V iiirodiieiii oiirii znaciina bcielHa. V Limbušu pri Mariboru je posedala pred' desetletji nemška rodbina Hofrichter lep vinograd z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem. Hofrichterji so bili na glasu kot dobri ljudje in je bil en član te rodbine v Slovenjgradcu notar. V nekdanjem Hofrichterjevem vinogradu je precej veldka zidana prešnica. Na treh stenah prešnice so še do danes dobro ohranjeni napisi na steno, in sicer v nemškem, latinskem in v slovenskem jeziku. Napisi, in to nemški, posebno pa še latinskd, tvorijo nekako družinsko kroniko. Pisali so na steno posamezni gospodarji, kadar so obhajali v družini kake obletnice. Nemških napisov je na teh stenah 22, ttfije so latinski in 7 slovenskih. Napis pri vhodu v prešnico pove, da je bila pozidana leta 1847 in prenovljena 1876. Letnice pod napisi, ki se nanašajo na njih vsebino, so: 1781, 1774 do 1843 (70 letnica lastnika), 1839, 1847 do 1867. Nemških in latinskih napisov ne bomo navajali, pač pa bodo zanimali na§o kmečko javnost slovenski, katere je beležila poTsem nemška rodbina na steno pod nemške in med latinske, ter se glasijo: Kak po dnevi noč, tak po smehi pride joč. Jej doma, kar maš, indi pa, kaj dobiž. Kak si si postlal, tak boš spal. Dobre volje mošnje kolje. Mladost je norost, starost je žalost. Lehko je vrezati, ali težko je zoračiti. Ker dosta guči, mora znat', ali pa dosta lagat! Res čudno, da v predvojni dobi nemške in nemškutarske zagrizenosti slovenskih napisov niso prebelili, ampak so ostali lepo in nepokvarjeno ohranjeni z nemškimi in latinskimi tovariši do danes. Današnja lastnica prešnice in Hofrichterjevega vinograda je dobra ter gostoljubna Slovenka in je podedovala vinograd s poslopji kot nagrado za zvesto in dolgoletno službo pri Hofrichterjih.