I mjižhic*
maKLIAJ
» (;fl JU
I
OBČINSKI PRAZNIK LETOS V VINSKI GORI
V teh dneh je nadvse slovesno v Vinski gori, kraju, kjer bomo praznovali letošnji občinski praznik.
Vinskogorčani so se na praznovanje temeljito pripravili, v zadnjih dveh mesecih so tam že potekale številne prireditve, največ pa jih bo prav gotovo v naslednjem tednu.
Vinska gora sodi sicer med obrobne krajevne skupnosti v žalski občini. Toda samo po teritorialnem položaju, po dejavnostih in po svojih prizadevanjih za hitrejši razvoj kraja pa prav gotovo med najboljše krajevne skupnosti.
O tem se lahko sami prepričate. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije vabijo občane žalske občine na prireditve in svečanosti ob praznovanju občinskega praznika, hkrati pa vsem izrekajo prisrčno dobrodošlico.
Celje - skladišče D-Per
III 5/1987
I
1119870687,6
5RIINJSKI
«x. OBČIN
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos. Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naragfav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc.
Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek
Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek
Lektorica: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1,
telefon: 711-433 in 711-451
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ČGP Večer Maribor
Naklada 11.000 izvodov
Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD.
mz-------------------------------------------\
Program prireditev ob občinskem prazniku
O prireditvah, ki so jih v Vinski gori pripravili že v mesecu maju in juniju, smo že poročali, zato objavljamo prireditve, ki bodo v.teh dneh:
SREDA, 24. junij 1987,
ob 8. uri: teniški turnir dvojic v Vinski gori
ČETRTEK, 25. junij 1987,
ob 18. uri: turnir v streljanju z zračno puško (za osnovno šolo Vinska gora'
PETEK, 26. junij 1987,
ob 11. uri: prevzem čistilne naprave v Kasazah ob 18. uri: šahovski turnir — ekipni — v dvorani zadružnega doma v Vinski gori
selico v Vinski gori
ob 10.30: otvoritev živinorejske razstave v Braslovčah PETEK, 3. julij 1987,
ob 17. uri: otvoritev prizidka k OŠ Vinska gora
proslava ob 100-letnici šole v Vinski gori otvoritev razstave ročnih del in kulinarike v OŠ Vinska gora
SOBOTA, 4. julij 1987,
ob 8. uri: ribiško tekmovanje v Presarjih ob 16. uri: srečanje rudarjev v letnem gledališču v Grižah ob 18. uri: srečanje borcev pri spomeniku NOB v Vinski gori ob 20. uri: srečanje ob tabornem ognju s partizanskim golažem in ognjemetom na Kiclu v Vinski gori ob 20.30: festival vedno lepih melodij v Podgradu na Vranskem
SOBOTA, 27. junij 1987,
ob 8. uri: turnir v košarki v Vinski gori ob 10. uri: IV. kolesarski kriterij mesta Žalec ŽALEC—ŽALSKA NOČ
ob 18. uri: kulturno-zabavna prireditev MED VINSKIMI TRSI v dvorani prizidka OŠ Vinska gora
NEDELJA, 28. junij 1987,
ob 9. uri: tekmovanje lovcev na Gozdniku
ob 10. uri: dan gasilcev občine Žalec s parado in vajo ter vrtno ve-
NEDELJA, 5. julij 1987,
ob 10. uri: slavnostna seja zborov skupščine občine Žalec v dvorani prizidka OŠ Vinska gora
ob 14. uri: srečanje savinjskih čebelarjev v letnem gledališču v Grižah
ob 15. uri:osrednja proslava z družabnim srečanjem občanov in gostov v Vinski gori
V okviru praznovanja bo tudi otvoritev skega magazina v Žalcu.
nove blagovnice Savinj-
J
veselica
Žalska noč — največja slovenska
Ta čas, ko najbrž večina misli že na dopust in morje, so misli in skrb delavcev turističnega društva Žalec in drugih organizatorjev velike turistične prireditve Žalska noč usmerjene predvsem na priprave največje slovenske veselice, kot jo je lani imanoval največji slovenski tabloid KAJ. Prepričani pa smo, da večina čaka še na ta velik dogodek, potem pa se namerava podati na morje. In če boste počakali še na Žalsko noč, vam ne bo žal, tako namreč pravijo organizatorji. Sicer pa si poglejmo, kaj nam pripravljajo.
SREČANJE DELAVCEV V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Letos se bodo prireditve pričele že v četrtek, 25. junija, ko bodo v Nami odprli kulinarično razstavo.
Popoldan se bodo zbrali predstavniki turističnih društev in organizacij in razpravljali o razvo-
ju turizma v Savinjski dolini. Ob 20. uri pa bo v restavraciji Name družabno srečanje delavcev v gostinstvu in turizmu. Na srečanje so vabljeni vsi, ki se s turizmom ukvarjajo v najširšem smislu.
MISS SLOVENIJE IN MODNA REVIJA
V	petek, 26. junija, bo ob 20. uri v kulturnem domu modna revija, ki jo pripravlja Nama, in izbor MISS Slovenije z bogatim zabavnim programom. Med obiskovalci pa bodo izžrebali nagrade, ki so jih za to namenili pokrovitelji prireditve.
IV. KOLESARSKI KRITERIJ
V	soboto, 27. junija, se bo ob 10. uri pričel IV. kolesarski kriterij za pokal mesta Žalec, ki ga pripravlja kolesarska sekcija TVD Partizan Žalec. Tudi tokrat bodo sodelovali najboljši slovenski ko-
lesarji, organizatorji pa vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v kolesarski dirki.
ODPRTJE OBNOVLJENE ŽELEZNIŠKE POSTAJE
Popoldan ob 16. uri bo posebni vlak pripeljal predstavnike celjske občine in Turističnega društva, agencija Slovenijaturist pa vabi, da se jim pridružijo tudi ostali obiskovalci Žalske noči. Domače turistično društvo pripravlja za goste iz Celja svečan sprejem hkrati pa bodo odprli tudi obnovljeno železniško postajo.
NOGOMETNA TEKMA:	DI-
REKTORJI MERXA IN HMEZADA
Na nogometnem igrišču bo tudi tokrat zanimiva tekma med direktorji SOZD-a Merx in SOZD-a Hmezad, ki se bo pričela ob 17. uri. V odmoru se bo predstavil Mophed schow, sodeloval pa bo
tudi Mladinski pihalni orkester iz Žalca z mažoretkami osnovne šole. In ker ne kaže izdati vseh zanimivosti, naj omenimo le še motorne zmajarje in trimobile. Šahovski klub pa pripravlja turnir na prostem, za kar so uredili posebno ploščad v športnem parku.
PROGLASITEV MISS IN OGNJEMET
Vrhunec Žalske noči bo ob 22. uri, ko bodo razglasili zmagovalko MISS in dve spremljevalki, vse pa čakajo zanimive nagrade. Sledil bo ognjemet s Hmezadove stolpnice, ob polnoči pa bodo izžreban še trideset vrednejših nagrad. Žrebanje bo pri hotelu Gol-ding-Rubin, žrebali pa bodo vstopnice za Žalsko noč.
Tudi letos pripravljajo organizatorji bogat program zabave. Predvsem pa jim želimo, da bi jim tudi tokrat bilo naklonjeno vreme.
jk
ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC -7. JULIJ -
IN DAN BORCA - 4. JULIJ
čestitamo delovnim ljudem in občanom
SKUPŠČINA OBČINE
IZV RŠNI SVET
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
SAMOUPRAVNE INTERESNE
SKUPNOSTI
UREDNIŠTVO SAVINJSKI OBČAN ŽALEC
Priznanja ob dnevu samoupravljalcev
25. junija bodo v Preboldu podelili priznanja ob 27. juniju — dnevu samoupravljalcev. Plakete bodo letos prejeli: Kmetijstvo Žalec — TOZD Kmetijstvo Latkova vas, DE Žovnek; Majda Hribar, osnovna šola Polzela; Jože Kek, Juteks Žalec; Bojan Travnšek, Minerva Žalec; Rudi Zupanc, Občinska konferenca socialistične zveze, Darko Vasle, občinska organizacija mladih; Romana Breznik, Strojna Žalec; Anton Pečnik, Gradnja Žalec; Anica Drev, Vinska gora in Anica Puncer, Aero — TOZD Kemija Šempeter.
I.	J. Baša
Skozi čistilno napravo že prve odplake
Pred nekaj tedni so skozi čistilno napravo v Kasazah stekle prve odplake iz Mlekarne v Arji vasi.
S tem se je končalo tisto obdobje, ko so čistilno napravo preizkušali samo s čisto vodo. Zdaj bo naprava delno obremenjena z odplakami iz Mlekarne. Po besedah strokovnega delavca samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste Franca Radiška so rezultati ugodni in kaže, da bo čistilna naprava dobro opravljala svojo vlogo.
Toda ugodni rezultati in dobro delovanje čistilne naprave sarno zase ne bo dovolj za čistejše okolje. Zato bomo v občini morali zbrati denar za urejanje kanalizacije po naseljih in povezavo posameznih sistemov s čistilno napravo. Tu so rezultati zaenkrat še nekoliko manj ugodni.
I.	J. Baša
Vaš nakup od vijaka do traktorja
VAŠ OSKRBOVALEC
(M)	Hmezad
AGRINA
r.
Iz razprave o stanovanjskem gospodarstvu
Nova stanovanja bi gradili, toda...
manjka denarja, ni kanalizacije, vode, vrtcev ..
Graditi nova stanovanja: da ali ne, kakšno je današnje stanje v stanovanjskem gospodarstvu, kako uresničujemo zastavljene cilje in zakaj jih ne uresničujemo — to je bilo le nekaj vprašanj, na katere so skušali najti odgovore maloštevilni udeleženci sekcijske razprave o stanovanjskem gospodarstvu v začetku junija v Žalcu.
Razpravo so organizirali člani koordinacijskega odbora za stanovanjska in komu-
Ena od usmeritev v spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodarstvu in stanovanjskih razmerjih ter spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o usklajevanju in zagotavljanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji je zahteva po ponovni opredelitvi položaja dobitnikov solidarnostnih stanovanj. Ker o vsem tem trenutno meljejo le še v republiškem mlinu, je na samoupravni stanovanjski skupnosti v Žalcu bilo moč dobiti le takšne podatke: ponovno naj bi ugotavljali, kdo je upravičen do solidarnostnega stanovanja in kdo ne. Tisti, ki do solidarnostnega stanovanja po ponovni oceni ne bi bili, več upravičeni, bi lahko izbirali med dvema mož-nostima:	stanovanje bi
lahko odkupili ali pa bi stanovanjsko vprašanje reševali skupaj z organizacijo združenega dela, kjer so zaposleni.
nalna vprašanja pri Socialistični zvezi.
O stanju v stanovanjskem gospodarstvu v občini je najprej govoril strokovni delavec samoupravne stanovanjske skupnosti Rado Cesnik. Povedal je, da v tem srednjeročnem obdobju načrtujejo izgradnjo 1053 stanovanj, od tega 404 v družbeni gradnji, 220 v zadružni in 429 v individualni. Pojasnil je, da so lani v občini zgradili 91 stanovanj, letos gradijo 20 stanovanj v Preboldu in dve stanovanji na Polzeli. Vključno s temi bodo srednjeročni načrti uresničeni le 28-odstotno, kar že postavlja pod vprašaj uresničitev načrtovane gradnje 1053 stanovanj. Še zlasti zato, ker je iz lanskih in tudi letošnjih planov že izpadla gradnja tridesetih stanovanj v Šempetru. Razlog: niso izpolnjeni vod-no-gospodarski in sanitarni pogoji oziroma Šempeter ni povezan s čistilno napravo.
»Ne samo neurejeno pod-talje, tudi pomanjkanje denarja zmanjšuje možnosti nadaljnje gradnje,« je menil Rado Cesnik. In še dodal, da se bodo vsa sredstva, namenjena reševanju stanovanjske problematike, še zmanjšala z novimi predpisi o dohodku. Ob vsem tem pa gradbene cene bezljajo v vrtoglave višine.
Nič manj težav kot z gradnjo novih stanovanj ni z gospodarjenjem 274 stanovanjskih hiš. V njih je 2744 stanovanj in 65 poslovnih prostorov. Lani so obnovili 37 hiš, manjša vzdrževalna dela pa opravljali v 76 hišah, za kar so morali plačati 217.000.000 din. Letos namenjajo obnovi
370.000.000 din, toda potrebe bi zahtevale še trikrat toliko. Stanarina po besedah predstavnika stanovanjske skup-
nosti še zdaleč ne zadošča za enostavno reprodukcijo kljub lanski podražitvi.
Še o družbeni pomoči je govoril Rado Cesnik. Povedal je, da so lani v občini podelili 71 solidarnostnih stanovanj, letos le 3, pritisk na ta stanovanja pa je zaradi prepočasnega reševanja stanovanjskih vprašanj v organizacijah združenega dela izreden. r.'oseb-na oblika družbene pomoči ljudem z nizkimi dohodki je bila delna nadomestitev stanarin. Lani je bilo 193 upravičencev, letos jih je že 311.
Ob koncu svojega poročila o stanovanjskem gospodarstvu je predstavnik stanovanjske skupnosti predlagal tudi nekaj bolj ali manj realnih usmeritev v planiranju, financiranju, pri gospodarjenju s stanovanji, stanovanjski izgradnji ter v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Razprava po tem uvodnem poročilu je bila prav živahna. V glavnem so se razpravljalci razdelili v dva tabora. Eni so menili, da je nadaljnja stanovanjska izgradnja nemogoča, dokler ne poskrbimo v občini za kanalizacijo, vodo, vrtce in šole, dokler ne storimo vsega za zaščito podtalnice. Vsemu temu druga skupina razpra-vljalcev ni oporekala, vendar so menili, da je zastavljene načrte treba izpolniti in graditi stanovanja tudi v prihodnje. Še posebej pa so svoj prostor pod soncem ali bolje rečeno v stanovanjih zahtevali mladi.
Irena Jelen-Baša
Po zadnjih vesteh iz samoupravne stanovanjske skupnosti bodo v žalski občini s prvim julijem stanarine višje za 52 odstotkov.
Denar tudi za zaklonišča
Pred desetimi leti so v žalski občini sprejeli odlok o zakloniščih. Od takrat se tudi zbira denar za njihovo izgradnjo, število zaklonišč pa v občini tudi narašča.
Denar za zaklonišča zbirajo iz treh virov: od davka stavb, stanarin in najemnin poslovnih prostorov. O uporabi denarja in izgradnji zaklonišč so odločali ljudje v svetu za ljudsko obrambo. Kasneje, leta 82,83, je zakonodaja drugače odločila — namesto samostojnih javnih zaklonišč so začeli graditi in tudi vlagati denar v skupna zaklonišča.
Prvo zaklonišče z zbranim denarjem iz davka, stanarin in najemnin so zgradili pri gasilskem domu v Žalcu. Kasneje so sofinancirali zaklonišče v blagovnici Prebold, 85-ega skupno zaklonišče v naselu Levec, leto dni kasneje na Polzeli, letos pa so ves de-* nar namenili gradnji skupnega zaklonišča pri blagovnici Savinjskega magazina v Žalcu.
Zanj so morali s Savinjskim magazinom odšteti 9,5 starih milijard. Z obdavčenjem stavb so lani v ta namen zbrali 8.600.000 din, s stanarino 4.500.000 din in z najemnino poslovnih prostorov
1.700.000	din.
I.	J. Baša
Šempeter
LIK
SAVINJA
ZAPRLI
Dolgotrajno razpravljanje in sklepanje o usodi Lesnoindustrijskega kombinata Savinja in njegove temeljne organizacije Pohištvo v Šempetru ni rodilo uspešnih sadov. S prvim junijem so namreč zaprli vrata tega šem-petrskega kolektiva.
V temeljni organizaciji je v začetku junija ostalo le še trinajst delavcev, ki odpremljajo les in gotove izdelke. Brez zaposlitve je ostalo 84 delavcev, ki so prijavljeni na skupnosti za zaposlovanje. Sredi junija je žago vzel v najem Glin Nazarje. Tako so na žagi za dva meseca ponovno zaposlili okrog petnajst delavcev. Najemno pogodbo naj bi po dveh mesecih še podaljšali.
Po trditvah strokovne delavske skupnosti za zaposlovanje in predstavnika občinskega sindikalnega sveta se problem zaposlovanja pojavlja zlasti pri tridesetih starejših in bolehnih delavcih.
Sicer pa v žalski občini primanjkuje delavcev, tudi s temi iz Uka Savinja ni mogoče pokriti vseh potreb, ki se kažejo v organizacijah združenega dela. Toda tako kažejo številčni podatki na papirju, v praksi pa je pri, iskanju ustreznih delovnih mest ogromno težav. Pojavljajo se predvsem izobrazbena, starostna, spolna in druga neskladja ter razkoraki med potrebami in dejanskimi možnostmi.
Irena Jelen-Baša
Andraž V
Tudi tretji referendum uspel
V krajevni skupnosti Andraž so se krajani pred dnevi odločali za uvedbo že tretjega krajevnega samoprispevka. Potem ko so pripravili načrt, kaj naj bi v naslednjih petih letih s tem denarjem, ki ga bodo zbrali po zaselkih napravili, so pripravili zbore krajanov in se na podlagi mnenj krajanov, da je referendum za uvedbo tretjega krajevnega samoprispevka za razvoj kraja nujno potreben, odločili in razpisali referendum. Udeležba na treh glasovnih mestih v krajevnih skupnosti je bila 91,8-odstotna, za samoprispevek pa je glasovalo 74,2 odstotka kra-
janov. Tako ga bodo sedaj plačevali naslednjih pet let in zbrali okrog 50 milijonov dinarjev, ki jih bodo porabili za gradnjo gasilskega doma, za ureditev pokopališča in telefonije ter za izgradnjo ceste Sevčnikar—Lovče—Jug. Seveda pa bo to stalo veliko več, vendar pri tem računajo na pomoč samoupravnih interesnih skupnosti občine Žalec, veliko pa bodo, kot do sedaj, opravili s prostovoljnim delom. Odstotek plačevanja krajevnega samoprispevka bo ostal enak kot v dosedanjih dveh. Na sliki: Med glasovanjem.
Besedilo in slika: T. TAVČAR
Darujte organe življenja
S sprejetjem zakona o presaje-vanju delov človeškega telesa v zdravstvene namene je tudi v Sloveniji pravno urejen razvoj tega področja zdravstvenega varstva.
S tem pa je dana možnost odločanja posameznika, da po smrti njegove dele telesa uporabijo za preživetje oziroma povrnitev zdravja svojcu, sorodniku ali sočloveku.
Najdlje je v praktičnih možnostih presajanja organov prišla medicinska znanost pri presajanju ledvic in za nekatere bolnike pomeni njihova presaditev edino možnost za preživetje, za druge pa daljše in kvalitetnejše življenje.
Če ste se odločili za tako deja-
— rešujte
nje," boste prejeli izkaznico, ki jo morate imeti vedno pri sebi, pomeni pa dQkazilo vaše odločitve in je hkrati podlaga ža izpolnitev vaše volje. Svojo odločitev pa trenutno lahko izrazite le na občinski organizaciji Rdečega križa ali na krvodajalskih akcijah, kjer vas bodo vpisali v register.
Za plemenitost se vam Rdeči križ Slovenije v imenu bolnikov — prejemnikov iskreno zahvaljuje in vam zagotavlja, da bo vaša odločitev izpolnjena skladno z etičnimi, medicinskimi in pravnimi načeli.
Informacije v zvezi s tem dobite na Občinskem odboru RK Žalec, telefon 713-136.
Anton Zupanc, ki Je zmagal pri orodjarjih na regijskem tekmovanju kovinarjev (Sip Šempeter)
Foto: T. TAVČAR
Žalskim tekmovalcem
4. območno srečanje kovinarjev
dve prvi mesti
Konec maja so svoje teoretično znanje, poznavanje družbenoekonomskih odnosov, varstvo pri delu in praktično znanje preverjali kovinarji celjskega območja.
Skupno je letos tekmovalo 190 delavcev, pomerili pa so se v štirinajstih poklicih. Tekmovanja so otekala v občinah Laško, Celje, alee, Velenje in Slovenske Konjice.
Med kovinarji iz naših organizacij zadruženega dela sta najboljše rezultate dosegla orodjar iz Sipa Anton Zupanc in Zarjin ključavničar Vinko Jelen. Žalski tekmovalci so s svojim znanjem osvojili še nekaj drugih in četrtih mest. Najboljša pa čaka zdaj še republiško tekmovanje, ki bo ta konec tedna na Gorenjskem.
I.	J. Baša
Krvodajalska
akcija
PREBOLD: dne 8. julija 1987 — od 7. do 13. ure
Odvzem krvi bo v prostorih TT Prebold.
GRIŽE: dne 19. avgusta 1987 — od 7. do 13. ure
Odvzem krvi bo v prostorih Doma Svobode Griže.
Na majski krvodajalski akciji v Petrovčah je darovalo kri 69 krvodajalcev, med katerimi jih je bilo kar 40 iz DO Zarja Petrovče, medtem ko so iz Hmezadove Mlekarne v Arji vasi, kjer je približno 300 zaposlenih, darovali kri le trije krvodajalci. V Petrovčah so kri darovali največkrat: Ivan Lipovšek (51 x j, Ivan Starčevič (26 x ) in Franc Janežič (23 x ).
Junija je v Žalcu daroval kri 201 krvodajalec, 12 pa jih je bilo odklonjenih. Največ, 36, jih je darovalo kri iz Hmezadovih DO, 21 jih je bilo iz Juteksa, 17 iz občinske uprave (skoraj v celoti Geodetska uprava), 11 iz Ferralita, po deset iz Gradnje, Minerve in Reka Velenje, po osem iz Zdravstvenega doma Žalec in Strojne Žalec, po sedem iz Komunale in Beogradske banke, po šest VIO in Montana, po pet Center za socialno delo in SIP, po štiri Samoupravna stanovanjska skupnost, Zarja, KIL in obrtniki, po trije iz Inštituta za hmeljarstvo in Slovin, po dva Nama Levec in Žalec ter DPO, po en krvodajalec pa je bil iz Savinjskega magazina, Ingrada in Postaje milice, vseh ostalih občanov je bilo 15.
Največkrat je daroval kri Jože Žnideršič (67 x ), posebna zahvala pa gre rednim krvodajalcem: Bogdanu Kučerju, Janezu Megliču, Vladu Gorišku, Ivanu Glušiču in Marjanu Drobnetu.
AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL USPELA
V majski akciji zbiranja oblačil, obutve, perila in ostalega materiala je v občini Žalec sodelovalo 125 aktivistov RK, 286 mladih članov RK in mladine, odvoz z birnih mest pa so s prevozom omogočile DO: Savinjski magazin, Juteks, Komunala, Nama Levec, Hmezad Transport, sekretariat za LO, Tekstilna tovarna Prebold ter prostovoljna gasilska društva Ojstriška vas Tabor, Šempeter in Levec.
Od devetnajstih krajevnih organizacij RK jih je v akciji sodelovalo 17, občani pa so darovali okoli 6000 kilogramov oblačil, obutve, perila, posteljnine in drugega, kar je največ doslej.
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali v akciji, se občinski odbor RK v imenu prejemnikov pomoči najlepše zahvaljuje.
r	"
Prispevek za posodobitev bolnišnice
Na žiro račun sklada za posodobitev bolnišnice so do 4. ju-
nija 1987 nakazali sredstva:	
SIGMA Zabukovica	785.754
Občinska konferenca SZDL Žalec	93.225
Občinski svet ZSS Žalec	65.997
Združenje borcev NOV OO Žalec	7.743
Občinska konferenca ZSMS Žalec	25.397
Občinski komite ZKS Žalec	43.128
Rekapitulacija po občinah:	
Celje	31.810.464
Sl. Konjice	38.159.946
Žalec	15.117.519
Šmarje	9.096.759
Laško	7.587.778
Šentjur	615.388
Mozirje	54.515
Velenje	4.034
Skupaj vplačano:	102.446.403
razvoja
Ukinitev COŠ
O problematiki in možnosti ukinitve celodnevne osnovne šole na osnovni šoli Slavko Šlander v Preboldu smo se pogovarjali z ravnateljem šole Milanom Jezernikom, ki nam je takole razložil problematiko:
Milan Jezernik: K ukrepu ukinitve COŠ nas sili v prvi vrsti predvsem prostorska stiska. Od leta 81 se je namreč število oddelkov naglo povečevalo, tako da smo se sedaj znašli prav zaradi tega pred velikim problemom. Na predmetni stopnji moramo zato sedaj izvajati pouk, samostojno učenje in druge dejavnosti tudi v tehnični delavnici, kar je zaradi neustreznosti prostora že povzročilo pritožbe staršev.
Pa tudi šolska kuhinja že ne ustreza več normativom s sanitarno-higienskega stali-
vode po besedah stanovalcev v glavnem ne zadošča niti za najnujnejše potrebe, poleg tega je zanjo treba seči kar globoko v žep. Tkašne težave žulijo ne samo stanovalce v Čopovi ena, tri in pet, temveč tudi njihove sosede v ulici Bačke Palanke osem, deset in dvanajst.
V odboru za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti so že lani zaradi številnih pritožb sklenili, da stanovalci boj-lerje lahko montirajo na lastne stroške in vsi v bloku naenkrat. Enak sklep so potrdili tudi letos in začeli urejati vse potrebno za namestitev električnih bojlerjev. Toda do začetka junija so pogodbe, kljub razmeroma nizki ceni —
130.000	din —, podpisali le stanovalci iz ulice Bačke Palanke dvanajst. Iz Čopove ena, tri in pet so na stanovanjski skupnosti sicer dobili sklep o tem, da se ljudje strinjajo z montažo bojlerjev. Toda že čez nekaj dni so sklep preklicali. Pa ne samo to — zaradi nekaj skrajnežev in ljudi, ki ne znajo živeti v skupnosti, je dal ostavko predsednik hišnega sveta, ki je po besedah stanovalcev zelo dobro delal.
Problem tople vode v tem novem naselju torej še ostaja. Toda tokrat bolj zaradi posameznih stanovalcev, kot pa tistih, na katere sicer tako radi valijo krivdo.
Irena Jelen-Baša
Predsedstvo Občinske konference SZDL Žalec in koordinacijski odbor za organizacijo. vlaka bratstva in enotnosti se zahvaljujejo vsem, ki so sosdelovali in pomagali pri izvedbi te manifestacije, zlasti gostiteljem, delovnim organizacijam, izvršnemu svetu skupščine občine, občinski kulturni skupnosti, društvom in družbenopolitičnim Organizacijam. Zahvalo so nam že izrekli gostje iz raznih delov SR Srbije in pobratene občine Kruševac.
Delovna organizacija NIVO Celje je bila ustanovljena 10. 7. 1957. Gospodarjenje s porečji Savinje in Sotle je bila njihova začetna dejavnost. S strokovnim kadrom in sodobno tehnično opremo pa so z leti dejavnost razširili, pri tem pa so jim pomagale številne strokovne institucije.
V treh desetletjih so si torej pridobili izkušnje, ki jim omogočajo izvedbo najzahtevnejših nalog. To pa potrjujejo številni zahtevni objekti doma in v tujini, med katerimi naj omenimo le nekatere: Žovneško jezero, Pohodna ploščad nad glavnim zbiralcem odpadnih voda na Savinji, številni jezovi, objekti za regulacijo voda, črpališča pitne vode, mostovi, plinovod; omeniti pa velja tudi čistilno napravo v Kasazah. Prav za to so nam na tiskovni konferenci ob praznovanju 30-letnice zagotovili, da že obratuje, seveda zaenkrat
Na posnetku čistilna naprava
poskusno, in da je zgrajena z upoštevanjem najsodobnejših izkušenj in da bo ob polni izkoriščenosti kapacitet delovala nemoteno. Hkrati pa so opozorili, da bomo morali v prihodnje več vlagati v čuvanje podtalnice, saj postaja pitna voda vedno bolj dragocena življenjska dobrina. Za to pa bi morali bolj prisluhniti njihovim strokovnim opozorilom v skrbi za varstvo vode in podtalja. Opozorili pa so tudi na nevarnosti poplavljanja, ki na širšem celj-
V Kasazah, ki že poskusno
skem območju še vedno ogroža velike površine.
Delovna organizacija za urejanje voda NIVO pa v svojih razvojnih programih razmišlja o prestrukturiranju programa, čeprav dosedanjega ne mislijo krčiti ali ukinjati. Zaradi vedno težjih gospodarskih razmer in manj razpoložljivih sredstev za sicer pomembno infrastrukturo načrtujejo prodor v širši jugoslovanski prostor.
Izvajanje vseh vrst objektov
obratuje
vodnih in nizkih gradenj, vodnogospodarska dejavnost, proizvodnja gradbenega materiala in gradbenih elementov za vodno in komunalno gospodarstvo, melio-riacije, inženiring, proizvodnja in montaža tehnike čiščenja, projektantski inženiring in ostala montažna dejavnost ter področje varstva voda in varstva pred vodo — vse to je dejavnost delovne organizacije Nivo Celje, ki se na pragu četrtega desetletja delovanja uspešno uveljavlja.
na predmetni stopnji
Hočejo toplo vodo, nočejo bojlerjev
Tokrat ne najdejo skupnega jezika stanovalci sami
Pred nekaj meseci smo pisali o tegobah stanovalcev v Čopovi ulici ena, tri in pet v Žalcu. Pisali smo o njihovem nezadovoljstvu zaradi večnega pomanjkanja tople vode.
Tudi da je predraga, so se pritoževali stanovalci. In zahtevali električne bojlerje.
Zdaj, ko jim jih na samoupravni stanovanjski skupnosti ponujajo, so se po robu
postavili tisti, ki bojlerjev nočejo.
V stanovanjskih blokih, ki so bili v Žalcu zgrajeni v zadnjem času, namreč vodo ogrevajo v skupnem bojlerju. Količina tople
šča. Za zadovoljitev osnovnih potreb bi bilo potrebno za 100% povečati te prostore. Zlasti v zimskem in deževnem času posebno občutimo pomanjkanje zaprtih površin za izvajanje rekreativnih in telesno vzgojnih dejavnosti.
Kako je z ukinitvijo COŠ v letošnjem šolskem letu?
Milan Jezernik: To pomeni na predmetni stopnji okrog 80 ur vzgojno-izobraževalnega dela manj in prezaposlitev štirih delavcev. Večji pa je problem prevoza 153 učencev, ki imajo po zakonu zagotovljen brezplačen prevoz iz dveh smeri s pogodbenim avtobusom in šolskim kombijem iz ene smeri, kajti če bi v naslednjem šol. letu ukinili COŠ na predmetni stopnji, bi bilo treba zagotoviti ob 13. uri prevoz za 36 učencev v smer Šešče, Matke in za 40 učencev prevoz v smer Or-
Ingrad gradil na Hrvatskem
Milan Jezernik
la vas, Gomilsko. Druga, bolj sprejemljiva rešitev pa'obstaja v uvedbi avtobusnega prevoza ob
14.	uri, ko bi pouk končali učenci razredne stopnje, za vozače na
Zaradi pomanjkanja dela se je Ingradova temeljna organizacija Gradbena operativa Žalec podala za kruhom na področje Hrvatske, kjer so prevzeli obnovo in dograditev hotela v Trakošćanu. V začetku septembra preteklega leta so sklenili pogodbo z delovno organizacijo Coning Varaždin v
vrednosti 970 milijonov dinarjev. Kljub kratko postavljenem roku 138 delovnih dni in slabim vremenskim pogojem so delavci Ingrada dela končali v dogovorjenem roku. To pa so dosegli z dobro koordinacijo v delovni organizaciji in s kooperanti, tako da so v začetku maja še lahko sprejeli
prve goste. Če pa še upoštevamo, da so opravili precej adaptacijskih del in da je investitor bil v celoti zadovoljen s kvaliteto, potem je uspeh delavcev Ingrada še toliko večji. S tem pa so tudi dokazali, da so sposobni opraviti zahtevna dela v kratkem roku.
jk
•Hotel Trakoščan je dobil novo podobo, Ingrad pa priznanje za opravljeno delo
Žalec
Celodnevna šola Prebold
predmetni stopnji pa bi do te ure organizirali razne aktivnosti. Tretje področje ukinitve COŠ pa se nanaša na prehrano. Če bi se število obrokov prehrane zmanjšalo, v šoli problemov zaradi tega ne bi bilo, ker imamo sedaj neustrezne prostore in tudi število delavk v kuhinji je po normativih premajhno.
Nenavsezadnje pa moramo upoštevati tudi mnenje staršev. Le-ti niso proti ukinitvi COŠ. Zlasti starši učencev vozačev želijo zagotovitev ustreznega prevoza učencev. Zaskrbljeni so predvsem zaradi tega, ker ne vedo, kako bo na učence vplival prehod iz celodnevne na poldnevno šolo.
O tem vprašanju pa je razpravljala še vrsta za to odgovornih dejavnikov. Kako pa se bodo odločili delegati zborov občinske skupščine, pa ob zaključku redakcije še ni znano.
BRANKO KOBAL
Nivo Celje:
30 let uspešnega
delavska univerza
Ob koncu pouka
Letos, ko so burne razprave o reformi šolske reforme na višku, končuje svoje šolanje pri du Žalec — dislocirani enoti STŠ Maršal Tito Celje — lahko rečemo zadnja generacija učencev kovinarske usmeritve. Ni še dokončno, koliko jih bo v tem šolskem letu šolanje res uspelo zaključiti — vendar glavnina ga bo.
Večina od njih bo v svojem poklicu ostala na stopnji, ki so jo dosegli. Precej med njimi pa jih bo začutilo, da jim je to znanje premalo in se bodo redno ali ob delu izobraževali naprej.
Prizadevali smo si, da bi v njih vzbudili željo po znanju in spoznanju. Skupaj z mentorji in kadrovskimi delavci v OZD, kjer so si pridobivali učenci praktična znanja, smo jim skušali vcepiti tudi nujne delovne navade in občutek odgovornosti za opravljeno delo; le tako bodo lahko v poklicu uspeli.
Vsem našim fantom (in štirim dekletom) želimo, da bi svoj poklic imeli radi in ga z veseljem opravljali.
Ko pa bodo spoznali, da hočejo v življenju in v poklicu naprej in navzgor, ko bodo spoznali, da morajo zato znati več in bolje — jih bomo vsi, ki delamo pri delavski univerzi Žalec z veseljem spet srečevali pod streho naše univerze.
du žaleč: Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, Žalec telefon (063) 711-417, 711-343
Lestvica naj-politikov
bljenega politika lahko izbirate med nosilci izpostavljenih družbenopolitičnih in oblastvenih funkcij.
Predsednik medobčinskega sveta SZDL: Filip Beškovnik Sekretar medobčinskega sveta ZSS: Dane Rine
Predsednik medobčinskega sveta ZSS: Ivan Kramer ■ Sekretar sveta osmih občin: Ludvik Mastnak
Predsedniki skupščin občin: Tone Zimšek (Celje), Jože Krašovec (Laško), Anton Boršnak (Mozirje), Avgust Špoljar (Slov. Konjice), Vlado Gorjup (Šentjur), Veljko Kolar (Šmarje), Drago Šulek (T. Velenje), Ludvik Sempri-možnik (Žalec).
Predsedniki izvršnih svetov: Miloš Pešec (Celje), Roman Matek (Laško), Ivan Kos (Mozirje), Stane Kokelj (Sl. Konjice), Sergej Šešerko (Šentjur), Marjan Babič (Šmarje), Miran Arzenšek (T. Velenje), Anton Bratuša (Žalec).
Predsedniki občinskih konferenc SZDL: Drago Medved (Celje), Zlatko Pavčnik (Laško), Zdravko Novak (Mozirje), Marija Poličar (Sl. Konjice), Ludvik Mastnak (Šentjur), Milan Matko (Šmarje), Nada Zavolavšek-Huda-rin (T. Velenje), Janez Meglič (Žalec).
Sekretarji občinskih komitejev ZKS: Stane Mele (Celje), Tonček Brilej (Laško), Anka Sivec (Mozirje), Majda Grolegar (Sl. Konjice), Martin Vodušek (Šentjur), Franc Vekovar (Šmarje), Drago Blaguš (T. Velenje), Vojko Kropivšek (Žalec).
Predsedniki občinskih svetov ZSS: Majda Meštrov (Celje), Miha Prosen (Laško), Ivan KnjiPurmak (Mozirje), Albin Borko (Sl. Konjice), Ivan Gračner (Šentjur), Ludvik Kučiš (Šmarje), Ciril Greben-šek (T. Velenje), Ivan Vodlan (Žalec).
Predsedniki združenj borcev NOV: Olga Vrabič (Celje), Lazo Brod (Laško), Vlado Miklavc (Mozirje), Tone Turnšek (Sl. Konjice), Avgust Božič (Šentjur), Jože Lojen (Šmarje), Nesti Zgank (T. Velenje), Rado Cilenšek (Žalec).
Predsedniki občinskih konferenc ZSMS: Nevenka Mulej (Celje), Milko Škoberne (Laško), Franci Kotnik (Mozirje), Marinka Marzidošek (Sl. Konjice), Stane Stojan (Šentjur), Franci Strašek (Šmarje), Bogdan Gregorin (T. Velenje) in Sonja Kupec (Žalec).
NAJBOLJ PRILJUBLJEN POLITIK JE
zato, ker
NAJMANJ PRILJUBLJEN POLITIK JE
zato, ker
Naslov
Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je sklenil, da s pomočjo bralcev vseh regijskih glasil izbere najbolj in najmanj priljubljenega politika na celjskem območju. Vse več je namreč govora o civilni družbi, katere osnovni pogoj so tudi neposredne volitve. Ker teh v naši samoupravni družbi še nimamo, in jih verjetno tudi zlepa še ne bomo imeli, nudimo občanom vseh osmih občin celjske regije možnost, da vsaj na ta način povedo, kdo naj jih bo vodil v teh zapletenih družbenih razmerah.
Pri tem nam ne gre za graditev kulta osebnosti, saj bodo morali vsi, ki imajo namen sodelovati v tej regijski akciji aktiva novinarjev celjskega območja, utemeljiti, zakaj glasujejo za katerega izmed funkcionarjev. Osnovni kriteriji, ki naj vodijo »volilce«, so: osebno prizadevanje posameznega družbenopolitičnega funkcionarja za spreminjanje perečih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer, posluh za probleme in pobude baze ter njihova pripravljenost, da se za doseganje družbeno pomembnih ciljev osebno izpostavijo.
Politiki v celjski regiji bodo s to akcijo izvedeli, ali tisti, katerih predstavniki so, sploh vidijo oziroma znajo ceniti njihovo delo in prizadevanja za boljši jutri. Aktiv namreč ocenjuje, da politiki ne vedo, kaj misli o njih baza. Zato jih je nemalokrat strah napak, čeprav so le-te sestavni del vsakega poštenega in resnega dela. To pa je še vzrok več, da se nenehno vrtimo v začaranem krogu. Akcija bo potekala leto dni. Najbolj oziroma najmanj priljubljenega politika boste izbrali vsak mesec. Lestvico priljubljenosti bodo objavljala glasila: Bohor žari, Dravinjski glas, Nas čas, Novi tednik, Savinjski občan, Savinjske novice in Utrip. O rezultatih akcije pa bodo vsak mesec poročale tudi radijske postaje: Radio Celje, Radio Šmarje in Radio Velenje.
Ob zaključku akcije pripravljamo posebno družabno srečanje, na katerem bomo podelili najbolj in najmanj priljubljenemu politiku zveneče nagrade. Izžrebali bomo tudi nagrajence izmed »volilcev«. Prva nagrada bo zanimivo turistično potovanje, več o zaključni prireditvi in nagradah boste lahko prebrali v naslednjih številkah regijskih glasil.
Najbolj oziroma najmanj prilju-
NPP
§x
Lestvica
Upoštevali bomo le v celoti izpolnjene glasovnice, ki jih bodo do 5. v mesecu zbirala uredništva: Bohor žari, Dravinjski glas, Naš čas, Novi tednik, Savinjski občan,
Savinjske novice, Utrip.
Lestvico priljubljenosti bomo objavili vsak mesec. Natančni podatki o »vodičih« so nam potrebni zaradi nagradne igre.
4 SAVINJSKI OBČAN - Junij'1987
Po poteh NOB v Savinjski dolini
Dane Debič — šestdesetletnik
Danetov življenjski moto je: »Živi za danes, kajti življenje je sprehod, ki ga mora vsak kar najkoristneje opraviti.«
In sva se podala na sprehod, dolg 60 let. Dane namreč te dni praznuje svoj jubilej.
Preživel je srečno otroštvo v urejeni družini v Vrbju pri Žalcu. Vojna pa je Danetu dodobra spremenila življenje. Tragika tistih let, mesecev, ga je najbrže prisilila k temu, da si je dal duška tudi s pisanimi besedami, skratka, da je postal pisatelj.
Z Danetom sva se spoznala septembra 1944, ko je prišel v partizane. Postal je član Okrajnega komiteja SKOJ-a, katerega sekretar sem bila v tistem času. Bil je zadolžen za politično delo z mladimi kot ostali člani komiteja. Tesno prijateljstvo ga je vezalo s Sašom (že pokojnim Antonom Šepcenr(), ki je bil tudi član našega komiteja. V prvih dneh Danetove partizanščine sta s Sašom opravila vrsto mobilizacij. Toda Daneta je vleklo v operativne enote, v boje. Tako je postal borec VDV brigade.
Oktobra 1944 je bil poslan v okrožno srednjo partijsko šolo v Zgornjo Savinjsko dolino — nad Ljubno. Prvega novembra se je vrnil v štab brigade, ki je bil takrat nastanjen v Radmirju. Dane se tistega dne še posebej spominja, ker se je zanj zgodilo več pomembnih dogodkov: bil je sprejet v KPS, od štaba brigade pa je bil imenovan za pomočnika političnega komisarja čete. V dopoldanskem času so nemške štorklje večkrat bombardirale Radmirje, ker so Nemci izvedeli, da tam mašuje partizanski duhovnik in poje partizanski pevski zbor.
Proti koncu novembra 1944
bi morala dva borca po puške, ki jih je četa prej zakopala v okolici Dramelj. Dane se je prijavil, da gre ponje. Spotoma se je namreč nameraval oglasiti na domu pri materi ali pa vsaj poizvedeti, kako je z njo. Toda 20. novembra mu je na Dobrovljah ob srečanju pri menjavi kurirjev že pokojna Danica Hauko povedala, da so njegov dom Nemci požgali in da je mati mrtva.
Še istega dne, se spominja Dane, sva se na Dobrovljah srečala tudi midva. Potovala

sem s kurirji v Belo Krajino v šolo OZNE. Povedal mije za tragedijo v Vrbju. Težko mi je bilo, saj smo bili takrat mladi hudo ranljivi, če je šlo za življenja naših dragih, čeprav smo svoja iz dneva v dan izpostavljali povsem brez strahu.
Ob umiku iz Zg. Savinjske doline in spremljajoči nemški zimski ofenzivi 1944—45 je Dane doživljal prave travme. Velikanski fizični napori, umiki skozi sneg, ki je segal do pasu, lakota, ki je bila le mila spremljevalka, je storila svoje. Daneta je dajala vročica, ker je že novembra prebolel vnetje rebrne mrene brez ustreznega zdravljenja. Kljub vsemu pa je opravljal svoje dolžnosti in predaval svojim soborcem. S seboj pa je nosil še svojo skrito bolečino: misel na mrtvo mater in požgani dom. V
Popravki podatkov ob praznovanju KS
Med krajevnimi skupnostmi, ki v mesecu juniju praznujejo svoj krajevni praznik, sta tudi KS Braslovče in Letuš. Za KS Braslovče smo doslej navajali, da krajani praznujejo v spomin na leto 1941, ko je okupator ustrelil v mariborskih zaporih prve Braslovčane, in v spomin na prihod štajerskih partizanov na Dobrovlje. V knjigi Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec pa je zapisano, da Braslovčani praznujejo v spomin na ustanovitev 4. čete štajerskega bataljona na Dobrovljah in ustrelitev prvih talcev.
Prvi rdeči »Bekanntmachung« — zloglasni rdeči »Razglas« nosi datum 30. julij 1941 in v njem okupator sporoča, da so v zvezi s komunističnim rovarjenjem prijeli na Spodnještajerskem deset oseb, med njimi Johanno Ura-njek, to je Ivanko Uranjek, kurirko KP KPS za Štajersko, in da so bile ustreljene. Naslednje streljanje talcev je bilo 10. avgusta 1941 pri Miklavžu na Dravskem polju. Med šestimi talci sta bila ustreljena Alojz Jereb iz Griž in Ivan Pla-skan, ki je leta 1936 ustanovil prvo partijsko celico KPS v Trnavi.
Med desetimi talci, ustreljenimi
6.	januarja 1942, je bil tudi Jakob Rojnik, Braslovčan, rojen leta 1903. v Poljčah, ki je delal doma na kmetiji. Leta 1941 je začel sodelovati s partizani, novembra
istega leta pa je bil aretiran, družina pa odpeljana v taborišče. Z njim sta bila ustreljena Milko Cukala iz Tabora in Franc Ropaš s Crete. Oba sta se pred smrtjo s poslovilnim pismom poslovila od domačih.
V Letušu so se domačini, kot drugje po dolini, že spomladi 1942 množično priključili OF in v njej aktivno sodelovali, kar pa ni ostalo prikrito okupatorju. Nemci so začeli z represalijami. 12. junija 1942 je odšlo v partizane petnajst domačinov, nekaterim starejšim so terenci to odsvetovali in zato v spomin na ta dan praznuje krajevna skupnost Letuš svoj praznik. Po prihodu Letušanov na Dobrovlje je bila ustanovljena četrta četa I. Štajerskega bataljona. Nekateri od teh borcev so bili kasneje v četi, ki se je priključila
I.	Pohorskemu bataljonu, in so padli na Osankarici: Ivo Remic, Ivan Stopar, Janez Strigi. Med njimi je bila tudi borka Justina Mogu-Draga, ki je bila ranjena pod Goro Oljko in jo je okupator odpeljal v celjsko bolnišnico, kjer pa je umrla. Bila je prva padla partizanka — Štajerka.
. -fi
(Viri: Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih (Maribor, Obzorja 1965, Spomeniki in spominska obeležja NOB v Savinjski dolini, 1986)
Odprtje spominske plošče na Lipi
Občinski odbor ZZB NOV Žalec vabi borce, delovne ljudi in občane ter mladino na odprtje spominske plošče na Lipi pri Vranskem. Odprtje spominske plošče in tovariško srečanje bo v sredo, 22. julija 1987, ob 10. uri ob praznovanju dneva vstaje.
redkih trenutkih, ko so borci lahko za hip zaspali, se je on iz spanja vzbujal ob krikih umirajoče matere. Borci so njegovo bolečino spoštovali. Partizansko tovarištvo — ta dragulj — mu je bilo v oporo.
Spominja se dogodka iz zimske ofenzive. Na Veliki Planini si je šestero borcev, vsi so bili še skoraj otroci, poiskalo zavetje v pastirski koči. Nek borec je iz žepa potegnil krompirček. Spekli so ga na improviziranem ognjišču. Pečenega so razrezali na šest koščkov. Ta šestinica krompirčka je namreč pomenila hrano za dva dni.
Po prebojih skozi mnoge nemške zasede se je Dane s soborci prebijal preko-Menine planine, Tuhinja, Čemšeniške planine na Kolovrat. Božič je praznoval v Breznem nad Laškim s skledo žgancev pred seboj.
Aprila 1945 je bil Dane že močno bolan. Izčrpan od nenehne vročine ni zmogel več napornih maršev. Zadržal se je na Kalah in Ponikvi, ves čas pa prav pridno pomagal političnim aktivistom, čeprav je bil uradno na bolniški.
Tako je dočakal tudi konec vojne ^
V Žalec je prikorakal kot zmagovalec. Časa za oddih ni bilo, saj se je nemška soldateska še vedno valila v smeri Koroške. Toda prvi dan si je odtrgal dragocene pol urice, da je obiskal materin grob in porušeno domačijo. Praznično vzdušje je skalila neizmerna žalost.
Po vojni je bil Dane razpet med političnim delom, boleznijo in študijem. Ker je bil brez . rednih dohodkov, se je oprijel študija gradbeništva, ker so bili tam pač najugodnejši pogoji, pa čeprav o tej smeri študija prej ni nikoli razmišljal. Rad bi v šolo za knjižničarje, pa mu je bolezen vedno spodnesla načrte za delo, ki bi ga rad opravljal.
Po dolgih letih iskanja pa je le pognal svoje prave korenine. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju, kjer je že vrsto let ravnatelj. Sediva v njegovi pisarni, ki bi se ji primerneje reklo pisarnica, vendar je prijetna in videti ji je, da v njej dela nekdo, ki je ljubitelj vse-
Utrinek iz NOB
ga, kar je povezano s kulturo. Name s slike resnobno zre dr. France Prešeren, zato raje gledam Daneta, ki tuhta, kako bi skromno prikril vso svojo veličino.
O knjižnici govori z ljubeznijo in kančkom nostalgije, saj mu prihodnje leto poteče mandat, pa namerava v zasluženi pokoj. Pravi, da bo svoj kolektiv silno pogrešal. So monolitni, ne poznajo disciplinskih prekrškov, netovari-štva ali odnosov, ki bi kalili dobro sodelovanje. Rad ima svoje delo, upokojitev pa ima tudi svoje čare. Lahko bo intenzivneje pisal. Kajti Daneta občani poznamo kot dobrega pisatelja. Ni mi sam povedal, toda vem: dobil je Prežihovo nagrado za roman Stekleni metulji, Kajuhovo nagrado za roman Balada o modri svetlobi in nagrado Državne založbe na njenem literarnem natečaju. Za novelo Pomlad na Ponikvi je prejel nagrado tednika TV 15 Naš tovariš. Kulturna skupnost Žalec mu je podelila plaketo, Kulturna skupnost občine Celje pa priznanje, ki ga podeljujejo ob vsakoletnem kulturnem prazniku.
V	letu 1958 je v takratnem TT (sedaj Telex) izšla Daneto-va nadaljevanka kriminalnega žanra Strel na gradbišču, vendar o njej pravi, da ima občutek zapostavljenosti. Delo mu je bilo in mu je še pri srcu, vendar za nekatere velja, kot da nadaljevanka ni bila nikoli natisnjena.
V	načrtu ima 6 rokopisov o zgodovini Savinjske doline. Rad bi načrte realiziral, vendar so založbe zadnje čase silno neusmiljene. Dane poudarja, da pisateljevanje ni konjiček, kot mislijo nekateri, temveč je resno in včasih celo trdo delo. Skrbno shranjuje vse izvode Savinjskega občana. Pravi, da mu bodo v pomoč posamezni prispevki pri pisanju zgodovine, saj je pravzaprav Občan nekakšen intimen dnevnik iz »našega dvorišča«.
Mi vsi (občani), ki ustvarjamo vzdušje na tem našem občinskem dvorišču, želimo Danetu ob njegovem jubileju predvsem zdravja, ki bo pogoj za to, da bomo še dolgo z užitkom brali njegove stvaritve, ki so blizu našim srcem.
Še posebej pa čestitke od vseh, ki nas veže dobro staro partizansko tovarištvo.
Cveta MIKUŽ FOTO: L. KORBER
Preko Savinje
Hladna aprilska noč. Preko neba se leno vlači megla. Lahna mesečina proseva skozi noč. Rahlo dežuje.
Četa se previdno spušča z mr-zliškega slemena v dolino. Veje udarjajo v lica. Čevlji se globoko ugrezajo v blato. Iz hoste vodi kolovoz čez travnik. Za njim šume hladni valovi narasle Savinje.
»Da bi zdaj bredli čeznjo?« Ta misel je glodala v glavi vseh.
Iščejo, tipajo, najdejo.
Tam, kjer je Savinja najmanj deroča, se pne brv preko reke na drugi breg. Le kdo je to rešilno bilko ustvaril? Kdo? Ljudje, ki sodelujejo z borci za svobodo.
Kam? Proti Ponikvi.
Kurirji hodijo tod.
Onkraj piska vlak proti Celju.
Predhodnica je zadela na zasedo. Komandir juriša s četo nanjo. Plazijo se ob žici, ob ograji, preko praznin, ki zevajo na brvi.
»Stoj!«
»Halt!«
Partizan in Nemec sredi brvi. Kdo bo hitrejši, kdo bo močnejši?
Iztok je bil pred vojno telovadec vseh telovadcev. Ta trenutek so se vrnile vse vrline in veščine. Ne na nož, z roko v roko. Brv se grozljivo maje, vse naokrog rafal za rafalom.
Iztoku zdrsne. Ujame se za žico. Švaba se zasmeje.
»Bandit kaput!«
Iztok se drži z desnico za nosilno žico. Z levico zgrabi sovražnika za nogo, povleče z vso močjo, štrbunk. Tekmec v valovih Savinje, Iztok na brvi.
»Naključje,« je rekel.
Zazira se na vse strani, prisluškuje. Nato ukaz: Naprej!
Četa je razbila zasedo.
»Juriš!« je orilo na vse strani.
Nato borec za borcem tiplje preko brvi. Iztok stopa malo hitreje. Zmanjka mu tal. Brez nezgode je k sreči padel že na breg.
»Smo vsi?« sprašuje komandir Iztok v temno noč.
»Vsi!« se glasi odgovor.
Dežuje, kar naprej dežuje . ..
»Kam?« sprašujejo borci. Mokri, premraženi, lačni.
»Nä Ponikvo!« odgovori komandir Iztok, ki je ponosen, da ima v četi tako hrabre borce. Najstarejši šestdeset in najmlajši — Krpan štirinajst let.
Dolga pot, pa kljub naporom kratka.
Nihče ni pel, vsakdo je bil ve-
sel.	Ponikvani so-jih sprejeli, kot da so si bratje in sestre.
Med borci so bile tudi ženske.
Ena od njih je s kopitom puške ubila »zajetnega« Švaba. Kako je bilo z mitingom, vedo Ponikvani, pravijo, da so jih Švabi znova presenetili.
Naj bo tako ali drugače, vsekakor je bila pot z Mrzlice na Ponikvo težavna, polna ukan. Navsezadnje pa še to: partizani so imeli samo enega ranjenca, s Švabi pa je bilo precej drugače.
Kdo je skuhal to vročo kašo?
Lahko bi povedal pokojni partizan SAŠO.
Drago Kumer
Da ne pozabimo
Te dni je v Mozirju potekala prireditev Mozirje nekoč. Na predvečer prireditve je bila »fantovska noč« (podoknice), naslednji dan pa je bil po-
*	hod ob mejah trga Mozirje. Po obhodu mej so se pohodniki zbrali pred
f	magistratom Mozirje, kjer jih je nagovoril svetovalec, nato jim je govoril
f	sodnik in sledila je predaja trške zastave. Savinjski gaj pa je bil prizorišče
i zaključka, na katerem so proglasili sodnika in ustoličili novega zapriseženega tržana.
f	S to prireditvijo so Mozirjani obudili spomin na preteklost, ko je bilo
i Mozirje trg s posebnimi pravicami. Obudili so spomin na čas (zadnjič leta J 1801), ko so tržani vsakih sedem let pregledali stanje mejnikov, površine ' skupne srenjske zemlje in o tem sestavili zapisnik. Obudili so spomin na I čas, ko je moral vsak novo sprejeti tržan opraviti v navzočnosti vseh dru-f gih tržanov trško zaprisego. Prav tako so obudili spomin na nekdanje vo-t litve sodnikov.
i	Trg se je nekoč ponašal s svojo »bandero«, ki je po prvi svetovni
i vojni izginila. V Mozirju so poskrbeli za nov trški prapor, na katerem je iz-t virna podoba grba iz privilegijev leta 1581.
f	Prireditev je opozorila tudi na trško življenje ter trške pravice, ki so
i jih imeli tudi nekateri kraji v Spodnji Savinjski dolini. Med najstarejše so-i dijo Braslovče, ki so bile trg že od leta 1140 po ustanovitveni listini gornjegrajskih benediktincev. Trga pa sta bila tudi Vransko in Žalec.
Rajko Vrečar v knjigi Savinjska dolina (samozaložba I. 1930) navaja, da se je v arhivu trga Žalec nahajal nemški prepis listine mej sodišča. To
*	listino je dobila	leta 1929 občina trga Žalec v graškem deželnem arhivu,
i	potrdil pa jo je	sam cesar I. 1792. Slovenski prevod listine je	(prepis iz
j knjige Savinjska dolina): »Mi, Karol po Božji milosti vojvoda Štajerski in i gospod Slovenske priznavamo javno za nas in naše dediče s tem pismom, za katerega nas je naprosil naš zvesti sodnik N., svetovalec in občan našega trga Žalec, kateremu so že rimski cesarji dovolili razne pravi-
r	ce, pa tudi naš	gospod oče cesar Ferdinand dne 30. avgusta	1534. leta
f	na Dunaju in je	bila ta listina uničena vsled vojsk in požarov.
Mi kot deležni knez Štajerske obnavljamo zopet stare pravice glede
*	ozemlja granjanskega sodišča (Burgfried) in začne meja na Frengi v Žal-
\	cu pri zapadnih vratih poleg župnišča, teče po veliki cesti in krene proti
I	Vrbju mimo Kudrove hiše in dalje do Savinje. Nadalje gre meja za reko
i do višine Dobriše vasi, nato proti severu skozi vas do hiše Kodela, preko
potoka Ložnice do Govč. Tu se meja obrne proti Bukovcu, nato teče v f Podvin in naprej za starim trškim obzidjem Žalca do že imenovanih vrat I pred Frengo.
f	Dovoljujemo vam pa tudi dva letna sejma, in sicer prvi tretji dan ma-
I ja, drugi pa na dan sv. Lucije 13. decembra, da koristimo zvestim našim 4 podložnikom.
Pričakujemo, da se boste držali določenih dnevov ter pravično trgo-
*	vali in opustili vse, kar bi vas spravilo v nemilost in kazen.
j To mislimo resno, kar potrjuje tudi naš pečat in knežji podpis na liri stini.
V Gradcu, dne 19. oktobra I. 1586	Karolus, Wolf Schram
Pričujoči prepis se ujema od besede do besede z izvirnikom, kar pričam s svojim podpisom
t	V Žalcu, dne 29. julija-1792	Joseph Ignac Muhrmayer
(	■	zapris. tajnik na Štajerskem
To pismo opozarja na določene trške pravice, na sodišče, na sejme,
" na sodno mejo. Trg je imel tudi svoj grb.
f	Na trške pravice pa opozarja tudi ženitna pogodba med Jurijem Ja-
ri nežičem in Marijo Sitarjevo, ki je bila sklenjena 27. aprila 1792 in vpisana ri 2. maja 1792, podpisali pa so jo ženin in nevesta, ter Florjan Kovač, mesarski mojster kot priča, Malhior Kočevar — priča in tajnik ter podpisova-lec, ter Dominik Karg, trški sodnik.
P	Starejši tržani, ki jih danes ni več, bi se gotovo spomnili prepevanja
i fantov na vogalu nekdanje Steinbeckove hiše in Savinjske posojilnice, ri danes Strojne Žalec in SDK. Zapeli so pravzaprav pod oknom znanega t pripadnika Hitlerjeve Nemčije Steinbecka, ki to ni nikoli pozabil in ravno ti fantje so bili med prvimi talci, ustreljenimi 27. decembra 1941. Tudi to je naša zgodovina, žal pa vse preveč tone v pozabo.
*	-fj
I_______________________________________________________________________
80 let Partizana Braslovče
Z izgradnjo sokolskega doma so dobile Braslovče dolgo želeni objekt, ki po svoji funkciji ni služil samo teles-nokulturni dejavnosti, ki je resda imela v njem prioritetni položaj, ampak tudi kulturni dejavnosti, ki je predvsem v zimskem času delovala z vso močjo.
Oder v telovadnici je bil namreč namenjen delovanju“ dramatskega odseka braslovškega Sokola, kj je v zimskem času pripravljal kulturne prireditve. V domu je bila za takratni čas bogata knjižnica, ki je imela veliko obiskovalcev. Redni letni telovadni nastopi so bili za Braslovčane vedno zanimivi in so privabljali številne gledalce iz domačega kraja in iz bližnje in daljne okolice, saj so bile prireditve vedno kvalitetne. Na prireditvah so bili običajno prikazi prostih vaj vseh društvenih oddelkov, ki so se jim včasih pridružili tudi člani sosednih društev. Višek prireditve je pomenil nastop telovadcev na orodju. Ti so nastopili na vseh orodjih, ki jih poznamo še sedaj, največjo pozornost pa so vzbudile vaje na drogu, saj so dajale možnost izvajanja akrobatskih vaj. Tako kot so na braslovških prireditvah nastopali člani sosednjih društev, so bili Braslovčani stalni udeleženci prireditev na Gomilskem, na Polzeli, v Šempetru in drugod. Večina dejavnosti na področju množičnosti je bila na igrišču pri telovadnem domu, orodni telovadci pa so se zadrževali v telovadnici. Ti so s svojimi nastopi navduševali tudi na kulturnih prireditvah v zimskem času.
6. junija 1937 je društvo slovesno praznovalo 30-letnico uspešnega in plodnega delovanja, ki je tudi v najhujših časih svetovne gospodarske krize zmoglo dovolj moči za kulturno in te-lesnokulturno delo. Moramo vedeti, da društvo ni prejemalo finančne pomoči, kot je to v navadi sedaj, zato so si morali za svoje delovanje zagotavljati sredstva iz izkupičkov lastnih prireditev. Teh pa je bilo vsako leto približno pet.
Kmalu po postavitvi sokolskega doma se je med članstvom porodila želja, da bi imeli svoj prapor. V času velikih gospodarskih težav je bila to zahtevna naloga, ki jo' je želel društveni odbor uspešno rešiti. Člani odbora so pripravili nekaj osnutkov za’prapor in se po nasvetu predstavnika sokolske-
ga vodstva iz Ljubljane odločili za osnutek, ki ga je izdelala društvena tajnica Meta Rainer. Ta, sedaj znana pesnica, sedaj živi v Žalcu, v času, o katerem govorimo, pa je bila učiteljica na braslovški osnovni šoli. S prostovoljnimi prispevki članov društva, Braslov-čanov in okolišanov ter s prispevki darovalcev iz drugih krajev je upravnemu odboru uspelo zbrati potrebno vsoto denarja za nakup prapora, ki je bil izdelan v Ljubljani.
Razvitje prapora je bilo planirano za 4. junij 1939. Na sestanku šoštanjske-ga sokolskega okrožja so se dogovorili, da bi bil ta dan v Braslovčah okrožni zlet šoštanjskega sokolskega okrožja, kar je zagotavljalo, da bo udeležba sosednjih društev vsaj minimalna. Vse je bilo pripravljeno za prireditev, ki pa jo je ogrožalo slabo vreme. Ves zadnji teden pred prireditvijo je deževalo, tako da so že razmišljali o prestavitvi. Na srečo se je v petek vreme izboljšalo, tako da so lahko pospešeno nadaljevali s pripravami. Nedelja je bila sončna in prava poletna, tako da so vsi uživali v lepi prireditvi, ki je poleg razvitja prapora ter pozdravnih govorov vsebovala še deset točk programa prostih vaj, nastop na bradlji in drogu ter nastop vojakov 39. pešpolka iz Celja, ki je izvedel prikaz bojnega napada. Vseh nastopajočih Sokolov je bilo preko 400, v sprevodu, ki je šel pred prireditvijo skozi Braslovče, pa je nastopilo 542 pripadnikov Sokola, vojaki in sokolska godba iz Trbovelj. Vsem na čelu pa so bili zastavonoše s prapori, med katerimi je bil na častnem mestu nov prapor Sokola Braslovče.
Z razvitjem prapora je društvo doseglo svoj zadnji v^ek pred drugo svetovno vojno. Ta je bila pred vrati in je dve leti kasneje usodno posegla tudi v življenje braslovškega Sokola. Ta je moral leta 1941 prenehati z delom, prapor, ki so ga tako slovesno razvili, pa so skrivoma prepeljali v Poljče k Omladičevemu Pepiju — starosti braslovških sokolov. S tem pa prapor ni imel miru. Nemci so ga našli in odpeljali v gasilski dom v Braslovče. Od tod so ga simpatizerji odnesli na podstrešje kaplanije, kjer je bil do konca vojne, saj ga Nemci v svoji postojanki niso iskali.
— se nadaljuje — -fk
Celjske mlekarne danes
Bolnik, ki okreva
0 sedanjih razmerah in delu v Mlekarni govori član začasnega kolektivnega poslovodnega organa Alojz Kampuš
Prejšnji mesec so povečali odkupne cene mleka za IS,8 odstotkov. Ker Mlekarni istočasno niso dovolili povečati prodajnih cen mleka in mlečnih izdelkov, so v tej organizaciji avtomatsko pridelali 40.000.000 din izgube. Nič dobrega ni tamkajšnjim delavcem prineslo tudi povečanje prometnega davka na ceno naftnih derivatov.
Toda kljub takšnim in podobnim tegobam Celjske mlekarne počasi, a vztrjano lezejo iz izgub, rezultati pa so iz leta v leto boljši.
Bolnik v Arji vasi torej počasi okreva?
A. Kampuš: »Ja, res bi lahko rekli, da okreva. Še lani smo imeli
220.000.000 dinarjev izgube. Gospodarsko leto smo začeli letos brez minusa in tudi v prvih treh mesecih nismo imeli izgub. Trenutno imamo sicer nekaj težav, ker so povečali odkupne cene mleka za 16,8 odstotkov, nam pa niso dovolili dvigniti prodajnih cen. Morda bomo višja cene dosegli po dvajsetem juniju. Ravno v teh dneh smo se sestali vsi slovenski mlekarji. Zahtevamo 38-do 42-odstotno povišanje cen. Ne verjamemo pa, da bomo takšno povečanje tudi dosegli.
Proizvajalčeva cena znaša zdaj okrog 170 din, kmet pa s premijami dobi za mleko s 3,6-odstotno tolščo 135 do 140 din. V Sloveniji so zdaj našli tudi denar, da bodo za zadnjih pet mesecev izplačali 5 din premije za nižinske in 13 din premije za višinske kmetije. Ta
poračun dobijo tisti, ki so imeli kvalitetno, higiensko neoporečno mleko.
Naj povem še to, da imamo v Celjskih mlekarnah zaradi cenovnih nesorazmerij v tem trenutku
40.000.	000 din izgube. Povečan prometni davek na goriva je samo še pika na i vsemu temu. V Ljubljanski mlekarni pa so izračunali, da cenovna neskladja vsak dan ustvarjajo v slovenskih mlekarnah
10.000.	000 din izgube.«
»Za nami bo vsak čas prvih šest mesecev. Kakšne rezultate torej pričakujete ob polletju?«
A. Kampuš: »Rekel bom takole: veliko je še neznank. Nismo ravno optimisti, toda narediti moramo vse, da zaključimo s pozitivnim rezultatom. Vemo, da izguba zelo negativno vpliva. Poglejte, mi smo lani v primerjavi z letom po-
prej predelali za 37 odstotkov več surovine, letos ta odstotek še povečujemo. Ljudje res delajo in ne smemo si dovoliti kakšnega zniževanja ali pa vračanja osebnih dohodkov.«
»Ko ste ravno omenili osebne dohodke — med ljudmi vlada prepričanje, da imate v Mlekarni zelo visoke osebne dohodke.«
A. Kampuš: »Ja, veliko se o tem govori pa tudi piše. Ljudje brskajo tam, kjer ni treba. Naj se raje vprašajo o rezultatih. Da o delu. Sicer pa nimamo nobenih skrivnosti; delegati skupščine občine so ljudem, ki so prišli kot sanatorji, priznali za 50 odstotkov višje osebne dohodke, ker je'pač naš delovni dan dolg po deset, dvanajst ur, prostih sobot in nedelj pa skorajda ne poznamo. Najnižji osebni dohodek je
110.000	din, najvišji 400.000 din, poprečni dohodek je znašal zdaj okrog 200.000 din. S takšnimi
osebnimi dohodki smo povsem v poprečju ostalih mlekarn.«
»O mlekarni je bilo že veliko izrečenega, veliko napisanega, nanjo so lepili številne črne pike. Praksa zdaj vse bolj kaže, da je trma v tem primeru bila kar koristna. Mlekarna v Arji vasi je namreč ena redkih novih mlekarn v Sloveniji. Nova mlekarna pa pomeni večjo higieno, boljšo kvaliteto.«
A. Kampuš: »Gotovo je to naša prednost v tem trenutku. Je pa še nekaj stvari, ki jih v Mlekarni moramo zgraditi. Predvsem mislim na mašlarno, potrebujemo tudi nove linije.«
»Kako pa je s sirarno v Šmarju?«
A. Kampuš: »Sirarna v Šmarju je naša stara obveza. Do oktobra letos nameravamo končati
Aloiz Kampuš
vsa dela in začeti s polno proizvodnjo. Vsak dan bomo v tej sirarni predelali 40 000 I mleka. V Šmarju se je v zadnjem času tudi močno povečal odkup mleka, tako da kakšnih posebnih težav najbrž ne bi smelo biti.«
»Kaj se dogaja s staro mlekarno?«
A. Kampuš: »Na stari mlekarni smo lani uredili streho, objekt ne propada, sedaj pa nameravamo tja prestaviti naš čebelarski del proizvodnje.«
»Med in mleko — kako gre to dvoje skupaj?«
A. Kampuš: »Čebelarstvo in mlečno proizvodnjo smo združili predvsem zato, ker potrebujemo devize. Mleka ne moremo izvažati, zahodna Evropa ga ima sama preveč. Tako je izvoz medu in pa živih čebel, zlasti matic, naša edina pot do potrebnih deviz.«
»Bi hoteli bralcem pojasniti spor med vami in pa Kmetijsko zadrugo Zgornja Savinjska dolina, do katerega je prišlo pred kratkim?«
A. Kampuš: »Res je prišlo do kratkega stika. Kmetje iz Šmihela nad Mozirjem so se namreč želeli sestati z nami, hoteli so vedeti, če imajo kakršnekoli možnosti za gradnjo majhne sirarne. Ljubljanske mlekarne se z njimi niso hotele pogovarjati, prav tako se niso želeli pogovarjati z zadrugo. Mi smo potem šli v Šmihel in se pogovorili.
Moram povedati, da celjskim mlekarnam še vedno manjka določenih količin mleka, zato smo zainteresirani za to mleko, ki je nekoč že potovalo v Celjske mlekarne. Zdaj mleko vozijo v Ljubljano, kar gotovo draži proizvodnjo zaradi prevozov. Mislim, da je v slovenskem mlekarstvu nujna večja racionalizacija.«
»Je torej vaš naslednji pogovor namenjen racionalizaciji v mlečni proizvodnji po Sloveniji. Pred vrati vas namreč čakajo člani delegacije iz kranjske mlekarne?«
A. Kampuš: »Ne, delegati iz kranjske mlekarne prihajajo s povsem drugo nalogo. Z njimi bomo podpisali sporazum o trajnem sodelovanju. V Kranju namreč delajo svojo znano vrsto sira gauda. Zdaj jo bodo proizvajali tudi za nas in sicer pod imenom Celeia gauda. Nekateri kupci to vrsto sira že poznajo.
Sicer pa ta mlekarna ni naš edini partner. Pred dvema letoma smo začeli sodelovati z mlekarno iz Vrhnike. Od njih smo odkupili najprej 25 odstotkov proizvodnje, zdaj je odkupimo že 75 odstotkov. Vrhničani namreč za nas proizvajajo Celeia ementalec. Stike imamo še s ptujsko mlekarno, kjer nam polnijo zelo kvalitetne smetane. Skratka, povezujemo se z mlekarnami in tako poskušamo pridobiti tiste količine mleka, ki nam jih primanjkuje, čeprav odkup mleka na domačem območju zaenkrat še narašča.«
»Kljub temu da vi širite svojo ponudbo, police z mlekom in. mlečnimi izdelki po naših trgovinah, zlasti popoldne, niso najbolj založene.«
A. Kampuš: »Zaradi nas trenutno nekoliko primanjkuje samo jogurtov. Pred časom so namreč proizvajalci repromateriala, zlasti kozarcev za jogurt, strahovito povečali cene. Tisti, ki so na to povišanje pristali, kozarce imajo, tisti, ki se nismo strinjali z višjimi cenami, smo ostali brez njih. Zato je tudi manj teh izdelkov na policah. Vsega drugega pa ne manjka po naši krivdi, mislim, da bi morali več narediti potrošniški sveti sami.«
Irena Jelen-Baša
Mlekarna v Arji vasi sodi že med večje jugoslovanske organizacije na področju odkupa in predelave mleka. V Sloveniji se ta mlekarna uvršča na drugo mesto.
V Celjskih mlekarnah bodo letos iz kooperacijske proizvodnje odkupili 46 milijonov litrov mleka, iz družbene proizvodnje pa okrog 6 milijonov litrov. Poleg teh količin bodo predelali še 3 milijone litrov iz drugih mlekarn, kjer imajo viške mleka.
Mlekarna oskrbuje z mlekom in mlečnimi izdelki 14 občin oziroma področij; Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Celje, osrednjo Slovenijo, Samobor, Istro in Dalmacijo.
Tiste dni sredi junija, ko nas je pot vodila v Arjo vas, so predstavniki Celjskih mlekarn podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju s kranjsko mlekarno. O medsebojnih stikih in sodelovanju je direktorica kranjske mlekarne Mija Pavlin povedala naslednje: »Naša mlekarna sodi po odkupu in predelavi mleka na šesto mesto v Sloveniji. Letno odkupimo 29 do 30 milijonov litrov .mleka. Iz treh četrtin tega mleka naredimo 1800 do 2000 ton sirov. Za mlekarno je to precejšen zalogaj glede na možnosti, ki jih imamo.
Zato tudi že nekaj časa sodelujemo v vašo mlekarno. Iz Kranja prihaja v Celje naša gauda, iz Celja v Kranj pa šmarski trapist. Sporazum podpisujemo v obojestransko korist in zaradi korektnih odnosov, ki so v mlekarstvu sicer zelo redki.«
Priznanja Strojni in Sipu
Letošnji mednarodni kmetijski sejem v Novem sadu je prinesel SIP-u in Strojni — TOZD PKM številna priznanja, kar potrjuje, da se Oba proizvajalca kmetijske mehanizacije uvrščata med najuspešnejše pri nas. Tako je Strojna prejela srebrno medaljo za traktorsko sejalnico SV-5 za sajenje povrtnin, srebrno pa za praš-niški mulčar. Za sortirnik krompirja pa so dobili zlato medaljo. Z nagrajenimi stroji so vzbudili precej zanimanja pri tujih kupcih, zlasti v Italiji in Holandiji.
SIP Šempeter je dobil kristalno vazo, najvišje priznanje za razvojne dosežke, veliko zlato medaljo za enoredni silažni kombajn in prednje priključno gonilo PPG 300, srebrno za samovozni ogrodnik OS-11 in bronasto medaljo za mešalnico za močna krmila.
)k
Na posnetku sortirnik krompirja, za katerega je Strojna dobila zlato medaljo.
sestavljena organizacija združenega dela
kmetijstvo, industrija,trgovina in gostinstvo Žalec nsoiB
z delovnimi organizacijami:
HMEZAD - KMETIJSTVO ŽALEC
—	KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE — Šmarje pri Jelšah
—	KMETIJSKA ZADRUGA ILIRSKA BISTRICA
—	KMETIJSKA ZADRUGA DRAVA -Radlje ob Dravi
—	KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA - Žalec
—	KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA
—	VRTNARSTVO CELJE
—	SADJARSTVO MIROSAN — Petrovče
HMEZAD — CELJSKA MESNA INDUSTRIJA -
Celje
HMEZAD MLEKARNA — Arja vas
HMEZAD — STROJNA ŽALEC
HMEZAD — MINERVA ŽALEC — Zabukovica
HMEZAD - AGRINA ŽALEC
HMEZAD — TAJFUN — Planina
HMEZAD — JATA LJUBLJANA — Zalog
HMEZAD - EKSPORT-IMPORT Žalec
HMEZAD - GOSTINSTVO-TURIZEM Žalec
HMEZAD - INTERNA BANKA Žalec
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN
GOZDARSTVA Žalec
HMEZAD — INŽENIRING Žalec
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ŽALEC
DELOVNA SKUPNOST SLUŽBE PRAVNE
POMOČI Žalec
OB PRAZNIKU OBČINE ŽALEC — 7. JULIJU IN DNEVU BORCA - 4. JULIJU
se pridružujemo voščilom.
40 let
KOVINARSKE
DEJAVNOSTI
1947-1987

ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC
NOVO:
kotliček MINI ALFA, znan kot HMELJARSKI LONEC
Prvič na
ŽALSKI
NOČI!
kemična, grafična in papirna industrija
TOZD KEMIJA ŠEMPETER Za praznik občine Žalec — 7. julij
in dan borca — 4. julij čestitamo vsem delovnim ljudem in
občanom žalske občine
Vtisi z letošnjega vlaka bratstva in enotnosti
»Lepo je biti Kruševčan v Žalcu«
Z železniških postaj so že zdavnaj odropotaii vagoni, kjer so se vozili udeleženci letošnjega vlaka bratstva in enotnosti. Toda v ljudeh so ostali spomini. Lepi, bi rekla po izkušnjah sodeč. Da so spomini res lepi, so potrdili tudi štirje Kruševčani z letošnjega vlaka:
Miodrag Ristič, sekretar borčevske organizacije:
»Lahko samo rečem, da so me tukaj pri vas zelo počastili. Doživel sem dve lepi stvari naenkrat. Spet sem tukaj, kjer sem kot udeleženec vojne dočakal svobo-
vič sem prišel v vaše mesto. Imel sem priložnost, da se srečam z vašimi mladinskimi funkcionarji, da se pogovorimo o problemih, ki se pojavljajo med mladimi.
Veliko smo se pogovarjali o sodelovanju, pogostejših srečanjih,
Miodrag Ristič
do. Drugo, kar me radosti, je to, da po toliko letih s tem vlakom spet potrjujemo tisto, kar smo skupaj izborili. Ne počutim se, kot da bi prišel v drugo republiko, počutim se, kot da bi prišel domov.
Moram pa reči, da so letos v borčevski organizaciji ostro odjeknili vsi ti problemi, ki se pojavljajo. Pa ne gre samo za Slovenijo. Tudi v Srbiji se pojavljajo dokumenti mladih in posameznih skupin, ki brskajo po zgodovini in hočejo dati NOB drugačno dimenzijo. Borcem je ob tem težko. Mislimo, da bi morali probleme hitreje reševati, več idejno delati, posameznike, ki vse to počnejo, pa bi bilo treba imenovati.
Namesto da se prepiramo, bi rajši stopili skupaj, pogledali, kje smo v našem razvoju. Borci menimo, da so tudi ljudje v Zvezi komunistov premalo naredili. Zveza komunistov ni avantgarda, kot je zapisano v statutu.«
Petar Mihailovič, predsednik organizacije mladih: »Pr-
Petar Mihailovič
kajti le tako se mladi lahko spoznajo in če se bolje spoznajo, se tudi bolje razumejo. Mladi iz Srbije bomo tako laže razumeli nove tendence in nove zahteve, ki se javljajo med mladimi v Sloveniji. Sicer pa v Kruševcu ni bilo čutiti kakšnih nacionalnih nestrpnosti.
a**-
Bolj kot z nacionalnimi odnosi se mladi ukvarjajo s konkretnimi problemi: z izobraževanjem, stanovanji, zaposlovanjem. Mislim, da pisanje po raznih revijah ni odraz resničnega stanja in razpoloženja med mladimi.«
Svetozar Grandič, direktor Kruševac prometa: »Nekoč sem dejal: Lepo je biti Kruševčan v Žalcu. Zdaj lahko to spet ponovim. Tudi tokrat je bilo med vami lepo, veliko smo se pogovarjali o sodelovanju. Ne le na kulturnem, temveč tudi na gospodarskem področju. Mislim, da se od vas lahko veliko naučimo, zlasti na področju drobnega gospodarstva, kjer vidim velike, toda v Kruševcu še neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja.
Glede teh odnosov s Slovenci pa naj rečem tole — ljudje z nacionalnim vprašanjem niso obremenjeni, bolj se to potencira na raznih forumih. Mislim, da o vsem tem nima smisla preveč razpravljati. Ljudje se morajo več srečevati, pa bo vse dobro.«
Marija Manojlovič, novinarka radia: »Pred samim odhodom vlaka sem bila zelo razburjena. Tu pri vas se počutim tako
Marija Manojlovič
domače, vesela sem, da spet vidim ljudi, ki jih poznam. Tudi pot ni bila tako naporna, kot je bila ali pa se mi je zdela prejšnjikrat. Če se nečesa veseliš, potem res ni nič težko.«
Irena Jelen-Baša
Svetozar Grandič
Pred hotelom Golding Rubin, ki simbolizira brktstvo in enotnost, so sprejeli Kruševčane a kru hom in soljo
Sipov dvoosni kosilnik KD 18 mladi zadružniki že spretno upravljajo.
Priznanje mladini in organizatorjem
Če je slabo vreme sprejelo mlade zadružnike v Braslovčah, pa tega ne moremo trditi za sprejem organizatorjev. To so bili učenci in delavci osnovne šole Vlado Bagat Braslovče in njihovi številni sodelavci. »Lepo je pri vas in prijetno se počutimo,« je dejal pobudnik srečanj mladih zadružnikov Lojze Gobec.
In takšno oceno smo lahko slišali na vsakem koraku. Za organizatorje pa pomeni posebno priznanje obisk Andreja Marinca, člana predsedstva SRS, ki si je z zanimanjem ogledal razstavo, ki so jo pripravile pionirske zadruge. »To, kar vidimo in slišimo v Braslovčah, nas preseneča in navdaja z zadovoljstvom, da pio-
zadružnikom
manjem spremljalo 4. srečanje pionirjev zadružnikov v Braslovčah, kar pa žal ne moremo trditi za osnovne šole žalske občine, saj večine njihovih predstavnikov nismo opazili. Najbrž zanje takšna prireditev ni strokpvno izpopolnjevanje.
Nazadnje še dodajmo, da je osnovna šola Vlado Bagat Braslovče izdala posebno številko glasila Mladi rod, v katerem je med drugim zapisano desetletno življenje v novi osnovni šoli.
Slavnostni govornik Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, pa je organizatorjem izrekel posebno priznanje.
nirske zadruge tako uspešno bogatijo osnovno šolo. Zato je dozorel čas, da se ta dejavnost vključi v pedagoško doktrino in prakso. Dobro in strokovno zastavljen program že daje izredne vzgojno-izobraževalne rezultate,« je med drugim dejal slavnostni govornik 4. srečanja mladih zadružnikov Franci Pivec, predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Zanimiva je bila torej tudi razstava, v kateri so pionirske zadruge predstavile svoje delo, zanimiv pa je bil tudi prikaz posameznih dejavnosti. Preko 150 mladih zadružnikov in 70 mentorjev iz 50 pionirskih zadrug ter gostje pobratenih šol iz Beograda in Splita je z zani-
Domačini so pripravili tudi lep umetniški program.
jk, foto: L. Korber
Da je pamet boljša kot žamet, so včasih govorili ljudje. Da je res tako, so prepričani tudi v občinski raziskovalni skupnosti oziroma tako mislijo njihovi člani komisije Mladi raziskovalec, ki so sredi junija organizirali Dan mladih raziskovalcev žalske občine.
Akcija je letos potekala že tretjič zapored. Kot je povedal predsednik komisije »Mladi raziskovalec« Janez Podpečan, je cilj njihovega dela čimbolj in čimprej usmeriti mlade v organizirano raziskovanje in jih privabiti k sodelovanju.
Po oceni predsednika akcija dobro teče. Pred tremi leti so sodelovali le s tremi osnovnimi šolami, danes z vsemi v žalski občini, razen z osnovno šolo Vransko.
V prihodnje bi radi bolj vključili tudi žalske dijake ter študente. Sicer pa so v raziskovalni skupnosti zelo zadovoljni s kvaliteto nalog. »Naloge so,« ocenjuje Janez Podpečan, »čedalje boljše, zanimivejše, metodologija je čedalje bolj zahtevna«.
Letošnje naloge in inovacije so učenci predstavili v dvorani doma SLO v Žalcu. Skupno se je nabralo petnajst nalog ter dve diplomi. Področja, ki so se jih šolarji lotili, so bila različna: zgodovina, etnologija, ekologija, biologija, računalništvo, promet, predstavili so svoje inovacije in ugotovitve iz anket.
Vse mlade raziskovalce bodo nagradili s strokovnim izletom, diplomske naloge pa v raziskovalni skupnosti denarno nagradijo.
Irena Jelen—Baša
Šolarji iz Prebolda so predstavili čistilno napravo, kakršna naj bi bila na Bolski.
Hitro »e približuje čas, ko bo mesto Žalec bogatejše za vzoren in bogato založen preskrbovalni objekt, t. j. za blagovnico SAVINJKA Žalec. Objekt je bil dolgo časa načrtovan in sedaj se načrt uresničuje. V doslej največjem preskrbovalnem centru Savinjskega magazina bo potrošnikom na voljo bogata izbira živil ter tekstilnega in tehničnega blaga • Ostalih šest trgovin Savinjskega magazina v Žalcu se bo postopno preusmerila v specializirano ponudbo — V »Savinjki« bo non stop poslovni čas.
Po več kot desetletnem načrtovanju adaptacije Samopostrežbe v Žalcu Savinjski magazin v okviru letošnjega praznika občine Žalec in 35-letnico obstoja odpira novo, sodobno opremljeno in bogato založeno blagovnico SAVINJKA. Objekt, ki se po svoji arhitektonski' zasnovi lepo zliva s središčem Žalca, stoji deloma na istem prostoru kot stara samopostrežba, deloma pa je razširjena proti jugu in zahodu.
POVRŠINSKA ZASNOVA BLAGOVNICE SAVINJKA
Objekt je zasnovan dvoetažno (pritličje in nadstropje), je delno podkleten z zakloniščem za 200 oseb. V kletnem prostoru so še kotlovnica z deponijo premoga, pomožni prostori za kurjača, pro-
stor za agregat in klimatske naprave, strojnice za hladilne naprave in skladiščni prostori.
Pritličje je namenjeno samopostrežni prodajalni z vsemi možnimi prostori ter bifeju z manjšo kuhinjo.
V nadstropju zajema pretežni del prostorov prodaja tehničnega blaga in tekstila — s poudarkom na nekaterih oddelkih. Preostali del so pomožni prostori, vključno s skladišči.
Transport se bo odvijal s ročnimi postrežnimi vozički, za vertikalno povezavo pa bo skrbelo dvigalo z nosilnostjo 800 kg. Neposredno ob novi blagovnici bo na voljo obširno parkirišče. Poskrbljeno je tudi za hitro in nemo-
teno dostavo blaga. Zabkrožena skupna površina nove blagovnice SAVINJKA znaša cca 2500 m2, čiste prodajne površine pa nad 1000 m2
BOGATA IZBIRA BLAGA ZA POTROŠNIKE
Nova blagovnica SAVINJKA bo nudila na enem prostoru bogato izbiro blaga, ki ga potrošnik potrebuje. Samopostrežba v pritličju je namenjena živilom (vključno s svežim mesom, delikatesami, kruhom, sadjem in zelenjavo, mlekom, mlečnimi proizvodi itd.
Vinoteka bo nudila pestro izbiro vin
— širok bo izbor gospodinjskih potrebščin (čistila, pribor, izdelki iz plastičnih mas)
—	galanterija (lesena in papirna)
—	kozmetika
—	tobačni izdelki
—	časopisi, revije
Bife:
—	topli in hladni napitki
—	alkoholne in brezalkoholne pijače
—	topla in hladna jedila
V nadstropju:
—	tekstil
—	konfekcija
—	pletenine
—	perilo
—	gospodinjsko perilo
—	posteljno perilo
—	nogavice, srajce, kravate, pokrivala, dežniki,
—	oblačila formule EL
—	usnjeni izdelki: od torbic, kovčkov in ostale usnjene galanterije
—	darila
—	izdelki domače obrti
—	kozmetika
Tehnično blago:
—	akustika
—	kasete, plošče
—	mali gospodinjski aparati
—	fotomaterial
—	ure
Športne potrebščine:
—	konfekcija
—	športna oblačila in obutev
—	športni rekviziti
—	druge športne potrebščine
—	ribiški pribor
VSE ZA OTROKA.. .
V novi blagovnici bodo mamice našle oblačila vseh vrst za otroke, igračke, kozmetiko in drugo blago, namenjeno otrokom. Na oddelku Kozmetika bo kupcem na voljo celovit program. Tu bo tudi izbira stekla, keramike, porcelana in emajlirane posode.
Non stop poslovni čas
Nova blagovnica SAVINJKA bo odprta ob delavnikih nepretrgoma od 7.30 do 19.30, ob sobotah pa od 7.30 do 17. ure. Takšen poslovni čas je prilagojen potrebam
potrošnikov, saj bodo zlahka opravili nakupe tudi tisti potrošniki, ki so dopoldne v službah.
Potrošnikom bo v SAVINJKI urejalo in pripravljalo ponudbo 60 zaposlenih, zato ne bo nepotrebnega čakanja in zapravljanja dragocenega časa. Velika pridobitev za potrošnike bo tudi, da se bodo ob novi blagovnici ostale trgovine (v Žalcu jih ima Savinjski magazin šest) preusmerile v specializirano ponudbo in tako prispevale k boljši ponudbi blaga na širšem območju Savinjske doline.
Za zaključek velja zapisati, da nov objekt pomeni za kolektiv Savinjskega magazina velik zalogaj, finančno breme, ki pa ga prevzema v okviru sestavljene organizacije Merx v Celju na svoje rame zavestno in v prepričanju, da bo ob 35-letnici obstoja in hkratnemu prazniku občine Žalec prispeval k izboljšanju ponudbe in oskrbe prebivalstva ne le v Žalcu, marveč na širšem območju Savinjske doline.
SIGMA
30 let Sigme Zabukovica
Kjer je volja, tam je tudi pot
Kljub težavam so z dobrim delom splavali iz izgub
Malce starejši možje in ženice se najbrž še spominjajo peščice delavcev, ki je pred tridesetimi leti napeljevala nekaj glavnih vodovodov po Savinjski dolini. Ta peščica delavcev je prihajala iz podjetja Vodovod v Šempetru. Podjetja, kamor segajo korenine današnje Sigme.
Sigma včeraj...
Leta 1957 se je pisalo, ko je bilo z odlokom skupščine, ustanovljeno podjetje Vodovod s sedežem v Šempetru, z oseminštiridesetimi zaposlenimi in z nalogo zgraditi vodovode.
Čez nekaj let so dejavnost razširili. Napeljavi vodovodov so dodali napeljavo vodovodnih instalacij, centralnih kurjav in ključavničarstvo. Dve leti kasneje so izdelali prve peči na toplozračno ogrevanje, podjetju pa nadeli novo ime: Cevomontaža.
Podjetje se je potem še kar naprej širilo. Delavci so rabili večji prostor in odkupili rudniške delavnice v Zabukovici. Proizvodnja se je takrat, dobrih deset let po ustanovitvi, vrtela okrog varjenja, izdelo-
vanja kovifiske opreme in uslug.
Konec šestdesetih let je pomenil eno od prelomnic v razvoju Sigme. V Zabukovici1 so začeli serijsko proizvajati trajno goreče peči, razvili so trajno goreč kotel za centralno ogrevanje, izdelali so večje količine sanitarnih sten. Leta 75 je bilo v Jugoslaviji vgrajenih že več kot deset tisoč Sigminih sanitarnih sten, približno takrat pa so dokončno oblikovali dve temeljni organizaciji — na Vranskem in v Zabukovici.
Toda ne za dolgo. Skrhali so se notranji odnosi, pojavila so se nesoglasja. Končni rezultat: delegati v skupščini občine so leta 81 izglasovali ukrep družbenega varstva. Toda ljudje, ki naj bi izboljšali notranje odnose, odpravili nesoglasja in organizacijo postavili na noge, so dosegli ra-
vno obratno. Posledice: 1984 so se delavci kovinske industrije na Vranskem odcepili in začeli na svoje. Prav tako tudi v Zabukovici.
Tista leta v zabukovški Sigmi niso bila rožnata. Ljudje so delali po dvanajst ur, mnogi so rajši odšli drugam iskat kruha, počasi se je začelo zapirati tudi gradbeno tržišče. Toda — kjer je volja, tam je tudi pot. Po treh, štirih letih so se razmere izboljšale, poslovanje normaliziralo, tovarna in njen kolektiv sta se izkopala iz rdečih številk.
. danes...
Lahko zapišemo, da se je v tem trenutku okrog 160 delavcev Sigme dokončno postavilo na svoje noge. Njihova osnovna dejavnost je zdaj proizvodnja predfabriciranih sanitarnih in instalacijskih elementov. Kljub manjšemu številu zaposlenih kot pred leti povečujejo proizvodnjo, letos fizično za približno tretjino. Kako jim to uspeva? Tako, da v proizvodnji nimajo zastojev, da premeščajo ljudi iz enih opravil na druga. Pač tja, kjer je v določenem trenutku potrebno.
Čeprav gospodarske razmere, zlasti pa stanje v gradbeništvu, niso najbolj rožnate, pa imajo delavci v tamkajšnji tovarni dovolj naročil. Nekoliko teže je dobiti denar za narejene in prodane izdelke, zaradi česar morajo svojo likvidnost reševati z dragimi kratkotrajnimi krediti. Svoje so
zdaj dodali še ukrepi zveznega izvršnega sveta. Prizadene jih predvsem revalorizacija zalog, ki je novi predpisi ne omogočajo, manj pa jim je trn v peti revalorizacija stroškov materialov, ker so jih tudi že pred temi ukrepi sproti revalorizirali. Kljub vsemu ob polletju pričakujejo dobre rezultate.
... jutri
Ena glavnih napak v dosedanjem razvoju Sigme je po oceni direktorja bila, da v kolektivu nikdar ni bilo jasno in odločno začrtanih ciljev. Razvoja niso dolgoročno usmerjali, gradili so nenačrtno in neupoštevajoč jutrišnje dni.
Že lani so zato v Sigmi naredili kvaliteten srednjeročni plan razvoja, pri čemer so v ospredje postavili dvoje: poznavanje tržišča in uvajanje novih izdelkov. Tudi o računalniškem poslovanju razmišljajo. Tik pred sprejemom je zdaj novi zazidalni načrt, ki ga bodo uresničevali toliko, kolikor jim bo sproti dopuščala denarnica.
Predvsem pa jim je v Sigmi jasno eno: če hočejo naprej, morajo zaposliti dobre delavce in dobre strokovnjake. Zato so si v prvi plan zapisali urejeno štipendijsko politiko, pripravništvo, ne pozabljajo na stanovanja in gradbene kredite. Skratka, poskušajo vse, kar lahko po svojih močeh storijo za to, da bodo dobro začeto delo tudi nadaljevali.	Irena Jelen-Baša
Foto: L. Korber
Izkušnje so jih naučile previdnosti
Čeprav rezultati gospodarjenja v Sigmi niso slabi, se tamkajšnji delavci zavedajo, da jih sedanje gospodarske razmere, zlasti položaj v gradbeništvu, kaj hitro lahko potisnejo v družbo tistih, ki poslujejo z izgubo ali pa na meji donosnosti. Zato so pripravili program ukrepov za izboljšanje poslovanja.
Ukrepi so namenjeni predvsem izboljšanju planov in njihovim morebitnim spremembam v drugem polletju, zmanjšanju zalog, izboljšanju ponudbe in kvalitete, okrepiti hočejo lasten razvoj in zaposliti samo dobre delavce. Poleg teh načrtujejo še nekaj ukrepov za izboljšanje poslovanja. Ukrepov zato, da bodo dobro začeto delo lahko nadaljevali.
Za desetletno delo v Sigmi je bronasti znak dobil Mirko Gominšek
Svojih trideset let so delavci Sigme proslavili s slavnostno sejo delavskega sveta in slavnostnim zborom delavcev.
Na seji delavskega sveta so podelili plakete in pisna priznanja številnim poslovnim sodelavcem in sodelavcem, na zboru delavcev pa bronasti in srebrni znak za deset- oziroma dvajsetletno delo v Sigmi. Bronasti znak je prejelo 74 delavcev, 20 let pa že vztrajajo v tej delovni organizaciji, za kar so tokrat dobili srebrni znak, naslednji delavci: Štefan Borkovič, Vladimir Dolar, Nikolaj Eberl, Janko Grobelnik, Slavko Kolenc, Friderik Kramer, Mirko Krempuš, Anton Kmetič, Franc Kveder, Vili Narberger, Franjo Novak, Irena Polak, Viktor Skornšek, Jože Štorman, Franc Zupanc in Stanko Žolek.
»Počutim se kot delničar«
FRANC JE SVOJEMU KOLEKTIVU ZVEST SKORAJ ČETRT STOLETJA
Za vrati Sigme sem iskala človeka, ki je na svoji koži okušal tridesetletne vzpone in padce te tovarne. Napotili so me k Francu Kvedru. Človeku, ki mu tovarna pod obronki okoliških hribov reže kruh že štiriindvajset let.
»Ja, leta 63-ega sem prišel,« je najprej povedal Franc. »Iz celjskega Ingrada. Tukaj pa sem začel pri hišnih instalacijah. Veste, če primerjam tovarno nekoč in danes,« je še nadaljeval sogovornik, »je vse drugače. Boljši so pogoji dela, drugačna je miselnost.«
Danes je Franc vodja skladišč v Sigmi. Svoj dom si je uredil v bližnjih Migojnicah. Razen za delo v tovarni, je poprijel tudi pri drugih stvareh — skoraj od prvih let v Sigmi pa vse do lani je bil v številnih samoupravnih organih in komisijah. Ker je znal zasukati pero, so ga potegnili tudi v uredniški odbor tovarniškega glasila. »Je že tako, da moraš v majhnem kolektivu poprijeti za vsako delo,« je razlagal med dobrodušnim nasmehom.
Bolj za šalo kot zares me je ob koncu zanimalo, če kdaj razmišlja
o kakšni drugi službi, drugi tovarni. Takole mi je povedal Franc Kveder: »Veste, ko si toliko časa v neki tovarni, potem se počutiš kot delničar. V tovarni pustiš svoje znanje, svoje zdravje, tudi svoj prosti čas in svoja mlada leta. Poleg tega pa smo v Sigmi prebrodili že toliko kriz, da — če bi imel namen oditi, potem bi odšel že med prvo ali drugo. Hujše, kot je bilo, najbrž že ne more več biti.«
Irena Jelen-Baša
8 SAVINJSKI OBČAN - Junij 1987
7. julij — praznik občine Žalec
Vinska gora
Tam, kjer so nekdaj mlini ropotali
Živahen utrip pred bližnjim občinskim praznikom
Ena od značilnosti Vinske gore so bili nekdaj številni mlini, ki so lepo ujeti v slikovito pokrajino domačinom mleli žito. Danes kljubuje zobu časa le še ta ali oni mlin, le tu in tam še poganjajo mlinska kolesa pomladne vode. Še najdlje je svojo pesem ropotal več sto in sto let star Vovkov mlin. Pa še tam se že dolgo dolgo več ne drenjajo furmani z obloženimi vozovi, le kdaj pa kdaj se je pred leti oglasil kakšen gospodar z vrečo žita.
Ob tokratnem obisku v Vinski gori prav ničesar ni spominjalo na tisti počasni utrip življenja ob zvokih mlinskih koles pred več deset leti. Živahen utrip je bilo čutiti prav na vsakem koraku, čutiti je bilo željo in voljo ljudi, da bo čez nekaj tednov vse nared, čez teden dni bodo namreč v Vinski gori praznovali letošnji občinski praznik.
Končno
večnamenski dom
Najpomembnejša pridobitev za tamkajšnje krajane bo ob tem prazniku prav gotovo večnamenski objekt v bližini šole. Prostor bo namenjen športnim dejavnostim, pa tudi kulturnim 'in raznim drugim prireditvam. Dobiti denar za gradnjo tega doma ni bilo lahko, toda ljudje so imeli voljo in pridne roke, nekaj denarja pa so primaknili v kulturni in telesno-kulturni skupnosti, v samoupravni interesni skupnosti za komunalo in ceste, organizacijah združenega dela ter v vzgojno-izobraževalni organizaciji. Ljudje v tej krajevni skupnosti plačujejo tudi svoj krajevni samoprispevek, veliko denarja pa so prihranili z udarniškim delom.
Druga pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku je obnovljen vodovod v zaselku Prelska, poleg tega pa so asfaltirali nekaj kilometrov cest; drugačno podobo bo dobilo tudi središče Vinske gore. Razširili so namreč cesto, uredili pločnike in parkirišča, pred nov večnamenski objekt so postavili spomenik, ki je prej bil pred trgovino.
Potem, ko bo občinski praznik mimo, jih čaka v kra-
jevni skupnosti še kopica del. Lotili se bodo kanalizacije, do konca nameravajo urediti cesto v Janškovo selo in na Lo-patnik, radi pa bi zgradili tudi avtobusni postajališči v Spodnji Črnovi.
Opisali so svoj kraj
Pred dvema letoma so Vin-skogorčani izdali knjižico Vinska gora skozi čas. Zdaj, ob praznovanju občinskega praznika, so pripravili tudi monografijo kraja. Knjigo bodo predstavili prve dni julija, v njej pa so avtorji opisali zgodovino kraja, utrip dela in življenja v tamkajšnjih zaselkih pa številne znamenitosti in načrte za prihodnje.
Zvezno priznanje za delo
V	zaselkih pod obronki vrhov, med katerimi se nekateri približujejo že tisoč metrom, nimajo velikih in sodobnih industrijskih obratov, nimajo širokih in ravnih cest, pa sodobnih zgradb in nebotičnikov. So pa tam ljudje, ki imajo za človeka vedno prijazno besedo. Tam so ljudje, ki jim ne manjka volje do dela.
V	navadi je že, da v krajev-
nih skupnostih tarnajo zaradi pomanjkanja denarja — tega gotovo tudi v Vinski gori nikdar ni dovolj, pa da tarnajo nad svojimi delegati in delegatskim sistemom, ki nikakor ne more zaživeti. V Vinski gori je drugače. Pravijo, da vsi delegati opravljajo svojo nalogo tako, kot je treba. Tudi z delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ni težav, še zlasti sedaj, ko imajo združeno delegacijo.
Nasploh je ta krajevna skupnost ena tistih, kjer krajevna samouprava resnično živi. Zato ni slučaj, da so pred dvema mesecema za izjemne uspehe pri delu na mnogih področjih in za razvito krajevno samoupravo prejeli priznanje zvezne konference Socialistične zveze Jugoslavije.
Nič manj delovni in pridni niso ljudje v posameznih društvih: od kulturnega do TVD Partizana, Društva prijateljev mladine, krajevne organizacije Rdečega križa, gasilskega društva in še katerega, ki smo ga ob obisku morda spregledali. Nadvse zadovoljni so v kraju tudi z delom družbenopolitičnih organizacij. Skratka, tej krajevni skupnosti najbrž ne grozi nevarnost, da bi kaj kmalu zašli v tisti počasni utrip življenja v sozvočju mlinskih koles.

Vinskogorčani imajo radi prireditve. Tudi tokrat je bila dvorana polna,
Celjani pripravili leteče uredništvo
Pred letošnjim občinskim praznikom so med Vinskogorčani preživeli dan novinarji Novega tednika in radia Celje. Na tem letečem uredništvu smo sodelovali tudi delavci našega uredništva.
Za krajane je bil najzanimivejši del tega srečanja prireditev v tamkajšnji dvorani. Obiskovalcem
smo pripravili ustni časopis ter kulturno-zabavni program.
Na tamkajšnjem odru so se predstavili učenci podružnične šole, pevski zbor kulturno-pro-svetnega društva Vinska gora, gasilski pevski zbor, ženski nonet ter oktet Šentjanški fantje. Za smeh in dobro voljo je poskrbel domači humorist Franc Vinder-Lipnčan, kot gosta pa sta nastopila harmonikar Drago Jambrek iz
Prebolda ter Hmeljarski instrumentalni kvintet.
Na večerno prireditev v Vinsko goro so prišli tudi predstavnik skupščine občine Žalec Ludvik Semprimožnik, predsednik socialistične zveze Janez Meglič ter predstavniki pobratene občine Kruševac, ki so ravno takrat bili v žalski občini kot udeleženci letošnjega vlaka bratstva in enotnosti.
Obiskovalce in goste je navdušil ženski nonet, katerega članice zbirajo in prepevajo stare, izvirne, že skoraj pozabljene slovenske pesmi.
Med našim obiskom so Vinskogorčani s polno paro urejevali okolico večnamenskega objekta. V njem bo dovolj prostora za prireditve in za športno-rekreativne dejavnosti. Po njih, zlasti pa po množični udeležbi, se v Vinski gori uvrščajo med najuspešnejše v Sloveniji, kar dokazuje tudi lansko prvo mesto med vaškimi skupnostmi v akciji »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni dejavnosti«.
Vinska gora nekoč ...
Zgodovina je v Vinski gori dolbla svoj relief že pred dobrimi šeststo leti. Zgodovinarji omenjajo kraj že v dvanajstem stoletju, 1261-ega pa se v pisanih virih pojavlja tamkajšnja cerkev, zgrajena na kraški skali. Zgodovinarjevemu peresu nista ušli tudi stari hiši iz časov grofa Kačnika: Gorjančeva kot grajska klet, kjer je v osemnajstem in devetnajstem stoletju bila tkalnica, in Leseče-kova, kjer so blagorodni grajski gospodje zbirali desetino, hoteč iztisniti srce in dušo tamkajšnjemu kmetu.
Ob koncu devetnajstega stoletja so v kraju postavili šolo, pri čemer so levji delež pridjali Šent-janžani sami z udarniškim delom.
Le-to pa je značilnost tamkajšnjih krajev še dandanašnji.
Tudi ime kraja se je porajalo v davni preteklosti. Po ustnem izročilu naj bi kraj nekdaj imenovali Gobova gora. Prenekateri sivolasi očanec ali stara ženica bosta dejala, da se kraju pod obronki Lo-patnika in Gonžarjeve peči pravi St. Janž. Od leta 65 pa je kraj v takšnih in drugačnih bukvah zapisan kot Vinska gora. Ime je bojda dobil po vinogradih. Pravijo namreč, da je bilo ob koncu prejšnjega stoletja tam naokrog kar 60 ha vinogradov.
... med NOB ...
Nobenih velikih revolucionarnih preobratov ni doživljala Vinska gora, nobenih velikih revolucionarnih vrenj. Toda ko je pod
obronki Ramšakovega vrha, Ra-dojč, Lopatnika in Gonžarjeve peči začel odmevati topot okupatorjevih škornjev, so tudi ljudje v tamkajšnih zaselkih prijeli za orožje. O tem priča spomenik, na katerem so vklesana imena žrtev. Skozi dol in breg šentjanških zaselkov so se leta 44 prebijali borci Tomšičeve brigade.
... in danes
Danes živi v tej krajevni skupnosti 1430 prebivalcev. Večina ljudi je zaposlenih, le dvesto krajanov si služi svoj vsakdanji kruh s kmetijstvom. Industrije v tamkajšnjih krajih ni, zato se 466 ljudi vsak dan vozi na delo v Titovo Velenje, le 10 Vinskogorčanov si je delo našlo v žalski ali v celjski občini. Tudi obrt je tam naokrog bolj redko posejana.
Marsikje pesem že zamira, v Vinski gori pa ljudje kar vztrajajo. Imajo dva moška zbora, poleg obeh so na prireditvi zapeli tudi Šentjanški fantje.
Prireditev ni bila namenjena le zabavi in petju, predstaviti je bilo treba tudi kraj, spregovoriti o utripu življenja in dela v tamkajšnjih zaselkih. Poleg drugih sta o Vinski gori pripovedovala predsednik sveta KS Franc Špegel in predsednik skupščine KS Ivan Vodušek.
FOTO: L. KORBER
Dobitniki priznanj občine Žalec za leto 1987
Ivan Košan
»Jabolko je občutljivejše kot jajce«
Tako pravi tamkajšnji sadjar in nekdanji župan Vinske gore
IMENOVANJE ZA ČASTNEGA OBČANA OBČINE ŽALEC
Julka Cilenšek-Betka, Ivan Mogu-Marko, Vili Reberšak-Rado, Rado Zakonjšek-Can-kar in Ludvik Zupanc-lvo
Vsi so bili udeleženi že v predvojnem delavskem gibanju, sodelovali so pri delu SKOJ in v drugih mladinskih organizacijah, v sindikatih, raznih športnih in kulturnih društvih. V NOB so se vključili že leta 1941 in vsi so nosilci partizanske spomenice 1941. Njihova udeležba v NOB je bila povezana z opravljanjem vrste političnih in borbenih dolžnosti v raznih partizanskih enotah. Udeležili so se mnogih bitk in pohodov, sodelovali pri širjenju odpora in ljudske revolucije in so zaslužni za uspeh raznih akcij in za razvoj ljudske oblasti.
Po osvoboditvi so se vsi aktivno vključevali v obnovo domovine. Kot aktivisti OF in kasneje SZDL, člani Zveze komunistov in sindikatov so delovali v delovnih organizacijah in na terenu. Udeležili so se mnogih prostovoljnih delovnih akcij, bili so in so še nosilci raznih odgovornih dolžnosti. Prizadevajo si za nadaljevanje, prenašanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB v današnjem času.
Redno jih srečujemo na prireditvah ob pomnikih NOB in si prizadevajo za razne akcije s tega področja.
ZLATI GRB OBČINE ŽALEC
Tovarna nogavic Polzela —
Ob 60-letnici za vidne uspehe in rezultate v tekstilni industriji.
Rado Cilenšek — za dolgoletno, aktivno družbenopolitično delo v ZZB, kot tudi za aktivno sodelovanje pri razvijanju samou-prvnih odnosov v krajevni skupnosti in občini.
Ivan Košan — za izredno požrtvovalno, dolgoletno in aktivno družbenopolitično delo na raznih področjih v krajevni skupnosti.
SREBRNI GRB OBČINE ŽALEC
Lovska družina Gozdnik —
za 50-letnico lovstva ter aktivno sodelovanje pri vzgoji mladih. Gasilsko društvo Ložnica
— ob 65-letnici za prizadevno in uspešno delo in sodelovanje pri razvoju kraja.
Ivan Toplak — za prizadevno in vestno delo pri razvijanju in utrjevanju političnega sistema v družbenopolitični skupnosti.
BRONASTI GRB OBČINE ŽALEC
TVD Partizan Šempeter —
za uspehe na športnem področju, v rekreativnem športu in pri telesni vzgoji mladih.
Petar Grujič — za dolgoletno, vestno in prizadevno delo in sodelovanje med pobrateno občino Bačka Palanka.
Rudi Herman — za dolgoletno in prizadevno delo v samoupravnih organih delovne organizacije in na področju gasilstva.
PLAKETO OBČINE ŽALEC
Amatersko gledališče Vrba Vrbje — ob 10-letnici delovanja za dosežene uspehe.
Anton Mešič — za uspehe na področju individualne kmetijske proizvodnje.
Vera Orešnik-Juhart — za
dolgoletno, aktivno družbenopolitično delo in razvoj kadrovske dejavnosti.
Andrej Šepec — za aktivno družbenopolitično delo in razvoj gospodarstva.
Franc Špegel — za aktivno in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti in društvih.
mNsh
Infili
«sSa-
f
Nagrade raziskovalne skupnosti
Na slavnostni seji občinske skupščine v Vinski gori ob letošnjem občinskem prazniku bodo podelili nagrade za množično inventivno dejavnost ter nagrade za raziskave, razvoj in uvajanje novih proizvodov.
Nagrade za množično inventivno dejavnost prejmejo: Jože Avsec, KIL Liboje, za avtomatski pnevmatski stroj za izdelavo keramičnih skodel; Andrej Sendoner in Ivan Virant, Tovarna nogavic Polzela, za izboljšavo prenosnih vilic na stro-
ju za šivanje nogavic; Anton šepec, Gradnja Žalec, za izboljšavo in rekonstrukcijo ročnega upogibnega stroja za upogibanje pločevine; Jože Skok, prav tako Gradnja Žalec, za inovacijo ognjeobstojni beton iz mletega Samotnega odpadka; in Marjan Tamše, Sip Šempeter, za inovacijo novega ohišja gonila, ki omogoča cenejšo obdelavo in hitrejšo montažo.
Nagrade za raziskave, razvoj in uvajanje novih proizvodov pa bodo letos dobili: Franc Rančigaj, Branko Ci-
merman, Lado Kosec in Samo Golavšek, vsi Sip Šempeter, za raziskavo in razvoj prednjega priključka traktorskega gonila za več tipov traktorjev; Jože Kaplar, Rudolf Koklič in Ra-denko Živanovič, Kiv Vransko, za raziskavo in razvoj programa kotlov ETAŽ; ter Franc Praprotnikjn Vinko Toporšek iz Strojne Žalec za raziskavo in razvoj mulčnika za travo in rastlinske odpadke, za čiščenje travnikov ter košnjo nizke trave.
KERAMIČNA
INDUSTRIJA
LIBOJE
Vsem delovnim ljudem in občanom
čestitamo za dan borca — 4. julij in praznik občine Žalec — 7. julij
Ko sem odhajala z njegove domačije — na tisto iz Kralja na Betajnovi me je spominjala — sem razmišljala, da bi bilo bolje, če bi pogovor začela drugače. Namesto da sem ga spraševala, s čim se je ukvarjal, bi bilo bolje, če bi povedal, kaj vse ni bil v svojem življenju — ta nekdanji župan Vinske gore, republiški poslanec, pa krajevni funkcionar, lovec ...
Ukvarjal se je res z marsičem, a zdi se mi, da je vedno bil in ostal zvest svojemu sadovnjaku.
Košanovi so že pred vojno imeli prvo drevesnico. Tako kot bratu, je sadje priraslo k srcu tudi Ivanu. Nič čudnega torej, da se je odločil za kmetijsko šolo. Račune mu je sicer prekrižala vojna, pa beg pred nemško suknjo v Avstrijo. Tam jo je sicer moral obleči, pa ne za dolgo. Iz nemške vojske je pobegnil v Francijo in potem med partizane.
Po vsem tem je iz gozdov le prišla svoboda, Ivan pa se je vrnil k svojim jablanam. »Kmalu po vojni smo vzgojili preko milijon
Ivan Košan
sadik za razne drevesnice,« se je spominjal. »Pa 400 kg sadnih pešk v enem letu. Za sadike,« je dodal.
Danes imajo Košanovi 3500 dreves. Samo jablane, vse drugo so opustili. »Za letos ne kaže najbolje,« je povedal gospodar. »Cvetožer je že opravil svoje delo,« se je jezil. Nato pa je pripove-
doval, kako je pred leti pridelal sto ton teh sadežev v enem letu.
Nasploh so njegove jablane tema, o kateri se je rad razgovoril. O tem, katere vrste kdaj rodijo, o tem, koliko časa terja obrezovanje, pa škropljenje in obiranje, nazadnje še o shranjevanju jabolk. »Veste, klet mora biti vlažna in hladna, pa tudi z jabolkom moraš ravnati lepše kot z jajcem. Jajce se ubije, jabolko pa uniči, če nisi dovolj previden,« je razlagal. In vmes razkazoval svojo hladno, vlažno klet. Potem je prišel na vrsto še sadovnjak.
Od sadja in njegovih jablan smo potem le prišli na druge stvari. Na lovstvo, ki je nekdaj burilo duhove tam naokrog, na razmere v Vinski gori, pa na njegovo šestnajstletno županstvo v tej krajevni skupnosti. »Veste, v Vinski gori je kar lepo. Vesel sem, da mladi tako pridno delajo in da se kraj razvija. Vse drugo pa ni tako lepo — ti naši dolgovi, inflacija, pa tudi pokojnine.« Ob slovesu nam je potem zaupal : sam dobiva tri milijone in pol kmečke pokojnine, žena jih bo po novem dobila pet.
Eden redkih hmeljarjev v Vinski gori je Alojz Bred
Hmeljarjev je vse manj
Pred leti je bila Vinska gora znan hmeljarski kraj. Pa tudi trta v teh krajih ni bila redkost. A kaj bi govorili o starih časih, ki so minili. Trte skoraj ni več, hmelj je vse bolj redko posejan. Našli smo ga pri Breclovih v Spodnji Črnovi.
Ko smo obiskali Breclove, družino enega še redkih hmeljarjev, so bila vrata domačije zaprta. Nič čudnega. Opravki v hmeljišču ne morejo čakati, nič bolj dela na okoliških njivah in travnikih.
Breclovi imajo dobrih šest ha obdelovalne zemlje in približno toliko gozda. Pol ha so namenili hmelju. Imajo tudi 16 glav živine in lani so oddali 16 tisoč litrov mleka.
Pa še po nečem so znani Breclovi. V bližini domačije imajo čebelnjak z nekaj panji. »Bolj v veselje, kot v korist,« nam je povedal gospodar Lojze. Potem pa je beseda stekla o problemih v kmetijstvu. »Če se bodo razmere le malo izboljšale, bo šlo, tudi na-
slednik je že, le še iz vojske naj	končal. Delo v hmeljišču, na trav-
pride, potem pa bo,« je bil opti-	niku, njivah pač ni moglo več ča-
mist gospodar. In pogovor se je kati.
Gospodar Lojze je Kmečki glas vzel v roke samo zato, ker je tako želel fotograf. Za branje pač ni bilo časa.
Sopotniki, ki se jih ne zavedamo
Tovornjak, naložen z dve-stolitrskimi sodi organskega topila nitrobenzina je zaradi neprimerne hitrosti zletel s ceste. Z vozila so popadali sodi, iz enega je začel curljati nitrobenzin.
Tale dogodek tokrat ni resničen. Takšen je bil le začetek vaje, ki so jo ob dnevu civilne zaščite pripravili minuli teden člani občinskega štaba civilne zaščite. Vaja je bila v Vinski gori.
Dogodek je bil tokrat izmišljen, toda podatki o nevarnih snoveh v našem okolju so zelo resnični.
V Sloveniji je stalno v uporabi
Zapise o Vinski gori pripravila Irena Jelen-Baša, fotografirala sta Janez Kroflič in Ljubo Kor-
ber.
od 117 do 215 tisoč ton vnetljivih tekočin in plinov, od 50 do 544 tisoč ton strupenih, zdravju škodljivih in jedkih snovi, od 10 do 17 tisoč eksplozijsko nevarnih snovi in od 17 do 54 tòn radioaktivnih snovi. Poleg teh možnih zastrupljevalcev, požigalcev in okuže-valcev okolja je vsepovsod naokrog še vrsta strupenih, nevarnih snovi.
Vsak dan vozijo tovornjaki po slovenskih cestah okrog 160 tisoč ton nevarnih snovi, dobrih 10 tisoč ton jih prepelje železnica. V šestih letih se je v Sloveniji zgodilo 86 prometnih nesreč, kjer so
bila udeležena vozila z nevarnimi snovmi. V več kot polovici primerov so se nevarne snovi razsule ali razlile v okolje. V šestih letih je slovenski prostor postal bogatejši za 241 razlitih ton naftnih derivatov.
Vsi ti in še drugi podatki so torej vodili člane občinskega štaba civilne zaščite k organizaciji vaje v Vinski gori. Vajo so poimenovali EKO VG 87, z njo pa so želeli spomniti ljudi, da nevarne snovi obstajajo, da pa se da z nevarnimi snovmi ob vseh ustreznih varnostnih ukrepih tudi živeti in preživeti.
Računalniško projektiranje — sodobna tehnologija — hitra gradnja — inženiring
Mnogo je objektov v žalski občini, ki jih je zgradil INGRAD z lastnim montažnim sistemom, saj je to sodobna gradnja za široko področje konstruktivnih zasnov z armirano betonskimi elementi serijske proizvodnje, ki omogoča visoko kvalitetne in funkcionalno zgrajene objekte v kratkih rokih. Izkušnje pri dolgoletni gradnji številnih objektov z montažnim sistemom INGRAD
OBČANOM ŽALSKE OBČINE ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK -7. JULIJ
nam omogočajo, da nudimo vam okolja ustrezno zasno sodobni tehnologiji in zahte- vane montažne objekte.
tovarna nogavic; p.o.fpolzela
podjetje za urejanje voda celje, škvarčeva 4
Zaščitimo naše okolje z uporabo tehnološko visoko razvitih, armirano-beton-skih cevi »NIVO«
^	podjetje za urejanje voda
63000 celje
škvarčeva 4, p. p. 144
.	delovna skupnost skupnih služb
telefon (063) 28 121 pgm - vrbje 63310 Žalec telefon (063) 710 993 tozd vodne in nizke gradnje telefon (063) 25 750
poslovni predmet .
-	proizvodnja gradbenega materiala in gradbenih elementov,
-	izvajanje vseh vrst objektov vodnih in nizkih gradenj,
-	vodnogospodarska dejavnost,
-	študijsko-projektivna dejavnost,
-proizvodnja in montaža čistilne tehnike,
-	montažna dejavnost,
-	namakanje,
-	projektantski inženiring,
čestitamo ZA PRAZNIK OBČINE -7. JULIJ -IN DAN BORCA -4. JULIJ
ni vsako pivo
pivovarnaHaÄ®
Pravi pivopivci prisegajo, da ima najžlahtnejši okus točeno pivo. Doslej so ga lahko dobili le v gostinskih lokalih, kjer imajo posebne točilne aparate, odslej pa ga lahko točijo tudi doma, na pikniku, ob morju ali ob kakšni drugi priložnosti, saj ga lahko kupijo v petlitr-skih sodčkih, ki jih je začela polniti Pivovarna Laško.
Tovrstno embaliranje je v svetu že ustaljeno, pri nas pa je Pivovarna Laško prva, ki se je odločila za tovrstno ponudbo piva. Gre za prizadevanja tega uspešnega laškega delovnega kolektiva za višjo raven designa in embaliranja, pa tudi za bogatenje ponudbe.
Nekoliko je to poslovno odločitev spodbudil uspeh piva v pločevinkah, ki so ga v Laškem ponudili nekako pred dvema letoma, v tem času pa so ga prodali v več kot 11 milijonov pločevinkah. Zato je bila odločitev o polnjenju piva v sodčkih toliko lažja in verjetno tudi ekonomsko upravičena; računajo namreč, da bodo na leto prodali 300 do 400 tisoč teh sodčkov.
V sodčke bodo polnili najkakovostnejše pivo znamke gold-horn, katerega trajnost je 60 dni. Pivo pa se iz sodčka toči s posebno točilno pipo, ki jo je mogoče kupiti s sodčkom. Zaenkrat so sodčki naprodaj le v določenih trgovinah, glede na
Pivo v sodčkih
Laška pivovarna se je prva družinsko embalažo
povpraševanje pa bodo prodajo razširili.
Pa še nasvet pivovarjev: sodček je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru, najprimernejša temperatura pred točenjem je 8 stopinj Celzija, ko je sodček odprt, priporočajo, da ga tudi izpraznite, kar pa verjetno ne bo težko.
pri nas odločila za tovrstno
Pivo v sodčkih prvič na ŽALSKI NOČI v stojnici NAME
Teden piva in cvetja od 11. do 19. julija 1987
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC - 7. JULIJ
Uspel Poletni miš-maš
Letno gledališče je bilo tokrat nabito polno obiskovalcev
Najmlajži so se zabavali s slikanjem, barvanjem, kiparjenjem
V okviru poletnih kulturnih prireditev je Delavsko-prosvetno društvo Svoboda v Grižah sredi junija pripravilo veliko otroško veselico, ki so jo poimenovali Poletni miš-maš.
Prireditev v letnem gledališču je lepo uspela, obiskovalcev je bilo ogromno, prav tako tudi nastopajočih. Organizatorji, predsednik organizacijskega odbora je bil Bojan Šalamon, so v Griže povabili malodane vse trenutno najbolj znane slovenske izvajalce zabavne glasbe, obiskovalcem pa so se predstavili tudi domačini, člani Teatra mladih.
FOTO: L Korber
Črnemu galebu plaketa ZSMS
Jamarski klub Črni galeb je dobitnik plakete Zveze socialistične mladine Slovenije, ki mu jo je ob letošnjem dnevu mladosti podelila Republiška konferenca ZSMS. Tako je priznanje prejel klub, ki je doma in v tujini znan po vsestranski dejavnosti. Jamarji so bili vselej pripravljeni popeljati mlade po ponikvanskem in dobrovelj-
skem krasu in planincem odkriti marsikatero lepoto podzemlja. Nepozabni bodo ostali skupni pohodi v Bezgečevo jamo, v Stensko jamo, na Olševo, v jamo pri Igli v Zg. Savinjski dolini, v jame na Dobrovljah in še na marsikateri pohod. Brez preboldskih jamarjev bi prav gotovo ostala skrita marsikatera lepota slovenske zemlje, zato jim
« F
gre vse priznanje tudi za osvoji- • tev srebrnega venca na 9. mednarodnem .s|jtnu grafične in papirne indusyife, v Zagrebu za , njihov koledar, kjer so prejeli tudi priznanjih organizatorja razstave.
S
-n
»Naju večer v Petrovčah
Mladi so lahko te dni v Petrovčah prisluhnili najnovejši lestvici slovenskih diskotek, ki jo je pripravil disco Queen. Da je večer bil pester in razgiban v disco stilu, pa je poskrbela priznana slovenska D. J. Dea Mušič, ki je povezovala tudi program, v katerem so nastopali tudi navzoči. Tako so izbrali najboljšega plesalca večera in najbolj fotogenično plesalko. V programu pa je nastopil domači Duo »ALSA« v disco izraznih plesih. Dolgo v noč so mladi plesali in poslušali hite njihove glasbe.
L. Korber
Duo »ALSA« med atraktivnim nastopom
r

kovi kovinote kovinotehna jvinotehna jtehna
na
vaš
poslovni
partner
doma
in
v tujini
ZA PRAZNIK OBČINE - 7. julij
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽALSKE OBČINE_________________________
17. mladinski pevski festival
Našim dve bronasti plaketi
Konec maja je bil v Celju tradicionalni mladinski pevski festival. Žalsko občino sta zastopala mladinski pevski zbor osnovne iole Peter Šprajc-Jur iz Žalca ter dekli-iki pevski zbor kulturnega društva Gomilsko. Oba zbora sta v svojih kategorijah dosegla bronasto plaketo.
Pevski festival je bil letos v Celju že sedemnajstič. Tekmovalo je 42 zborov iz vse Jugoslavije in iz Evrope. Če organizatorjem ne bi manjkalo denarja, bi bilo nastopajočih še precej več.
Iz žalske občine sta na tem festivalu prepevala mladinski pevski zbor osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca pod vodstvom
Zdenke Markovič ter dekliški pevski zbor kulturnega društva Gomilsko, ki ga vodi Tanja Cehner. Za oba zbora sta bronasti plaketi v kategoriji dekliških in v kategoriji mladinskih zborov velik uspeh in kljub pomanjkanju denarja spodbuda za delo v prihodnje.
I. J. Bašši Foto: T. Tavčar
	
kKàh. Ä	'll JiiL mm mmWp
Mladinski pevski zbor osnovne iole Peter Šprajc-Jur je bil tudi tokrat odličen.
Štiristo pevcev v Grižah
V letnem gledališču v Grižah so se že pričele letošnje poletne kulturne prireditve. Kot prva je bil mali tabor pevskih zborov z naslovom Pojo naj ljudje. Koncert, na katerem je nastopalo okrog 400 pevcev, in ki je nekakšna generalka za pevski tabor v Stični, je bil v čudovitem naravnem okolju. Letos so na njem sodelovali
mešani pevski zbori Metalke, Ljubljane, Iskre iz Kranja, Papirnice Vevč, zbora iz Hajdine pri Ptuju in iz Mozirja, moški pevski zbori Solidarnost iz Kamnika, Libele iz Celja, Svobode iz Petrovč in Svobode iz Liboj ter ženski pevski zbori Solidarnost iz Kamnika, Zarja iz Petrovč, Svobode iz Griž, in pevski zbor iz Rogaške Slatine. Igra-
la je domača godba na pihala, združenim pevskim zborom pa je dirigiral prof. Radovan Gobec, ki je častni član DPD Svobode Griže, program pa je povezoval Jože Grobler. Po koncertu je bilo srečanje pevcev z zabavo, plesom, kresovanjem in srečelovom.
T. TAVČAR
Graščina dobiva lepšo podobo
Obnova fasade preboldske graščine.
Preboldska graščina, ki so jo leta 1947 preuredili za stanovanja tovarniških delavcev, d^ije nepogrešljivo podobo kraja in zato je svoje mesto dobila tudi v grbu krajevne skupnosti. Zob časa zahteva njeno nenehno obnavljanje in tako so letos obnovili severni del fasade, kar daje lepšo podobo objektu in kraju, ki ga letos imajo v »zakupu« tudi turisti iz Nizozemske, ki so stacionirani v preboldskem hotelu.	D. N.
Občinska matična knjižnica:
Bogata bera umetniških dogodkov
mr*.
Evropa v Miovcu
Delavci Občinske matične knjižnice so nam v tem mesecu pripravili kar tri umetniške dogodke oziroma srečanja. Vedno večje število obiskovalcev pa kaže na to, da postaja knjižnica zanimivo in priljubljeno zbirališče ljubiteljev poezije in proze. V tem zapisu jih bomo razvrstili kronološko, čeprav bi vsak zase zaslužil svoje mesto.
Delavci Narodne biblioteke iz Kruševca so v počastitev Vlaka bratstva in enotnosti pripravili razstavo na temo 130 let Narodne biblioteke in Povojne pisane besede v Kruševcu. O njeni vlogi pa je govoril nekdanji direktor Narodne biblioteke Svetolik Ljubisa-vljevič, ki je za dolgoletno sodelovanje na področju kulture med pobratenima občinama prejel zla-
to plaketo Zveze kulturnih organizacij.
Avtor knjige Evropa v Miovcu Miodrag Veselinovič je prisotnim najprej predstavil odlomek iz svoje knjige, ki je povezana s časom vojne in izseljevanja slovenskega naroda. Slobodan Simonovič, direktor Narodne biblioteke, Anka Krčmar in Irena Završnik pa so prebrali nekaj najlepših odlomkov iz te knjige in jo predstavili tudi po estetski plati in sporočilu.
Metin Zajček Skakalček
Poleg sonca so Občinsko matično knjižnico ogrele pesmice Mete Rainer, zbrane v njeni tretji zbirki Zajček Skakalček. Dogodek je obogatila ilustratorka Mojca Cerjak, ki je to zbirko ilustrira-
la. Seveda pa si prijetnega večera z Meto Rainer ne moremo zamisliti brez najmlajših, tudi tokrat so učenci osnovne šole Peter Šprajc-Jur Žalec pripovedovali njene pesmice. Tudi to srečanje
se je zaključilo z vedno priljubljenim FIČFIRIČEM. Kdor pa ni ute-gnil priti tisti večer v knjižnico, mu predlagamo, da čimprej seže po novi Metini zbirki. Njeni prijatelji pa že nestrpno čakamo, kdaj bo luč zagledala njena nova zbirka.
Dane Debič —
čuvar spominov
Prisrčno in zanimivo je bilo srečanje s pisateljem, ki je naše gore list, Danetom Debičem. Tako bi na kratko lahko zapisali dogodek ob njegovi 60-letnici in prehojeni poti pisatelja, ki v svojih
delih postavlja v osprednje rodno vrbensko gmajno. Prof. Božena Orožen, delavka knjižnice Edvarda Kardelja, pa je njegovo poslanstvo strnila v predstavitvi njegovega pisateljevanja. Ker pa šir-
še o življenju in delu Daneta De-biča poročamo na četrti strani, naj to vest strnemo tudi z našo čestitko in željo, da bo kmalu izšel njegov peti roman.
jk, foto: L. Korber
$L07W1/Ä fadjbttA
Kaj mi pomeni turizem?
Na razpis Celjske turistične zveze na temo Kaj mi pomeni turizem se je odzvalo 28 àol, ki so poslale 105 nalog. Med štirinajstimi učenci, ki so napisali najboljše naloge, je tudi Primož Praprotnik z osnovne šole Peter Šprajc-Jur iz Žalca, zato vam njegovo nalogo tudi predstavljamo.
Gneča v avtobusu, hitenje na delo, osem ur dela pri stroju ali za pisalno mizo, brnenje telefonov, hitenje po opravkih, fizični napori, nabava živil, priprava kosila, opravki doma in naposled se stemni in čas jp za kratek, prekratek oddih. Tako se ponavlja vsakdan, kajti takšen je tempo življenja. Zaradi tega so človeku nujno potrebne počitnice, ki mu ne smejo biti v napor in za to je odgovoren turizem. Človeka mora odvrniti od vsakdanjega življenja in mu dati svežino ter lepoto pokrajine.
Naša dežela je lepa! Če gremo Štajerci na Gorenjsko, se nam zdijo prečudovite gore in njihovi vrhovi, ki se lesketajo v soncu. Morje, vir življenja, čudovita pokrajina istrskih vasi, s hišami, naslonjenimi druga na drugo, da laže kljubujejo burji. Dolina Trente, po kateri teče Soča, ki je ena najlepših rek na svetu, in ob čudovitih želenih travnikih, nad katerimi se dvigujejo zasnežene gore. Pohorje! Kraljestvo gozdov, ki pa na žalost počasi izgubljajo svojo moč in ponos. Dolenjska ima veliko gradov in cerkva, ki pa so v večjem delu potrebni velikih popravil, na dobrem glasu je tudi njihovo vino, saj so Dolenjci znani po vinogradništvu. Ne nazadnje pa naša Savinjska dolina, za katero se mi zdi, da so griči ravno prav razmaknjeni med seboj. Najbolj slovi po hmeljarstvu.
Turizem zame niso le hoteli, morje, bazeni, gore, reke, v njegov sklop sodi tudi zgodovinska in kulturna dediščina. Turista naj na počitnice, na našo deželo spominja prtiček iz ročno tkanega platna z narodnim motivom, idrijska čipka, ribniško sito, glinasti lonci iz Prekmurja, pletene košare z Dolenjske. Mislim, da do teh stvari prideš le s težavo. Slovenci imamo svoj jedilnik, v katerem so zanimive jedi, a jih žal marsikatera gospodinja ne zna pripraviti. Na prste ene roke bi lahko prešteli gostišča, kjer ti ponudijo ajdove žgance z mlekom, v krušni peči pečen kruh, žlikrofe, bob z zeljem, domačo šunko s hrenom.
Človek in pokrajina sta povezana, saj drug drugega oblikujeta. Pastirske koče na Veliki planini so prave samo tam.
Naj odidejo turisti od nas bogatejši za spoznanja naših zgodovinskih znamenitosti. Večkrat se sicer zgodi, da pride turist pred znamenitost (cerkev, grad), pa ne more izvedeti kdaj, čemu in zakaj je bila zgradba postavljena.
Lahko bi se bolj usmerili v turizem in s tem očuvali naravne lepote in od tega tudi kaj iztržili. Smo na prelomnici, ali naj se odločimo za tovarniško industrijo ali za širitev turizma. Turizem je naša donosna »tovarna« in predvsem naše gospodarstvo. Vsekakor pa bi podkrepil akcije, kot so Turistični nagelj, Neža in akcija Zlata snežinka, saj s tem damo moralno priznanje ljudem, ki so poskrbeli, da je kraj privlačen za turiste in njih same. Lepo urejen vrt, cvetlice, urejene stare stavbe (kozolci, kmečke hiše ...), urejeno odlaganje smeti, prijazni ljudje in še kaj pripomorejo k pozitivni predstavi o naši kulturni stopnji.
Včeraj pionirji — danes mladinci
V OBČINI SPREJETIH 546 MLADIH V MLADINSKO ORGANIZACIJO
Šolske klopi v sedmih razredih so v mesecu mladosti zamenjale svoje uporabnike. Pa ne fizično, uporabniki so spremenili le svoj status. Postali so člani mladinske organizacije. V naši občini je ta čast doletela kar 546 mladih. Mesec mladosti, mesec, ki je prepreden z mnogimi pomembnimi datumi, je tako postal tudi zanje nekaj več. Postali so člani organizacije, ki je bila, je in mora biti nosilka kreativnosti, ustvarjalnosti, hotenj, želja mlade generacije. Letošnji sprejemi so bili nadvse svečan., k temu pa so svoje prispevali bogati kulturni programi po posameznih šolah, člani presedstva OK ZSMS Žalec, ki so opravljali to svečano nalogo, in mladinci sami, ki so poskrbeli za prijetno popoldne. Tako je bilo na COŠ Prebold in prav gotovo tudi drugod. Nekaj novo sprejetih mladincev smo ob tej priložnosti povprašali, kaj jim pomeni ta dan?
BOŠTJAN ŠKETA: »Zdi se mi, da z današnjim dnem postajam starejši, s tem pa tudi rastejo dolžnosti. Zavedam se svoje vloge in upam, da bom dober mladinec, ki bo dano zaobljubo tudi vestno držal. Doma sem iz Orle vasi, v Trnavi pa imamo svojo mladinsko organizacijo, kjer bom skušal delovati čim aktivneje. Mislim, da nas starši pri tem ne bodo ovirali, ampak nam pomagali. Tu na šoli je danes čudovito in ta dan mi bo prav gotovo ostal v nepozabnem spominu.«
MOJCA KAPUS: »Današnji dan mi izredno veliko pomeni, sedaj ne bomo več pionirji, ampak mladinci. Vem, da si s tem nalagamo večjo odgovornost, vendar je občutek pri svečani prisegi nekaj, kar je neponovljivo. V Latkovi vasi, kjer sem doma, bom poskušala dobro delati in s tem tudi opravičiti zaupanje, ki mi je dano s sprejemom v mladinsko organizacijo. Res smo še mladi, vendar bomo z učenjem in delom obogatili sebe in družbo.«
Uroš Herman
NATAŠA URANKAR: »Doma sem z Gomilskega. Kot član mladinske organizacije bom odslej lahko dala več svojemu kraju. Potrudila se bom, da današnja zaobljuba ne bo izzvenela kot formalnost, ampak da bom resnično dobra mladinka, ki se zaveda svojih obveznosti in nalog, ki jih pred njo postavljata mladinska organizacija in družba. Današnji dan je zame in moje sošolce resnično svečan in zato ga nikoli ne bom pozabila.
UROŠ HERMAN: »Še pred nekaj minutami sem bil pionir, sedaj sem mladinec. Storjen je bil velik skok, ki sem se ga že dolgo veselil. Za nami je tudi to dejanje, pred nami pä nove obveznosti, ki nam jih nalaga članstvo v mladinski organizaciji. Trudil se bom, da bom dober mladinec in koristen član naše skupnosti, To pa je v tem trenutku tudi največ, kar lahko rečem. Še leto dni nas čaka učenja v osnov-
Barbara Janc
nošolskih klopeh, potem pa izbira po-
BARBARA JANC: »Občutki, ki nas prežemajo v teh trenutkih, so nepopisni. To je dan, ki ga ni moč pozabiti. Švečano smo se zaobljubili, prejeli članske izkaznice, sedaj pa zaokrožujemo to svečanost s plesom in našim ansamblom, ki res izvrstno igra. Lepo je biti mlad, vendar mislim, da se še ne zavedamo dovolj vsega, kar nas čaka. Učenje je na prvem mestu, z znanjem, ki si ga bomo tako pridobili, pa bomo lahko največ koristili naši družbi.«
Tako novo pečeni mladinci in mladinke iz COŠ Prebold. Prav gotovo pa bi podobne odgovore dobili tudi drugod po OŠ v občini in sploh pri vseh mladih, ki vse bolj kritično gledajo na prihodnost, ki jih čaka. Ta pa prav gotovo, glede na sedanjo situacijo, ni obetajoča.
Darko Naraglav
Nataša Urankar	Boštjan Šketa
Bralni značkarji na izletu
Mojca Kapus
tudi
Učenci, ki smo opravili zlato bralno značko, smo odšli na nagradno ekskurzijo. V Ljubljani smo si med drugim ogledali i Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer smo videli najstarejše rokopise pri nas. Zelo zanimivo je bilo v Narodni galeriji.
Primož Praprotnik
Nekaj učencev nas je vsako leto prebiralo knjige za Kajuhovo bralno značko. Prislužili smo si izlet v Ljubljano, kjer smo si ogledali najpomembnejše zgradbe. Najbolj so me prevzele stare knjige v NUK-u, predvsem Prešernove originalne poezije. V njih se vidi, kako so mu črtali pesmi pri cenzuri pa tudi njegovi popravki. Videli šmo tudi knjigo na bambusovih listih. Bilo je izredno zanimivo, zato se je splačalo brati vseh teh osem let.
Klara Kukec
Najboljša je bila vožnja z vlakom, čeprav je bila pri povratku gneča. Zelo zanimiv je bil obisk Univerzitetne knjižnice smo si ogledali zbirko Preden smo se vrnili, i je bil to izlet poln doživetij
kjer smo si ogledali zbirko starih rokopisov.	.......
Preden smo se vrnili, so nekateri naši sošolci skakli v daljavo pred Maksimarketom za televizijsko oddajo Zdravo, Res
Eva Šoster
Izlet z zlatimi bralnimi značkarji je bil res enkraten. Koristno si je bilo ogledati Narodno in univerzitetno knjižnico, Narodno galerijo in Carkarjev dom. Mislim, da bi morali na tak izlet vsako leto.
Mirjana Jašovec
Še noben izlet ni bil tako »super«, kakor ta. Škoda, da takšnih izletov ni bilo že prej. Veliko smo videli, kar je-pa najvažneje — spoznali smo naše glavno mesto.
'	Nataša Kragl,
vsi OŠ Žalec
RUBRIKA MLADIH
Tovariško srečanje brigadirjev
V počastitev 40-letnice izgradnje železniške proge Šamac— Sarjevo, na kateri je delalo tudi veliko brigadirjev iz žalskega območja, in 10-letnice organiziranja samostojnih brigad za MDA Kru-ševac in Brkini, sta OK ZSMS in njen Klub brigadirjev v sodelovanju z OO ZSMS Ponikva ter s pomočjo pokroviteljev pripravila pri jami Pekel tovariško srečanje brigadirjev žalske občine. V prijetnem, nepozabnem tovariškem vzdušju so ponovno oživele akcije Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, Doboj—Banja Luka, Zagreb—Beograd, regulacija Pesnice, izgradnja avto ceste Celje— Šempeter in mnoge druge akcije kasnejšega obdobja.
Trobenta Boštjana Babiča je naznanila svečan začetek srečanja. To pa je bil tudi znak za zbor brigadirjev, ki so se, tako kot nekdaj, s ponosom postavili v vrsto in čakali nadaljnjih povelj. Že dolgo je od takrat, ko so stali v takšnem zboru in prisostvovali dvigu državne zastave, ki je pomenila začetek oz. ob spuščanju konec delovnega dne. Marsikomu od prisotnih veteranov so' se zaiskrile oči in se otožno zagledale v daljavo. Spomin jih je ponesel na akcije, na katerih so pustili delček svoje mladosti. Tp so bila leta, ko so izgorevali za domovino in njen razvoj. Ni jim žal, kljub žuljem utrujenosti, pomanjkanju so bili vendarle to le časi njihove mladosti, ki jih ni moč pozabiti. Danes, na tem srečanju pa še toliko manj, saj so si segli v roke s tovariši in tovarišicami, s katerimi so družno vihteli krampe in lopate ter se veselili vsake delovne zmage.
»Brigada mirno,« se je razlegal glas visoko nad krošnje dreves. Koman-dantsko funkcijo je ob tej priložnosti prevzel Franc Jelen, nekdanji komandant 8. celjske brigade »Bohor«, ki je delala na progi Šamac—Sarajevo od začetka septembra pa do 17. novembra 1947. leta. Predstavniki brigad so sporočili številčno stanje brigad. Franc Jelen pa je v njihovem imenu predal raport predsedniku IS SO Žalec Antonu Bratuši, ki je pregledal stroj brigade in pripel na prapora brigadirjev veteranov in brigadirjev občine Žalec spominska trakova. Sledilo je svečano dviganje zastave. Ta čast je pripadala I. komandantu samostojne brigade »Slavko Šlander« Borislavu To-rhašu, veteranu Mojmiru Druškoviču in večkratnemu komandantu zadnjega obdobja Janiju Kovačiču. Ob igranju himne se je počasi dvigala zastava in naposled zaplapolala nad glavami brigadirjev. Iz njihovih grl se je izvil brigadirski pozdrav »Horuk!« Napovedovalka in povezovalka prireditve Jožica Ocvirk pa je napovedala slavnostnega govornika Antona Bratušo, ki je izrekel obilo lepih, prijaznih in zahvalnih besed vsem nekdanjim in sedanjim brigadirjem.
Po zraku je prijetno dišalo in ne kar tako. Pripadniki OŠTO Žalec so že od zgodnjih jutranjih ur pripravljali izvrsten golaž. Drva pod kotlom so že dogorevala, golaž pa je tudi že bil kuhan in pripravljen za razdelitev. Pred tem je sledil še kulturni program; Jure Papež z Vranskega je zaigral na harmoniko, člani ansambla Mesečina iz Šempetra so zaigrali dve brigadirski pesmi, Dino Cestnik iz Preoblda pa je zaokrožil ta del s humorjem in Prešernovo Lepo Vido. Svoje pa so dodali še mladi pevci iz Salzburga, ki so bili na ogledu jame Pekel.
Zajemalka kuharja je zajela prvo porcijo iz kotla in kot po tekočem traku je steklo razdeljevanje golaža, ki je že ob samih vonjavah zbujal precejšen tek. Ker je bil čas kosila pa tudi želodci niso bili ravnodušni. Do vrha napolnjene skodelice libojske keramične tovarne, narajene kot spominsko darilo, posebej za to priložnost, pa so za marsikoga bile le preobilen zalogaj.
Na nebu so se podili črni oblaki in strašili z nevihto, vendar niso mogli pokvariti razpoloženja. Ansambel Mesečina je igral na vso moč. Roke so se sklenile in zaplesale v brigadirskem kolu. Kot kača se je vila kolona med drevesi, klopmi prijetnega ambienta jame Pekel, ki je bila prizorišče podobnega srečanja pred 10 leti ob praznovanju 30-letnice MDB. V tem je nekaj simbolike in prav bi bilo, da postane to vsakoletna tradicija. In kot
vse kaže, bo odslej res tako. Vsem tistim brigadirjem, ki jih letos ni bilo, je lahko žal za prijetnim dnevom, zato na svidenje prihodnjič.
Teskt in foto: Darko Naraglav
IZJAVE NEKATERIH UDELEŽENCEV SREČANJA
BORISLAV TOMAŠ, komandant prve samostojne žalske brigade: » .. . Danes ob praznovanju 40-letnice izgradnje proge Šamac—Sarajevo praznujemo tudi 10-letnico samostojne
sestavi 1. Savinjske brigade Staneta Rozmana. V takratnem sestavu nas je bilo preko 120, bilo bi enkratno, ko bi nas prišla vsaj polovica. Mladim želim, da bi odnos do brigadirstva krepili in s tem hodili po stopinjah, da bi odnos do brigadirstva krepili in s tem hodili po stopinjah, ki smo jih trasirali na prvih akcijah. Časi niso lahki, zato je mobilizacija mladih še toliko pomembnejša .. .«
VINKO DRČA, Šamac—Sarajevo: »... Naša brigada je bila dvakrat udarna in dvakrat pohvaljena. V začetku
brigade 'Slavko Šlander-, ki je nadvse uspešno delala na MDA Brkini. Ob tem srečanju, ki je za vse nas velikega pomena, pa sem tudi rahlo nerazpoložen, saj je v stroj brigade prišlo le peščica nekdanjih brigadirjev. Ne nazadnje pa bo ravno ob obletnici Žalec ponovno ostal brez svoje samostojne brigade . . .«
ZDRAVKO GORŠEK, Šamac-Sarajevo: ». . . V brigadi sem bil od 1. septembra do 15. novembra 1947. To je bila 7. celjska brigada, ki je delala na progi pri kraju Vinice. Na ta čas me veže veliko nepozabnih spominov. Danes sem zelo vesel snidenj z nekaterimi sotovariši iz brigadirskih dni in upam, da to ni zadnje srečanje. Spomini so ponovno živi. V najlepšem spominu pa mi je ostalo, ko so našo brigado proglasili za dvakrat udarno . . .«
ALBINA PODKORITNIK, Šamac—Sarajevo: »... Nepozabni so dnevi, ki sem jih prebila v brigadi, čeprav je bilo po svoje izredno težko in naporno, nam veselja in delovnega poleta ni manjkalo. Vedeli smo, da gradimo lepše življenje. Nadvse sem srečna, da je prišlo do tega srečanja in da sem lahko segla v roke svojim nekdanjim tovarišem. Škoda je le, da mnogih danes ni tukaj, saj bi bilo srečanje še popolnejše.«
MIHA DIVJAK, Šamac—Sarajevo: »... Bil sem v 1. Savinjski brigadi narodnega heroja Staneta Rozmana. Na progi smo delali junija in julija na odseku Doboj—Maglaj. Kot prostovoljec pa sem potem bil v mladinski milici v sestavu srbske bratske brigade. To je bil čas, ko so rovarili še ustaški in četnički kvizlingi in zato je delo bilo teško. Mnogo je spominov in anekdot. Današnji dan smo jih nekaj že obudili, nekaj pa jih prav gotovo še bomo .. .«
JANKO JURHAR, Šamac—Sarajevo: ».. . Na današnjem srečanju smo le štirje udeleženci akcije, ki smo bili v
me je bilo malo strah, ker so pogosto govorili o ustaših, to pa je bila tudi posledica, da sem si napise na hišah •Živjel drug Tito- tolmačil po svoje. Mislil sem, da hočejo drugega Tita. To mi je ostalo najbolj v spominu in še sedaj ne morem, da se ne bi nasmejal, ko se spomnim tega svojega tolmačenja napisov na hišah . ..«
ANICA FERJUC, šamac-Sarajevo: ».. . Bila sem v sestavu 1. Savinjske brigade, vendar pa sem se odločila za sanitetsko usposabljanje in tako prišla s kolegico Viko Raček v sanitetsko brigado, ki je bila ustanovljena v Sarajevu, v njej pa so bili sanitejci iz cele Jugoslavije. Na to delo me veže veliko lepih spominov. Danes, na tem tovariškem srečanju, so naši spomini osveženi. Zelo sem vesela, da je prišlo do tega srečanja. Upam, da se bomo sedaj pogosteje srečevali. ..«
MATJAŽ GOLAVŠEK, udeleženec večjih akcij po letu 1977: ». . . Bil sem v 1. samostojni žalski brigadi 'Slavko Šladen. Na akcije me veže veliko lepih spominov. Brigadirsko življenje me je močno prevzelo in to je tudi vzrok, da sem poleg MDA Brkini bil še v Kožba-ni, Slovenskih goricah in dvakrat v Nišu. Od vseh pa mi prva akcija največ pomeni in danes, ko nekako proslavljamo tudi 10-letnico, sem vesel in ponosen na to ...«
JANKO NAPOTNIK, Brkini -predsednik Kluba brigadirjev: »...Za srečanje smo se odločili zato, da na enem mestu zberemo vse generacije brigadirjev po vojni, da obudimo brigadirske tradicije, da izmenjamo spomine. Vesel sem, da je prišlo na srečanje precej veteranov, rahlo pa razočaran nad ostalimi mlajšimi, ki jih danes ni tu. Naš namen je nadaljevati s takšnimi srečanji, prizadevati pa si bomo morali da spet zberemo samostojno brigado, za kar obstajata 10-letna tradicija in vložena energija ...«
Gotovlje
Minuli teden eo svoj krajevni prašnik slavili Ootovljani. O praznovanju, vsakdanjem delu ter o križih in težavah v krajevni skupnosti je v pogovoru razmišljal predsednik skupščine krajevne skupnosti Henrik Krajnc.
H. Krajnc: -Ob letošnjem krajevnem prazniku smo v Gotovljah organizirali lovsko strelsko tekmovanje na Rinki, športna srečanja, otvorili smo protihrupni nasip in postavili hidrantne omarice v soseski Podvin, potem smo razvili prapor krajevne organizacije Rdečega križa, povabili starejše krajane, praznovanje pa zaključili običajno: s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti,«
»V zadnjem času veliko govorimo in pišemo o pomanjkanju denarja za najnujnejše delovanje krajevnih skupnosti. Krajani zahtevajo redno, sistemsko financiranje. Kaj menite vi o financiranju krajevnih skupnosti?«
H. Krajnc: »Problem številka ena v krajevnih skupnostih je resnično de-
Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so podelili priznanja KS in bronaste znake OF. Priznanja so dobili : Vlada Rode, Alojz Klinc, Ivan Luskar, Anton Lipovšek, Majda Podkoritnik in Martin Zupanc. Bronaste znake pa so prejeli : krajevna organizacija Rdečega križa, Vladimir Faletič, Vili Ulaga in Jože Luskar.
nar oziroma neurejeno financiranje. Razprave, ki trenutno tečejo v socialistični zvezi in v republiških organih, nas navdajajo z upanjem, da bomo dosegli sistemsko financiranje. Zaenkrat se to rešuje veliko prepočasi. Osem, deset let se že vlečejo razprave. Zdaj se s tem problemom res že ukvarja širša družbena skupnost, toda
»Mi bomo še stisnili zobe, toda...
... če no bodo KS sistemsko financirali, jih kmalu ne bo več!«
Henrik Krajnc
v republiški skupščini tega vprašanja še vedno niso uvrstili na dnevni red.«
»Koliko denarja ste v Gotovljah dobili letos za delovanje krajevne skupnosti?«
H. Krajnc: -Struktura prihodkov nam še sploh ni jasna, čeprav delamo in uresničujemo zastavljeni program. V bistvu smo do sedaj dobili nekaj miloščine od samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste, iz proračuna še ničesar, glavarine organizacije niso nakazale. Kdo pa bo ob vsem tem še hotel delati v krajevnih skupnostih? Mi smo se dogovorili, da bomo zaenkrat še stisnili zobe, toda če ne bo urejeno sistemsko financiranje, sem prepričan, da krajevnih skupnosti v prihodnjih letih ne bo več.«
»Kljub praznemu žiro računu se v kraju vendarle premika.«
»H. Krajnc: »Ja, trenutno s krajani Jedrti rešujemo telefonijo. Dobili smo dvanajst številk in pričakujemo, da jih bodo ljudje še letos imeli. Seveda pa ljudje v tem zaselku sami ogromno prispevajo.
Do konca leta bomo uredili tudi cesto do Plevnega, da ne bo treba več hoditi orati snega preko Ložnice. S postavitvijo manjše trafo postaje bomo izboljšali elektro oskrbo v Zalogu. Tam bomo še letos ali pa prihodnje leto izboljšali vodo oskrbo.
Kljub vsem tem težavam pa moram reči, da so krajani zelo delavni. Delajo v delegacijah, društvih in organizacijah, zlasti so pridni gasilci in člani Rdečega križa.«
»Kakšne pa so sicer potrebe in želje vaših krajanov?«
H. Krajnc: »V dolgoročni program smo zapisali: avtobusna postaja pri Joštu, ureditev križišča preko glavne ceste; kjer je življenje izgubilo že 13 ljudi. Potem bi radi enkrat asfaltirali poti med Zalogom in Jedrtjo, med Je-drtjo in Visokim ter izboljšali povezavo s Ponikvo. To bi največ pomenilo otrokom, ki pešačijo po štiri, pet kilometrov. Če bi imeli ceste, bi se lahko vozili s kombijem.
V prihodnjih letih si želimo človeka vredno traovino, uslužnostne obrti pa javno govorilnico. Tudi o novi šoli razmišljamo, vendar je v tem tisočletju najbrž nima smisla pričakovati, čeprav so nam jo obljubili že v občinskem samoprispevku. Naši otroci in krajani so tudi brez telovadnice.«
»Ste kdaj razmišljali, da bi načrte in želje uresničili s pomočjo krajevnega samoprispevka, tako, kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih?«
H. Krajnc: »Smo razmišljali. Veliko smo razmišljali. Poskušali smo najti tudi skupen interes, skupen program. Toda anketa je pokazala, da je med ljudmi veliko preveč različnih interesov, potreb in želja, da bi referendum uspel. Dodaten razlog, ki ljudi ne spodbuja k samoprispevku, je tudi nezaupanje. V četrtem občinskem samoprispevku smo bili namreč v programu, toda dobili nismo ničesar «
Irena Jelen-Baša
Praznovali v Parižljah
Braslovče
Od 7. do 14. junija so se v počastitev krajevnega praznika KS Braslovče, ki ga praznujejo v spomin na 14. junij leta 1942, ko je okupator ustrelil prve talce Braslovčane v Mariboru, in na prihod prvih partizanov na Dobrovlje, zvrstile številne prireditve. Tako so pripravili srečanje starejših krajanov, vajo civilne zaščite ter več športnih tekmovanj.
Slavnostne seje skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij sta se udeležili tudi delegaciji pobratene krajevne skupnosti Kojsko v Goriških Brdih in KS Števerjan iz Italije, s katero gojijo člani GD Parižlje-Topolje prijateljske stike. Seja je bila v gasilskem domu v Parižljah, kjer so praznovali tudi 60-letnico obstoja društva. Osrednji govornik je bil predsednik sveta KS Braslovče Slavko Šketa,
ki je poudaril, da je največja investicija v krajevni skupnosti zadnje leto telefonsko omrežje. Za praznik so že zazvonili prvi telefoni, vseh skupaj pa bo kar v prvi fazi 150, v drugi pa še sto. Na seji so podelili tudi najvišje priznanje KS: zlasti grb Braslovč. Prejeli so jih Miran Hribernik, Brane Strojanšek, Ivan Cizej; priznanja so prejeli Branko Šporn, Ciril Pšaker, Anton Krašovic, Branko Cimperman, Iztok Hanžič, Franc Klokočovnik in Stanko Rovšnik. Popoldne pa je na gasilski slovesnosti, kjer so predali namenu novo oro-dišče, o šestdesetletnem delu govoril predsednik Franc Mahor, v imenu OGZ Žalec Jože Kuder in v imenu skupščine občine Žalec predsednik Ludvik Semprimožnik. Podelili so več priznanj in spominskih plaket. Spominske plakete so prejeli GD Braslov-
če, Letuš, Polzela, Ločica pri Polzeli, IGD Garant in IGD TN Polzela ter rojaki iz Števerjana v Italiji. Za 50 let dela v gasilstvu so prejeli priznanja Jože Ma-rovt, st., Franc Mahor, Anton Zupanc, Vilč Prislan; za 40 let Franc Jezernik, Peter Serdoner, Ivan Fale, Ivan Prislan, Ivan Florjane, Ivan Hren, Ivan šporn, Jože Marovt; za 30 let Vinko Bršek, Martin Rojnik, Mirko Gmajner, Franc Kumer, Filip Orti; za 20 let Jože Završnik, Janez Dernač, Marjan Kumer, Viki Marovt, Zvone Zupanc, Štefan Školnik, Franc Tanjšek, Martin Dernač in Marjan Obrez. Za požrtvovalno delo v gasilstvu pa so priznanja prejeli Milan Ferme, Stane Irman, Franc Mahor, Jakob Šket, Vojko Bršek, Rafko Irman in Vinko Bršek.
Tone TAVČAR
Častni krajan KS Braslovče Jože Jan je na slavnostni seji izročil predsedniku sveta KS Kojsko Kazimiru Pa' horju kipec Štangarja — simbol Savinjskega hmeljarstva.
Boljša prometna varnost
Šempeter
Urejeno križišče pri Blagovnici Savinjskega magazina je bila najpomembnejša pridobitev v preteklem letu, pravkar pa urejajo križišče pri SIP-u. S tem se bo v Šempetru precej izboljšala prometna varnost, ki je dol-
go pomenila črno točko. Sicer pa so v Šempetru ob praznovanju krajevnega praznika pripravili bogat program športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Med njimi naj omenimo zabavno prireditev Večer pod lipo, ki pomeni
osvežitev sicer pestre turistične ponudbe v Šempetru. V goste pa so tudi letos povabili krajane iz pobratene KS Bela voda.
jk
Sprsjsm pobratimov je bil prisrčen, tako kot ga znajo pripraviti le oni.
Letuš
Upokojenci razvili prapor
Krajani Letuša so 13. in 14. junija praznovali krajevni praznik. Prvi dan praznovanja je bil nogometni turnir v malem nogometu, zvečer pa proslava pri spomeniku padlih ob Kulturnem domu Letuš. O pomenu praznovanja in dogodkih med NOB je govoril predsednik KK SZDL Letuš Viktor Zorec, umetniški program so pripravili učenci podružnice osnovne šole Letuš in do-
mače kulturno društvo. Po proslavi je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti iz družbenopolitičnih organizacij, katere se je med drugim udeležil tudi Tone Bole, osrednji govornik pa je bil predsednik sveta KS Letuš Janko Jager. Na seji so podelili tudi priznanja (krajevna) OF, ki so jih prejeli Martin Mogel, Rudi Navodnik, Peter Šmon, Vlado Šumak in Jamarski
klub Bakla Letuš. Priznanje krajevne skupnosti pa je prejel Janez Brinovec.
Drugi dan praznovanja je JK Bakla prikazal reševanje z višin, društvo upokojencev Letuš pa je razvilo svoj prapor. Oba dni je bila v kulturnem domu odprta tudi razstava gobelinov in cvetja.
T. T.
Vransko
Več vode v Limovce
Za nekaj kilometrov vodovodnih cevi so bogatejši v vranskem zaselku Limovci.
Izpod Čemšeniške planine so namreč v zadnjih tednih polagali cevi vse do tega hribovskega naselja. Za vodovod so si s skupnimi močmi prizadevali ljudje iz tamkajšnjih vasi, predstavniki krajevne skupnosti ter strokovna delavca samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste.
ib
Petrovče
Obnovili so most
Lansko poletno neurje je skoraj v celoti uničilo most čez potok Piretico v naselju Mala Piretica. Prehod čez potok je močno oviral domačine, prav tako pa delavce Montane v tamkajšnjem obratu v Zaloški Gorici.
Zdaj so čez potok naredili nov most, razširili so ga in povečali. Za vsa potrebna dela na tem betonskem objektu so denar, 70.000,000 din, prispevali iz Skupnosti za ceste Slovenije oziroma iz njihovega sklada, namenjenega odpravljanju posledic elementarnih nesreč.
I. J. Baša
Bazen na pragu sezone
Prebold
V minulem letu je bazen v Preboldu uspešno zaključil sezono. Na pragu pa je že nova, vendar bo, preden bo bazen odprt, potrebno opraviti še vrsto vzdrževalnih in obnovitvenih del.
Na zadnji seji komisije za šport in rekreacijo je bilo precej govora tudi o tem. Obnovitvena dela, začeta v lanskem letu, je potrebno nadaljevati. Pri tem pa pričakujejo pomoč od občine
kot celote, saj gre za občinski in ne samo preboldski bazen. V lanskem letu je bilo precej storjenega, vendar ostaja še vrsta nujnih del, ki jih je potrebno opraviti. Popraviti je potrebno garderobe in urediti strehe na njih.
Prav tako sta v klavernem stanju streha lokala in zunanji videz samega objekta. Partizan, ki je lastnik bazena, sredstev nima, zato je akcija ureditve
krajevnega in občinskega pomena. Več kot doslej pa bi se moral angažirati Hotel kot uporabnik gostinskega lokala, je bilo še rečeno na seji komisije za šport in rekreacijo.
Upamo lahko, da bodo potrebna dela opravljena pravočasno in da bo lepo poletno vreme služilo številnim kopalcem iz naše doline, pa tudi od drugod.
-Dar-
Helena Banko
Pričeska za vsak okus
V Žalcu je že tretje leto frizerski salon za ženske pričeske, ki ga uspešno vodi Helena Banko, ki sicer že 18 let opravlja ta poklic. Delati je pričela v frizerski delavnici svoje mame, in to, da se je tudi sama odločila za ta poklic, je bilo že nakako samo po sebi umevno. V salonu delajo poleg nje še; Mira, Marinka, Valentina, Majda in Marinka, ki imajo, kot pravi Helena, vedno dovolj dela. Največ ga je bo večjih praznikih, dnevu žena, novem letu, pa tudi ob večjih cerkvenih praznikih se pozna, da več žen najde čas za lepšanje.
Na podeželju je navada, da so fri-
zerski saloni ob ponedeljkih zaprti, Helena pa pravi, da ravno ob ponedeljkih v njen salon prihaja največ strank, predvsem v popoldanskih urah. Delajo vsak dan od 6.—18. ure, ob sobotah pa do 13. ure.
Zanimalo nas je, če se bo ob sedanjem gibanju cen, ki je podražilo tudi frizerske usluge, to kaj poznalo pri njenem delu, in dobili smo odgovor: ravno nasproten od tistega, ki ; bi ga pričakovali.
Helena Banko: Ekonomska si-; tuacija sploh ne vpliva na promet v ' salonu, kajti ženska, ki želi biti urejena, bo vedno rajši privarčevala pri
kakšnem drugem izdatku, l<ot pa se odrekla lepi pričeski.
Torej, dela ne manjka. Saj vedno narede frizuro, s katero so zadovoljne ženske vseh starosti in poklicev. Od tistih, ki pridejo v salon s sliko frizure kakšnega svojega idola, pevca ali filmskega igralca, pa do tistih, ki jih izdajajo srebrne nitke v laseh. Pri Heleni se potrudijo, da so vsi zadovoljni, da pa se laže odločijo za frizuro, imajo na voljo tudi katalog, in potem napravijo z lasmi prav tako, kot si zaželi stranka.
B. K.
S slovesnosti ob 60-letnici GD Parižlje-Topovlje
Jubilej RK Šempeter
Rokometni klub Šempeter, ki deluje v okviru TVD Partizan, je prejšnji teden praznoval 15-letnico uspešnega dela. Na slavnostni seji kluba je o delu govoril predsednik Mirko Udrih in poudaril, da so z organiziranim delom pričeli pred petnajstimi leti, ko pa so postali občinski in medobčinski prvaki leta 1981, so se uvrstili v II. republiško rokometno ligo-vzhod. V njej nastopajo že šesto sezono in dokaj uspešno.
Na seji so podelili 24 zlatih, srebrnih in bronastih plaket. Za jubilej so pripravili tudi prijateljsko rokometno tekmo med ekipo Aera Celje, ki igra v II.
zvezni rokometni ligi, in Šempetrom. Zmagali so gostje z rezultatom 28:23, največ zadetkov pa je za domače dosegel Simončič (11), za ekipo Aera pa Robida (6). Pripravili pa so tudi tekmo med veterani Šempetra in Minerve iz Griž, kjer so slavili domači z 20:19.
Ekipo uspešno trenira Stanko Klan-čik, za tehnično delo skrbi Milan Peternel, za finance pa Zvone Božič. Ekipa Šempetra: Dobrišek, Roškar, Simončič, Žuža, Arčnik, Pirc, Gobec, Pfajer, Ježovnik, Fekonja in trener Slavko Klančnik.
TONE TAVČAR
Šola tenisa
Prejšnji teden se je v Žalcu končal začetni tečaj tenisa, ki je trajal teden dni, obiskovalo pa ga je 15 mladih, ki so željni te športne igre z belo žogico in loparjem. Tečaj je pripravil Teniški klub Žalec, vodil pa ga je Andraj Šporin. Letos je tečaj veljal šest tisoč dinarjev.
T. Tavčar
Bukovica že vabi
Končno so žalski planinci, predvsem upokojeni člani, uspeli spraviti pod streho dom na Bukovici. Veliko naporov in prizadevanj je bilo potrebnih za to, vendar je peščica zanesenjakov le uspela pripeljati dela tako daleč, da ima dom streho, zasteklena okna, pa tudi zapreti se že da. Zavedajo se, da bi dela hitreje napredovala, če bi priskočilo na pomoč več planincev, tako pa se prostovoljne ure nabi-
rajo le nekaterim. Kljub temu so se upokojenci odločili, da bodo z deli nadaljevali, od novega vodstva pa pričakujejo večjo zagnanost za pridobivanje k sodelovanju, saj bo dom le tako dobil dokončno podobo. Že sedaj je dom odprt ob nedeljah od dvanajste ure dalje, prijetna planinska točka in čist zrak pa vas vabita, da jo obiščete.
A. Š.
Orientacija
Za orientaciste sama prva mesta
Ob zaključku spomladanskega dela tekmovanj v IOF orientaciji je bilo na Šmohorju republiško tekmovanje v orientaciji. Največ prvih mest so osvojili člani PD Zabukovica. Tako je postal članski republiški prvak Bojan Jevše-var, mladinski Marko Lorenčak, članska Nuša Hribar in ekipa pionirk: Tamara Cilenšek, Vanja Vovk in Martina Goričan. Med dvaindvajsetimi pionirskimi ekipami so tri ekipe PD Zabuko-vice dosegle deveto, deseto in trinajsto mesto, ob čemer velja poudariti, da je le deset ekip našlo vseh osem kontrolnih točk, med njimi sta bili kar dve ekipi iz Zabukovice.
Tako so tekmovalci PD Zabukovice izredno uspešno zaključili letošnje tekmovanje v orientaciji, saj poleg zmagovalcev sodita v sam vrh tudi Danica Turnšek in Srečko Mohorko. Vse-
kakor pa si največje priznanje zasluži Bojan Jevševar, ki je že tretjič zapored osvojil najvišji naslov.
Zadnje tekmovanje pred republiškim prvenstvom je bilo v Ptuju, na katerem so tekmovali pionirji posamezno in so osvojili vsa prva mesta, pri pionirkah je bila najboljša Tamara Cilenšek, pri mladincih Marko Lorenčak, pri članicah Nuša Hribar in pri članih Bojan Jevševar.
Glede doseženih uspehov je upati, da bodo le-ti spodbudili finančno pomoč za udeležbo na tekmovanjih izven republiških meja, kot tudi to, da bodo orientacisti na prireditvah najboljših športnikov dobili tudi zasluženo mesto.
-fi
Nova pot izkušenega mojstra
Meseca maja lansko leto je bila kot sekcija TVD Partizana v Petrovčah ustanovljena shito-ry šola karateja. Stil karateja, ki ima svoje korenine v Okinavi in na Japonskem. Na razgovor o delu te sekcije smo povabili njenega ustanovitelja ANTONA MARUŠO, mojstra 4. DAN shito-ryu, dolgoletnega delavca v karateju, predsednika regijske karate zveze, ki je tudi član predsedstva republiške karate zveze in je za svoje delo na področju karateja, juda in boksa dobil državno odlikovanje: medaljo zaslug za narod.
Anton Maruša: Naša sekcija šteje trenutno 25 članov, ki so razdeljeni v tri skupine. To so začetniki, člani ekipe, in sekcija starejših nad petindvajset let. Ekipo začetnikov vodi Igor Ašič, mojster prvi dan, ekipo in starejše člane pa jaz sam. Vodim tudi napredovanje za pasove do mojstrskega pasu. Od mojstrskega izpita prvi dan pa nadalje se opravljajo izpiti izključno pred japonskimi inštruktorji. Treninge imamo trikrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih za člane sekcije, ob sobotah pa tudi za člane ostalih shito-ryu klubov. Zelo ugodno smo rešili prostorski problem, saj smo naleteli na veliko razumevanje pri TVD Partizanu v Petrovčah in tudi pri ravnatelju OŠ Petrovče.
Kaj pa strokovno usposabljanje?
To poteka na letnih seminarjih v Kopru, ki jih vodim skupaj z inštruktorji iz
Anglije. Zelo pomemben dejavnik na področju osvajanja novih znanj pa so tudi vsakoletna mednarodna tekmovanja, v okviru katerih poteka tudi prikaz kat in študija borb. Posebej bi se zahvalil Hmezadu, Strojni-TOZD Grame-su, ki nam je omogočil obisk letošnjega tekmovanja, ki je bilo v Notingha-mu, udeležili pa so se ga predstavniki sestavljene reprezentance klubov, ki trenirajo shito-ryu, iz Maribora, Ljubljane in Petrovč ter državni mladinski prvak v karateju Branko Cimperman.
Tekmovanje je bilo 24. maja in med šestimi državami, ki so se udeležile tekmovanja, smo dosegli četrto mesto. Naslednje leto bo to tekmovanje v Jugoslaviji, predvidevamo pa tudi seminar v Ljubljani, ki ga bo vodil japonski instruktor Tomiyama. Kljub kratkemu obstoju in delovanju naše sekcije pa so že vidni prvi rezultati. Na regijskem tekmovanju v katah je naš član Kristjan Bogataj dosegel prvo mesto, trener Igor Ašič pa je v širšem izboru državne mladinske reprezentance.
Torej začetek je tu. Pokazali so se prvi uspehi in trener Anton Maruša pravi, da se bo še naprej prizadeval, da bo s to borilno veščino bogatil svoje učence. K delu kluba pa so vabljeni vsi tisti, ki jim karate kaj pomeni in bi radi o tej veščini izvedeli kaj več.
Branko Kobal
V odbojki in malem nogometu
Komisija pri Zvezi telesnokulturnih organizacij občine je pred dnevi pripravila občinsko sindikalno tekmovanje v odbojki in malem nogometu. V odbojki je nastopilo kar šestdeset ekip, vrstni red pri vsaki kategoriji pa je bil naslednji — mlajši člani: 1. SIP Šempeter, 2. OOS Delavcev pri obrtnikih, 3. Ingrad Gomilsko; starejši člani: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. SIP Šempeter, 3. Ferralit Žalec; veterani: 1. OOS Delavcev pri obrtnikih, 2. SIP Šempeter, 3. Juteks Žalec; članice: 1.
Tovarna nogavic Polzela, 2. SIP Šempeter, 3. TT Prebold itd.
V	malem nogometu pa je nastopilo 30 ekip. Vrstni red — mlajši člani: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. Gradnja Žalec, 3. Minerva Zabukovica; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Minerva Zabukovica, 3. Garant Polzela itd.
V	tem mesecu bo tekmovanje v atletiki, zato o teh rezultatih v julijski številki.
T. TAVČAR
Šahovske vesti
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Puli je med 470 šahisti nastopilo kar 12 velemojstrov in 50 mojstrov in več kot sto mojstrov fide, med njimi tudi Marjan Črepan iz Žalca, ki je v hudi konkurenci osvojil 23. mesto. Žal pa se zadeve okrog Marjana Črepana zapletajo, saj je v eni sezoni nastopil za dva kluba, za šK Žalec in ŠK Iskro Ljubljana, kar pa po pravilih ne bi smel, saj mu v Žalcu še niso dali izpisnice
zaradi obveznosti._
Šahovski klub Savinjčan je v spomladanskem delu priredil dvajset klub-
skih šahovskih turnirjev, na katerih vodita brata Jože in Martin Štorman pred Jankom Vošnjakom.
Na pobudo TKS Žalec je ŠK Polzela pripravil drugi občinski posamezni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 30 šahistov. V finalni skupini je zmagal Stane Skok pred Zorkom iz Žalca in Dušanom Brinovcem ter Jožetom Peternelom iz Šempetra. V drugi skupini je zmagal Rudi Florjane s Polzele pred Šegovcem in Srečom Habetom iz Žalca.
J. G.
Najboljši mladi tehniki
23. srečanje mladih tehnikov Jugoslavije, ki je bilo od 11. do 14. junija 1987 v MurskiSoboti so se udeležili tudi predstavniki OŠ Peter Sprajc-Jur iz Žalca: Boris Puncer, Grega Goršek, in Uroš Lichteneger. Tekmovali so vsak na svojem področju in dosegli lepe rezultate. Boris je osvojil prvo mesto na področju avtomobilov, Grega pa je bil najboljši v elektrotehniki. To srečanje mladih tehnikov je obenem tekmovanje najvišjega nivoja v Jugoslaviji in tako osmo lahko na uspehe tekmovalcev iz naše občine še posebej ponosni.	Branko Kobal
Objave, zahvale in druga besedila sprejemamo do 14. v tekočem mesecu. Cena centimetra v eni koloni je 1.700 din. Žiro račun:	OK SZDL Žalec, številka
50750-673-52282
Zdravstveni dom Žalec
Redna dežurna služba od 19. ure do 7. ure zjutraj telefon: 711-138
Dežurstvo na vodovodu
V času od 22. junija do 27. julija 1987 bodo po razporedu dežurni naslednji monterji:
22. 6. do 29. 6. - Stanko VENGUST, Rupe 8, Zavrh pri Galiciji
29. 6. do 6. 7.	- Marko DOLINAR, Griže 35
6.7. do 13.7. — Aleš SALEZIN, Kasaze 91/a (pri KIL Libo-ie)
13. 7. do 20. 7. — Bogdan PARTNER, Rakovlje 17 d, Braslovče
20. 7. do 27. 7. — Vlado SUPER, Vel. Pirešica 5/e, Žalec
'
Dežurni monter dežura v popoldanskem času ob delavnikih in ob prostih dneh (sobota, nedelja, praznik).
Prijave okvar na vodovodu lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec.
le.
____ JVI _____________________
____/X\ GRADNJA ŽALEC
IGM GRADNJA LATKOVA VAS — PREBOLD
objavlja dela in naloge
MAZALEC VOZIL
Pogoj: končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: IGM Gradnja Žalec, Latkova vas 45/b, 63312 Prebold
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15-dneh po izbiri.

D O STIR U A
ÄTEIRDÄLÄ
/H
Žalec
Levec
Ob prazniku dnevu borca in občinskem prazniku vam iskreno čestitamo
•	velika izbira poletnih oblačil ugodnosti pri plačilu
•	v Kulturnem domu v Žalcu 26. junija ob 20. uri
Modna revija s prikazom novosti
in Izbor najlepše Slovenke '87
Na veselo ŽALSKO NOČ ’87 vabi:
veleblagovnica prodajni center
nama
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
HEDVIKE JERIN
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč in medicinskim sestram Doma upokojencev Polzela za lajšanje trpljenja v njenih zadnjih dneh.
Iskrena hvala tudi Rudiju Hermanu za poslovilne besede, kakor tudi za pomoč pri pogrebu. Iskrena hvala vsem predvsem TT Prebold za darovano cvetje.
Žalujoči Jerinovi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in tašče
MATILDE HLAČAR
iž Zabukovice
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Dragici Kelhar in Nežki Ribič za nego in pomoč, godbi iz Zabukovice, duhovniku za obred, govorniku Ivanu Grobelniku, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Žalec, sestri Anici ter vsem sorodnikom in znancem.
Žalujoči: hčerka Irena, sinova Janko in Milan z družinami, sestra Regina in ostalo sorodstvo
Prometne nesreče
Na lokalni cesti v Sp. Gorčah je 31. maja ob 13.30 zaradi izsiljevanja prednosti kolesar — otrok Luka ROJNIK, star sedem let, ki je bil brez nadzora odrasle osebe, izsilil prednost voznici osebnega avtomobila Faniki FLORJAN. Pri trčenju se je otrok hudo poškodoval.
Dne 31. maja je v Šempetru voznica osebnega avtomobila Albina PAPINUTI pri zavijanju v levo zaustavila svoje vozilo, za njo pa je vozil voznik tovornega avtomobila Stanislav PFEIFER. Ta ni uspel pravočasno ustaviti, zapeljal je v levo v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal Bojan MALIS. Pri trčenju se je voznik Malis laže poškodoval, njegova sopotnica Aleksandra ŠPORN pa teže.
Dne 5. junija se je ob 19. uri v Dobriši vasi (brez nadzora odrasle osebe) sedemletni Gzem TETAJ zaradi vožnje po levi strani cestišča zaletel v voznico kolesa z motorjem Bronco JURIČKI. Pri padcu se je otrok laže poškodoval.
, Dne 4. junija je ob 23. uri v Drešinji vasi voznik osebnega avtomobila Drago REBERŠAK zbil pešca Martina ŠALAMUNA, ki je ob sebi potiskal kolo in hodil po sredini cestišča. Pri tem je bil pešec tako hudo poškodovan, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Dne 10. junija je ob 23. uri vozil Igor KOPRIVNJAK kombi iz Griž proti Žalcu. V bližini mostu čez Savinjo ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Pri tem se je voznik laže poškodoval, njegov sopotnik Milan TKAVC pa huje.
Dne 10. junija je ob 23.40 Jože GAJŠEK pod vplivom alkohola vozil osebni avtomobil. V Trnavi je na ravnem delu cestišča zapeljal v travnik, od koder ga je zaneslo nazaj na cestišče, od tod pa v obcestni električni drog, pri čemer se je hudo poškodoval.
Dne 14 junija je ob 22.30 na lokalni cesti, ki vodi od Lovskega doma Rinka proti Gotovljem, voznik kolesa z motorjem Jurij RIHTER vozil po sredini cestišča in brez prižganih luči. Nasproti mu je prav tako brez prižganih luči pripeljal voznik kolesa z motorjem Jože TURK. Voznika sta se v nepreglednem ovinku zaletela, pri čemer sta se oba laže poškodovala, poškodoval pa se je tudi sopotnik na Rihterjevem vozilu Stanislav GOR.
Kazniva dejanja
Dne 16. maja so bili v večernih urah ukradeni okrasni pokrovi z osebnega vozila Renault 5, ki je bil parkiran pred hotelom Golding-Rubin
Dne 19. maja je bilo v dopoldanskem času vlomljeno v stanovanje v Kidričevi 5, teden dni kasneje pa je bilo na enak način vlomljeno v stanovanje na Tomšičevi 1 v Žalcu. Storilec je v obeh primerih odnesel predvsem denar, iz stanovanja na Tomšičevi pa tudi kasetofon znamke fischer PH-W 1407 RL.
V	noči na 24. maj je bilo vlomljeno v gostinski lokal Milana SEVNŠKA v Levcu. Storilec je ukradel dva videorekorderja znamke grundig brez priključnih kablov.
V	času od 26. do 29. maja je neznani storilec odnesel iz nedograjene stanovanjske hiše v Kvedrovi ulici v Žalcu več termoban stekel v izmeri 1,50 x 2,50 m.
V	noči na 31. maj 1987 so bili s parkiranega osebnega vozila Mirana NAPOTNIKA ukradeni brisalci, smerni kazalci in okrasne letve. Vozilo je bilo parkirano pred jamo Pekel.
Dne 2. junija je bilo vlomljeno v stanovanje v Gotovljah 206, lastnika Ludvika KOSA. Storilec je iz stanovanja odnesel okoli 300 tisočakov.
Dne 6. junija je bilo vlomljeno v eno izmed sob sezonskih delavcev v Latkovi vasi 106, od koder je storilec odnesel okoli deset tisočakov.
Na območju občine je bilo v zadnjem mesecu ukradenih več navadnih koles in koles z motorjem, saj lastnikov ne izuči, da bi jih bolje zavarovali.
Opozorilo!
Bliža se čas dopustov, zato miličniki opozarjajo občane, naj bodo tudi v času njihove odsotnosti stanovanja nadzorovana. Spuščene rolete in polni poštni nabiralniki so vse preveč očiten dokaz, da je stanovanje prazno, zato bo dobrodošel nasvet, da v času odsotnosti zaupate nadzor nad stanovanjem najbliijim sosedom, da ne bo presenečenj ob vrnitvi.
Javni red in mir
Dne 24. maja sta v gostinskem objektu doma upokojencev v Grižah vinjena V. S. in H. D. razbijala steklenino, ker jima natakarica ni več točila alkohola zaradi vinjenosti. Zaradi kršitve javnega reda in miru so ju miličniki predlagali v postopek pri sodniku za prekrške.
Dne 5. junija je prišel v SIP Šempeter vinjen na delo čuvaj Š. V. ki je kljub temu želel opravljati delo, kar pa so mu predpostavljeni zabranili. Prišlo je do fizičnega obračunavanja in groženj, za kar se bo moral omenjeni zagovarjati pri son-diku za prekrške.
Dne 6. junija je v hotelu Golding-Rubin B. M. hotel v disco, ne da bi plačal vstopnino. Ob zavrnitvi je fizično napadel redarja, za kar bo moral k sodniku za prekrške.
Turizem-smo ljudje
Utrip turistične sezone je čutiti povsod. Turisti prihajajo, odhajajo, bolje rečeno, vozijo se skozi našo Savinjsko dolino in se veselijo počitnic. In vprašanje: kaj bomo ponudili tem zabave in sprostitve željnim domačim in tujim gostom, pa tudi prebivalcem naše doline. Za to priložnost smo na razgovor povabili Vlada Rančigaja, predsednika občinske turističnega zveze Žalec in turističnega društva Vransko.
Delo turističnega društva v vašem kraju je prišlo na dober glas zaradi vaše prizadevnosti in želje ustreči gostom, zadovoljiti njihove želje po svojih najboljših mo-
Vlado Rančigaj
Čeh, in to vam je tudi uspelo v veselje gostov pa tudi vas samih. Kakšen program pa ste pripravili za letošnje leto?
Vlado Rančigaj: Letošnje leto se je za nas pričelo z veliko nesrečo, ko je zagorelo v graščini Podgrad. A kljub temu smo uspeli objekt sanirati in usposobiti za nadaljnjo uporabo, seveda za ceno sredstev iz akumulacije iz prejšnjih obdobij in udarniškega dela. Kot prvo večjo prireditev sedaj predvidevamo festival evergreenov, na katerem bo sodelovala tudi ljubljanska TV, zatem je prireditev Večer slovenske kmečke kuhinje, na katerem bo sodelovalo 30 občin. Načrtujemo pa
tudi srečanje mladih zadružnikov, ki bodo prišli iz 40-ih občin in v okviru te prireditve tudi Kmečke igre in kmečko tombolo, poleg tega pa še več manjših prireditev. Letošnje leto bo v delu našega društva dan velik poudarek na delih za dokončno adaptacijo letnega muzeja in ureditev parkov okrog graščine.
In kje vas čevelj žuli?
Vlado Rančigaj: Predvsem je to preobremenjenost posameznih članov v društvu. Moram pa povedati, da je mladina v našem kraju pokazala veliko prizadevanja in volje pri organizaciji naših prireditev in to je precejšnja spodbuda za našo dejavnost tudi v bodoče. Osebno verjamem v delo mladih. Zavedam se, da je težko najti skupen jezik. Težko že, ne pa tudi nemogoče. Vse gre, le potruditi se je treba.
Vlado Rančigaj nam je povedal tudi to, da načrtujejo v letošnjem letu tudi sodelovanje s turističnim društvom Cerklje na Gorenjskem. Turistično društvo Vransko si obeta od tega sodelovanja kakšno delovno izkušnjo več, seveda pa tudi možnost tesnejšega sodelovanja v bodoče. Upajmo le, da jim ne bo zmanjkalo poleta in da bodo cilje, ki so si jih zastavili, tudi uspeli uresničiti.
Prav zaradi vašega uspešnega dela so vas imenovali za predsednika občinske zveze turističnih in hortikulturnih društev. Kakšen program ste si zastavili in kako ocenjujete delo društev in razvoj turizma v občini.
Vlado Rančigaj: Povezovanje in usklajevanje dela društev je naša prvenstvena naloga. Če smo v društvih uspeli to nalogo premakniti z mrtve točke, pa tega ne bi mogel trditi za sodelovanje z drugimi dejavniki, zlasti poklicnimi organizacijami. Nasploh pa je še vedno prisotna le načelna podpora turizmu in gostinstvu, v praksi pa so dejanja še daleč od besed. Bojim pa se, da bomo prej omagali v društvih, kot pa stvari spremenili na bolje. Da pa bi vendarle spodbudili turistično dejavnost in zanjo pridobili čimveč sodelavcev, pripravljamo akcijo ocenjevanja in nagrajevanja vseh tistih, ki v najširšem smislu sodelujejo v turisti-, čni ponudbi.	Branko Kobal
Uroš napreduje
Pred dnevi smo ponovno obiskali Uroša Čeha v Žalcu, fantiča, ki ga je usoda priklenila na posteljo.
Uroš, pri katerem tudi laik opazi bistven napredek, je še vedno s starši v tistem stanovanju v petem nadstropju. Čehovi sicer iščejo oziroma poskušajo zamenjati stanovanje z nižjim, takšnim z balkonom. Toda zaenkrat še brez uspeha.
Tudi z drugimi številnimi težavami in problemi, marsikdaj tudi nerazumevanjem, se srečujejo Čehovi. Povedali pa so, da so se pri njih oglasili številni poznani in nepoznani ljudje ter jim skušali pomagati, zlasti z denarjem ter stvarmi za Uroša. Vsem niti ne vedo imena, nekaj pa so si jih zapisali in se jim zahvaljujejo za pomoč, med drugim: Gizeli Horvat in Mariji Holobar iz Žalca, Antonu Hedlu iz Zabukovice, Miheli Jereb iz Ljubljane, tovarišicam iz WZ Janko Herman ter delavcem doma Nine Pokorn Grmovje, Kmetijstva Vrbje in Šempeter ter ljudem v Mešalnici krmil.	|. j, Baša
Voljčeva nagrada Viliju Vybihalu
V okviru Delavske enotnosti so bile letos 20. maja prvič podeljene Voljčeve nagrade in priznanja za področje obveščanja v združenem delu. Med devetintridesetimi predlogi iz vse Slovenije je žirija izbrala pet dobitnikov nagrad, med katerimi je tudi Vili Vybihal, urednik Hmeljarja, glasila Sozd Hmezad iz Žalca. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.	-fj
Na Dobrovljah še gradijo vodovod
Iz izvira Sune je konec maja pritekla voda v devet dobroveljskih domačij.
Vodo so tamkajšnji prebivalci dobili z lastnimi žulji, pa s pomočjo krajevne skupnosti Braslovče ter samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste. Vseh načrtovanih del v tamkajšnjih zaselkih sicer še niso končali, nameravajo pa jih v prihodnjih mesecih. S tem bodo zagotovili ne samo boljšo oskrbo z vodo na Dobrovljah, temveč bo vodovod zagotavljal tudi boljšo požarno varnost.
injska
Moja dolina
J. J. Baša
N0
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
DE ŽALEC
Vas vabi:
Bodite tudi vi člani KOMPASOVE družine na počitnicah ’87
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
7. julij
FOTOKRONIKA
NOVA STANOVANJA
Stanovanjska izgradnja v Preboldu se nenehno širi. Kmalu bo zgrajen 20-stanovanjski blok, katerega izvajalec je GIP Ingrad Celje. Nekaj stanovanj bo solidarnostnih, nekaj pa jih bodo dobili delavci Tekstilne tovarne Prebold.	—dar
MALČKI NAVDUŠILI
Pred nabito polno dvorano v žalskem kulturnem domu so se predstavili malčki vzgojno varstvenih ustanov v žalski občini. Obiskovalce so navdušili s svojim prisrčnim nastopom in programom, ki so ga pripravile njihove prizadevne tovarišice.
Foto: jk
RAČKE TOKRAT DRUGAČE
Vsako leto se novinarji celjskega, koroškega in mariborskega aktiva zberejo v Merxovem hotelu v Šentjurju pri Celju. Poleg izmenjave izkušenj se račke pomerijo v kegljanju in čeprav rezultati niso v ospredju, pa tekmovalnega duha tudi tokrat ni manjkalo. To velja zlasti za novinarja Dela Vasjo Venturiniča, ni pa zaostajala tudi novinarka Jane Sonja Gri-zilj. Pokrovitelj srečanja je bil tudi tokrat SOZD Merx.
L. Korber
čestitamo za praznik občine Žalec
—	7. julij — i dan borca
—	4. julij
SIGMA
GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA p.o.
SIGMA SIGMA SIGMA
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA P O.
SAVINJSKI MAGAZIN ŽALEC
NOVO V ŽALCU!
Namesto Samopostrežbe — nova blagovni'
ca SAVINJKA
Kdaj? Že v mesecu juliju
Večja izbira blaga — vse v zadovoljstvo po trošnikov
Naše geslo —
V	pritličju:
velik izbor živil, gospodinjskih potrebščin in bife
V	nadstropju:
tekstil, akustika, športna oprema, kozmetika, posoda, oddelek za mlade, darila, program EL
Pričakujemo vašo oceno o ašem delu