

Le vzemi jo!

(Odidejo na razne strani.)

Thibaut  (Sylvainu v uho.)

Le vzemi jo!

(Odhiti v ozadje.)

Trinajsti prizor.

Roza. Sylvain. Georgette (gre zadnja, postoji na hišnem pragu in
ogleduje Rozo. — Nekoliko časa mir. — Roza stoji nepremično na
svojem prostoru. Sredi odra stoji Sylvain, zatopljen v svojo bol. Hipoma
se ozre na Rozo, skoči do palice, katero je pri nastopu s seboj prinesel
in jo pograbi.)

Georgette  (zavpije in plane proti Sylvainu.) Ah!

8 9

(Koza mirno pričakuje udarca, kateri ji preti. Roko, katero je Sylvain
zavzdignil, polagoma spusti, palico vrže od sebe, otere solzo, začne ihteti
in zakrije obraz v dlan.)

Georgette  (mehko.) Vidiš, Svlvain, saj ni mogoče, da
bi ona storila, česar si jo obdolžil. Vsi smo nepravični v
sodbi. Tudi jaz sem bila v početku. Če pa pomislim, kako
je bila danes zjutraj vesela, ker je tvoja nevesta, potem
sem preverjena, da je nedolžna. (Odmor.) Saj jo poznaš, kako
je ponosna. Veš, da se ne zagovarja, ako jo kdo po krivem
obsodi. Naj sama govori — povedala ti bode resnico, in
tebi se umiri srce.

(Georgette se obrne k Rozi, kakor bi hotela reči, da naj govori. Po
kratkem presledku vzame Roza iz nedrij list popirja in ga da Georgetti.
Georgette hoče brati, Roza se odpravi na odhod, z las odvije poročni
venec in ga položi k Sjlvainovim nogam.)

Georgette  (bere s popirja.) Štiri ura zjutraj — savojska
meja — rešeni!

Sglvain.  Kaj pravite? Rešeni?

Štirinajsti prizor.

Belamy (pridrevi z nekaterimi dragonci.) Prejšnji.

Belimig  (Rozi.) Stoj, golobičica!

Sglvain  (prebere list.) Rešeni 1 Ona jih je rešila, in jaz
sem jo obdolžil!

Behinig  (besno dragoncem.) Kaj, ujeti jih niste mogli?
Kaj, za potok sem vas postavil, in vi niste tam ostali, kaj?
(Pokaže Sjlvaina.) Tega lopova mi zvežite!

Rožu  (objame Sylvaina.) Svlvain!

Belamg.  On je vsega kriv!

7

90

Roza.  Zvezati ga hočete? Kaj se bo ž njim zgodilo?

Belamy.  Ustreljen bo. Žal mi je sicer, pa ne morem
pomagati. Ti si mi vzela poročniško čast, jaz ti vzamem moža!

Roza  (žalostno.) Svlvain, izgubljen si, izgubljen!

Belami/  (dragoncem.) Odpeljite ga!

Roza  (jokaje.) Le trenutek še, le trenutek! (Belamj-tu)
Usmilite se ga, gospod !

Belami/.  Ne !

Roza.  Pustite mu življenje!

Belami/.  Ne!

Roza.  Na kolenih vas prosim. (Pade na kolena.)

Belami/.  Ne in ne!

Roza  (vstane.) Torej nečete uslišati moje prošnje?

Belami/.  Rekel sem!

Roza.  Pa bodi! Toda tako vam rečem, da bodo tudi
vas ustrelili.

Belami/.  Kaj govoriš?

Roza.  Ali mislite, da mi je to nemogoče storiti?
(Georgetti in Sylvainu.) O, umirita se — pojdita! (Belamyu.) Kdo
pa je bil tisti, ki je včeraj v vasi plesal in popival, mesto
da bi šel k Jami svetega Gracijana, kakor mu je bilo uka¬
zano? In kdo ni gorovja preiskal? Kdo je tam pri oni
razvalini tratil čas s poljubi in vzdihi?

Georgette  (tilio Belamyu.) Moj Bog, vse bo povedala!

Roza.  Kdo je izpustil ljudi, ki so mu skoraj v roki
bili ? Vse to je storil dragonec, katerega prav dobro poznam
in kateri bode v prihodnje gotovo bolj pazen pri izvrše¬
vanji svojih poslov. O, ne boste me tako naglo ugnali, ne!
Ako mi kralj vzame ljubčka, jaz mu vzamem dragonca.
Torej kako bo, strogi gospod?

Belami/.  Vrag te vzemi, lisica prekanjena!

9i

Petnajsti prizor.

Thibaut. (Pozneje) dragonci. Kmetje. Kmetice. Poročnik
(zaprašen in upehan.) Prejšnji.

Št. 16. Finale.

Thibaut.  Vaš gospod poročnik prihaja.

Roza  (ponosno Belamju.) Sedaj bodeva govorila!

Betam j.  Ali misliš, da se bojim ?

Georgette  (Belamju.) Ako kaj govorite, pogubite mene!
Roza  (Belamju.) Ako kkj govorite, vse povem.

Belamt/.  Počakajmo !

Georgette  (zakriči.) Ah!

Thibaut  (skoči k nji.) Kaj ti je? Ali si bolna?

Georgette  (tiho Belamju.) Usmilite se! (Pade v Thibautovo
naročje.)

Thibaut  (Belamju.) Kaj to pomeni ?

Belamt/.  Vrag znaj! (Zase.) Zlodej vender, kako se
bom iz te zadrege izkopal? In kaj poreče moj poročnik?
A kaj, Zgodi se kakorkoli! (Poročniku, ki pride brez sape in ves
poten, spremljan od vaščanov.) Gospod poročnik!

Georgette  (ki se je že zavedla, pade zopet Thibautu v roke.) Ah!
Boža  (odločno poročniku.) Gospod poročnik!

Bdamtj  (takisto.) Gospod poročnik!

Georgette  (kakor prej.) Ah !

Betami/.  Gospod poročnik, ponižno javim, da se ni
nič posebnega pripetilo.

Si/lvain  (veselo.) Roza!

Betami/  (poročniku.) Imam čast, da vam predstavljam
•mlada zaročenca.

92

Thibaut.  Ali je zato semkaj pridirjal ? (Georgetti.) Kako,
da si že dobra? (Belamyu.) Kako, da je vedno v vaš govor
segala ?

Betami/.  Mirrr!

Thibaut.  Jaz hočem vedeti!

Betami/.  Mirrr!

Thibaut.  Vse se mi tako zdi —

Betam//.  Mirrr — sicer vas vojaki ustrele! Ne ver¬
jamem, da bi za vas kdo milosti prosil.

Zbor.

Glas jasni, zvonki tvoj
Hiti v serce,

Budi želje!

Glas jasni zvonki tvoj

V ljubezni kliče me in v boj.

Ko v boji glas tvoj zazveni,

Krik, jok in stok se izgubi.

Glas jasni, zvonki tvoj

V ljubav kliče me in v boj!

(Konec.)