Stanarina in naša stanovanja Učiteljem ljudskih šol pripada poleg prejemkov po uradniškem zakonu še stanovanje v naravi odnosno stanarina in kurjava. Ti dohodki so scstavcn del rednih prejemkov, tako pravi zadevni odlok ministrstva prosvete P. br. 1627/31. Po zakonskih določbah dobi učitelj torej naturalno stanovanje, ki mora ustrezati določenim predpisom. Ker je bila ta zadeva sporna, je pred kratkim razsodil to sporno jabolko državni svet in točno formuliral, kakšno mora biti primerno stanovanje za učitelja. Obsegati mora namreč dve sobi in kuhinjo ter pripadajoče pritikline. Če na šoli ni naturalnega stanovanja, pripada učitelju stanarina v znesku din 150,—, ki jih prejema sedaj od banske uprave, prej pa od občine. § 30. finančnega zakona za 1. 1933/34 določa, da imata učitelja zakonca pravico le na eno stanarino oziroma na eno stanovanje. Sedaj pa poglejmo te določbc s praktične plati in videli bomo, da je zopet učitelj tisti, ki je silno prikrajšan, in da je treba te določbe spremeniti in jih prilagoditi današnjemu času in resničnemu stanju, da ne bo učitelj, ki je gmotno itak islabo situiran, trpel škode. Oškodovan je učitelj na vsak način, pa naj bo poročen ali neporočen, kajti vsota din 150,— je vsekakor premajhna za stanovanje. Najbolj idealno bi bilo, če bi vse šole imele dovoljno število predpisanih učiteljskih stanovanj. S tcm bi bilo ugodcno ne samo učiteljstvu, ampak tudi kr. banski upravi, ki mora sedaj štcti lepe vsote za istanarino učiteljstvu. A redke so danes šole, ki imajo ta problem urejen ,in učiteljstvo stanuje večinoma v vlažnih, celo nehigienskih stanovanjih in plačuje letno ogromne vsote kot najerrmino. Predvsem pa je oškodovano poročeno učiteljstvo. Na vasi dobiš danes za din 150,— opremljeno isobo, seveda brez kurjave in perila, toda to zadostuje komaj samskemu učitelju ali učiteljici. Sevcda se najdcjo tudi kraji. da ta znesek ne zadostuje, a malo je takih, in tam je pač tudi samski učitelj oškodovan. O higieni marsikaterega vaškega stanovanja ne bom govoril, a vem, da bi marisikateri učitelj ali učiteljica raje stanovala v šoli, če bi tako stanovanje obstajalo. Sevcda je samski učitelj zapet prikrajšan glede števila sob, kakor mu po zadevni razsodbi državnega sveta pripada. Sedaj pa poglejmo poročen učiteljski par, ki uživa le eno stanovanje ali eno stanarino, kako živi. Srečna je učiteljska družina, če je naturalno istanovanje v šoli, ker navadno družinska stanovanja v šolah ustrezajo glede ohsežnosti. Tam je ta zadeva v redu. Kako pa jc tam, kjcr ni naturalnega stanovanja, to ve pa samo tisti, ki je deležen takih dobrot. Tam torej dobi družina din 150,— stanarine. Družinsko stanovanje, posebno pa še, če so otroci, pa je edino lahko dvosobno s kuhinjo, kajti le tako stanovanje lahko smatramo kot primerno in ustreza tudi tozadevnim predpisom. Ali pa se tako stanovanje dobi za 150 dinarjev, kolikor znaša stanarina? To je pa drugo vprašanje. Nikjer na deželi danes ne dobiš stanovanja izpod din 250,—, tako da mora učitelj zopet doplačati iz svojega žepa in tako trpeti izgubo. Zopet ne bom govoril o hiigieni takih stanovanj, lahko pa z mirno vcstjo trdimo, da je nad 60 % vseh podeželskih učiteljskih stanovanj neprimernih in nehigienskih in ogrožajo zdravje učitelja in njegove družine. Iz tega vidimo, da je prikrajšan učitelj materialno in poleg tega trpi še njegovo zdravje. Ta problem učiteljskih stanovanj bi se lahko uredil, saj tudi zakon predvideva, da se mora urediti. Ugotoviti moramo, da je stanarina v znesku din 150,— vsekakor prenizka, kajti za ta denar ne dobiš družinskega stanovanja. Na vsak način jc treba to urediti in stanarino zvišati sorazmerno s ceno stanovanjem. Predvsem pa jc treba urcditi zadevo stanarine za poročene učitelje z družino, ki potrebujejo večja stanovanja in jih morajo sedaj drago plačevati. S tem je torej zakonski odlok prikrajšal učiteljstvo, ki prejema stanarino In. ne uživa naturalnega stanovanja. Najidealneje pa bi bilo, če bi bila za vse na razpolgo naturalna stanovanja, da nam stanovanjski problem ne bi delal toliko preglavic in neprijetnih sitnosti. V-ar