348
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. 70.
Banana.
Poleg palme nahajamo v vročem podnebju še drugo, mnogo važnejšo krušno belino. Prekrasno to belino ste videli gotovo tudi pri nas po letu na gosposkih vrtovih, pozimi pa jo postavijo v stekleno hišico, kjer jej mora topla peč nadomestovati toplo solnce južnih krajev. Ako se ne motim, videl sem eno tako bilino v parku tivolskem v Ljubljani. Bilina ta je pizang ali banana (Musa sapientum, paradisiaca). Pri nas jej ostaja deblo nizko, a čudimo se samo njenemu prekrasnemu, širokemu in dolgemu perju. V toplem podnebju, kjer se jej žarko solnce smehlja, vzdigne se v viš kot vitka palma in potegne peresa do 5 ali 6 m/ na dolgost. Kar je pri nas žito, tisto je v južnih krajih banana. V njej je sreča in blagostanje brez števila ljudem. Vzhodni narodi azijski v svojih pravljicah pričajo, da je banana pognala v raju, da je to bilo ono drevo   spoznanja dobrega in zlega itd.
Kedar slišimo ali čitamo, kako bogato rodeva banana, tedaj nam se vidi, kakor da poslušamo neverjetne bajke. Pa je res ni biline, ki bi rodevala tako obilo re-dilnih plodov, kot banana. Banana raste vrlo brzo. Spod krošnje krasnega perja spusti se po 100 do 150 % dolg tulec, in na njem se zvrste cvetovi, iz katerih se razvijajo jako redilni plodovi, ki so po 15 do 30 % dolgi in po pol k/l težki.    Na enem tulcu jih je po 150 do 180.
Uže sama bilina se nam pokazuje v prekrasni obliki; s svojo lepoto se kar skuša s kraljicami bilinskega sveta, to je s palmami. Pod ugoden hlad njihovih kro-šenj se skrivajo najrajše ljudske kočice. Tu je človeku ugodno zavetje, tu ima v izobilju hrane. Eno samo drevo obrodi človeku v treh mesecih najmanje 15 do 20 k/l ploda, a cesto tudi 30 do 40 %, tako da mu v enem letu dade do 50 k/l ploda. Na prostoru 100 kvadratnih metrov, ki je zasajen z bananami, zraste na leto
2000 kil ploda, dočim bi na istem prostoru moglo zrasti samo 15 % pšenice ali 50 k\l koruua. Banana je tedaj I33krat rodovitejša od pšenice, in 40krat rodovitejša od koruna. Ako človek zasadi oko-lo svoje kolibe mal vrt z bananami, tedaj je s tem vso svojo obitel) s hrano pre-skrbel.
Ako človek želi, da banano upotrebi kot krušno bilino, tedaj jej mora plodove pobrati preje, preden do-zore. Dokler je plod še nezrel, poln je škroba, no, pri dozorevanju začne se škrob pretvarjati v slador, tako, da je zrel plod povsem sladek, in nima nič škroba. Take sladke plodove nazivajo »rajske smokve".
Banana ima v sebi do 73 postotkov vode, dcčim je je v pšenici samo 15 postotkov, in radi tega ima raz-merno manj redilnih tvari v sebi. V množini vode se zlaga banana s korunom, Tri je ima 66 do 80 postotkov. Kedar se plod posuši in stre, tedaj se dobi moka, ki v svoji redilnosti mnogo zaostaja za moko naših žitaric. Po sestavinah svojih se približuje banana najbolje riži. Ljudje, ki se izključivo z bananami hranijo, dobe velik trebuh, ker je morajo mnogo použivati. Ob vsem tem pa je banana v tropskih krajih kot hrana največe cene in vrednosti. Stanovniki ondotnih krajev jedo jo vsak dan, kakor mi kruh. Delavec v tropskih krajih ameriških poje čez dan malo nasoljenega mesa ali rib, pa 3 % banane, ali 1 kjg posušene moke. Brez banane ne bi mogel prebiti. Banana prija tudi najnežnejšemu želodcu. Deco v Indiji pitajo s kraja samo z bananami, poznejše še le jej začno dajati tudi riže.
Nezrela banana dosti potov more nadomestiti kruh. Plod se v peči prži in potem je kot kruh. Ako se plod na ta način posuši, more se dosta dolgo držati, in se ne pokvari. Kedar se ljudje na daljno pot odpravljajo, tedaj ne smejo posušenih banan pozabiti. Zrel plod je sicer sladek, toraj tudi mnogo okusnejši, ali se ne dade dobro posušiti niti dolgo držati.
Prava domovina banani je južna Azija in Azijsko otočje. Tu so jo od najdavnejših časov vzgojevali. V naselišča najstarejše kulture ni tedaj banana zahajala, ker jej tu podnebje ni prijalo. Vendar so stari kulturni narodi culi o njej in jo poznavali. Starodavni Grki, Rimci in Arabci so jo nazivali najizvrstnejše in najkoristnejše ovočje indijsko. Pripovedovali so, da modrijani počivajo v njenem hladu, in zato tudi njeno ime v botaniki »Musa sapientum". Grki so se upoznali z banano na vojski Aleksandra silnega v Indiji, in so se na vso moč čudili njenemu gorostasnemu uzrastu. Nezrel plod banin nima za Evropejca nikake cene, in še dandanes zatrjujejo, da je ta plod nezdrav, in zato je Aleksander svojim vojakom prepovedal, da ga nimajo jesti. 1516. 1. je prinesel pater Toma de Berlangas prve banane 8 Kanarskih otokov v Ameriko in posadil na San-Domingu, od koder so se razširile po ostalem otočju in po celini. V kratkem času se je udomačila banana po vseh tropskih krajih amerišuih tako, da so začeli trditi, da so jo tu uže pred odkritjem Amerike vzgojevali. Bil je tudi sam Humboldt, ki je to mnenje dokazoval, nor dandanes
349
uže nikdo ne dvoji,  da je bila  banana še  le kasneje v Ameriko prinesena.