glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Delovno I v jutrišnji dan
Je že tako, da se poletje izteka in, da znova trka na vrata jesen; običajno pravimo — jesen, polna plodov. Obenem pa se izteka tudi večina dopustov, naši delovni ljudje se s počitnic spet vračajo na delo. Zanesljivo pa bo, ne glede na jesen ali katerikoli letni čas, plodov samo toliko, kolikor jih bomo sami naredili. Konec počitniškega obdobja tako še posebej pomeni začetek dela, ne samo dela, kot ga poznamo vse leto, ampak pospešenega, še bolj zavestnega in vnetega dela, dela, s katerim bomo poskušali nadoknaditi vse zamujeno, pa tudi dela, katerega se bomo spet lotili spočiti, umirjeni in polni novih sil.
Odnos med delom in počitkom je nedvomno nekaj, kar je v človeku pogojeno povsem prirodno, pa tudi duhovno. Počitka si želi samo po delu, po počitku pa se skoraj z enakim veseljem vračamo na delo. Kot bi bilo utrujajoče in naporno, če bi delali brez oddiha in brez odmora, tako je tudi jasno, da bi nas samo počivanje polenilo in uspavalo, da bi postali samemu sebi dolgočasni in brezciljni.
Vsakdo je v teh počitniških dneh doživel kaj lepega. Nekateri so se kopali v morju, plavali in veslali. Vdihavali vonj sredozemskih borovcev in rožmarinov, grgrali zaradi zdravja slano vodo, se pekli na soncu, se zvečer dodatno trudili v plesnih likih ob zvokih rohnečih orkestrov boljše in slabše vrste. Spet drugi so potovali s celotno družino v novem avtomobilu, v katerega so komaj naložili vso prtljago, tako da so zase in za otroke na sedežih le s težavo našli še mesta. Sproti so med prepiri merili porabo bencina in olja, kajti vsak v družini je imel o tej porabi svoje teorije; tiho so kleli, ko se jim je kljub temu, da so vozilo na kredit po polletnem čakanju šele dobili, med vožnjo guma kar dvakrat sesedla in je bilo treba izkoristiti vse tehnično znanje zato, da je avto spet stekel. Tretji so se odločili za oddih v planinah. Vstajali so vsak dan že zjutraj pred zoro, se vlekli z vrvmi na čim bolj zašiljene vrhove, vsi zasopli in preznojeni so se krepčali s Šilcem žganja, zatem pa so si predstavljali panoramo zgolj po zemljevidu, ker so bile vsako popoldne — krajevne nevihte ali plohe. Skratka — na počitnicah je bilo vsestransko lepo.
Zdaj pa je spet napočil čas dela. Pa vendar ne bi mogli ceči, da smo se zaradi tega razžalostili! Ne samo zaradi tega, ker je delo, če človeka veseli, skoraj Prav tako prijetno, kot oddih, ampak tudi zaradi tega, ker pri delu nekaj ustvarjamo in ker je sleherna stvaritev zadovoljstvo. ^Zelika delovna organizacija kot je naša Iskra, razen tega sama v sebi predstavlja široko znotraj Povezano skupnost. Ljudje, ki so se pri delu navadili drug na drugega, ki si s svojim delom Pomagajo, ki se zavedajo, da samo s skupnimi prizadevanji lahko rešujemo orjaške naloge, ki so jim zastavljene, nehote občutijo drug do drugega prist-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mobilizirajmo vse svoje sile
Ni lahko najti odgovorov pri posameznikih, kadar gre za vprašanja, zastavljena vsem in za splošno proizvodnjo ter politično mobilizacijo kolektiva. Kljub temu sta bila gotovo prav oba sobesednika predsedstva sindikata ZP Iskra Jože Čebela in sekretar ZK ZP Iskra Stane Predcar, najbojj primerna in poklicana za to, da spregovorita v imenu vseh. Zveza ZK in sindikati so nedvomno tudi v naši OZD tisti motor in tista transmisija, ki razvija dejavnost in prenaša mnenja vseh delavcev naše skupnosti. Zato je bil naš pogovor o samoupravni organiziranosti in osnutku zakona o združenem delu, vlogi partije in sindikata, kot tudi o gospodarskem položaju in srednjeročnem planiranju pravzaprav del razprav^ ki jo ti dve organizaciji vodita dnevno s svojimi člani v podjetju. Še več, morda bodo tudi ti odgovori, ki smo jih zapisali, vzpodbuda za nadaljnje, še širše in še bolj poglobljene razprave med našimi ljudmi.
Številka 35 — Leto XV — 28. avgusta 1976
Ali nam lahko podate kratko oce: no o razpravah o samoupravni organiziranosti v zvezi z intencijami iz osnutka zakona o združenem delu?
ČEBELA; »Razprava o osnutku zakona o zdm ženem delu seje začela že spomladi in je potekala vse do počitnic. Strokovne službe so naredile analizo razmer glede na določila v osnutku zakona o združenem delu, proučevale in primerjale dejansko stanje s stanjem, ki ga osnutek zakona o združenem delu ponuja. Politične organizacije so bile zadolžene speljati razpravo, s tem pa se je že začela akcija za spremembo odnosov, oz. za ureditev odnosov v.skladu z osnutkom zakona o združenem delu. Osnutek zakona je, — po razpravi sodeč — doživel podporo delavcev v TOZD, zato smo prepričani, da bo tudi pravočasno sprejet. Seveda bo potrebno zbrati še dodatne pripombe, za katere je nujno, da bodo pripravljene do roka, vendar menim, da je pri tem bistvenega pomena to, da pripombe ne spreminjajo vsebine določil, temveč je njihov namen doseči le bolj razumljivo in bolj konkretno napisan tekst bodočega zakona. Gre torej bolj za dopolnjevalne pripombe.
PREŠ KAR: Akcija razprav je časovno soupadla s sprejetjem temeljev planov. Tik pred dopusti smo se vključili v razprave, kijih je organiziral CK v sto delovnih organizacijalr Slovenije. Pobuda CK nam je bila dobrodošla, saj nam je omogočila istočasno obravnavo in preverjanje naše zamisli tudi s primerjavo z drugimi delovnimi organizacijami. Za nas je to pomenilo kvalitetno novost.
Ali so te razprave v sto delovnih organizacijah nakazale potrebo po kakšnih posebnih akcijah v Iskri?
PRESKAR: V naših OZD smo organizirali razprave o osnutku zakona o združenem delu v preddopust-niškem času. Po dopustih pa bomo morali dejansko pristopiti k dodelavi naše interne zakonodaje — upoštevajoč vse nove ideje in zamisli v razpravah od podpisovanja sporazumov o zdmževanju TOZD v višje oblike združevanja dela v ZP, dalje. Ob sprejemanju zakona v združenem delu bi morali izdelati ustrezne nove predloge za samoupravne akte; vsi samoupravni sporazumi naj bi namreč bili sprejeti do 1. 1. 1977.
Kako ocenjujete aktivnost sindikata v zvezi z omenjenimi razpravami?
ČEBELA: Mislim, da bomo morali začeti z mobilizacijo vseh političnih organizacij in strokovnih služb. Oce-njujemo, da so v nekaterih primerih premalo zavzeto pristopili k analiziranju obstoječega stanja in iskanja novih rešitev, izhajajočih iz nove zakono-
daje. Sindikalne organizacije na raznih ravneh se premalo zavedajo svoje vloge, ki jim je naložena z ustavo, vključena pa je tudi v osnutek zakona o zdmženem delu. Zavedati se moramo, da je ravno sindikat zadolžen za pobudo in predloge za obravnavo in sklepanje samoupravnih sporazumov in da je sindikat poleg tega tudi podpisnik teh sporazumov. Ker sindikat ni dovolj delaven, je to pri nas izostalo. Nekateri sindikalni predstavniki in funkcionarji niso dovolj obdelali svojih nalog in kaže, da se svoje vloge še ne zavedajo v potrebni meri. Sindikat na ravni ZP Iskra bo še pred 20*sep-tembrom — pred konferenco Zveze sindikatov — na osnovi poročil vseh predsednikov osnovnih organizacij sindikata TOZD o delu osnovnih organi-(Nadaljevanje na 2. strani),
Nad slovensko manjšino na Koroškem se je razdivjal vsestranski pritisk in brezobziren teror, s katerimi bi radi v Avstriji povsem izbrisali pojem narodnostnih manjšin. Posnetek s protestnega zborovanja Iskrašev 25. t. m. na Stegnah.
Mladi so za zborovanje pripravili številne transparente in napise-
VELEPOSLANIŠTVU REPUBLIKE AVSTRIJE, BEOGRAD
Delavci Iskrinih TOZD v Stegnah—Ljubljana odločno protestiramo proti reviziji Državne pogodbe in uzakonitvi etnocida slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji. Z ogorčenjem in zgražanjem ugotavljamo, da je socialistična vlada Kreiskega stopila na pot diktata in policijskega terorja proti pripadnikom naših narodnosti, s čemer postaja uradni nadaljevalec tisočletne politike velikonemškega šovinizma.
Dve desetletji že uradni predstavniki Avstrije obljubljajo izpolnitev člena 7, dejansko pa od podpisa pogodbe dalje beležimo postopno a dosledno zoževanje manjšinskih pravic. Dovolj je našega potrpljenja, dovolj izigravanja mednarodnih obveznosti. Terjamo sporazumevanje z manjšino in zavračamo sleherni diktat večine, čeprav je še tako okrašen z leporečjem. Avstrijska vlada in z njo vse večinske stranke naj si bodo na jasnem, da ne morejo odločati o obstoju in pravicah naših narodnosti. Njihova dolžnost je izpolniti mednarodne obveznosti, ki so pogoj za ponovno vzpostavitev avstrijske države v sedanjih mejah.
Pozivamo avstrijsko demokratično javnost, da se upre terorju neonacizma, ki danes diktira uradno politiko do manjšin. Velikonemški šovinizem in njegova najmračnejša inačica — nacizem sta naš skupni sovražnik, ki je že enkrat pokopa! Avstrijo in si opeke! prste pri nas. Naša skupna dolžnost je, da mu preprečimo nakane. Danes budno bdi nad usodo naših bratov vsa Jugoslavija, ki ne bo dovolila, da se zgodovina ponovi. Od svobode manjšin je odvisna tudi vaša lastna svoboda.
Na koncu ponavljamo: želimo si prijateljsko sožitje z avstrijskim narodom, vendar ne za ceno žrtvovanja naših bratov.
Ljubljana, 25. 8. 1976
Delavci Iskre odločno protestiramo!
Ljubljana, 25. avgusta 1976. — Pred tovarno elektronskih naprav na Stegnah so se danes ob 13.30 zbrali delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki so locirane na področju Stegen. Pripravili so protestno zborovanje, podobno kot že številni kolektivi po naši republiki in se pridružili ogorčenim protestom, s katerimi se slovenska in vsa jugoslovanska
S protestnega zborovanja delavcev TOZD Instrumenti v Otočah.
Predsednik skupščine ZP Iskra - Vladimir Klavs govori m protestnem zborovanju delavcev temeljnih organizacij združenega dela na Stegnah v Ljubljani.
javnost zgraža nad neizpolnjevanjem avstrijske državne pogodbe in gonje, ki se je v Avstriji razplamtela zoper našo narodnostno manjšino.
Na protestnem zborovanju Iskrinih delavcev na Stegnah je govoril predsednik skupščine združenega podjetja Iskra, Vladimir Klavs, ki je v svojem govoru še posebej podčrtal, da Avstrija izvaja dvolično politiko. Sprejela je sicer nedavno helsinško deklaracijo, podpisala ustanovno listino Združenih narodov, vendar pa je njena notranja politika povsem v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi, saj, še zlasti v zadnjem času, vsestransko
zatira slovensko in hrvaško narodnostno manjšino.
Predsednik skupščine ZP Iskra jev svojih izvajanjih pozval vso napredno avstrijsko javnost, naj se najostreje upre proti neonacističnim silam in nazadnjaškim silam, ki ne dovoljujejo, da bi Koroški Slovenci in Gradiščanski Hrvati, enakopravno lahko živeli v skupnosti z avstrijskim narodom. Povsem očitno je, da so težnje sedanje politike do narodnostnih manjšin Slovencev in Hrvatov v Avstriji takšne, da bi jih s krivičnim preštevanjem slednjič radi docela izbrisali.
V svojih izvajanjih se je Vladimir Klavs spomnil tudi zadnjih izgredov v Škocjanu in ob tem dejal, da bi moral biti cilj policije preprečevati nasilje, ne pa, da ga je policija celo sama izvajala nad Koroškimi Slovenci, ki so se opravičeno s tihim protestom izrekli proti obnavljanju velikonemških in nacističnih tradicij.
Iskraši so s svojega protestnega zborovanja na Stegnah poslali avstrijskemu veleposlaništvu v Beogradu ogorčeno protestno pismo, katerega objavljamo zgoraj.
Tega ne dovolimo!
Po znanih aretacijah v Škocjanu na Koroškem je ogorčena vsa naša javnost. Odkritje spomenika bojevnikom prve in druge svetovne vojne je samo po sebi tako veliko izzivanje, da bi se ob tem morale zdrzniti avstrijske oblasti. Da pa so poleg tega še aretirali slovenske študente na tako brutalen način, ker so se poslužili svojih demokratičnih pravic, že presega vse meje. Se bomo vrnili v čase nacističnih škornjev in rjavih zloveščih srajc? Smo pozabili razbito Evropo in milijone žrtev?
Tudi takrat se je začelo tako.
Ob teh dogodkih so tudi delavci Iskrine tovarne gospodinjskih aparatov ogorčeno protestirali. V četrtek so se zbrali na tovarniškem dvorišču in vsem je iz srca spregovoril Peter Ceferin. V svojem izvajanju je vprašal avstrijske oblasti, kaj mislijo z izpolnitvijo mirovne pogodbe. Je to le kos papirja ali mejnik med nacizmom in demokratično republiko? Heimat-dienst je naslednik tistih sil, ki so pred petintridesetimi leti pustošile Slovenijo, Jugoslavijo in Evropo. V nesrečo so pahnili pol sveta, danes pa jim ne sme nihče ugovarjati, ko slavijo svoje ..bojevnike". Že imeti napis, kakršnega so imeli koroški Slovenci v Škocjanu: „Boj proti fašizmu je naš skupni boj", je tako velik ..zločin", da te podre kopica žandarjev in te pretepe v imenu reda? !
Nikjer pa ni bilo zaščitnikov „reda" ob podelitvi odlikovanj koroškim partizanom, ko so jih sramotili neonacisti.
Z zborovanja so poslali protestno pismo avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in tiskovnim hišam. Na zborovanju ga je prebrala mladinka Dragica Bergantova:
Sprejetje avstrijskih protimanjšin-skih zakonov podpira nemške nacionalistične in šovinistične kroge pri izvajanju največje povojne gonje za zatrtje in uničenje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Ostro obsojamo neizvrševanje določil avstrijske državne pogodbe ki je pravna listina, zato je potrebno slovensko in hrvaško vprašanje v Avstriji postaviti na dnevni red organov organizacije združenih narodov.
Delavci zbrani na protestnem zborovanju, ostro protestiramo proti po-
četju avstrijskih uradnih krogov, s katerim blatijo narodnoosvobodilni boj 'slovenskih partizanov v Avstriji in enačijo obujanje tradicij narodnoosvobodilnega boja s šovinističnimi in neonacističnimi manifestacijami Heimat-diensta.
Delavci ISKRE — Tovarne gospodinjskih aparatov podpiramo jugoslovansko vlado in napredne avstrijske kroge v prizadevanjih za mirno rešitev manjšinskega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Avstriji po diplomatski poti.
Delavci ISKRE — TOZD^ — Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Lo-
k3-^656	F. Kotar
S protestnega zborovanja v Retečah.
PROTESTNO PISMO IZ TOZD TGA
Delavci Iskre — TOZD — Tovarne gospodinjskih aparatov Škofja Loka Reteče se pridružujemo protestom delovnih ljudi in občanov širom Jugoslavije in obsojamo uradno avstrijsko protimanjšinsko politiko-
:
DELAVNO V JUTRIŠNJI DAN
(Nadaljevanje s 1. strani) no vez tovarištva in zavezništva. Ko se po poletni odsotnosti zdaj mnogi spet vračajo na svoja delovna mesta in tam spet srečujejo svoje delovne tovariše potemtakem zanje ni samo konec počitnic, ampak tudi vnovičen začetek vsakdanjega tovariškega vzdušja.
Morda je po tem delovnem začetku vsaka minuta oddiha spet bolj cenjena. Stvari prihajajo spet na običajne tire. Zakaj bi se torej otožno ozirali nazaj na počitnice, ki so minile! Nasprotno: zakaj se ne bi raje z veseljem zazrli v delo, ki ga ponovno načenjamo! Tembolj, ker se zavedamo, da brez tega našega dela ne bo tudi plodov, ki si jih obetamo. Če pa ne bo plodov, če naša Iskra ne bo izpolnila vseh nemajhnih obveznosti, ki jih je pred celotno družbo prevzela, ne bo naše združeno podjetje moglo prevzeti prihodnje leto še zahtevnejših nalog in tudi mi, kot del te skupnosti, ne bomo mogli uživati njihovih oddihov in dopustov. Z vsakim svojim delom si kujemo nove prihodnje počitnice. Kaj ne bi torej zdaj veselo in samozavestno znova stopili delovno v jutrišnji dan!
Muk

Mladinka Dragica Bergant bere protestno pismo.
PROTESTNO PISMO DELAVCEV IZ SEMIČA
Delavci tisoč sto članskega kolektiva ISKRE Industrije kondenzatogev Semič smo se zbrali na protestnem zborovanju, da skupno izrazimo ogorčenje nad početjem avstrijske policije in delovanjem neofašističnih sil v Avstriji, kar zgovorno priča o položaju slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem.
Najnovejši dogodki na Koroškem ne morejo mimo nas. Najodločneje obsegamo dejanja proti našim rojakom v zamejstvu ter blatenje borcev NOB. Poudarjamo, da je že skrajni čas, da se začne upoštevati in dosledno izpolnjevati 7. člen državne pogodbe o manjšinskih pravicah. Skrajni čas je, da se preneha protimanjšinska gonja v Avstriji in da se že enkrat prenehajo stalni konflikti v tem delu Evrope, ki lahko postango žarišče novih napetosti in povzročijo poslabšanje odnosov s sosednjo Avstrijo.
Delavci ISKRE Industrije kondenzatorjev Semič dajemo polno podporo pripadnikom slovenske in hrvaške manjšine v njihovem boju za svoje pravice, pravice do obstoja, razvoja in popolne svobode. Pridružujemo se mislim in želji delovnih ljudi vse Slovenije, da bodo avstrijske oblasti končno spoznale pravo pot, ki pelje k skupnemu cilju — pravilni rešitvi tega problema. Trdno smo prepričani, da bodo napredne sile v Avstriji kos trenutni težki situaciji in bodo preprečile vsakršna izzivanja in napade na koroške Slovence.
Delavci, zbrani na tem zborovanju odločno zahtevamo, da avstrijska vlada končno začne upoštevati tudi dokument helsinške konference, da začne izvajati po mednarodnih pogodbah prevzete dolžnosti in da omogoči slovenski in hrvaški narodnostni manjšini nemoten ekonomski in kulturni razvoj, obenem pa tudi osebno varnost in svobodo.
Semič, 18. 8. 1976
TOZD FERITI
Sprejem novih članov ZK
13 rdečih nageljnov v gumbnicah je bil zunanji znak, daje 13 delavcev v TOZD Feriti zaslužilo, da jih sprejmejo v članstvo avantgardne organizacije naših delovnih ljudi, v Zvezo komunistov.
Za Ulrih Magdo, Maksimovič Milenko, Cvijanovič Zorko, Zaviršek Jožico, Rauh Toneta, Petelin Milana, Ljubojevič Jovota, Kajtazovič Djemi-lo, Sladič Zdravko, Veriš Djuradija, Perko Alojza, Kalinger Boruta, Japelj Janeza 24. avgust, dan, ko so bili sprejeti v ZK, pomeni prelomnico v njihovem - življenju. S svojim dosedanjim delom so dokazali, da jih delovni tovariši spoštujejo, da cenijo njihovo delo in zato so jim tudi izrekli svoje zaupanje, da jih sprejmejo v svoje vrste, v vrste ZK.
Z novimi člani šteje 00 ZK v Feri-
Mobilizirajmo vse svoje sile

(Nadaljevanje s 1. strani)
zacij sindiKata ter njihovih pripombah in predlogih, izdelal poročilo kot povzetek Iskrinih razprav za omenjeno konferenco Zveze sindikatov.
V čem pa se kaže v sedanjem položaju aktivnost organizacije ZK v ZP Iskra?
PRESKAR: Bistveno je povedal že tov. Čebela, ko je dejal, da bo treba dopolniti naše samoupravne sporazume. . Razen tega pa moramo priti do dokončnega odgovora na to, kakšne bi naj bile delovne, organizacije v Iskri. Odgovoriti si moramo na vprašanje, ali smo v takšni OZD, kakršna je ZP Iskra, sposobni dobesedno uveljaviti nekatera določila iz osnutka zakona o združenem delu, posebej pa, ali smo sposobni uveljaviti dohodkovne odnose. Poleg tega pa nas čaka še nekaj nalog iz akcijskega programa ZK Iskra - Gorenje. Zato bo treba tudi tovrstne razprave zaokrožiti in izoblikovati konstruktivne sklepe.
Kakšna problematika in naloge za prihodnjo akcijo pa se v Iskri kažejo glede na srednjeročno planiranje 1976-80?
PRESKAR: Delavci Iskre so — to gre posebej poudariti — podpisniki družbenega dogovora o osnovah sred-njeročnega planiranja SRS. To je na eni strani dmžbeno priznanje pomena profesionalne elektrotehnike, ki jo ima v proizvodnem programu ZP Iskra,- istočasno pa iz tega dejstva lahko sklepamo na uveljavitev naše republike in našega naroda na tem področju v širših geografskih okvirih. To pa je za nas v Iskri vsekakor priznanje. Mi, kot Slovenci, se zavedamo, da nimamo nekaterih osnovnih surovin, zato so naše primeijalne prednosti predvsem v znanju, v ustvarjalni sposobnosti in v naši tradicionalni pridnosti. Prav to pa, so osnovni pogoji za razvoj profesionalne elektrotehnike. S tem dogovorom smo prevzeli pobudo za nadaljnji razvoj tovrstne dejavnosti (sicer pa jo že doslej imeli). Seveda pa po drugi strani pomeni za nas tudi odgovornost pred celotno slovensko in jugoslovansko dražbo.
Današnji čas zahteva, da v celoti spremenimo nekatere poglede na planiranje. Zato bo potrebno v prihodnje več konkretnih Iskrinih razgovorov o vzpostavitvi nove proizvodnje. Izogniti bi se morali nekaterim napakam, ki so bile storjene v preteklosti kot posledice stihijskega 6z, liberalnega razvoja.
Te posledice so se pokazale v proizvodnjah, ki niso imele rentabilnih serij, v takoimenovanem dupliranju kapacitet, neizkoriščanju kapacitet itd. Če bomo resnično hoteli tehnološko tekmovati s proizvodnjo na svetovnem trgu, bomo morali uvajati sodobne proizvode ustreznih serij, ustrezne kvalitete, ustreznih cen. To
ISKRA
pa zahteva tesnejše tehnološko in proizvodno sodelovanje Iskre tudi v mednarodnem merilu, kar pa hkrati zagotavlja trden položaj v dimenzijah svetovnih tržišč, kajti jasno je, da se ni mogoče zapirati zgolj v jugoslovanske okvire.
ČEBELA: Samoupravni sporazum o osnovah plana SOZD Iskre za srednjeročno obdobje 1976—80 je v več TOZD sprejet. Pri tem pa ugotavljamo, da je ta sporazum bolj samorastniški, kot so tudi dragi sporazumi v tovrstni industriji v SRS, kajti med seboj niso usklajeni. Zato bo potrebno v prihodnje med posameznimi proizvodnjami elektroindustrije v SRS še veliko usklajevati, pri tem pa izhajati iz proizvodnih možnosti in iz potreb tržišča. Naš sporazum o osnovah plana izhaja iz srednjeročnega plana družbenega razvoja Slovenije. Za sleherno TOZD v Iskri, oz. delovno organizacijo pa je pomembno, da bomo v okvira teh osnov planov ZP Iskra podrobno opredelili razvoj v srednjeročnem razdobju.
Kaj bi nam lahko povedali o trenutnem gospodarskem položaju OZD v ZP Iskra?
PRESKAR: Za mesec september pripravljamo razpravo o trenutnem gospodarskem položaju v vseh delovnih organizacijah Iskre. To razpravo moramo organizirati zaradi trenutno težavne situacije same, pa tudi zaradi poziva razširjene seje izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKS. Več TOZD je namreč prvo polletje poslovno slabo zaključilo. To je brez dvoma posledica več vzrokov. Potrebna bo natančna analiza v vsaki TOZD posebej. Ugotoviti je potrebno, kg je na stvari, koliko smemo nastale težave pripisovati spomladi sprejetemu zakonu o plačani realizaciji, v kolikor pa gre za razne drage vzroke. Poiskati je treba odgovore na naslednja vprašanja, ali je vzrok v premajni proizvodnji, oz. premajhni prodaji ali je vzrok v eventualnem padcu produktivnosti (in ugotoviti, zakaj je v posameznih primerih produktivnost padla), ali v prehitrem naraščanju stroškov in podobno. Do konca poslovnega leta je pred nami le še nekaj mesecev, do tedaj pa moramo stanje izboljšati. In izboljšati ga je treba, drage možnosti ni. Naša naloga je analizirati vzroke in se strokovno in organizacijsko mobilizirati za odpravo vseh subjektivnih pa tudi objektivnih vzrokov, kjer je le kakšna možnost za to.
To naj bi bil osnovni cilj razprav, ki jih pripravljamo v vseh OZD v Iskri za mesec september. Posebno odgovornost s tem v zvezi seveda prevzemajo vsi sekretarji 00ZK in vsi komunisti na vodilnih delovnih mestih v poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah.
M. Ovsenik
tih 21 članov. Kot je poudaril v svojem govoru Dušan Dolničar, direktor te temeljne organizacije, je po poslovni konsolidaciji sledila še družbenopolitična konsolidacija. ..Komunisti se morajo zavedati, da ostali delavci sledijo idejam, predvsem pa dejanjem, ki jih s svojim delom naredijo komunisti. Prav dejanja morajo dokazati, da Zveza komunistov zasluži ime avantgarda delovnih ljudi. Prav zato bo dobro delo glavno merilo za ocenjevanje uspešnosti delovanja novih, pa tudi starih članov ZK, kajti delavcev se ne da preslepiti z nekim navideznim delovanjem, delavci znajo resnično selekcionirati slabo od dobrega, uspešno od neuspešnega," je podčrtal Dušan Dolničar.
Vlado Bozovičar, predstavnik OK ZK Ljubljana - Šiška je v svojem krat-
kem govora dejal, da je izobraževanje izredno pomembno za uspešno delo v ZK. „Napačnoje mišljenje, da z vstopom karkoli pridobiš. Pridobiš samo več borbe za samoupravne pravice in odnose, več botbe za samoupravni socializem," so bile besede Vlada Božo vičarja.
Članske izkaznice sta novim članom' podelila sekretar OK ZK Feriti Florijan Mlinar in Vlado Bozovičar, vsi novosprejeti člani pa so prejeli še knjigo Vinka Trinkausa Obveščevalci-Izvolili so tudi sekretariat osnovne organizacije ZK Feriti. p
Številka 35 — 28. avgusta 1976

.• ■. .• . -•
ISKRA
Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 17
DELOVNA SKUPNOST Skupnih strokovnih služb PROGRAMSKO RAZVOJNO PODROČJE
objavlja nas]e(jnjj prosti delovni mesti za projekt Mikroelektronika:
VODJA KOMERCIALE IN ORGANIZACIJE
Pogoji:
—	visoka izobrazba (ekonomska ali organizacijska)
—	2 leti prakse
ali	'	,
—	višja izobrazba (ekonomska ali organizacijska)
—	5 let prakse
—	aktivno znanje angleščine
VODJA TEHNIČNE SLUŽBE
K sodelovanju vabimo iniciativnega sodelavca s smislom za praktično delo pri instaliranju, vzdrževanju in izboljševanju zahtevnih tehnoloških naprav za izdelavo mikroelektronskih vezij
Pogoji:
visoka izobrazba (elektro ali strojna smer)
-	5 let prakse ali
-	višja tzobrazba (elektro ali Strojna smer)
-	7 let prakse
-	znanje pogovorne angleščine
Pismene vloge sprejema kadrovska služba Iskra — IEZE Ljubljana. Ste; ne 17, v 8 dneh po objavi
t
( (
INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ
Srednjeročni plan skupne
proizvodnje
TOZD Skupna proizvodnja, Indu-strija za telekomunikacije, elektroniko ■n elektromehaniko, je pri svojem Srcdnjcročnem načrtu razvoja odvisna °d rasti tistih TOZD, za katere delajo Ustavne dele. Interno so se odločili, da bo letna rast proizvodnje od 8 — !0 %, saj druge TOZD (Števci, TEA, ERO, Stikala in deloma Mehanizmi) Predvidevajo različne stopnje rasti. Eksterna proizvodnja (za Avtoelektri-ko) predstavlja ca. 3 % celotne letne Proizvodnje in ta bo po srednjeroč-nem planu še manjša. Del te proiz-I vodnje (aluminijaste odlitke za indu-| strijo avtoelektričnih izdelkov) so že prenesli v Komen pri Novi gorici in v Železnike.
V	srednjeročnem načrtu razvoja je nadaljc predvideno, da dobijo v objek-tu 08 (stara produkcija) ob preselitvi Proizvodnje telefonije na Lahore dodatne prostore za proizvodnjo samo in odlagalni prostor za polizdelke. Glede na naraščajoče zahteve modeme tehnologije za izdelavo vedno zahtevnejših podsestavnih delov bo treba temu Primemo prilagoditi in modernizirati hrdi strojno opremo. Do 1980 predvidevajo zamenjavo 10— 15 % strojnega Parka z novejšim.
V	okviru DO so z OD nekje na Povprečju — 4070 N din na zaposle-
nega. Od lani je bilo to povečanje za 27 % ali 3 % nad povprečjem DO. Letno naj bi se OD glede na analize v celotni IX) dvigal za 3	5 % in tako
tudi v omenjeni TOZD.
Kadrovska struktura v TOZD SP ni popolnoma zadovoljiva, saj predvsem primanjkuje VK kadra. Tudi položaj z SS m VS ni dosti boljši, To strukturo bodo postopoma glede na obstoječe kadrovske možnosti izmenjali v prid višji strokovnosti. Zaposlovanje se bo gibalo znotraj dogovorjene meje za vso DO, t. j. od 1	1,5 % letno.
Stroški po planu (glede na to, da niso finalisti) so zajeti v režijskih urah, kjer so obračunane tudi vse družbene dajatve, predpisane z zakoni in sprejete s samoupravnimi sporazumi. Ti slednji so se' samo v I. polletju 1. 1976 glede na enako obdobje lani povečali za prek 50%. To visoko povečanje stroškov se seveda odraža na ceni sestavnih delov, ki jih TOZD SP izdeluje za ostale TOZD — finaliste.
Srednjeročni plan razvoja ne dopušča povečanja stroškov iznad te stopnje, morali bi se celo še znižati.
Investicije so za TOZD predvidene le v manjšem obsegu, v glavnem v strojni park. Prostore bodo pridobili ob predvideni selitvi telefonije na
INDUSTRIJA široke potrošnje
Zlagoma gre na bolje
Idrijska Montaža je imela že lani in deloma tudi letos težave s pomanjka-njeni naročil in ima zato precej neza-sedenih kapacitet. Jasno, da pri tem trpi finančni efekt in nastaja še vrsta drugih težav. Direktoija Cirila Močnika smo prosili za razgovor in povedal nam je, da je stanje resno, čeprav ne ravno kritično.
Tovariš direktor, to TOZD vodite [es šele osem mesecev, pa bi nam kljub temu lahko povedali nekaj o letošnjem gospodaijenju? Če precenim Položaj in stanje v naši TOZD, mislim, da je stanje kljub vsemu boljše kakor lani, čeprav polletni obračun kaže nasprotno. Prvih šest mesecev smo j~a kij učili s sorazmerno veliko izgubo, ' a tako stanje in vzroke za nje vam v j^loti ne bi mogel odgovoriti. Del krivde je v tem, ker nismo imeli pred-videne proizvodnje. V času od jamica do junija letos smo imeli zasede-nih okrog sedemdeset odstotkov kapa-cltot, trideset jih je bilo neizkorišče-nih. Trenutno analiziramo bilanco in rezultati bodo znani vsak čas. Že zdq Pa lahko rečem, da bo treba TOZD sanirati.
Če ni bilo naročil, kako ste proiz-todni program prilagajali tržnim po-jrebam in kakšne tehnične in tehno-toške ižbopave ste uvedli za izboljšale stanja?
Organizacijsko in poslovno smo na tako nizkem nivoju, da moramo naj-Prej urediti ti.dve področji. To se bo dalo narediti brez večjih investicij, ^hnične izboljšave imamo še kako v toislih in idej nam ne manjka. Manjka Pa sredstev, ker vse tehnične izpopolnitve in izboljšava postopkov zadevajo večje investicije. Vzrokov za slabo organizacijo je več: še soraz-demo mlad kolektiv, saj letos poslu-Jenio šele peto leto, dmgi pa tiči v Heorejenih odnosih.
Če doma manjka kupcev, kako pa
VT0ZD TEN SO IMELI 37
Praktikantov
. Kot običajno se v naših TOZD v toriju in avgustu vsako leto zvrsti vrsta toladih praktikantov, ki se v enome-ečni praksi seznanijo z delom v naši Proizvodnji. Na prakso navadno priha-Šn° ^'jaki ter štipendisti Iskre, katere tolanje k temu obvezuje.
Letos so v TOZD izjemno sprejeli na enomesečno prakso izključno sa-,tl0 štipendiste Iskre. V času do kolek-lvnega dopusta jih je opravilo obvez-n° počitniško prakso 26, po konča-nem kolektivnem dopustu pa so na Prakso sprejeli še nadaljnjih 1 1 štipendistov Iskre
V času obvezne prakse so si mentorji prizadevali, da bi praktikante kar toflbolje seznanili z delom, ki so ga
°Pravljali.
izgledajo možnosti izvoza in kakšne načrte imate na tem področju?
Zlasti zadnji čas se zunanji trg zelo odpira za naše izdelke. Konjunktura je tudi slaba, da bi imela laliko zasedene vse razpoložljive proizvodne kapacitete. Cene res niso visoke, se pa še vedno splača izvažati. Z IC se že dogo-vatjamo za visok dvig izvoza. V mislili imamo čisto konkretne pogovore s kupci. Zunaj namreč zelo raste zanimanje zlasti za najmanjše elektromo-toije, pri katerih se da na enoto teže doseči večja moč kakor pri klasičnih. Pri večini motorjev pri izvozu res ne pokriva prodaja vseh finančnih bremen. Potrebna bi bila mnogo večja avtomatizacija proizvodnje, da bi lahko krili vse fiksne in variabilne stroške.
Bi nam povedali tudi o prognozah poslovanja do konca letošnjega leta in o načrtih v srednjeročnem planu?
Za letošnje leto bi se za prognoze bolj oprl na proizvodnjo kakor na polletno bilanco, ki jo šele analiziramo, kakor sem že omenil. Upam, da se bo položaj do konca leta znatno zboljšal. Kaže, da bomo proizvodni plan drugega polletja v celoti dosegli in bi bil potem letni program izpolnjen 90 odstotno.
Srednjeročni plan za našo TOZD je že v razpravi. V okviru Iskre nam daje to prednost, da se bomo do leta 1980 lahko enačili z drugimi TOZD in naša tovarna bi tako dobila položaj, ki ji gre. Slaba stran plana pa je v tem, da nam še ne pove, kako naj zastavljene cilje dosežemo. Plan tudi predvideva prenizko rast zaposlovanja, saj bi po. njem leta 1980 dosegli šele število zaposlenih, ki smo ga imeli lani. Tako ostaja odprto vprašanje, kam z viškom delovne sile v letih 1976—79.
Tovariš Močnik, doslej so vam računovodske posle opravljali v bivši matični tovarni v Elektromotorjih v Železnikih. Zdaj pa boste baje organizirali lastno računovodsko službo?
Že pokojni direktor Franc Didič je predlagal, da bi bila prva faza osamosvajanja lastno računovodstvo in urejen odnost znotraj naše DO. Na tem mestu sem šele 8 mesecev in šele zadnji čas mi je uspelo, da smo zbrali ekipo ljudi, ki bo prevzela to nalogo že septembra meseca. Od lastnega računovodstva pričakujemo, da nam bo pomagalo razčistiti odnose znotraj naše DO. Obenem pa nam bo ažurno omogočalo prepotrebne podatke o poslovanju, kar nam bo pomagalo do čimhitrcjšin ukrepov ob razčiščenem položaju. Tako upamo, da se sedanja situacija ne bo več ponovila, saj pravi pregovor: „Cisti računi, dobri prija-teji“. Eden od vzrokov prenosa finančnih poslov na lastno službo je tudi preobremenjenost računovodstva v Železnikih. Namesto da bi oni dodatno zaposlili ekonomiste, bomo to delo opravljali sami.
INDUSTRIJA EMO CELJE
SLABŠI POLLETNI REULTATI
Osnovne značilnosti poslovanja temeljnih organizacij v celjskem EMO v letošnjem prvem polletju so bile: zmanjšan obseg prodaje in zaradi tega zavestno zaviranje proizvodnje, povečan izvoz, manjše zaloge reprodukcijskih materialov, v zadnjem času pa oživljanje prodaje in zavzetost celotnega kolektiva za čimbolj dosledno uresničevanje akcijskih programov.
Najhujši problem v poslovanju EMO v letošnjih prvih šestih mesecih je bila vsekakor slaba prodaja. Finančni direktor Drago Mravljak poudarja, da je na izgubo celotnega EMO vplivalo predvsem slabše poslovanje temeljnih organizacij Posoda, Tobi, Kopalne kadi in Trite. Prvi dve sta poslovali z izgubo predvsem zaradi zmanjšane prodaje, v Kruševcu so morali ustaviti proizvodnjo zaradi prevelikih zalog, zaradi zmanjšane proizvodnje v omenjenih treh kolektivih pa so bili manj uspešni tudi v TOZD Trite, ki izdelujejo zanje surovine za emajliranje.
V	drugih temeljnih organizacijah Radiatorji, Kotli, Orodjarna in Elektronski računski center so po fakturirani realizaciji poslovali uspešno, nekoliko slabše, kljub teinu pa zadovoljivo, pa v Odpreskih. Vrednosf proizvodnje je v vseh temeljnih organizacijah, razen v EMOCONTA1NER, znašala v prvih šestih mesecih nekaj več kot 500 milijonov dinarjev in je bila za malenkost višja kot v enakem obdobju lani. Proizvodni načrt so dosegli le 77-odstotno, ob tem, da so npr. plan v Radiatorjih presegli za 2 odstotka, v Bistrici pa so ga uresničili le 36-odstotno.
Prodajni načrt so v prvem polletju dosegli 75-odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa 104-odstot-no. Medtem ko jim na domačem tržišču ni in ni šlo, pa so pri izvozu dosegli izredno lepe rezultate. Morda nekaj številk: letošnji izvozni načrt so presegli za 32 odstotkov, lanskoletni izvoz pa za skoraj 100 odstotkov. Še vedno je glavni izvoznik temeljna organizacija Posoda, uspešno pa se je v izvoz vključil tudi EMOCONTAINER, ki pa ni upoštevan v teh podatkih. Eden hujših problemov, ki pesti temeljne organizacije Industrije EMO so, kot že nekaj let, precejšnje zaloge gotovih izdelkov. Tukaj najbolj odstopata temeljni organizaciji Posoda in Tobi.
V	zvezi z nakupom reprodukcijskih materialov v EMO poudarjajo, da so se prav v zadnjih mesecih začele pojavljati hujše težave, zlasti pri nakupu pločevine.
Kot že rečeno, je EMO v prvem polletju posloval z izgubo. Le-ta je po fakturirani realizaciji znašala dobrih
40 milijonov dinarjev. Po posameznih temeljnih organizacijah pa so poslovali takole:
TOZD TRITE
Zaradi izredno majhnega povpraševanja po njihovih izdelkih, so morali zavreti proizvodnjo. Pravijo, da se položaj v bližnji prihodnjosti še ne bo izboljšal, zaradi česar bodo morali fak oj pristopiti k izdelavi akcijskega programa, katerega osnovni cilj naj bi bila povečana prodaja ter ob njej povečana proizvodnja.-
TOZD POSODA
Ta temeljna organizacija je v prvih šestih mesecih doživljala prave pretrese. Na svetovnem trgu so še vedno prisotne posledice gospodarske krize. To povzroča občuten padec potrošnje posode, s tem pa tudi cen na domačem tržišču. Medtem ko se jim je domače tržišče v prvem polletju precej zaprlo, pa so v izvozu dosegali zelo lepe rezultate; v zadnjih mesecih je prodaja na tujem trgu že dosegla blizu 600 tisoč dolarjev.
Tudi v TOZD Posoda so pristopili k izdelavi akcijskega programa, ki naj bi vseboval konkretne naloge za posamezna področja, v njem pa bodo morali biti tudi nepreklicni roki za izvedbo teh nalog.
TOZD RADIATORJI
V tem kolektivu je proizvodnja potekala brez večjih težav, zaradi česar jimje tudi uspelo uresničiti zastavljene planske cilje. Proizvodni načrt so dosegli tako količinsko kot vrednostno. K temu je največ pripomoglo veliko povpraševanje po Trika radia-toijih, kljub vsemu pa so lahko zadovoljni tudi s proizvodnjo in prodajo Emoterm radiatorjev.
TOZD KOTLI
V prvi polovici leta delavcem v tej temeljni organizaciji ni uspelo uresničiti zastavljenih ciljev v proizvodnji in prodaji. Kljub številnim težavam pa so dosegli zadovoljiv finančni rezultat, ki je po fakturirani realizaciji za skoraj 20 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.
TOZD	Vrednost I—VI/76	Primeijava s planom	Primer, z enakim obdob. lani
Frite	15.711	58	62
Posoda	230.131	74	106
Radiatoiji	41.538	102	110
Kotli	22.727	90	129
Od preski	31.826	82	124
Orodjarna	14.360	96	160
Bistrica	32.849	36	55
Kruševac	13.231	62	85
ERC	4.122	106	122
Skupne službe	100.979	122	110
SKUPAJ	507.474	77	101
ISKRA
CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV LJUBLJANA
objavlja
prosta delovna mesta za nedoločen čas:
1.	2 SISTEMSKA ANALITIKA
2.	2 ORGANIZATORJA
3.	4 PROGRAMERJE
POGOJI:
Za zasedbo delovnih mest se poleg splošnih pogojev zahteva še: pod L:
Odlična strokovna pripravljenost (izobrazba in praksa) za delo na področju planiranja in krmiljenja proizvodnje oziroma finančno-raču-novodskem področju ter večletne izkušnje pri razvoju in izvedbi avtomatiziranih informacijskih sistemov z računalniki.
pod 2.:
Dobra strokovna pripravljenost (izobrazba in praksa) za dela na uvajanju in vzdrževanju avtomatiziranih informacijskih podsistemov, poznavanje različnih področij poslovanja ter dela in zahtev pri avtomatski obdelavi podatkov, pod 3.;
Dobro poznavanje programskega jezika COBOL. Prednost bodo imeli kandidati s prakso.
Kandidati naj naslovijo svoje prijave na Delavski svet ISKRA CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, 61000 LJUBLJANA, Trg revolucije 3 najpozneje 10 (deset) dni po objavi.
TOZD ODPREŠ KOV IN AVTO-KOLES
V	prvih treh mesecih so v celoti uresničili zastavljene cilje, v dragem četrtletju pa so se pojavile številne težave. Med njimi je bila najbolj pereča prodaja, ker je mariborska tovarna avtomobilov TAM, kot glavni kupec odpreskov in avtokoles, močno znižala naročila. Poleg tega so se jim pojavili tudi problemi v proizvodnji sami zaradi nepravočasne oskrbe s proizvodnim materialom.
TOZD KOPALNE KADI
V	Kruševcu je moral EMO zaradi velikih zalog kopalnih kadi ustaviti proizvodnjo. Kot ed ini vzrok za to, da niso dosegli proizvodnih načrtov, navajajo prenizko realizacijo. Prav zato so z namenom, da bi povečali proizvodnjo kopalnih kadi in seveda prodajo pristopili k izdelavi akcijskega programa.
TOZD TOBI
V	bistriškem Tobiju so se tudi letos nadaljevale težave pri planiranju gotovih izdelkov. Zaradi tega jim ni uspelo uresničiti zastavljenih ciljev in so prvo polletje zaključili s precejšnjo izgubo. V primerjavi s proizvodnim načrtom so proizvodnjo količinsko dosegli le 42 odstotno, v primerjavi z lanskim letom pa le 33 odstotno. Proizvodnja je bila tako nizka zlasti zaradi velikih zalog gotovih izdelkov in nizke realizacije.
TOZD ORODJARNA
Orodjarji v celjskem EMO so v prvi polovici tega leta poslovali d okaj uspešno. Proizvodni načrt so dosegli skoraj 100-odstotno
TOZD ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER
V	ERC so v prvih letošnjih šestih mesecih poslovali uspešno. Njiliov računalnik je delal takorekoč noč in dan, saj so se ob njem zvrstile kar tri izmene, delali pa so tudi ob sobotah in nedeljah. Večjih problemov niso imeli, nekaj težav pa se jim je pojavilo pri vzdrževanju računalniške opreme, predvsem strojev za pripravo podatkov.
Toliko o poslovanju posameznih temeljnih organizacij. O načrtih in o možnostih gospodarjenja v drugem polletju pa smo se pogovarjali s pomočnikom glavnega direktorja za marketing, Jožetom Turenškom. Tole nam je povedal: „Tržne možnosti našega kolektiva v drugem polletju so daleč boljše kot v prvih šestih mesecih. Tržišče v Jugoslaviji in tujini je začelo oživljati in se odpirati za vse temeljne organizacije v EMO. Zdaj je najpomembnejše to, kako bomo znali izkoristiti te možnosti ter si v drugem polletju izboljšati finančni rezultat. Možnosti, ki se nam odpirajo na tržišču, bomo lahko izkoristili le v primeru, če nam bo uspelo — in to nam mora — dvigniti proizvodnjo in jo prilagoditi novim tržnim pogojem.“
Lado Drobež
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Živahna
dejavnost DS v Antenah
Letos marca so v Antenah na Vrhniki izvolili v celoti nov delavski svet. Kadrovska struktura je primerna sorazmerju zaposlenih in v njem sodelujejo vsi poklici. Tako so dosegli cilj delegatskega sistema po kadrovski strukturi. Tudi na zaposlene žene niso pozabili, od 11 članov so tri žene, kar še vedno ni sorazmerno z zaposlenimi ženami, vendar je že napredek.
Vodilni samoupravni oigan se je sestal večkrat in v večini primerov obravnaval tekočo problematiko in vse poslovne odločitve, samoupravne sporazume in razpravljal o predlogih vodilnih delavcev.
Tako je sprejel temelje srednjeročnega plana ZP Iskra, vodil razpravo o novem Zakonu o zdmženem delu in odločil, kolikšen delež naj bi delavci prispevali za posojilo za ceste. Za ceste so zbrali že 92 odstotkov predvidenih posojil.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ISKRA n
Številka 35 — 28. avgusta 1976
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
V Sprejemnikih menjava
programa
Radiosprejemniki so postali zahteven izdelek ob vse večjem pritisku na tržišče. Ponudba je zelo pestra in povpraševanja vse manj, zlasti jo sprejemnikih klasičnega tipa. To trdo čutijo v sežanski tovarni in krčevito iščejo rešitev v novih sodobnejših izdelkih. Največji problem ob tem je pomanjkanje kadrov.
Ob vse večji ponudbi in dvigu standarda je klasični radijski sprejemnik kaj malo iskano blago. Zlasti na Zahodu in tudi že pri nas kupujejo ljudje v glavnem stereo aparate in prenosne sprejemnike s kasetnim magnetofonom. Pred nedavnim so v Sežani poslali na tržišče najsodobneje oblikovan aparat Planica, izdelan je v več barvah, prilagojenim modi, pa je serija skoro v celoti obležala v skladiščih. Več je povpraševanja celo po klasiščni obliki Portoroža, ki je mnogo večji in klasično oblikovan. Vse to dokazuje, da je običajen namizni radijski sprejemnik postal zastarel artikel. Zato se bodo v najkrajšem času tudi v TOZD Sežana prilagodili zahtevam trga, nam je povedal v&dja tehničnega sektorja Srečko Grmek.
V Radijskih sprejemnikih proizvajajo v glavnem tri izdelke: Namizne
radijske sprejemnike, ojačevalne naprave in transformatorje, med katere spada tudi TV stabilizator. Radijski sprejemniki se'slabo prodajajo, kakor smo že omenili in zato bodo spremenili proizvodni program tako, da bodo zmanjšali proizvodnjo klasičnih radio-aparatov in začeli s produkcijo prenosnih sprejemnikov s kasetnim magnetofonom in nqsodobnejših stereo sprejemnikov po sistemu HI - FI, ki bodo „zadnja beseda tehnike", kakor nam je zatrdil direktor tovariš Pavlin.
Sežana pa ni industrijski gigant, ampak proizvaja letno le okrog sto tisoč radijskih sprejemnikov in bo popestreni program sicer velika osvežitev, toda obenem veliko breme, zlasti za režijske stroške. Rentabilne so jasno velike serije, manjše pa nekje na robu plusa in minusa, zato jih skrbi finančni efekt. Morajo pa v kratkem najti rešitev v spremenjenem programu in sicer v okviru svoje dejavnosti. Prvi »tranzistorji", kakor pravimo takim sprejemnikom pri nas ali »rekorderji," kakor jim pravijo v angleško govorečem svetu, bodo prišli na trg čez pol do enega leta. Priprava dela krčevito hiti s pripravami na ta zahtevni posel in si prizadeva rešiti še zadnja tehnična in uvozna vprašanja. Del sestavnih delov bodo namreč uvažali.
Štok Jožica spojka na montažnem traku v Sežani
ISKRA
INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST DELA IN METROLOGIJO
" TOZD — Biro za industrijski inženiring TOZD — Inštitut za kakovost in metrologijo
ponovno objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE delovne organizacije
Pogoj: višja izobrazba ekonomske smeri s prakso
Pismene vloge s priloženimi dokazili naj kandidati pošljejo do 16. 9. 1976 na naslov: ISKRA - Inštitut za produktivnost dela in metrologijo, Ljubljana, Snežniška 1, p .p. 9/1.
Kandidate bomo obvestili o sklepu v 15 dneh po sprejetju odločitve.
Avtomatsko javljanje požara
Prav tako hitijo s pripravo stereo radijskega sprejemnika, ki bo, kakor kaže raziskava tržišča dobro sprejet, saj je povpraševanje po tovrstnih izdelkih veliko.
Delo z ojačevalnimi napravami lepo teče in naročil je toliko, da vsem niti zadovoljiti ne morejo. Plan so v prvem polletju celo presegli in dosegli s to dejavnostjo tudi primeren finančni efekt. Pripravljajo pa tudi na tem področju vrsto izboljšav, tako na-primer nove panele, kijih sami vgrajujejo in ki se prodajajo tudi za serijsko proizvodnjo nekaterih aparatur. Te panele so tehnološko ugodnejše, cenejše in kvalitetnejše.
Na področju transformatorske dejavnosti so imeli zadnji čas nekaj težav, ker zlasti od zunaj ni bilo naročil. Zato te kapacitete niso v celoti zasedene. Stabilizatoiji s tega področja pa gredo kar dobro v denar in teče proizvodnja in prodaja po načrtu. Pripravljajo celo nov TV stabilizator za barvne televizoije.
Kolor televizorji imajo sicer vgrajeno stabilizacijo, toda ta stabilizira električno napetost le pri nihanjilr do 20 odstotkov na mrežni napetosti, večjih pa ne. Stabilizator za barvne TV sprejemnike pa bo stabiliziral nihanja napetosti na omrežju tudi nad 25 odstotkov. S tem se doseže manjša obremenitev televizorja in zmanjša se možnost okvar. Novi stabilizator bo dopuščal priključitev bremen do 400
V	A (volt amperov).
Tehnični kader se zelo tmdi popestriti proizvodjo, toda težave ima s kadri. Zgodovina tovarne je težka in okrog leta 1967 v hajslabših letih jim je ušlo precej najboljših strokovnjakov z dobrimi izkušnjami. Vrzeli so že precej zapolnili z mladimi močmi, ki pa jim žal še manjka izkušenj in to predvsem na področju radiotehnike.
Ob vseh gornjih prizadevanjih prihaja človeku na misel, da isto počno v RR Niš, v RIŽU v Zagrebu in v Sežani. Zadnji čas pa še v Gorenju. Svetovni proizvajalci manjšega fonna-ta se navadno specializirajo na en izdelek, ki ga.pošiljajo v prodajo v velikih (rentabilnih!!) serijah. Pester program si lahko privoščijo le največje firme, kakor Philips in Grunding, pa še te imajo popolnoma specializirane tovarne za vsako vrsto radioaparatov.
V	Sežani pravijo, da je bilo dogovarjanj o vsklajenem proizvodnem programu že precej. Pa žal je ostalo pri dogovaijanju in nizko akumulativnem
P°slu-	F. Kotar
(Nadaljevanje s 3. strani)
Odbor za medsebojna delovna raz-meija trenutno pripravlja nov Samoupravni sporazum o delitvi OD, o čemer je že razpravljal tudi DS. Maso osebnih dohodkov so znižali glede na Samoupravni sporazum o OD v EKI za 25 odstotkov, ker položaj v tovarni ne dopušča večjih prejemkov.
Večim graditeljem zasebnih hiš in tistim, ki popravljajo svoje domove so odobrili posojila iz razpoložljivih sredstev. Še vedno pa je žal na tem področju več potreb in želja od dejanskih možnosti.
Ker so se začele kopičiti zaloge gotovih hišnih anten, je DS sklenil, da bodo zmanjšali njihovo proizvodnjo, sproščene kapacitete pa zaposlili pri
Požar spada med tiste nesreče, ki so v zgodovini človeštva ljudem povzročile največ škode. V naših objektih se večajo količine raznega materiala, dragocenih strojev in aparatov, ki zahtevajo tudi vedno dražje pogonske naprave, večje proizvodne in skladiščne prostore ipd. To pa predstavlja tudi
Nadometni ionizacijski javljalnik požara s podnožjem
vse večjo škodo, ki bi jo naši delovni organizaciji lahko povzročil požar.
Kako smo poskrbeli za svojo požarno varnost?
Prvi pogoj za uspešno borbo pred požarom je pravočasno zaznavanje požara. Naši vratarji bi bili preobremenjeni, če bi morali podnevi in ponoči kar naprej hoditi po obratih in pregledovati, ali ni kje izbruhnil požar. Zato smo to pomembno nalogo zaupali avtomatičnim javljalnikom požara. Bistveni del protipožarne zaščite v skoraj vseh TOZD Iskre—Elektronike predstavljajo požarnovarnostne inštalacije z javljalniki požara. Investicijska projektiva ima izdelan poseben projekt teh instalacij za našo delovno organizacijo. Projekt izvajajo po delili, ker so roki za dobavo ionizacijskih javljalnikov zelo dolgi. V vseh prostorih, kjer bi praviloma morali biti javljalniki, pa jih še ni — bo treba čim-prej izdelati nove inštalacije. S tem bo zagotovljena večja požarna varnost.
Kaj je avtomatični javljalnik požara?
proizvodnji sistema GLOBAL in nekaj pri izdelavi avtomobilskih anten. Tako imajo vse razpoložljive proizvodne zmogljivosti polno zasedene, kljub težavam na tržišču in delajo v večjih količinah to, kar upajo, da bodo lažje prodali.
Pred nedavnim so imeli razšiijen sestanek družbenopolitičnega aktiva skupno z delavskim svetom in skupno iskali rešitev za zmanjšanje režij škili stroškov. Zlasti o stroških Skupnih služb ZP in Delovne organizacije je bilo precej pripomb. Ugotovili so, da imajo ob istem prometu vedno več dolžnosti oziroma dajatev'za službe skupnega pomena, kar močno bremeni TOZD.
FY
Vsakdo od nas je lahko opazil te majhne napravice, ki neprestano bdijo nad našimi delovnimi halami, skladišči, arhivi, laboratoriji itd. in nas varujejo pred požarom tudi tedaj, ko nas ni v prostorih. Svojo nalogo opravljajo bolj zanesljivo kot človek.
Naloga avtomatičnega javljalnika požara je, da čim hitreje opazi nastanek požara in to opažanje pretvoriv električni signal, ki vključi alarm.
V znani švicarski tovarni CERBE-RUS so razvili štiri vrste javljalnikov požara, ki se lahko primerjajo s človeškimi čuti: elektronsko oko, termo-maksimalni javljalnik, termodiferenci-alni javljalnik ter ionizacijski javljalnik, ki ga največ uporabljamo. Pri izboru optimalnega javljalnika upoštevamo vrsto požara, kakršnega lahko v prostoru pričakujemo.
Najbolj pomemben je ionizacijski javljalnik požara. Omogoča zgodnje odkrivanje požarov. Tleče požare odkriva precej pred nastankom plamena ali visokih temperatur. Pravočasno javljanje požara omogoči gašenje v začetnem stadiju, s čemer se izognemo velikim škodam tako zaradi požarov kot vode.
Vložek ionizacijskega javljalnika požara.
Kako ionizacijski javljalnik požara deluje?
Javljalnik je sestavljen iz vložka, ki združuje obe ionizacijski komori it> specialno elektronko s hladno katodo-Zrak v teh komorah je ioniziran z zelo slabotnim radioaktivnim virom.
Vstopajoči zgorevalni plini, ki vstopajo v komore javljalnika, porušijo ravnovesje med komorama. Zelo občutljiva elektronka s hladno katodo postane prevodna in posreduje signal centralni napravi, kj sproži zvočni alarm. Na centralni napravi lahko vidimo, kje je izbruhnil požar. .Glavna protipožarna centrala napaja vse avtomatske in ročne javljalnike požara ter ostale optične in akustične alarmne naprave. Na eno centralno napravo lahko priključimo več skupin (zank) javljalnikov požara.	Alojz Boc
ŽIVAHNA DEJAVNOST DS V ANTENAH
Telefonske družbe v boju za izvoz
Zaradi zanimivega opisa razvojnih možnosti telekomunikacij in zaostrovanja konkurenčnega boja na mednarodnih tržiščih smo se odločili objaviti povzetke članka iz evropske poslovne revije „ Vision", št. 68/69 za meseca julij/avgust 1976. Naslov članka smo pustili nespremenjen.
Profesor E. B. Parker s stanfordske univerze v Kaliforniji (ZDA) zatrjuje: ,,Do leta 1980 se bo60 % zaposlenih Američanov ukvarjalo z nalogami v zvezi s posredovanjem informacij. To področje, ki se neprestano razvija, bo prehitelo druga (kmetijstvo, industrijo in storitvene dejavnosti). Vstopamo v družbo informacij."
Telefon je v srčiki te družbe. Odkar je Alexander Graham Bell pred sto leti prvič prikazal svojo iznajdbo, je ta čudežna - vražja -naprava iztegnila svoje tipalke povsod kjer se ljudje morajo sporazumevati. Sedanjih 360 milijonov telefonov v svetu pa predstavlja komaj začetek možnega razvoja telefonije.
Letne naložbe v telefone, teleprinterje in prenos podatkov se bodo leta 1980 gibale med 40 in 80 milijardami dolarjev, od tega bo dobrih 30 milijard namenjenih zgolj za telefonsko opremo. Ob tako velikanski vsoti se nujno soočijo veliki družbeni investitorji in močni proizvajalci telefonskih naprav. Prav vsak med slednjimi si želi odrezati največ ji kos pogače.
Seveda se vodilne družbe pri teh prizadevanjih znajdejo v izredno zapleteni mreži nasprotujočih si interesov, kjer vlade držijo v rokah ključ do velikih tržišč. Tak položaj seveda nujno ustvarja pravcati kalejdoskop spremenljivih zavezništev.
Doslej je bilo v tej velikanski pogači mogoče opaziti le manjše ugrize. Kot ocenjuje Abdul Rahman K Al Ghunaim, pomočnik ministra za telekomunikacije v Kuvajtu, je tretji svet eno izmed najbolj perspektivnih tržišč — glede na nezadostno opremo in željo, da čim-prej dohiti razvoj. „ Prvič po drugi svetovni vojni se na Švedskem in v ZDA kažejo znaki zasičenja telefonskega tržišča. V teku desetih let se bo preostala Evropa znašla v istem položaju. Zato je sedaj telefonska industrija prisiljena, da se resno osredotoči na izvoz."
Bertil Bjuret, generalni direktor za telekomunikacije na Švedskem pripominja: „Naj kar predvidevajo, da je tržišče na področju telefonije zasičeno; mi imamo o tem svoje mnenje, ki pa ni povsem gotovo."
Leta 1948 so strokovnjaki namreč napovedali, da bo Švedska zasičena pri 2,8 milijona priključkov. Toliko jih je imela že trinajst let kasneje, danes pa je na Švedskem že 4,2 milijona priključkov.
Kar zadeva instaliranje telefonskih central, kablov, priključkov in naročniške opreme, je dejansko potrebno še mnogo narediti. Tako v Severni Ameriki in Evropi, kjer se število telefonoma sto prebivalcev ' giblje od 10 do 65, kot v Latinski Ameriki, ki ima od 1 do 10 telefonov na 100 prebivalcev, v Afriki (0,1 do 1 telefon na 100 prebivalcev) in v Aziji (0,1 do 10 telefonov na 100 prebivalcev). Največ še neizkoriščenih možnosti pa imajo avstralsko, japonsko in novozelandsko tržišče.
Dve močni sili vplivata na telefonsko tržišče: povpraševanje in tehnologija Običajna življenjska doba centrale je 20 do 30 let in današnje centrale imajo malo skupnega s prejšnjimi niti glede na ceno in tehnologijo, celo glede na zmogljivost ne.
ESS, D 10, AXE, E 10, PRX so malce nesimpatične okrajšave za orožje, ki ga telefonske družbe pripravljajo za bitke v prihodnjem desetletju. Te centrale, ki delujejo na osnovi časovnega ali prostorskega multipleksa so najnovejši dosežek na področju komutacijskih sistemov. Zasnovane so na tehnologiji obdelave podatkov.
V zadnjem času pa se že pojavljajo supertelefonski sistemi z videofoni, s tehniko prenosa z optičnimi vlakni in z računalniki, ki — vključeni v sistem — omogočajo celo vrsto dodatnih zmogljivosti. V primeri s temi dosežki bosta številčnica in časovno izbiranje videti
kot igračka. Medtem pa nekateri cinični evropski naročniki želijo )g' da bi že obstoječa omrežja delovala bolj zanesljivo.
V ZDA izročijo namenu vsak dan novo telefonsko centralo. Da bi posodobila obstoječi sistem, se je Francija lotila obsežnega investicijskega programa v vrednosti 15 milijard funtov. Tako bo pridobila 14 milijonov linij, od česar bo 2,5 milijonov linij sistema E 10 časovni multipleks (firma CIT — Alcatel) ter 1,84 linij sistema Metaconta (ITT) in AXE (Ericsson) v prostorskem multipleksu. Na otoku JerseV v Kanalskih otokih pa so nedavno izročili namenu drugo elektronsko centralo Philips PRX, ki je najsodobnejša v celotnem britanskero omrežju. Tovrstne centrale niso le cenejše kot klasične, temveč tudi bolj zanesljive.
Nils Tengberg, podpredsednik firme LM Ericsson iz Stockholma j® previden. „Ob takih dosežkih se seveda ne smemo uspavati. Zaenkrat na Švedskem te centrale uporabljamo le za medkrajevni promet, vendar bo letos pričela obratovati prva lokalna elektronska centrala-
„ Dežele v razvoju," nadaljuje Tengberg, „ segaj o po elektronskih centralah pogosto zgolj iz prestižnih razlogov, čeprav bi jim crossbar sistem popolnoma zadostoval."
Na enako mnenje naletimo tudi pri Philipsu. G. J. Kamerbeck iz oddelka za telekomunikacije meni: ,,Naš cilj je ustreči vsem vrstam povpraševanja, zato razpolagamo s kolikor mogoče širokim asorti' manom opreme. Majhne podeželske centrale z 200 priključki, ki sm° jih montirali v Grčiji, bi nedvomno bolj ustrezale večini afriških držav kot pa ogromne elektronske centrale."
Dejansko je edini resnejši, problem nezadostno opremljenega tretjega sveta finančne narave. Obstoja jasna soodvisnost med gostoto telefonov in nacionalnim dohodkom na prebivalca. V razpravah 0 stroških Dostavljanja elektronskih sistemov pa ljudje zanemarjaj0 dejstvo, da gre pri tem za več kot zgolj za prehod v višjo tehnologij0 gradnja novih sistemov je dolgoročno gledano lahko cenejša kot posodabljanje zastarelega obstoječega omrežja.
Bitka za tržišča je tako v polnem teku - seveda le tam, kjer j° vlade dopuščajo. Neki direktor ITT poudarja, daje to tržišče telekomunikacij najbolj podvrženo nacionalističnim težnjam, čeprav vsi želijo, da bi bilo mednarodno. Zanimivo je tudi dejstvo, da je t0 področje dejansko edino, kjer rimski sporazum (ki je temelj EGS -
Človek - temeljil dejavnik zmage
Današnje sodobne vojne se pričenjajo nepričakovano in nenajavljeno.
Z nenadnim in hitrim napadom želi napadalec čimprej doseči odločilno Prednost, kako bi preprečil mobilizacijo napadene države in reakcijo svetovne javnosti. Nemogoče je predvideti vse načine vojnega dejstvovanja. Napadalec lahko napade neko državo z več strani hkrati, z zračnim desantom v zaledje, s pomorskim desantom, z zračnim bombardiranjem nli pa kot se največkrat zgodi, združi vse te akcije. Da bi se napadena država lahko branila, mora imeti sodobno in Organizirano obrambo, ki je priprav-lena tudi v najtežjih trenutkih. To Pomeni, da mora vsak prebivalec vedeti v vsakem trenutku, kje naj se Nahaja, kaj je njegova naloga in kaj Niora delati. Kljub temeljitim pripravam pa pride v vojnem času do številnih nepredvidenih situacij, ki zahtevajo od vsakega prebivalca še dodatno spretnost in znanje.
Oblike in značaj bojnih delovanj v NKirebitni vojni so med seboj tako Povezani, da se bodo posamezniki in cele enote znašh v situacijah, ki bodo zahtevale samostojne akcije v smislu splošne naloge in zamisli vojskovanja. Vlogi človeka, kot najvažnejšemu dinitelju v vojni se je vedno posvečala Posebna pozornost. Njegova vloga in Značaj sta že posebno porasla v sistemu in koncepciji naše SLO, v kateri upravičeno in z razlogom objektivno in vsestransko proučujemo človeka in njegovo odločilno vlogo v ^ojni, ki bi jo vodili. Oslanjajoč se na človeka, na njegove ustvarjalne sposobnosti in težnjo za svobodo, ima Naša družba vse pogoje, da ustvari Nepremagljivo trdnjavo za vsakega Napadalca, ki bi poskušal ogroziti Neodvisnost naše samoupravne socialistične družbe.
V preteklih letih je vojna tehnika zelo hitro napredovala. Predvsem so Napredovale velike industrijsko razvitejše države. Danes na primer lahko ena sodobno opremljena divizija veni •toni minuti izstreli iz svojih orožij nič Nianj kot sto ton jekla. Tehnična oprema enot je vsestransko porastla. V prvi svetovni vojni je pripadalo na enega vojaka 0,3 KM, danes pa 30-40 KM. Toda kljub temu, ne glede na tak razvoj vojne tehnike in glede na zahodne teorije, da je človek kot činitelj zmage ostal izza tehnike, pa so sodobna gibanja in življenja pokazala, da so takšne teze netočne. Kljub hitremu napredku tehnike je število vojakov ostalo v mnogih državah isto, Ponekod pa jih je pod orožjem celo več.
Druga napačna teorija je tudi ta, ki s°di, da je za zmago dovolj vojno-tehnična premoč. Ker so se industrijsko močne države prijele te teorije, so vlagale vedno več kapitala v tehniko, v bistvu pa je tako njihova premoč °padla. Po podatkih OZN, je bilo na svetu po prvi svetovni vojni (1920) kar 70 odstotkov ljudi podjarmljenih, k 30 odstotkov jih je živelo v Neodvisnosti. Danes je neodvisno 98 Qdstotkov svetovnega prebivalstva.
Kljub lokalnim in meščanskim vojnam, razvoj tehnike v velikih državah ni slabil, celo nasprotno, večale so svoj vojno-tehnični potencijal. In ko se desetletja nadaljuje dirka v oboroževanju, v kateri dominirajo velike industrijske države, pride do novega procesa, obujanja nacionalne zavesti in ustanavljanja številnih novih neodvisnih držav.
To novo orožje se je pokazalo neprimerno močnejše od tistega, s katerim so gospodarili tisti, ki so hoteli uničiti zavest zasužnjenih narodov. S podatki zahodnih teoretikov, ki sodijo, da poprijema orožje dominantno vlogo v vojni, človek pa se ne menja, se ne moremo strinjati. Dmžbena moč sodobnega človeka in tehnike kot sredstva za dosego vojnih ciljev, se je bistveno spremenila. Človek, kot tudi tehnika, sta doživela velike revolucionarne spremembe. Narastla je moč tehnike, prav tako pa je ljudska moč, ki je danes neprimerno večja kot pred petdesetimi ali več leti. V sodobni vojni moramo upoštevati še en nov činitelj — kvantitativna komponenta, vse prebivalstvo, kot aktiven činitelj vojne.
Do dmge polovice prejšnjega stoletja so dobivale vojne samo operativne armade, masa ljudi pa ni sodelovala. Tudi počutju teh množic niso posvečali nobene pozornosti. Družbene in tehnične spremembe imajo za posledico to, da bi v morebitni obrambni vojni sodelovali vsi ljudje, na celotnem področju. Ko govorimo o kvalitetni spremembi ljudstva, moramo vedeti, da je prišlo do obujanja narodov, kot je dejal tovariš Tito, do formiranja narodne zavesti, do prepričanja ljudstva, da je neodvisnost temeljni pogoj za dosego vseh ciljev. Ljudska zavest je postala nova družbena sila in motiv, da se odlpčno upre vsakemu agresoiju. Politična moč ljudstva, njihova organiziranost, delovanje in borbeno raz-položenje, id ejno-politična mobilizacija, so komponente, ki imajo odločilno premoč nad tehnično močjo države.
Mednarodno sodelovanje v borbi za ohranitev mim s strani velikega števila miroljubnih sil, za ohranitev nacionalne neodvisnosti in enakopravnih odnosov med njimi, kvalitetne spremembe ljudskega činitelja, posebno pri manjših narodih ter poučeni z izkušnjami druge svetovne vojne, so prišh do spoznanja, da lahko uspešno vodimo borbo tudi proti številnejšemu, močnejšemu in tehnično bolje opredeljenemu sovražniku. Francija je npr. pred 130 leti uspela okupirati Alžir s 30.000 vojaki. V borbi proti narodnoosvobodilnemu gibanju pa je morala v boju angažirati 800.000 vojakov in kljub temu je vojno izgubila. Podoben primer je bila dolgoletna vietnamska vojna, v kateri so ZDA angažirale pohnilijonsko armado, kateri je pomagalo Še 700.000 domačih izdajalcev in kljub neprestanemu bombardiranju ter razdejanju, divjanju nad nedolžnim prebivalstvom, ZDA kot svetovna velesila niso uspele zmagati.
Torej lahko mimo zaključimo, da je človek bil in bo ostal temeljni
Pred nedavnim so v razvojnem laboratoriju v TOZD Števci pustili v trajnem teku motorčke za grilL Vesten vratar na obhodu je zavohal požar in preprečil večjo katastrofo. Mar o trajnem teku motorčkov ne bi kazalo predčasno obvestiti oddelka za varnost?
činitelj zmage v vojni. Zavestno obujanje naroda, -politično organiziranje, delovanje in medsebojno sodelovanje v borbi za ljudsko neodvisnost, izkušnje, kako se lahko uspešno vodi osvobodilni boj proti slehernemu sovražniku, so nove kvalitete ljudskega činitelja, v bodoči morebitni vojni. Moralna moč človeka -kot posameznika, enote in ljudstvo, je v moderni vojni značilnejše kot kdajkoli prej. Lenin je dejal, da je končni cilj vedno odvisen od moralne moči ljudskih množic, ki v bojišču prelivaj o svojo kri. Na temelju izkušenj iz NOV, je tovariš Tito dejal: „Naše izkušnje so velike ravno v zavesti borcev, upornosti in samostojnosti v globoki veri v sebe, kar dela armado, ki se bori za pravične cilje, nepremagijivo“. Torej, obramba domovine in zmaga nad sovražnikom, je odvisna predvsem od moralnih kvalitet, politične zavesti vojakov in starešin. Motiviranost vojaka na bojišču je nova dimenzija sodobne vojne. Danes ne pride v upoštev, da bi vojak na bojišču pobegnil, kjer je velikokrat ' prepuščen samemu sebi, samostojnosti in svoji zavesti. Tu je tudi moralna moč naroda kot celotne armade in civilnega prebivalstva, ki ima danes tako važno vlogo kot še nikoli v zgodovini.
Po besedah tovariša Tita je najvažnejše, daje ljudstvo enotno in složno, ter da se vsak vojak znajde na vsakem mestu in v vsaki situaciji. V tem smislu skozi marksistično izobraževanje tudi naša družba vlaga velike napore, da bi to res dosegli. S samoupravljanjem se je naša družba odločila za najhumanejše odnose do človeka, kot sodobnega ustvarjalca. V tem je tudi ključ vseh naših uspehov pri izgradnji domovine in ustvarjanju pogojev za čimboljšo obrambo, ki jo karakterizira vseljudski odpor. Samoupravni razvoj, iz katerega raste nov, samostojen človek, oseba z naj višjo družbeno vrednostjo odpira ljudstvu najširše perspektive.
Naš delovni človek je postal tako glavni nosilec vseh akcij v samoupravnem socialializmu, kar je naša najvišja in največja kvaliteta. Človek se bo tem boljše počutil v družbi, v kateri živi, če mu bo ta nudila čimveč družbene, politične in osebne svobode ter bo v posledici tega nanjo še bolj navezan in zanjo zainteresiran. Tako pa bo tudi večja njegova vloga v splošnem sistemu in koncepciji SLO. Gledano s teh zornih kotov pa laliko s sigurnostjo rečemo, daje človek bil in ostal gledišče in izhodišče vseh našil: uspehov in pogledov.
Svetislav NIKOLIČ
Nov ročni sprejemnik-oddajnik Sova — 3 na trgu
Mnogi uporabniki so doslej s pridom uporabljali ročni sprejemnik — oddajnik Sova — 2, izdelek TOZD Tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu. Ta izdelek je prav gotovo v dosedanji uporabi izpolnil pričakovanja in potrebe uporabnikov, kljub temu pa so v tovarni v Horjulu mislili na novi sprejemnik — oddajnik, modernejši, izpopolnjen in brez pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri uporabi prejšnjega.
Lotili so se razvojne naloge in čeprav je trajalo nekoliko dlje, kot so predvidevali, prizadevanja slednjič le niso bila zaman. Rodil se je nov ročni sprejemnik — oddajnik Sova — 3, ki ga predstavljamo danes.
Ročni sprejemnik — oddajnik Sova — 3 je moderne izvedbe, po svojih karakteristikah
sicer enak svojemu predhodniku, vendar pa izpopolnjen in predvsem brez pomanjkljivosti svojega predhodnika.
Za razliko od Sove — 2, ki so ga napajale samo baterije, je Sovo — 3 mogoče napajati z osmimi nikelj-dadmijevimi akumulatorskimi vložki, z baterijami, ali pa se napaja iz omrežja. Sova — 3 je lep dosežek naše tovarne v Horjulu, tudi na zunaj solidno oblikovan, v plastičnem ohišju, ki so ga uspešno ukrojili Iskrini industrijski oblikovalci.
Pravkar so v tovarni dokončali prvo serijo 2.000 ročnih sprejemnikov — oddajnikov Sova — 3, ki bodo nedvomno, spričo svoje izpopolnjenosti in kakovosti, zlahka našli pot na tržišče.	^
°P- prev.) ni predvidel možnosti evropeizacije. Kontrola ostaja trdno v rokah države.
Tako morajo sedaj proizvajalci telefonske opreme prenesti bitko z osvojenih tržišč na ves svetovni trg. Po besedah Franka Barnesa, prve-9® podpredsednika ITT, se trenutno najhujša borba odvija na svetov-Oem trgu, zlasti v ZDA in na Japonskem. Zdi se mu, da so evropska tržišča že razdeljena
Ker moderne elektronske centrale delujejo na osnovi tehnologije računalniške obdelave podatkov, ni prav nič presenetljivo, da se je moral začeti zanimati za telefonijo. Zaenkrat se zdi, da podjetja prejemajo njegovo, izzivanje zelo lagodno; menijo namreč, da se 'Nora IBM še precej naučiti o komutaciji.
Pri tem pa pozabljajo, da IBM že financira telekomunikacijske Otelite. Kot zatrjuje lan Cole, investicijski analitik pri borzni skupim James Capel v Londonu in dobro obveščen opazovalec celotne evrop-ske elektroindustrije, pa pozabljajo tudi na to, da je IBM, zahvaljujoč izpopolnjeni tehnologiji in sposobnosti marketinga, neopazno osvojil ca 40 % britanskega tržišča naročniških central.
Cole razmišlja dalje: „Če elektronskim naročniškim centralam dodamo satelite, nismo več daleč do privatnega telekomunikacijskega 0mrežja. Tu se seveda pojavi vprašanje državnega monopola. Toda le 'BM bi bil sposoben zagotoviti popoln sklop naprav za posamezne
"Neresente".
Kako bo torej izvozno tržišče razdeljeno v svetovnem merilu? Po rnnenju strokovnjakov se bo leta 1980 bil boj za 11 milijard dolarjev,
bodo na razpolago za kable in prenosno opreo za 5,4 mrd nerne-Njenih lokalnemu in naročniškemu kabelskemu omrežju, za 6 mrd za Centrale (od česar 1,25 mrd za naročniške centrale); preostane še 'Nilijarda dolarjev za teleprinterje in drugo.
Toda od 23 mrd dolarjev, kolikor jih je bilo leta 1974 na razpo-*a9o na svetovnem trgu, je bil le odstotek resnično odprt mednarodni konkurenci. Od tega sta samo Švedska in ZR Nemčija pobrali 45 % namenjenih komutacijski opremi. Danes komutacijska oprema še Vednd dosega 45 %, toda izgublja na pomenu zaradi satelitov, brezžične snopovne opreme in drugega.
V bodoče se bo tržišče neuvumno še razširilo in poglobilo, vzpo-'edno s potrebami in razvojem tehnologije. Trenutno poteka hud boj
za komutacijsko opremo. Podjetja si bodo skušala finančno opomoči s prenosno opremo, da bi nadomestila trenutne izgube ob pridobivanju poslov. Na dobiček morejo upati le velikani, ki lahko dobavijo vse, kar je potrebno za zvezo med dvema naročnikoma. Videti je, da je prav nezmožnost dobav kompletne opreme ranljiva točka nekaterih firm.
Grez skratka za to, da prodreš s svojim sistemom v določeno državo in da s tem vežeš njihovo PTT organizacijo na nadaljnja naročila.
Obrobna pojasnila o različnih tehnologijah:
Elektromehanske centrale: kako delujejo STROVVGER, rotary in crossbar centrale? Gibljivi deli povezujejo telefonske linije pod napetostjo.
Polelektronske centrale: Delujejo enako kot elektromehanske, le da z vakumskimi magnetnimi stikali (Reed releji), ki dejansko vzpostavljajo kontakte. Večja zanesljivost in zmogljivost.
Programsko krmiljeni sistemi: Priključeni na računalnik, tako da zaželene zveze lahko shranijo in razvrstijo. Sistem pospešuje vzpostavljanje zvez v polelektronskih centralah.
Elektronske centrale: Obstojata v glavnem dve obliki teh central, ki obe vsebujeta komutacijo in prenos.
1)	Prostorski multipleks: Tu elektronski elementi opravljajo enako nalogo kot elektromehanski, le bolje: še vedno sta le dva naročnika na enen vodu; spremembe v glasu uporabnikov modulirajo tok. To je torej analogni sistem, kjer je promet na liniji omejen.
2)	Časovni multipleks: To je že vrhunec na področju telefonije. Prehaja iz analognega v digitalni sistem, kjer se možne kombinacije pomnožijo. Pogovori se prenašajo s pomočjo bitov širine 3,9 mikrosekund in se ponavljajo na 125 mikrosekund. Sistem omogoča 32 pogovorov po liniji v zelo hitrih impulzih, za razliko od valov v prejšnjih sistemih. V centralah in podzemnih kablih zavzame manj prostora. Lahko ga razvijamo do večje zanesljivosti in ga lahko uporabimo tako za prenos podatkov kot za pogovore.
Sistemi optičnih vlaken: Sporočila se prenašajo po laserskih optičnih kablih. Možna je velika gostota. Nekaj manjših sistemov so že postavili za naročniška omrežja.
ISKRA PREDSTAVLJA JUGOSLOVANSKO GRAFIKO
Grafično zdifko Iskre, ki so jo do- pa dosežemo harmonijo med prirodo slej že z uspehom razstavili v Skopju in izobrazbo, potem bomo prišU do in Sarajevu in katere prikaz so prav te modrijana ..je izjavil neki obisko-dni z lepim odmevom v javnosti zaprli valeč. Drugi pa je kritično primerjal v Domu JLA v Pulju, festivalskem slovensko grafiko s slovenskim fil-središču jugoslovanskega filma, bodo mom; kot dvema celostnima izrazoma poslej morda predstavili zaradi veli- duha. Odločno je dal prednosti grafiki kega zanimanja še kje v Jugoslaviji, kot jo je-odkril na Iskrini razstavi: zatem pa bo ta izbrana kolekcija mo- „Na tej strani je estetska, tehnična in deme jugoslovanske grafike, ki jo je oblikovna pretanjenost, doživljajska mecensko odkupila Iskra, poromala še integriteta in izrazna strastnost, na v svet, da dokaže, kako visoko indu- drugi pa posiljeno siromaštvo, povedni sirijsko tehniko spremlja v novi Jugo- nič in lažidružbena komponenta." slaviji tudi elementarna, poetična li- Seveda, še posebej ob sedanjem kovna umetnost.	zmagoslavju slovenskega filma v pulj-
Razstavo v Pulju, ki je bila v tako- ski Areni ne bi kazalo tega osebnega imenovani rdeči dvorani, so odprli stališča preveč posploševati, gotovo najvišji predstavniki dmžbenopolitič- pa je, daje prav pobuda Iskre, pobuda nega življenja istrske prestolnice, za- gospodarske organizacije, da se poveže tem pa sta sledila še klavirski koncert s kulturo, pritegnila v svet likovne in državni sprejem. Ves čas razstave so umetnosti marsikaterega novega obču-bila prikazana dela, ob ustrezni propa- dovalca — tako kot je s projektorji gandi po radiu in televiziji, na tiskovni omogočila razvoj filma - in daje tudi konferenci in panojih po mestu, delež- sicer opozorila na življenjsko funkcijo na številnega obiska ljubiteljev umet- \ umetnosti v današnjem času. nosti in tehničnega napredka, tako da Iskra sama je ne samo industrija, je je prav v tem pogledu razstava zelo v bistvu tovarna idej, projektov, sanj, razgibala občinstvo in kritiko.	novih oblik. Že z duhovnim razvija-
Vsekakor sta bili zanimivi dve mne- njem ustvarjalnosti, pa tudi s konkret-
nji, ki sem jih zabeležila ob koncu razstave. „Če je priroda močnejša od izobrazbe, ostane človek preprost, če izobrazba nasprotno prevladuje, potem dobimo le dobrega uradnika. Če
In memoriam Silvo Šipic
V	petek 20. 8. smo se za vedno poslovili od našega sodelavca Silva Šipica, ki je dokončal svojo pot sredi najbolj ustvarjalnih let, star komaj 35 let.
Vestnost, poštenost in prijaznost do vseh, so bile njegove glavne vrline. Bi! je ves zavzet z delom, ko mu je nenadna bolezen prekrižala račune, nam pa vzela dobrega tovariša, ki je bi! v naši sredini 16 let.
V	našem spominu bo ostal kot izreden tovariš, ki je kljub svojim težavam vedno zna! pomagati tudi drugim. Njegov Uk bo za vedno ostal med nami!
Sodelavci ISKRA-IEZE, TOZD— Tovarna SEM.
In memoriam Jože Vidmar
Bolestno je v ponedeljek, 23. avgusta odjeknila vest, da je v hudi prometni nesreči neizpms-na smrt ugasnila življenje našega zvestega in prizadevnega sodelavca Jožeta Vidmarja, telefonista pri Iskra Invest servisu, zaposlenega v centrali na Prešernovi 27 v Ljubljani.
Mnogo prekmalu se je izteklo njegovo življenje, v katerem se je po nesreči v L 1941, ko je izgubi! vid, izšolal v šoli za slepe, si pridobi! bogate življenjske in delovne izkušnje.
Pred trinajstimi leti je Jože Vidmar prišel v Iskm in odtlej smo vsak dan poslušali njegov blagi glas, ko je prijazno in vsakomur uslužno povezoval telefonske pogovore, nikdar nejevoljen, čeprav so se le-ti vrstili neprestano, od ranega jutra pa tja do konca delovnika.
Komaj 46 let star je za vselej omahni! in za seboj pustil globoko praznino in z njegovo užaloščeno družino sočustvujemo vsi, ki nam je bi! Jože Vidmar vsa leta prijazen in priljubljen sodelavec.
ni mi industrijskimi oblikami smo že posegli in še vedno posegamo na široko področje rasti v svojem okolju, se spopadamo z zaprekami in predsodki. Nič čudnega torej ni, če je Iskra pri znanstvenem utiranju poti vselej iskala in sodelovala z drugimi znanstvenoraziskovalnimi institucijami, zlasti z Univerzo in inštitutom Jožef Stefan. Prav tako pa je bila Iskra tudi tista, ki je v odkrivanju novih oblik svojih izdelkov že zgodaj našla stik z bienalom za industrijsko oblikovanje v Ljubljani BIO, vzporedno s tem pa tudi Moderno galerijo v Ljubljani, ki je bila ves čas matica likovnih srečanj Ljubljane in vsega sveta. Koliko je samo vsakovrstnih aparatov, ki jih danes uporabljamo povsod, od kuhinje preko dnevne sobe, do kongresnih dvoran, direktorskih kabinetov in javnih komunikacijskih naprav po cestah, na letališčih, po vlakih, poštah, v katerih so oblikovalci Iskre vložili nič koliko študija in srca, da bi bili ne samo čim bolj uporabni, ampak tudi čim lepši. Poglejmo samo vsakdanji telefonski aparat! Ali ni majhna sobna plastika? Sicer v današnjem življenju velja pravilo: funkcionalnost je del lepote, lepota je del funkcionalnosti.
V primeru grafike pa je Iskra naredila še korak naprej. Ko se je vodstvo Združenega podjetja odločilo, da nakupi 100 izbranih grafičnih listov 33 znanih jugoslovanskih umetnikov, prikazanih na razstavi mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji v Ljubljani, ni šlo samo za to, da bi iz najbolj pristnega in najbolj preizkušenega vira zajeli čudovito prgišče umetnostnih del, s katerimi bi zatem postopoma in sistematično okrasili nove prostore palače Iskre v Ljubljani. Zanesljivo: tudi to je bila dragocena zamisel, kajti vsi vemo, kako globoko zdrknejo včasih kje kakšna podjetja, ki imajo denar, pa nasedejo raznim izkoriščevalcem ter obesijo po stenah arhitektonsko ustreznih prostorov vsakovrstne kičaste zmazke. Ob tej likovni opremi, kot si jo je zdaj zagotovila Iskra, pa bodo uživali ne samo tisti, ki v teh prostorih delajo, ampak tudi vsi obiskovalci, domači in tuji, in pogosto si lahko kulturnega partneija pridobimo že s prvim kulturnim vtisom. Toda pri tem darežljivem mecenskem koraku Iskre, ki je podprla jugoslovanske grafike in jim dala zasluženo priznanje, je veliko več. Predvsem spoznanje, o katerem smo že govorili, da je umetnost sestavni del življenja, da ne sme biti pregrad med proizvodnjo in med umetnostjo, da mora biti torej proizvodnja — lepa. To spoznanje, to skupno harmonijo bo zdaj Iskra, potem ko je dala dober vzgled doma, ponesla tudi v tujino, kjer bodo odprli še nekaj razstav jugoslovanske sodobne grafike pod emblemom Iskre. Ni dvoma, da bo tudi to kulturna reklama za proizvodnjo Iskre. Predvsem pa bo ta razstava še in še pričala o tem, da so se jugoslovanski ljudje — samoupravljale! spopadli s tehnično zaostalostjo svoje dežele in jo preina-gali, da pa zdaj, ko smo tudi v industrijski tehnologiji postali enakovredni najbolj razvitim industrijskim deželam v svetu, ne pozabljamo na vselej tleče, živo izročilo svoje zemlje, njene samobitne ljudske umetnosti, ki zdaj v polni socialistični svobodi išče vsakovrstna, raznotera pota svojega sodobnega izraza. Kot da je vsa v pradavnino zakoreninjena elementarna grafika kakega Hoza Dževada. Kot da roka
mojstra Janeza Bernika razpira nove vidike. In kot je kak Miroslav Šutej, kljub barvi še vedno ves tehnično precizen, oglat, vertikalen in diagonalen, skoraj kot da bi bil tehnični osnutek v tovarni, tako se recimo Edo Murtič metuljasto poigrava z barvami in oblikami, Andrej Jemc pa se Z vizijo poetičnih oblačkov, plastmi kipeče pene ali odvihajočimi se cvetnimi robovi pravljične vrtnice - postopno približuje svetlobi. Mar ni skupni cilj umetnosti in tehnike prav v tem?
Mara Ovsenik
ČLANI FOTO KINOSEKCIJE „ ISKRA" KRANJ TUDI LETOS USPEŠNI
_______________________________J
Foto-kinosekcija „lskra“ Kranj stopa v četrto leto svojega delovanja. Danes šteje že preko 100 članov, njihovo število pa nenehno narašča predvsem po zaslugi izkušenih foto in ki-noamatetjev, ki v okviru sekcije organizirajo začetniške tečaje, predavanja in druge oblike izobraževanja.
Posebno pozornost pa zaslužijo uspešni nastopi članov sekcije na razšla valr in festivalih amaterskega filma. Nagrade, ki so jih prejeli na teh prireditvah, pričajo o visoki kvaliteti njihovih stvaritev. V zadnjih štirih mesecih so svoja dela razstavljali oz. prikazovali v Bački Topoli, Valjevu in Radovljici. Silvo Sladič je prejel v Bački Topoli diplomo in zlato meda-5o za film „Obsedenost“, v Radovljici pa zlato medaljo za diapozitiv „Umet-nik“.
Alojz Žibert je bil na razstavi v Valjevu nagrajen s tretjo nagrado za fotografijo ,JCrižpotje“. Franc Ferjan je za kolekcijo diapozitivov dobil v Radovljici zlato medaljo, njegov kolega Marjan Ručigaj pa bronasto. Poleg omenjenih amaterjev je svoja dela prikazalo na teh prireditvah še več njihovih kolegov in sicer Ciril Pokorn, Ivan Okršlar, Dušan Bogdanovič, Tomaž Planina, Zvone Korenčan, Jože Pintar, Tine Križnar, Ivan Pipan in drugi.
V zadnjem času vodstvo sekcije pospešeno zbira gradivo za razstavo fotografij, ki bo prikazovala 30 let rasti Elektromehanike. V povezavi z uredništvom časopisa ,Jskra“ je že objavilo nekaj zgodovinskih fotografij, ostale pa bodo razstavljene v septembru, ko bodo na sporedu kulturne 'prireditve ob pomembni obletnici Iskre. Med razstavo bodo člani kino-skupine prikazovali obiskovalcem filme o dogajanjih v Elektromehaniki, ki so jih posneli v zadnjih treh letih.
Naj se ob tej priliki z ali valimo vsem, ki so sekciji posodili svoje fotografije, na katerih so prikazani pomembni dogodki iz časov Jugočeške, medvojne dejavnosti in časov po vojni. Člani sekcije sojih prefotografirali in izdelali povečane reprodukcije, ki so primernejše za razstavo. Obenem prosijo vse nekdanje člane kolektiva in njihove svojce, da tudi v prihodnje
Franc Ferjan (na desni), član FKS „lskra“ prejema iz rok pokrovitelja razstave diapozitivov v Radovljici zlato medaljo za kolekcijo.
pomagajo sekciji pri zbiranju zgodovinskih posnetkov. Svoje fotografije naj pošljejo na naslov Foto-kinosekcija , jskra“ Kranj —Savska loka 4 ali pa naj sporočijo svoj naslov, da se bodo predstavniki sekcije oglasili pri njih na domu. Veseli bomo tudi vsakega obvestila o lastnikih zgodovinsko pomembnih fotografij in negativov, ki bi bili le-te pripravljeni posoditi sekciji v pre-fotografiranje in reproduciranje.
S skupnimi močmi bomo morebiti le uspeli zbrati čimbolj |xipolno dokumentacijo o nastajanju industrije v predvojni Jugoslaviji, o stavkali, o razvoju mesta ter o ljudeh, ki so del svojega življenja preživeli v Iskri in prispevali svoj delež k rasti skupne blaginje ip razvoju naše delovne organizacije.
B. Malovrh
Uspel posnetek Ivana Pipana: Težki členki
Novice od tu in tam
^ V Titogradu grade novo tovarno za predelavo aluminija. To bo ena izmed največjih in najmodernejših pri nas. Za gradnjo in opremo so porabili 620 milijonov dinarjev. Tovarna bo izdelovala predvsem aluminijevo pločazino, folijo za embalažo, razne profile za gradbeništvo itd. Zaposlenih 500 delavcev bo predelalo letno okrog 15.000 ton aluminija. Z redno proizvodnjo bo pričela v začetku naslednjega leta.
Zanimivo je, da v časopisju že omenjajo proteste, ker obstoječi proizvajalci za predelavo aluminija krijejo vse tovrstne potrebe v državi in sodijo, da je nova proizvodnja v tej panogi odveč.
^ V jeseni bodo delegati skupščine SFRJ razpravljali o elaboratu glede gospodarskega kriminala, ki ga pripravlja zvezno sodišče. Sestavljalci elaborata so posvetili posebno pozornost negativnim pojavom s področja carinskega deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja. V elaboratu bodo navedeni primeri prijavljenih toda nerealiziranih izvoznih poslov.
^ Slovenska industrija je izdelala julija za 1,7 % več, kot julija lani, a je bila za 0,7 % pod lansko sedemmesečno ravnijo. Zanimivo pa je, da je elektroindustrija izdelala v juliju za 3 % več, kot lani v istem mesecu. Poprečni osebni dohodki so znašali v juliju 4.006 dinarjev in so bili za 15,8 % višji, kot lanskega julija.
V časopisju krožijo vesti o nameravanem uvozu 20.000 televizorjev, črnobele in barvne tehnike. Tovarni El in RIZ sta že protestirali pri zveznih organih, kajti domači proizvajalci izdelajo že dolgo veliko več televizorjev, kot jih lahko pokupijo domači porabniki. Mimo tega dokazujeta obe tovarni, da so televizorji barvne tehnike obremenjeni s prevelikimi dajatvami, zlasti barvni televizorji s tako imenovanim davkom na luksu s.
^ Drago Horvat iz Osijeka se huduje v zagrebškem „Vjesniku" na Iskro. Pred petimi meseci je namreč poslal v naš sen/is v garancijskem roku pokvarjen električni vrtalni stroj s priključki iz kompleta klip-klap in še danes (14. avgusta) ni prejel popravljenega stroja.
^ Vse kaže, da bosta mostarski „Soko" in sarajevski „Unioninvest" zgradila v Livnem tovarno za proizvodnjo sobnih klimatskih naprav. Le-ta bo zaposlovala približno 400 delavcev in bo po prvi stopnji dograditve izdelala letno 50.000 sobnih klimatskih naprav. Čeprav so v državi že trije proizvajalci klimatskih naprav, med njimi tudi naš EMO iz Celja, trdi mostarski dnevnik ..Sloboda", da ne bo preprek, ker izdelajo vsi trije proizvajalci letno le okrog 2.300 teh naprav in samo lani smo jih uvozili 34.000.
Železniško transportno podjetje v Ljubljani je začelo poslovati po načelu: danes prevzeto, jutri dostavljeno. Uvedlo je dva nova vlaka za prevoz blaga iz Maribora in Sežane v vsako smer. Pošiljatelj bo lahko sam ali prek ŽTP dostavil blago teže od 5 kg do 3 tone na eno izmed 74 postaj te relacije vsaj dve uri pred odhodom vlaka. Od odpravne postaje mora priti blago do ene ure zjutraj na vsako izmed namembnih železniških postaj na tej relaciji.
„Nočni skok" je prvi tak poizkus, da si železnica spet pridobi prednost, ki jo je do sedaj imelo cestno tovorno prevozništvo.
0 Beograjska ,,Borba" poroča, da v beograjskem telekomunikacijskem centru montirajo in že preizkušajo novo tranzitno ATC in mednarodno tranzitno ATC. Tranzitno ATC bodo vključili v javni promet predvidoma letos oktobra „Borba" ne navaja, kdo je proizvajalec in monter obeh ATC.
,,Dolenjski list" iz Novega mesta poroča, kako so otroci prvi odkrili požar v naši novomeški tovarni usmerniških naprav v Bršlinu. Začetek je čisto filmski: Primož in Barbara sta pritekla domov in povedala svojima mamicama — v tovarni so zakurili . . .
^ V Sloveniji so 23. julija začeli veljati tako imenovani dobri poslovni običaji pri razprodajah in občasnih prodajah blaga po znižanih cenah. S kršitvami pravil — in teh je v nekaj dneh že kar dosti — se bodo poslej ubadali inšpektorji in jih prijavili častnemu sodišču Gospodarske zbornice Slovenije.
^ Pirotski „Radnik", ki deluje v sestavu ..Gorenja", je te dni že pričel s proizvodnjo aparatov za sušenje perila. Stroji, ki smo jih do sedaj uvažali, bodo letošnjo jesen že na jugoslovanskem tržišču.
£ Tovarna za elektromehaniko, elektroniko in avtomatiko ..Mikron" v Prilepu, katere proizvodnjo je pred leti organizirala in vpeljala Iskra, je sklenila pogodbo o izvozu 400.000 elektromotorjev v Grčijo. Elektromotorje v vrednosti 600.000 dolarjev bodo v Grčiji uporabili za sušilnike las.
Do konca leta po poslal ..Mikron" v tujino en milijon elektromotorjev in majhnih aparatov za gospodinjstvo v skupni vrednosti 1,5 milijona dolarjev.
^ Jugoslovansko časopisje obširno komentira nedavno podražitev (maksimalno ^ 15 odstotkov) izdelkov „bele tehnike" o kateri so se sporazumeli proizvajalci in dobili tudi privoljenje ustreznih zveznih organov. Komentatorji sicer ne grajajo podražitve, čudijo pa se, da so se proizvajalci zlahka dogovorili o podražitvi, ne morejo pa se glede delitve dela, skupnih nastopov v tujini in podobnega. Zagrebški „Večernji list" ironično pristavlja, da se pojem dogovarjanja nanaša verjetno le na podražitve.
Zbral in uredil Marjan Kralj


L
Iskraši se sončijo tako
m drugače
Vse tovarne Široke potrošnje imajo koncem julija in v začetku avgusta kolektivne dopuste. „Doma“ so pustili le vratarje, ki vztrajno dvigajo telefone in pojasnjujejo, da so vsi v vodi“. Vseeno sem šel v Škofjo Loko v Gospodinjske aparate in v Elektromotorje v Železnike. Vse miruje, le ludjene.
Selška in Poljanska Sora sta postali v tej pasji vročini pribežališče tisočev. Na pesku in produ izgleda kakor v “Ubrovniku na plaži. Vse je živo in komaj nqdeš prostor na razgretem Produ, da se predaš vročemu soncu. Mnogo Iskrašev sem srečal ob Sori. Nekateri so plavali, drugi mirno uživali sončno kopel, nekateri so hladili kar cele zaboje piva v deroči vodi in sPet drugi so pekli na žaru. Izza množil grmov se je kadilo in komaj sem ^1 naprej — sline pa sem seveda tudi ^dil. Od vsepovsod je prihajal tak ^iv-žav, da bi še slepec vedel - poletje ja. sonce in prijeten vodni hlad.
Letos je sonce po nekaj skopih P°letjih ustreglo vsem sonca in prostosti željnim delavcem, ki vse leto kdijo za stroji, za pisalnimi mizami in v temačnih delavnicah. (Kdor ima prtiček ali zaplato kmetije, seveda o l6j suši sodi precej dmgače). i V Železnikih sem zvedel, daje bilo ! 'etos manj zanimanja za letovanje v »tovarniški režiji11 kakor dmga leta. posebno za oddaljeni Dugi otok je komaj kdo vprašal, čeprav imajo nekaj 'ažišč in lasten šotor, ki so ga v glav-nem prepustili drugim. Med kolektivom dopustom pa so napolnili svojih aeset ležišč v Domu Selške doline v Portorožu in svoj del postelj v Poreču.
. Sicer pa je dopustniški živ žav opasti povsod v Selški dolini. Ratitovec Ja oživel kakor že dolgo ne in piva ni 0 ni dovolj. Pa tudi drugi hribi so polti dopustnikov, ki želijo miru in tiši-ta.ma zalogo11, saj bo treba spet kma-lu v ropot strojev v tovarno.
V Dražgošah je ob novem spomeniku vedno poln parkirni prostor. Tudi planinci prihajajo preko Jamnika iz Železnikov in iz Jelovice k temu pomniku. Molče ali polglasno si skupine ogledujejo v freske preUto Šubico-vo pesem upora in trpljenja in Batičeve skulpture, ki nemo zro v dolino — na Rudno, od koder so pred več kakor tremi desetletji prigrmeli morilci in požigalci nad Cankarjev bataljon in legendarne Dražgoše.
Mnogi Iskraši pa ne utegnejo letovati, ali pa to opravijo mimogrede. Več kakor polovica zaposlenih v Železnikih in Škofji Loki je takih, ki doma obdelujejo svoj košček zemlje. Ti, zlasti v hribih, hitijo s košnjo, v dolini pa z žetvijo. Polne roke dela pa imamo tudi graditelji hiš, saj je sedaj idealno vreme za gradnjo.
Franceta Tratnika sem poiskal na gradbišču. O njem smo pisali lani, ko mu je hišo podrla spomladi vodna stihija. Eno leto in pol je iskal blizu doma novo gradbišče, nato kupil zemljo v Škofji Loki in sedaj hiti. Šest mesecev mu je vzela papirnata vojska. Zdaj pa bi rad do zime naredil še čim-več. Našel sem ga ob treh popoldne z lopato v jami. Nekaj sodelavcev in sorodnikov mu je pomagalo. Pot je tekel v curkih.
Še naprej od njega, hišo ima že v končni fazi gradnje, sem našel Iskraša Ivana Beguša. „Letos še ne bo nič z vselitvijo,11 mi je rekel. „Manjka mi tegale,11 s prsti je pomel, kakor bi štel denar...
Spet druge sem našel v žetvi. Sprva seveda ni več. Motorna kosilnica in še drobna priprava zraven sta nadomestila to nekoč nepogrešljivo orodje. Klasje, bogato in težko, je padalo v snope in gospodinja jih je kakor otroke nežno polagala na pripravljena povesma. Kruh, 'ta sad dela in simbol življenja zasluži tako veliko spoštovanje.
Poln vtisov sem se vrnil s poti med Iskraši na dopustu, pa je urednik žal naročil, naj bo ta zapis kratek in brez čenč. Torej ...	py
Odbor za medsebojna razmeija ISKRA-IEZE
TOZD-TOVARNA SPECIALNIH ELEMENTOV IN MATERIALOV (SEM)
Ljubljana, Tržaška 2 objavlja prosta delovna mesta L VODJA KNJIGOVODSTVA
Pogoji:
višja izobrazba ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj ali — srednja izobrazba ekonomske smeri in osem let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu Osebni dohodki 5.500 do 6.000 din
2.	PRODAJNI REFERENT
Pogoji:
srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, tri leta delovnih izkušenj s področja komercialne administracije Osebni dohodki 4.000 d o 4.400 din
3.	KALKULANT
Pogoji:
srednja izobrazba ekonomske smeri s tehničnim znanjem ali sreunja izobrazba tehnične stroke, tri leta delovnih izkušenj s področja kalkulacij in cen
Osebni dohodki 4.000 d o 4.400 din
4.	KNJIGOVODJA II.
Pogoji:
nepopolna srednja izobrazba, priučeno opravljanje knjigovodskih poslov. tri leta delovnih izkušenj Osebni dohodki 3.400 do 4.000 din
Vabimo kandidate, da pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dni ali se osebno zglasijo v kadrovski službi TOZD SEM Ljubljana. Tržaška 2.
Po sonce v Poreč
Ne glede na to, daje bilo one dni na istrski obali nič koliko domačih in tujih turistov, so bili eni zadovoljni bolj, drugi manj in, da sem tudi v samih počitniških domovih Iskre v Poreču in izposojenih kapacitetah v No-vigradu srečala precej ljudi, ki niso bili vsi istega mnenja, ne glede celo na vreme, ki ni prizaneslo s svojimi nevihtami — enoje bilo zanesljivo, daje naše združeno podjetje tudi na področju počitniške skupnosti storilo veliko, da
cina, stalni sodelavec Iskre iz Beograda nam je na ploščadi pred Iskrinim domom dejal: „Ker potrebujem mir, sem prišel sem, kjer nikogar ne poznam. Kaj bi vam pravil o oddihu, ki ga uživam? Morje je tu lepo, dokaj toplo, hrana je dobra, vedno sveža, kar običajno v hotelih ni primer. Vsi ljudje v domu, še posebej uslužbenci, so ljubeznivi, začenši pri tovarišici Jožici ali pri tovarišu upravniku. Pač, morda bi bilo koristno, če bi Iskra tu
vem gradu, kjer letujejo prek kranjske zveze borcev Iskraši iz Elektromeha-nike. Tu smo spet v drugačnem primorskem okolju, s starim mestecem in lepo plažo v Pineti, najprej srečali tovarišico Marinko Krničar, ki dela v Elektromchaniki na kseroksu, ter Marinko Štern iz produkcije, prav tako iz Elektromehanike. Družno sta ugotavljali, da se jima je dopust prilegel, da sta imeli vreme kar dobro, da pa sta bili tudi v domu zelo zadovoljni. To sta se pohvalili z lepo sobo, s hrano, pa tudi zabave je bilo, kot sta rekli, dovolj. Pogrešali sta le kakšno Iskrino hišico, ki bi v ta okvir kar sodila, pa tudi bivanje v njej veijetno ne bi Mo Iskrašem predrago.
.Oskrbovalništab “ našega doma v Poreču.
so se nekatere pomanjkljivosti iz začetka sezone popravite in da so se povečini delavci raznih obratov Iskre ob moiju zdaj dobro počutili.
Poreč je že sam kraj, ki ga moraš biti vesel. Stari del mesta ždi dostojanstveno na zelenem obrežju, na nekakšnem polotoku, ki ga deli od ostalih novejših turističnih naselij morski kanal.
Zgodovinski ostanki rimskega Paren-tima se privlačno povezujejo z današnjim vrvenjem. Na hitro si ogledaš čudovito baziliko in palačo, v kateri je leta 1816 zasedala istrska skupščina. Palme, oleandri in ciprese s svojimi košatimi vejami skoraj silijo v nove Veleblagovnice in hotele. Odkar je precej nerazumljivo zamrl ladijski promet, saj redno progo ob istrski obali vzdržuje še vedno samo italijanska Edra — je seveda toliko bolj porastel promet novega, velikega avtobusnega kolodvora pri parku. Čolnički,- ki prevažajo kopalce na otok sv. Nikolaja, so bili vselej zasedeni. Razumljivo, da je bilo v tem živžavu slovenščino še najmanj slišati, zato pa poleg domače hrvaščine največ nemščine, in italijanščine. Posebej živahne pa so seveda lagune, Modra in Zelena, saj so ti letoviško zabaviščni bungalovi postali v našem jugoslovanskem turizmu & cenjen izvozni artikel.
Morda bolj skromno, zato pa nič manj udobno in prijetno, pa ni letovanje v počitniškem domu Istre, ki stoji sicer kar reprezentančno zraven hotela Neptun na obali. Žal je bil upravnik doma v času našega obiska bolan — pri padcu si je nalomil rebra. Razen tega, da smo se pozdravili in da je tudi on zaželel vsem dopustnikom Iskre čim bolj zadovoljne in zdrave počitnice, kaj več v pogovoru nismo mogli načeti. Dežurni natakar Franci Šušteršič iz Gorič, med letom dijak strojništva v Ljubljani, je po svoje ugotovil, da se „mu zdi vzdušje nonnalno in da so po njegovem mnenju tudi gostje normalno razpoloženi, torej zadovoljni s postrežbo in hrano.11
Toliko bolj zgovorna pa je bila upokojena sodelavka blagajničarka v domu Jožica Mandelj. „Z osebjem smo imeli velike težave, veliko uslužbencev smo premenjali. Imeli smo v glavnem mlad kader, s katerim je ponavadi več težav. Res pa je, da gostje včasih tudi veliko zahtevajo, čeprav se moram v zadnjem času kar pohvaliti, saj so zadovoljni tako s hrano kot z vsem ostalim. V začetku smo imeli nekaj težav ob menjavanju izmen, sedaj pa smo se tudi tu že utekli. Tudi sicer smo se privadili in priskočimo na pomoč vsi, kjer je potrebno. Sicer pa mislim, da cena - 78 din kompleten penzion — res ni pretirana in da si tak dopust lahko vsakdo privošči. V domu je poprečno 35 otiraslih gostov in okoli 15 otrok, poleg tega pa prihaja k nam na hrano še nekaj gostov, ki stanujejo izven doma, ker tu pač ni dovolj sob. Nas je zaenkrat 12 delamo pa praktično od šestih zjutraj do devetih zvečer, s presledki in menjavanjem.
O/rli smo sc še po gostih. Milan Ku-
imela še ekonoma, ki bi vsaj po tej plati razbremenil upravnika. Šicer pa sem že zdaj s poslovanjem doma zadovoljen. Sobe niso slabe in mislim, da se tu vsakdo dobro odpočije, če le ne pričakuje preveč. Ker sem tudi sicer v življenju sam, sem morda v tem pogledu manj zahteven, a dejstvo je, da se tu kar dobro počutim.11
Zapletli smo se v pogovor z Zalko Vidmaijevo, ki sicer dela v ekspeditu Iskre v PPG. Očitno ni brez raznih skrbi, zato se je toliko bolj iskreno odprla: „V Poreč sem prišla zaradi zdravja. Bolujem namreč na hrbtenici.
ma«; Tudi Janez Eržen se je v Novigradu dobro počutil s svojo d nižino, čeprav si je žena Polda zadnji dan zvila gleženj. Najbolj zadovoljna izmed vseh treh je bila hčerka Bojana, ki ji je nadvse prijalo otroško igrišče. Vsi so se strinjali, da je hrana v poprečju kar dobra - včasih bolj včasih manj - da pa morda Iskra res potrebuje več kapacitet - saj so sobo dobili po golem naključju — ko jo je odstopila neka druga tovarišica. Pogrešali pa so vodo za tuš in pa preoblačilnico. Sicer pa so dejali: „Ce vzameš vse po počitniško, si tudi tu lahko zadovoljen!11
S povečanjem zmogljivosti bi naša organizacija tudi lažje prenašala stroške poslovanja, osebje bi bilo enakomerno obremenjeno, med delom, in zaslužki primernejši. Veliko bi se spremenilo v prid naših delavcev, ki letujejo v naših domovih. Vsako izboljšanje bo najprej občutil gost, posebno se bodo sprememb razveselili redni gostje počitniških domov Iskre, ki si žele poleti s svojo dmžino prepotrebnega letnega počitka že vrsto let.
Vsekakor je med razvrstitvijo dopustov in polno zasedbo počitniških domov vzajemna odvisna zveza. Kolektivni dopusti pravzaprav onemogočajo izkoriščanje počitniških domov v vsem časovnem razdobju, zaradi česar bi si morali, zaradi rentabilnosti, verjetno pomagati v času, ko je dom prost z drugimi gosti, oziroma kar bi
..Mlada mornarica" v poreškem zalivu.
pa sem upala, da mi bosta sonce in voda pomagala. Tu, v hotelu, nimam kaj kritizirati. Pravim — v hotelu, čeprav govorim o počitniškem domu, ker je to zame kot v hotelu. Malo me teži le to, ker sem prišla na dopust sama. Sinčka sem za ta čas pustila pri mami. Fantek je gluhonem, a zato je toliko bolj navezan name in tudi moje zdravje ga vedno skrbi. Ko sem izvedela, da bom morala na operacijo, mu tega nisem upala niti povedati, saj že zdaj preplašeno ponavlja: moja mama je bolna ...“
Orodjar Janez Slomša iz Iskre v Horjulu je dopotoval s svojo ženo Francko in družinico v Poreč za en teden. „Seveda sva prišla semkaj predvsem zaradi treh sinov Tomažka, Rafka in Janka, ki imajo morje vsi nadvse radi. Le poglejte, ko se zabavajo in kako jim inorje dobro de! No, če bi bil ravno siten, bi kakšno malenkost, ki bi jo lahko kritiziral, že dobil. Čisto vse najbrž ni v redu. Toda to so vendar le malenkosti. Če prideš na dopust res samo dopustovat, se v tem našem domu kar dobro počutiš!11
V poreških lagunah — Zeleni in modri smo Iskraše zaman iskali. Nekateri so /boleli, tako so pojasnili sosedje, zaradi česar so hišice odstopili* Nemcem. Drugi spet so se pred slabim vremenom, ki je začelo razsajati, raje zatekli po nakupih, onstran kanala v mestu.
Zato.smo dali slovo Poreču ir. sc na povratku ustavili še v Prneti pri No-
bile še bolje, tudi v tem času pritegniti v dom čim več samih delavcev Iskre, ki bi si dopust vendar izbrali kasneje. Po dmgi strani bi bilo prav, da bi se zavzeli za gradnjo novih kapacitet, da bi v naših domovih letovalo v sezoni lahko vsaj 20 % zaposlenih, medtem ko zdaj lahko letujejo le 3 % delavcev v Iskrinih domovih.
Tudi v našem zdmženem podjetju bi morali upoštevati smernice sred nje-ročnega temeljnega plana razvoja Slovenije, ki predvideva povečanje kapacitet za letovanje delavcev prav v obliki počitniških domov delovnih organizacij.
Mara Ovsenik
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
RAFAELA ZORNA
se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz TEA v Kranju za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Sabina Novak
ISKRA
Številka 35 — 28. altista 1976
Iskraši na obisku v Prokletijah
Ker je celo noč deževalo, smo naslednji dan vstali pozneje, kot smo nameravali. Vlažno in megleno jutro ni obetalo nič kaj lepo vreme. Kljub temu smo se počasi pripravili na krajšo turo na vrh Volušnice, ki se dviguje nad kočo. Skupina triindvajsetih pla-
ali je bil to NLP, ali ne. Gotovo je skrivnostni NLP povzročil, da so nekateri med nami naslednji dan imeli prav tako skrivnostne želodčne teža-
ve.
Ob prvem svitu smo odrinili po dolini navzgor in nato levo po plazu
Zaslužen počitek pri Ridskem jezeru in priprave na osvežujoče kopanje, ki se je po hoji še kako prileglo.
nincev se je izgubila v megli, ki se je počasi dvigala, zagrizla je v kolena v prvi strmini malo nad kočo. Pot se v začetku vije po gozdu in malo pod vrhom preide v. travnato planoto. Skozi oblake se je v pričetku sramežljivo kazalo sonce. Kasneje so se oblaki razbežali kdo ve kam in načrt, da pojdemo samo na Volušnico (1795 m) se je spremenil tako, da smo odšli še na Popadijo (2056 m), od tam pa po dolini Ravni ključ v naselje Dolja. Kasneje, ko smo zagledali karavlo, za katero smo najprej mislili, da je naša, pa je bila albanska, smo se zavedli, da smo hodili že po albanskem ozemlju. Kmalu za albansko smo zagledali še našo karavlo, mimo katere nas je naša pot tudi peljala. Med potjo so Sonja, Marjana, Vili in drugi vneti gobarji nabrali nekaj kilogramov gob. Otovorjena z gobami se je manjša skupina ločila od glavnine in pohitela v kočo pripravljati gobjo večerjo. Večerja je bila ravno pripravljena, ko so pričeli prihajati zasopli in oznojeni planinci. Večer je minil v veselem vzdušju. Nekako ob pol devetih smo opazili neznani svetleči predmet, ki je z veliko hitrostjo brezšumno preletel dolino. Pozno v noč smo debatirali o tem,
do dolinice Krošnja, v kateri je bilo še nekaj snega. Marjan Osterman,, naš vodič, je imel prav, ko nas je prebudil tako zgodaj, saj so nas prvi sončni žarki obsijali že visoko na grebenu Karanfila.
Malo pod vrhom smo se ustavili pri spominski plošči, ki je označevala
kraj, kjer sta se ponesrečila dva Slovenca. In že smo bili na srednjem vrhu Karanfila (2.480 m), od tu se nam je nudil prekrasen razgled na celoten masiv Prokletij. Obžalovali smo, daje na naši strani državne meje le 1/5 zahodnih Prokletij, ki so sestavljene iz apnenca in po barvi in izgledu se prav nič ne razlikujejo od naših Alp. Vrhovi so nasprotno od V. Prokletij ostro zašiljeni. Ko smo občudovali strme Stene Čoki Stesa in ostale vrhove, ki so za nas nedosegljivi, so bili nekateri mnenja, da po lepoti svojih dolin, zelenih pobočij in s snegom odeti vrhovi Prokletij prav nič ne zaostajajo, če celo ne prekašajo naših Julijcev.
Po daljšem počitku na vrhu smo počasi krenili navzdol, proti naši koči v dolini. Naslednje jutro smo odrinili na vrh Podgorje (2119 m) in na greben Brode. Na sredi poti nas je presenetilo vreme s svojo muhavostjo. Na sedlu pod Vehitjevo Brodo nas je že pošteno namočilo. Ker ni kazalo, da bo prenehalo deževati, saj je pričela za nameček padati še sodra, jo je večina ubrala levo po grapi Mečkin dol v dolino Grbajo in v zavetje tople koče. Mile, Cvetka in jaz pa srno jo mahnili desno v dolino Vusanje, k izviru ponikalnice Vruje, nato pa v Gusinje. Malo pTed večerom smo j o primahali do koče. Iz nahrbtnika smo potegnili pol pečenega jagnjeta in nekaj steklenic piva tako, da so tudi ostali poskusili to specialiteto, s katero smo se mi trije nabasali že v Gusinju. S tem smo končali naše planinarjenje in naslednji dan nas je že čakala dolga pot domov.
Peljali smo se skozi Andrijevico, čez prelaz Kumovi (1570 m), Kolašin, Ogledali smo si znameniti manastir Morača, katerega nam je razkazal še
GORA GORA - MATTERHORN
*
Vodič Osterman je bil med zadnjimi pri skledi z mlekom, nekateri pa so še naprej čakali...
IZLET NA TRIGLAV IN RJAVINO
Planinsko društvo Iskra organizira tradicionalni dvodnevni množični izlet na Triglav 11. in 12. septembra 1.1. (sobota in nedelja). Izlet bodo vodili izkušeni planinci, tako, da se ga lahko udeležijo tudi manj izkušeni ljubitelji gora.
Program izleta: v soboto 11. septrembra ob 6.00 uri odhod iz Ljubljane (iz glavne železniške postaje Lj.) z vlakom do Jesenic, nato z avtobusom do Aljaževega doma in peš čez Prag do doma na Kredarici.
V nedeljo vzpon na Triglav in povratek po lepi dolini Krme v Mojstrano. Izkušeni planinci se bodo lahko povzpeli tudi na Rjavino.
Lena izleta je za člane 50,00 din za nečlane 100,00.
Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel. 324-765, do vključno 3.9. 1976.
Spominski pohod v Julijce
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj bo organizirala v soboto in nedeljo, 4. in 5. septembra 1976 spominski pohod na Vršič -Razor — Križki podi — Stenar — Vrata.
Odhod avtobusa izpred kranjskega kina Center bo v soboto, 4. septembra ob 5. uri zjutraj, peljal pa bo do Vršiča. Od tu nas bo pot vodila ob Prisojniku na Razor (2601 m) in naprej na Križke pode (2052 m) do Pogačnikovega doma, kjer bomo prenočili. Našlednji dan se bomo povzpeli na Stenar (2501 m) in se spustili pod Križ, kjer bo ob krajši žalni slovesnosti odkritje spominske plošče pokojnemu članu naše DO in PS tov. Kokalju. Na koncu se bomo spustili v Vrata in potem — domov
Prijave sprejema tov. Olga Pajk. tajništvo ERO, tel. 2822 do vključno srede, L septembra.
Vabljeni!
Pogled z vrha Srednjega Karanfila na vrhove Čokistes in ostalih Prokletij, ki pa že segajo v Albanijo.
edini preostali menih, ki še prebiva v tem samostanui Priložnost smo imeli videti originalne freske iz 12. in 16. stoletja, in vrata, ki so obložena s ploščicami iz slonove kosti.
V tamkajšnjem samostanu hranijo eno izmed treh še ohranjenih prvih knjig, tiskanih na Balkanu. Po ogledu samostana nas je pot vodila skozi slikoviti kanjon v dolini Morače v Titograd, mimo Skadarskega jezera v Pe-trovac. Morje in peščene plaže so nas vabile, vendar pred nami je bila še dolga pot in zato smo hiteli naprej. V Dubrovnik smo prispeli pozno zvečer. Nekaj uric smo imeli na razpolago, da smo si ogledali najvažnejše znamenitosti in že je naš avtobus brzel, naprej po jadranski magistrali. Spet seje naš šofer Viktor odrezal, saj smo bili ob osmih zjutraj že v Biogradu. Tu smo si odpočili od naporne nočne vožnje. Počitek smo izkoristili seveda tudi za kopanje in sončenje. Zvečer pa smo bili že v Plitvicah. Nekateri smo izkoristili večer za zabavo in ples v nočnem zabavišču, nato pa smo se prid m-. žili ostalim v avtobusu, ki so že spali. Naslednji dan smo si še ogledali Plitvi-čka jezera in ob 17. uri popoldne smo bili v Ljubljani.
Tako je za nami še en uspel izlet PD Iskra in prepričan sem, da nam bo ostal v prijetnem spominu, saj smo videli toliko lepih krajev naše domovine. Ob tej priliki pa se bi zahvalil našemu šoferju Viktorju iz Alpetoura, Marjanu Ostermanu, ki nas je vodil po črnogorskih hribih in vsem, ki so se udeležili naše ..ekspedicije". Vsi so veliko prispevali, da je bil naš izlet enkraten.	Marjan Novak
Sredi julija je krenila na pot že druga odprava PD Iskra Elektromehanika v Centralne Alpe. Zadali smo si tri cilje: Breit-horn, Dufour—SP. in.Matterhorn.
Odhod vsake odprave je sila podoben, navadno se razlikuje le prometno sredstvo. Vedno so ogromni kupi prtljage, ki jo udeleženci premetavajo sem in tja in iščejo najboljši način natovarjanja. Avtobus (čeprav največji, kar jih Kompas premore), je bil za nas premajhen. Radovedneži so bili tokrat pošteno v zadregi, saj si niso znali razložiti čudnega pojava. Vse polno opreme za taborjenje je bilo, kot da bi šli na morje, zraven pa spet vse polno stvari, ki bi prišle prav za naskakovanje Himalaje, nazadnje pa še smuči. Mi pa smo samo nalagali, dolagali, prilagali. Hudomušnež Edo je s fotoka-mero, ki je prava amaterska mojstrovina (saj je marsikoga prevarala, da je prava), ..posnel" vse ovekovečenja vredno dogajanje. Odrešitev je prišla, ko se je avtobus premaknil. Slovo od svojih dragih je vedno težko, zato želimo, da je kratko, nežne duše pa ob tej priliki iztisnejo tudi kakšno kapljico vode.
V	Ljubljani, ko so vstopili še preostali udeleženci naše odprave, smo spoznali, da je en sedež preveč založen s prtljago. Ker se je dan že nagibal v večer, je bilo to zelo pomembno, saj je biti brez sedeža pomenilo hkrati biti brez prenočišča. Ta nesrečnež (ali kot se je kasneje izkazalo — srečnica) je bila Olga, ki je v teh težkih trenutkih spoznanja pokazala mnogo dobre volje. To se ji je kasneje obrestovalo. Marsikdo ji je ponudil svojo spalno vrečo ali kakšen drug primeren kos prtljage, tako da si je kar na tleh uredila svoje prenočišče.
Ko smo prekoračili državno mejo pri Fernetičih, se nam je kmalu pričel ..trgati film". Noč se je zgrnila nad prostrano laško deželo. V polsnu so mimo nas bežala drevesa, hiše, tovarne, mostovi, nadvozi, podvozi . . . Zjutraj smo se prebudili v dolini Aoste, ki nam je bila znana že od lani, ko smo potovali v Cham'onix. Kmalu smo krenili desno, v še ožjo, nekaj deset kilometrov dolgo dolino do Cervinije, ki je velik celoletni smučarski center in leži na nadmorski višini 2008 metrov. Hoteli, ki jih je vse polno, so pravi biseri dobrega gradbeništva.
Kmalu smo poiskali primeren prostor za postavitev tabora To je bilo ob dokaj velikem potoku, tik ob strelišču na glinaste golobe inlgrišču za golf.
Ležal sem na travniku poleg šotora in opazoval igro meglic, ki so kot tančice zagrinjale in odgrinjale grozeče stene ter grebene. Zdelo se mi je, kot bi vso-to igro naročil sam mogočni Matterhorn samo zato, da bi nam še bolj buril domišljijo in prekipevajočo željo, povzpeti se na ta prestol gora. Končno se je pokazal sam vrh. Toda ne za dolgo. Spet so ga zagrnile megle in spet se je pokazal v vsej svoji veličini. To se je ponavljalo ves dan. Videl sem kopno skalo, ki je toliko obetala. Prosil sem Vse bogove vremena za dobro napoved. Samo vreme je bilo tisto, ki nas je še moglo zaustaviti na poti do tako željenega cilja.
V	zgodnjem jutru naslednjega dne smo otovorili težke nahrbtnike in se založili s hrano za tri dni. Odšli smo prvemu skupnemu cilju — Breithornu — nasproti. Ta tura naj bi služila kot aklimatizacija za sposobnejše, za ostale pa zadnja priložnost za premislek in oceno svojih zmogljivosti na višini nad 4000 m. Z gondolo smo se potegnili do Testa Grigia na Plateau Rosa, ki je čudovito visokogorsko smučišče tudi poleti, saj se nahaja na višini 3500 do 3700 m
Žal tu kvari lepoto pravo smetišče okoli vsega poslopja zadnje gondolske postaje. Marsikdo je že sam z lahko vestjo povečal to nesnago, ko je obnavljal svojo telesno energijo. Sam seveda tudi tokrat tega nisem posnemal.
Vzdolž smučišča je bilo prav zabavno. Sonce je prijetno pripekalo. Naši smučarji, ki so se prišli sem samo „dilcat", so bili že na delu. Vsi ostali so skromno, toda elegantno vijugali po strmini, le Krona je jodlal kot za stavo in klical naše poglede. Kot bi hotel reči: ..Poglejte me, jaz sem najboljši, šijem vse Tonijeve konkurente."
Službujoči na žičnicah so nas opozorili, da se moramo navezati,_ ker se kmalu pri-čno ledeniške razpoke. Žal nas niso opozorili, da jim z vrvjo ne ujamemo kakšnega smučarja, kar se je tudi zgodilo. K sreči ni bilo nobene poškodbe, Franček pa si bo to pošteno zapomnil.
Gaz je tekla mimo smučarske proge, na kateri sodobni kamikaze postavljajo svetovne rekorde v hitrostnem smučanju, ki sedaj znaša že 194 km na uro. Sneg je bil kar primeren za hojo, tako da smo dokaj hitro napredovali. Mnoge ledeniške razpoke so nam vzbujale strah in spoštovanje. K sreči so bile nekatere večje zatipane s kvadri slame, sicer gotovo ne bi prišli tod mimo brez kakšne anekdote.
„ Dober raztežaj" levo od nas smo si ogledali Mali Matterhorn, ki je od tu dokaj skromen. Cik-cak smo zmagovali pobočje Breithorna, ki se mi je zdel kot ogromna snežna kapa. Brez posebnih težav smo kmalu stali na vrhu, na tem morda najlažje dostopnem štiritisočaku. Uživali smo v čudovitem razgledu. V daljavi na zahodu se
je lepo videl celo Mont Blanc, kot na dlani so bile vse gore proti jugovzhodu, kot so Pollux, Zvvillinge, Castnr nogorje Liskamm in nazadnje Monte Rosa z vrhovoma Dufour-Spitze in Nordend, tam na severozahod! je razkazoval svojo lepoto sam Matterhorn.
Spust nazaj na Plateau Rosa je potekal prav tako v navezah po isti poti. Sledil je odmor in okrepčilo. Počakali smo še zadnje po/ratnike in dokončno formirali ob® skupini. Nekateri so še premislili in se odločili raje za smučanje, najbolj zdelani pa za počitek v taboru.
Nekaj časa smo šli po skupni gazi, P? tem pa smo se ločili — prva večja in ambi®1’ oznejša skupina pod Branetovim vodstvom proti Matterhornu, druga, manjša in uspešnejša, pod Marjanovim vodstvom v pogorje Monte Rosa na Duffour—Sp.
Dolga pot nas je vodila preko ledenika Theodul do Svvarzsee, kjer si je pol skupin® privoščilo dobre pol ure počitka, mi pa, ki smo bolj racionalno trošili svoje moči in s® čuvali za ..jutri", smo z malo počasnejšim tempom nadaljevali pot po široki, dobro uhojeni poti do koče HŠrnli Hutte, kjer smo tudi prespali. Večkrat med potjo nam je pogled romal nazaj na Breithorn in Mal' Matterhorn, ki je s te strani pravi lepotec in ne nosi zaman svojega imena.
Malo nižje od koče HŽrnli smo srečali skupino kakih trideset švicarskih alpskih smučarjev, ki so si s tekom nabirali kondr cijo na višini preko 3000 m. Uspehi pozimi so potem seveda dobro vidni.
Tik pred kočo so nas dohiteli trije iz druge skupine, od tega dva „stara" Hima" lajca Mišo in Iztok, ki sta dokazala, daš® nista za staro šaro. Iztok pa še ..odlično obvlada" tudi vse aktualne evropske jezike, tako da pri pozdravljanju, razgovorih o vremenu in zdravju res nismo imeli težav.
V koči Homli smo smo se res dobro počutili. Bilo je vse tako, kot si človek predstavlja, da je v Švici. Zunaj se je pričelo mračiti. Megla se je pričela spuščati P° Matterhornu vse nižje in kmalu je pričelo iz nje pršeti.
Iz Zemnatta je priletel helikopter inp° nekaj poizkusih iz bližine zavetišča Solvaya rešil obupanega Nemca, drugi pa je že prel padel z grebena in najbrže nekje obležal mrtev. Reševanje je bilo ta večer nemogoče. sai ni bilo od nikoder znakov življenja.
Niti slutil nisem, da se bo trnjev p o1 zame začel šele z nočjo. Seveda sem ves dan hodil brez ledeniških očal, ki sem jih imel v žepu, saj me dosedanje izkušnje v visokih gorah na snegu še niso naučile, kaj pomeni opeči si oči z ultra-vijoličnimi žarki. Imel sem občutek, kot bi mi nekdo nametal peska v oči. Vso noč sem „prejo-kal". Zunaj pa se je razdivjala prava nevihta. Strele so sevale neprestano in slišalo 56 je, kot bi nekdo varil. Nekaj časa se mi je zdelo zabavno in mi vsaj ni bilo dolgčas, saj na spanje niti pomisliti nisem mogel. Z obema rokama sem držal oči odprte, kajti bolečina med mižanjem je bila neznosna-Vso noč sem mnogo razmišljal. Poslovil sem se od Matterhorna že pred vsemi in predstavljal sem si, kako bo naslednji dan-Vreme bo lepo. Odšli bodo proti vrhu brez mene. Ker sem bil na žalost celo vodja naveze, bi me moja dva ..klienta" z zavezanimi očmi peljala kot obsojenca nazaj preko ledenika Theodul. Nisem vedel, ali bi rrre držala vsak na eni strani pod roko, ali bi me privezala na vrv, ki sem jo vso pot nosil v nahrbtniku in bi mi samo od časa do časa zavpila: „Pazi, razpoka!"
Žunaj je neprestano lil dež, kar mi ie bilo edino upanje in tolažba.
Ob drugi uri ponoči je prišel oskrbnik in povedal Branetu, vodji odprave, kako je z vremenom in svetoval, da počakamo še dve uri. Seveda so bili pogoji čez dve uri š® vedno enaki, le nad Monte Roso je bledo sijala luna.
Proti jutru sem ves izmučen zaspal.
Dopoldne smo sklicali sestanek vse skupina Na osnovi podatkov o vremenu, ^ nam jih je oskrbnik dal naknadno (vremenska napo/ed je bila še vnaprej slaba, zapadlo je od 30 do 50 cm snega na Matterho1" nu), smo se odločili za edino možno in pravilno rešitev. Takojšen povratek v Cer-vinijo je potekal po isti poti kot smo prišli-
Ves dan sem nosil ledeniška očala, čeprav je bilo povsem oblačna Bil sem vesel, da še vidim in da ni tako, kot sem si predstavljal ponoči.
Prve deževne kaplje so nas pozdravile v Cerviniji in predno smo prišli do naših šotorov, ki so bili k sreči blizu, se je vlil dež-Popoldne je ponehal. Proti večeru sm° zbrani pred šotori napeto pričakovali, če 56 bo vrnila tudi naša druga skupina z zadnjo gondola Ni jih bilo in vedeli smo, da so šh na izbrani vrh. In če bo vse po sreči, 56 vrnejo prihodnji dan okoli poldneva. Da h1 naslednji dopoldan čim hitreje minil, sem z I Jožetom in Lojzetom odšel do bivaka H' Bobba. Megle so se spuščale po pobočjih ih 1 vedeli smo, da bo kmalu padalo. Tik pte” dežjem smo se vrnili v tabor in na našo največjo radost so tam že bili naši povratniki' zmagovalci Monte Rose.
Ob slovesu je bil Matterhorn ves bel.
Peter Paj*
•/ - .
Planinci Elcktromchanike na Plateau Rosa (3500 m).