GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 8. JANUARJA 1957 LETO IV., štev. 2 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ODLOKI, KI JIH JE SPREJEL OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NA 14. SKUPNI SEJI OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV DNE 28. DECEMBRA 1956 i Občina Ljubljana-Bežigrad Na podlagi 2. odstavka 15. člena ■n 4. točke (>4. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS St. 19-89/52) in 2. člena Zakona 0 uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS št. 15-46/56) ie Okrajni ljudski odbor Ljubljana P° predlogu Občin, ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad na 14. seji °heh zborov dne 28. decembra 1956 •prejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Bežigrad 1. člen V občini Ljubljana-Bežigrad se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v ffradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu tu odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustim zazidava zemljišč na način, ki Ra z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski ?dbor, in to ob upoštevanju člena 3 m 9—13 Temeljne uredbe o gene-ralnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ št. 78-625/49) in priloge l/b-2/1 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov 'Uradni list FLRJ št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti Rradbene potrebe za dobo vsaj ”veh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih pest, prometnih naprav, vodotokov 'n drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določijo naslednja zemljišča: L Ožji mestni predel: . Zemljišča leže v mejah, ki jih ,T®r'jo: Vilharjeva eesta z izho-mščno točko na križišču Titova ce-Vilharjeva cesta, Smartinska esta. Savska cesta, do križišča pred 'Uluini, kjer se seka z bodočo in-cL^ijnko obodno cesto, industrij-‘k® obodna cesta (Dimičeva in Tonskega cesta sta del industrijske hodne ceste), podaljšek industrij-,p obodne ceste v smeri Litostroja »savskega cesta) do kamniške pro-.Kamniška proga oziroma meja '"e Ljubljana-Bežigrad in ob-0i“e Ljubijana-Siška proti jugu vse Cp državnih železnicah do Titove 'p.'i > to je prelaza Titove ceste, jjJnvu cesta proti severu do izho-in točke na križišču Vilharjeve I itove ceste. 1 j .mljišča leže v k. o. Šempeter mest’edL1 V n Kapucinsko pred-°* “ru’Ju 111 k. o. Spodnja Zemljišča se smejo praviloma uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov povprečne gostote nad 200 prebivalcev na I ha ter za individualno zazidavo s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaja. V grafičnem prikazu so zemljišča označena po namenu gradnjo. 2. Stožice-Brinje: Zemljišča leže v naslednjih mejah: Kot izhodiščna točka je križišče Titove ceste s Kocbekovo ulico v k. o. Brinje, meja poteka po Kocbekovi ulici do Mariborske ulice, po Mariborski ulici proti severu in preide po njej v k. o. Stožice s tem, da se vključijo v gradbeni okoliš vzhodno ležeče parcele Mariborske ulice v širini enega stavbišča (zazidava obeh strani ceste), počenši v višini Kocbekove ulice k. o. Brinje in z zaključkom pare. št. 407/6 k. o. Stožice incl. Meja poteka nadalje tako, da se vključi južni del parcele št. 428 k. o. Stožice, prav tako za širino enega stavbišča od Mariborske ulice pa do pare. št. 13/1 k. o. Stožice. Nadalje tvori mejo okoliša linija vzhodnih meja parcel počenši št. 13/1, nadalje 13/4 in 15 k. o. Stožice, vse do podaljška poti št. 1916 k. o. Stožice, pot št. 1916 k. o. Stožice, vzhodna meja parcel št. 25/1, 564/8, 563/3, 564/3, 564/12, 564/11, 564/10 in 564/15, kjer se meja okoliša zaobrne proti jugozahodu s tem, da obkroži pare, št. 564/15 in se podaljša po severozahodni meji pare. št. 562/1 do Titove ceste, preide Titovo cesto v višini poti 559/1. Meja poteka nadalje po poti 559/1 od Titove ceste do poti št. 1588, se obrne proti jugu po poti 1588, kjer preide pri južni meji parcelo in po njej št. 545/1 proti zahodu do višine parcele št. 544/15. Od tu tvori mejo linija zahodnih meja parcelnih št. 544/15 in 535/12 ter nadalje pot št. 526/23, kjer sc v podaljšku preko poti št. 828 k. o. Brinje združi z mejo okoliša lahke industrije. Nadalje poteka meja okoliša po severni in vzhodni meji okoliša lahke industrije proti jugu do višine premega podaljška Turnerjeve ulice, to je do jugozahodnega vogala pure. št, 96/3 k. o. Brinje. Od te točke se obrne meja proti vzhodu, in sicer po Turnerjevi ulici do Titove ceste in po Titovi cesti do izhodiščne točke na križišču Titove ceste in Kocbekove ulice s pripombo, da je vključen vzdolž Turnerjeve ulice južni pas parcel zn širino enega stavbišča (zazidava na obeh straneh ceste). Zemljišča leže v k. o. Stožice in k. o. Brinje. Zemljišča se smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih iu javnih objektov ter za individualno zazidavo s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaja. V grafičnem prikazu so zemljišča označena po namenu gradnje. 3. Okoliš lahke industrije ob kamniški progi: Zemljišča leže v naslednjih mejah: Izhodiščna točka je križišče Vodovodne ceste s kamniško progo. Od tu poteka meja po kamniški progi proti severu do višine severne meje pure. št. 19 k. o. Brinje, nato po severni meji pare. št. 19 k. o. Brinje proti vzhodu do oddaljenosti od proge 230 m, tako da se dobi pas ob kamniški progi v širini 230 m. Zahodna meja je vzporedna s kamniško progo in sc na jugu zaključi z mejo zelenega zaščitnega pasu, ki je na južni strani obenem meja okoliša lahke industrije in se zaključi v izhodiščni točki na križišču Vodovodne ceste in kamniške proge. Zemljišča leže v k. o. Brinje, k. o. Kapucinsko predmestje in k. o. Dfavlje. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo objektov lahke industrije take vrste, ki ne povzroča smradu in nadnor-mnlncgu dima, ki ne zahteva prevelikih površin in pri kateri je predvsem možen vertikalen proces dela. 4. Ježica: Zemljišča leže v naslednjih mejah: Izhodiščna točka je izstop poti 1886 k. o. Stožice na Titovo cesto. Meja poteka od izhodišča proti vzhodu po poti 1886 k. o. Stožice in preide na pot 1885 k. o. Stožice, se obrne proti jugu, zajame pot 1884 k. o. Stožice proti vzhodu do križišča s potjo 1986 k. o. Stožice. Od tod poteka meja proti severu po poti pare. št. 1986 k. o. Stožice do katastrske meje k. o. Stožice— k. o. Ježica. Meja okoliša poteka dalje v k. o. Ježica z vključno potjo pure. št. 1259 do Titove ceste in preko nje do pare. št. 110/1, po njeni meji (vključno pare. št. 110/1), v premem podaljšku preko poti pare. št. 1261/2 do pare. št. 50 incl., po poti mimo cerkve izključno pare. št. 64/3 in 64/2, pare. št. 6 in 7 incl., po poti pare. št. 1265 do poli pare. št. 1255 do pare. št. 1345/4 incl., pare. št. 345/3 in 346/1 do vključno pare. št. 350, po njeni severni meji do poti pare. št. 1266, ob mejah pare. št. 11/4, 15/1, 18 in vključno 21/2 do poti pare. št. 1274/1 do izhodiščne točke pare. št. 1886 k. o. Stožice. Zemljišča leže v k. o. Ježica in k. o. Stožice. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov ter za individualno zazidavo s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zasebnega značaju. V grafičnem prikazu so zemljišča prikazana po namenu gradnje. 5. Zeleni zaščitni pas: Zemljišča leže v mejah: Izhodiščna točka je križišče pred Zalami. Meja poteka: od križišča po Tomačevski cesti do Koželjeve ulice (pare. št. 830 k. o. Brinje) in po Koželjevi ulici proti zahodu do Dečkove ulice ter nadalje proti zahodu, tako da tvori 300 m široki pas med industrijsko obodno cesto in poljedelskim predelom vse do Titove ceste, od tu preide mejo na Glavarjevo ulico, ki je obenem meja okoliša v k. o. Kapucinsko predmestje, . nato tvori mejo podaljšek Glavarjeve ulice do severovzhodne meje pare. št. 287 k. o. Kapucinsko predmestje (slepe proge) in je meja okoliša do kamniške proge, severovzhodna meja pare. št. 287 k. o. Kapucinsko predmestje. Nato preide meja na kamniško progo, ki je obenem meja med obema občinama Ljubljana-Bežigrad in Ljubi jana-Siška, proti jugu do obodne industrijske ceste, ki je obenem južna meja okoliša zelenega zaščitnega pasu do izhodiščne točke na križišču pred Zalami. Zemljišča leže v k. o. Sp. Šiška, k. o. Kapucinsko predmestje in k. o. Brinje. Zemljišča v tem gradbenem okolišu tvorijo zeleni zaščitni pas ožjega mestnega predela, v katerega se smejo pozidavah objekti lahke industrije, obrti in podobni objekti javnega in zasebnega značaja pod pogojem, da se ohrani strnjeni zeleni pas. V grafičnem prikazu so zemljišča prikazana po namenu gradnje. 6. Pokopališče: Zemljišča leže v mejah: Izhodiščna točko je križišče pred Zalami. Od tu poteka meja po Žalski cesti proti severovzhodu, to je po občinski meji med občinama Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Moste vse do podaljška poti pare. št. 1940 k. o. Stožice in poteka po njem proti vzhodu do omenjene občinske meje do Tomačevske ceste. Nadalje tvori mejo Tomačevska cesta od križišča poljske poti 1940 k. o. Stožice s Tomačevsko cesto do izhodiščne točke križišča pred Zalami. Zemljišča leže v k. o. Stožice. k. o. Brinje in k. o. Sempetfer I. del. Zemljišča \ tem gradbenem okolišu sp smejo uporabiti samo za gradnjo pokopaliških objektov z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami pod pogojem, da je upoštevan pokopališki red. 4. člen Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Trav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za področja občinskega ljudskega odbora. 5. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in pri rod no zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej dolo^ čemi od za urbanizem pristojnega republiškega upravnega organa. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev sc za grudbe ne smejo dovoljevati razen izjem, ki so določene V Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Ljubljana, dne 28. dec. 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dcrinnstia I. r. 2 Občina Ljubljana-Center Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center na seji obeh zborov 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Center 1. člen V občini Ljubljana-Center se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenem okolišu, kakor ga določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenem okolišu je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju člena 3 in 9—13 Temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Or. list FLRJ št. 34-371/55). Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest. prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Z* gradbeni okoliš se določi celotne področje upravne občine T.jub-ljana-Centcr. Gca/fični prikaz zazidljivosti zemlji.!? je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za področja občinskega ljudskega odbora. 4. člen S tem odlokom se ne posega v orljpnloška, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovin- sko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega organa. 5. člen Ožje lokacije v gradbenem okolišu določi gradbeni organ ObLO Ljubljana-Center ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 6. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 8. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Ljubljana, 28. decembra 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia L r. 3 Občina Ljubljana-črnuče Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljanu-Crnuče na XIV. seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-črnuče 1. člen V občini Ljubljana-črnuče se smejo za gradbene namene uporabiti samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč no način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena Temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Ur. list FLRJ št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše sc določijo naslednja zemljišča: 1. zemljišče zahodno od ceste na Gmajno, severno od občinskega doma do druge stanovanjske ceste v zazidalnem načrtu za predmetni predel. Zemljišča leže v k. o. Črnuče. V priloženem grafičnem prikazu jela predel temnorjavo pobarvan in okvirjen s črno črto. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo večjih stanovanjskih enot; 2. zemljišče, ki leži v skrajnem vzhodnem predelu stanovanjskega območja Tovarne elektrokemičnih izdelkov iBelinlca«. Zemljišče je v grafičnem prikazu obarvano z rdečimi navzkrižnimi pasovi in okvirjeno s temnorjavo črto. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo večstanovanjskih, vrstnih in blokovnih zgradb. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel zn področja občinskega ljudskega odbora. 4. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega upravnega organa. 5. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za zgradbe ne smejo dovoljevati, razen izjem, ki so določene v Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upošte-števanju 1. odstavka 2. člena tega odloka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč zn gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana, Ljubljana, 28. decembra 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Marijan Dermastia 1. r. 4 Občina Ljubljana-Moste Nn podlagi 2. odstavka 15. člena in 4. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. lisi LRS št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste na seji obeh zborov dne 28. XII. 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Moste 1. člen V občini Ljubljana-Moste sc smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3., 4. in 5. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč nn način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena Temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Ur. list FLRJ št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/J Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajetij gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše sc določijo naslednja zemljišča: 1. Ožji mestni predel občine Ljubljana-Moste: Zemljišča ožjega mestnega predela obkroža sledeča meja: izhodiščna točka na Šmartinski cesti pri železniškem viaduktu, Šinartinska cesta do odcepa Savske ceste, Sav-i ska cesta. Žalska cesta, do spoja s Smartinsko cesto, Smartinska cesta do vzhodne meje okoliša, določene-nega za individualno gradnjo ob j »Kajuhovi ulici«, vzhodna in južna: stranica individualne gradnje do Kajuhove ulice, Kajuhova ulica do železniške proge Ljubi jana-Zalog, železniški viadukt, projektirana industrijska obodna cesta, desni breg Ljubljanice do izliva Gruberjevega prekopa, levi breg Gruberjevega prekopa do tromeje ObLO Ljublja-na-Moste-Centcr-Rudnik, meja med ObLO Ljubljana-Moste in Ljubljana-Center do izhodiščne točke na Šmartinski cesti. Zemljišča leže v k. o. Moste, Udniat in Brinje. _ Zemljišča v tem gradbenem okolišu se sinejo uporabiti za gradu jo i stanovanjskih, industrijskih in jav-: nih objektov s pripadajočimi drugi-! ini pomožnimi objekti in napravami, javnega, industrijskega in zasebne-i ga značaja. 2. Asanacijska in bločna gradnjo Moste: Zemljišča v tem gradbenem oko-: lišu obkroža naslednja meja: seči-1 šče vzhodnega roba industrijske! obodne ceste v projektu s severnim (levim) bregom Ljubljanice, pol bregu do hišne številke 169 nn Za-i loški cesti, severni cestni rob Zaloške ceste do Poljske poti, Poljska pot, odcep poti na letališče v smeri železniškega prelaza do oddaljeno-! sti 60 metrov od južne meje železniške proge Ljubfjana-Zalog, v od-i dnljenosti 60 metrov od železniške proge do vzhodnega robu industrij-: ske obodne ceste v projektu, obod-i na cesta do izhodiščne točke ob severnem bregu Ljubljanice. Zemljišča leže v k. o. Moste. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti zu gradnjo stanovanjskih, industrijskih in javnih objektov s pripadajočimi drugi-l mi objekti in napravami javnega/ industrijskega in zasebnega zna-' čaju. 3. »Nove Jarše«: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka severni rob Smar-i tinske ceste v spoju z Žalsko ulico,, zahodna stranica pare. št. 798, Križ«; , nn ulica, južna stranica pare. št 780/1, preko Jarške ceste, zajema V zazidalni okoliš pare. št. 669, 670. , 666, 668, 665, 664, se usmeri preko pure. št. 663, 661, 660, preide v k. o. , Stožice, od tu po vzhodnih strani- \ cah pare. št. 1445/7, 1445/11 in 1445/1 s do severne stranice pare. št. l522/3,j j po tej stranici preko Jarške cesto , do vzhodne stranice pore. št. 1524, ; južna stranica te parcele, južno-vzhodna točka pure. št. 1540/8. prc- | ko Križne ulice do južnih stranic i prač. št. 1551/1, 1552/1 in 1555/1 proti katastrski meji k. o. Moste do seve- | rovzhodne točke pare. št. 716 in ob 1 vzhodnih stranicah pare. št. 716, 717., c 715/1 in 713 do Smartinske ceste in r od tod po Šmartinski cesti do izbo- g diščne točke, do spoja z Žalsko uli- co. Zemljišča ležijo v k. o. Brinje, Stožicc in Moste. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 4. »Na Gmajni: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka pri odcepu ceste na Gmajni in od Ilruševskc ceste, Hru-ševska cesta do vzhodne stranice pare. št. 1303, 1304 in 234 do cestne parcele št. 1351 in po tej cestni parceli do severne stranice prač. št. 1130/2, po vzhodni stranici pare. št. 1130/2, 1126 in 1125, južne stranice pare. št. 1125, 1128/2, 1128/1, po zahodnih stranicah pare. št. 1128/ in 374/3, do južnih stranic pare. št. 339/26 in 339/25, po vzhodni stranici te parcele do južne stranice pare. št. 341/2, po vzhodni in severni stranici te parcele do vzhodnih stranic pare. št. 279/2 in 279/1, do izhodiščne točke v spoju ceste na Gmajni in s Hruševsko cesto. Zemljišča leže v k. o. Stepanja vas in Hrušica. Zemljišča v tem gradbenem okolišu sc smejo .uporabiti za individualno zazidavo. 5. Naselje Bizovik: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka, cestna pare. št. 1053, zahodna in južna stranica parcela št. 473/1, zahodna in južna stranica Pore. št. 436, zahodna točka pure. št. 438/1, zajame pare. št. 633/2, 638/1, 642/2, 643/4, 644/1, 648/3, 648/12, 468/13, ! 648/11, 648/14, 648/2, 648/10, 648/7, 648/6, 648/4. 626/1, 626/7, 626/9, 626/11, I 626/12, 626/13, 626/14, 626/15, 626/16 in 626/17, do spoja s cestno pare. št. 1052, zajame nadalje parcele Št. 602/3, del pare. št. 554/1, pare. št. 552/4, 552/5, 552/2, del parcele št. 552/1 in del pare. št. 544/3 ter 544/1, pare. št. 540/2, 533, 535, 529/3, del pare. št. 529/1, pare. št. 512/5, 512/4, 512/3. 512/10, 510, 515/2, 526/4, 526/3 in 523, spoj s cestno parcelo Št. 1047/1, prečka cestno parcelo št. 1048. cestna parcela 1049, zajame Pare. št. 477/2, 422/1, 473/1. 465/2 in 463/2, cestna pare. št. 1043 in po tej cesti do izhodiščne točke na pare. Št. 473/1. Zcmljjšča ležijo v k. o. i Bizovik. t Zemljišča v tem gradbenem oko-tišu sc smejo uporabiti za individualno zazidavo. 6. Industrijska in obrtna grnd-nja izven mestnega predela: ' Meja tega predela je določena z izhodiščno točko na južnem cestnem r°l>u Smartinskc ceste in sečiščn vzhodne stranice predela določenega individualno gradnjo »Oh Kajuhovi ulici«, od izhodiščne točke po Južnem cestnem robu Smartinskc : ceste do odcepa ceste na letališče, | J}° zahodnem robu Snebcrske ceste : do severozahodne točke pare. št. 278, P° zahodni stranici pnre. št. 379, testni parceli št. 645 do oddaljenosti j "O metrov od železniške proge Ljub-Ijana—Zalog. V tej oddaljenosti od j železniške proge poteka meja vzponi Vedno z železnico do Kajuhove ulice, °d; koder se po zahodnem cestnem ; f i.0 ulice usmeri proti Kavčičevi j Juici in se od spoja z njo usmeri | pveli kntnstrski meji k. o. Šempeter j i. .1- T*0 katastrski meji poteka J"eja do južne stranice pare. št. 750/2 ?° Južni in vzhodni stranici zasilnega okoliša zn individualno ij ^ndnjo oh Kajuhovi ulici do izho-7*sČne točko na Smnrtinski cesti. . ^Culjišča leže v k. o. Moste. 1 liX ^emU>ščn v tem gradbenem oko-: s« določena zn industrijsko i Nadnjo. . I$:y9r,?fični prikaz zazidljivosti zem-i p, Jc sestavni del tega odloka. 1 UrbV •tnb0 *° sestavni del odloka i {.„1 "'stične osnove s seznami pnr-' Ga p področja občinskega ljudske- 4. člen Iz zemljišč, navedenih v prvi točki 3,. člena, se izvzamejo zemljišča, predvidena za individualno gradnjo, ki so razvidna iz priloženega grafičnega prikaza in ki leže v naslednjih mejah: 1. Ob Kajuhovi ulici: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka južni rob Smartinskc ceste, zahodna stranica parcele št. 278/1 do globine južne stranice pare. št. 280/19, tako da zajame v zazidalni okoliš to parcelo in pare. št. 280/5, nato v smeri proti katastrski meji k. o. Moste) zajame še are. št. 750/2, 757/6« 757/12 in 759/18, jer se po zahodni stranici parcele št. 760 usmeri proti severu do Smur-tinske ceste in po njej proti izhodiščni točki do pare. št. 278/1. Zemljišča ležijo v k. o. Šempeter I. del in Moste. 2. Zelena jama: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka je v spoju ceste Ob Zeleni jami in Kavčičeve ulice, nato po Kavčičevi ulici do katastrske meje k. o. Moste. Od tu po severni stranici pare. št. 540/7 in 540/6, po vzhodni stranici te parcele, tako da razpolavlja pare. št. 540/4 in po delu južne stranice te parcele do Pokopališke ulice, od tu naprej pa po zahodnem robu Pokopališke ulice do Bazoviške ulice in po severnem robu Bazoviške ulice do katastrske meje k. o. Udmat. Od tu naprej do jugovzhodne točke pare. št. 138/20, po vzhodni in severni stranici te parcele in pare. št. 138/19 ter 138/1 do spoja s cesto Oh Zeleni jami do spoja s Kavčičevo ulico kot izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Udmat in k. o. Moste. 3. »Vodmat«: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna točka pri železniškem podvozu na Domžalski cesti, cesta Pod Ježami do spoja Društvene ulice, severozahodna točka pare. št. 112/2, severovzhodna točka pare. št. 93/13, severozahodna točka pare. št. 93/13 in po vzhodni stranici pare. št. 207/4 ob železniškem nasipu do južne stranice pare. št. 93/7 in 93/18, križa Vodmatsko ulico, po južni stranici pare. št. 155/4 in 135/18, v ravni črli do jugovzhodne točke na parceli št. 157/27, severozahodna točka pare. št. 160/7, severna stranica tc parcele v ravni črti do katastrske meje k. o. Moste. Jugozahodna točka parcele št. 578/6, severozahodne točka iste parcele do južne stranice parcele št. 578/1. jugovzhodna točka parcele št. 579/5, prečka Ulico Vide Prcgar-čcvc. Pokopališka ulica do globine južne stranice pare. št. 609/4, do pare. št) 610/8 in po južnih stranicah te parcele in pare. št. 610/9, severozahodna točka pare. št. 610/6, zahodna in južna stranica te parcelo do Zakotnikove ulice, Zakotnikova ulica do pare. št. 573/12, po Oglarjevi ulici do zahodne stranice pure. št. 553, južna stranica pare. št. 552/2 in 549/1, prečka Pokopališko ulico, severna stranica pare. št. 548/4 in 545/3, Slapničarjevn ulica, do meje železniškega nasipa proge Ljubljana—Zalog preide v k. o. Udmat, od tod po meji železniškega rokava pare. št. 207/1 do južnega pobočja železniškega nasipa do vzhodne stranice pare. št. 144/4 in po vzhodni in južni stranici te parcele ter južni stranici pare. št. 143/2 do železniškega nasipa, po njem do izhodiščne točke pri viaduktu na Domžalski cesti. Zemljišča leže v k. o. Udmat in k. o, Moste. 4. »Kodeljevo«: Meja obkroža sledeči predeli izhodiščna točka Cesta ob Ljubljanici, železniški nasip proge Ljubljana - Novo mesto. Cesta Ob Dolenjski železnici, Turnška cesta, Koširjeva ulica, Kosovelova ulica, jugozuliod-na točka parcele št. 179/100, jugovzhodna točka pare. št. 179/37, jugozahodna točka pare. št. 179/139, jugovzhodna točka pare. št. 179/49, jugozahodna točka pare. št. 179/49, jugozahodna točka pure. št. 179/112, jugovzhodna točka pure. št. 179/140, severovzhod, točka pare. št. 179/148, jugovzhodna točka pare, št. 179/157, jugovzhodna točka pare. št. 179/21, po vzhodni stranici pare. št. 179/21 do južne stranice pure. št. 179/18 in po vzhodni stranici pure. št. 179/18, 179/17 ter 179/16 do Povšeto.ve ulice. Od tu se nadaljuje ,v k. o. Stepanja vas,, pri tem vključuje v zazidalni okoliš pare. št. 841/54, po meji pare. št. 841/11 do cestne parcele št. 815/1, južna stranica pare. št. 841/11 do cestne pare. št. 815/1, južna stranica pare. št. 89/1, vzhodna stranica pare. št. 89/1. 125, 124/1 in 123/1, po severnem robu te parcele do cestne pare. št. 815/1 in po njej do južnih stranic' pare. št. 105 in 105 do ceste Ob Ljubljanici, poteku po njej do k. o. Udmat, prestopi katastrsko mejo in se nadaljuje po cesti Ob Ljubljanici do severovzhodne točke parcele št. 163/2, jugovzhodna točka parcele št. 163/1, Povšetova ulica do zahodne stranice pare. št. 164/9, zahodna stranica tc parcele do ceste Ob Ljubljanici in po njej do izhodiščne točke na meji z železniškim svetom na progi Ljubljana—Novo mesto. Zemljišča leže v k. o. Udmat in Stepanja vas. • . 5. člen Iz zemljišč, navedenih v prvi točki 3. člena, se izvzamejo zemljišča predvidena za industrijsko in obrtno gradnjo, ki so razvidna iz riloženega grafičnega prikaza in i leže v naslednjih mejah: 1. Oh Zeleni jami: Meja poteka od izhodiščne točke v oddaljenosti 60 metrov od železniške proge Ljubljana—Zalog na Vzhodnem cestnem robu Pokopališke ulice in poteka po njem do južnega cestnega roba Tovarniške ulice do pare. št. 536/1. Po zahodni stranici te parcele in pare. št. 536/3 se usmeri meja proti Kavčičevi ulici in se po njenem južnem robu nadaljuje do zahodnega cestnega roba Kajuhove ulice, po kateri se usmeri do oddaljenosti 60 metrov od železniške proge Ljubljana—Zalog, od koder se nadaljuje v zahodni smeri do izhodiščne točke na vzhodnem robu Pokopališke ulice, Zemljišča leže v k. o. Moste. 2. Ob Šmartinski cesti: Meja obkroža sledeči predel: izhodiščna meja zazidalnega okoliša je v sečiščn severnega roba ceste ()b Zeleni jami in vzhodnega roba Smartinskc ceste do spoja s Srcdi-ško ulico. Tu sc meja preusmeri, križa Smartinskc cesto in se v severozahodni smeri spusti do parcele št. 565/1 in od tod vzporedno s Savsko cesto, po tej stranici do sečišča s severno stranico pare. št. 300/1. Od tu teče meja v nadaljevanju po tej stranici, tako da vključi v zazidalni okoliš pare. št. 297/11, 292/18, 297/1 in 294, Križa Pokopališko ulico in v nadaljevanju zajame v okoliš tudi pare. št. 290/6, 290/13, 287/6, 287/10, 290/19, 290/14, 290/2 in 290/5, od koder se po severni stranici tc parcele usmeri do katastrske meje. Tu se meja zaokrene po katastrski meji do scve.enegn .roba Smartinskc ceste in po tem robu, tako da zajame v zazidalni okoliš pare. št. 282 po predhodnem križanju Smartinskc ceste. V zazidalni okoliš vključi meja še pare. št. 281/2, 273/1, 274/1 in 275/1, do vzhodnega roba Pokopališke ulice teče v nadaljevanju po tem cestnem robil do spoja s Kavčičevo ulico, in sicer po severnem robu te ulice, se spoji s cesto Ob Zeleni jami, od tu naprej po severnem cestnem robu ceste Ob Zeleni jami proti izhodiščni točki do spoja s Smartinskc cesto. Zemljišča leže v k. o. Šempeter 1. del. Zazidava južno od Žalske ceste sc sme vršiti le v stometrskem zazidalnem pasu, in še to samo v zelenju, južni zeleni pas od Žalske ceste je treba povezati z zelenim pasom vzhodno od pokopališča. 6. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in prirodno-zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega upravnega organa. 7. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev sc za gradbe ne smejo dovoljevati, razen izjem, ki so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 8. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določi gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odst. 2. člena tega odloka. 9. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 11. člen Ta odlok začne veljati po objavi v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasnik«. Ljubljana, dne 28. dec. 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Derinastia 1. r. 5 Občina Ljubljana-Polje Na podlagi 2. odst. 15. člena in 4. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13-46/56) jc Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje na XIV. seji obeh zborov dne 28. dec. 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Polje 1. člen V občini Ljubljana-Polje sc smejo uporabiti zn gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju čl. 3 in 9—13 temeljne uredbe o generalnem urbanističnem načrtu (Uradni list FLRJ št. 78-625/49) ter priloge I/B—2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše sc določijo naslednja zemljišča: 1. Zemljišče meji na skrajnem severnem delu na pare. št. 319/9 k. o. Zadobrova v bližini Zadružnega doma Zadobrova. Od tromeje poti v Sneberje pare. št. 1459 in 319/9 ter 313/4 poteka meja proti vzhodu med pare. št. 319/9 in 313/4 do pare. št. 312/4. Tu zavije proti jugu do pare. št. 414 in poteka dalje med pare. št. 414 in 415 proti jugu v dolžini približno 20 m, se obrne nato proti vzhodu, preseka parceli št. 414 in 408/2 in pot Polje—Sneberje in se ob zahodnem robu te poti obrne proti jugozahodu do pare. št. 419. Ob zahodni meji te parcele poteka o dolžini približno 60 m, sc nato obrne proti zahodu in konča na zahodni meji pare. št. 413/6. Ob tej meji se obrne proti jugu, sc nadaljuje do polovice meje parcele št. 413/7. kjer se obrne proti vzhodu in poteka do pare. št. 416/2. Tu zalomi proti jugu do pare. št. 416/3 in zajame to parcelo v celoti. Nato poteka ob zahodni meji pare. 413/9 do pare. št. 413/10, sc obrne ob tej parceli proti vzhodu in nato zopet zavije pri tromeji pare. št. 416/4 in 413/10 proti jugu. Nadalje poteka ob zahodni meji pare. št. 416/5 in 416/6 do polovice pare. št. 416/7. Tu zalomi proti vzhodu, reže parcelo št. 416/7 in poteka nadalje ob severni meji pare. št. 420 in 425/2 do pare. št. 428/1. Tu se obrne proti severu in zajame v celoti parcele št. 428/1. 428/9, 428/8, 428/7, 428/5 in 428/4. Dalje 'poteka proti vzhodu in ne zajame pare. št. 428/10 ter polovice pare. št. 428/2, zajame pa preostalo severno polovico pare. št. 428/2 in celo pare. št. 428/3. Ob zadnje navadenin parcelah poteka meja ob vzhodnih mejah poti Polje—Sneberje proti jugu in nato ob vzhodnih ' mejah pare. št. 427/9, 427/8, 427/7, 427/6, 427/5, 427/4, 427/1,427/2 in 427/3 ter doseže poljsko pol pare. št. 1459. Tu se obrne proti zahodu, izvzame pare. št. 418 in 417/1, zajame parcelo Št. 412/1, sc obrne ob zahodni meji te parcele proti severu in poteka ob zahodnih mejah pare. št. 412/10, 412/9, 412/8, 412/7, 412/6, 412/5 in 412/4. Ob severni meji pare. št. 412/4 zavije proti zahodu in poteka ob severni meji pare. št. 411. Od tromeje te parcele se nadaljuje ob zahodni meji pare. št. 410 proti severu in ob zahodni meji pare. št. 409, 108/1, 408/5. 408/8 in 408/3 ter doseže izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Zadobrova. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. , 2. Meja tega zemljišča začne nn skrajnem severozahodnem vogalu pare. št. 579 k. o. Zadobrova. Ob vzhodni meji poljske poti parcele št. 1456 poteka meja približno 40 m proli jugu, zavije in reže to parcelo in poteka ob severni meji parcele št. 580/1 v dolžini približno 70 m, kjer zavije proti jugu do parcele št. 587/1 in poteka ob severni meji te parcele do severne meje parcele šl. 586/2 in do tromeje pure. št. 582/5, 582/2 in 586/3. Tu zavije proti jugu in poteka v premi črti do jugozahodnega vogalu pare. št. 591/1 k. o. Slape, kjer zapusti k. o. Zadobrova in poteka dalje ob parcelah k. o. Slape, tako da reže pare. št. 801 in teče do tromeje pare. št. 804. 802/5 in 801/7. Tu doseže poljsko pot pare. št. 933 k. o. Slape in poteku ob se- vernem robu poti do cegte Polje— Sneberje. Tu zavije proti severu in poteka dalje ob zahodnem robu ceste Polje—Sneberje do severnega vogala pare. št. 805, kjer zapusti k. o. Slape in preide v k. o. Zadobrova. Nato sc nadaljuje ob zahodnem robu ceste ob poti parcele št. 591/11, nato gre ob južnem robu te poti do zahodne meje parcele št. 591/7, kjer se obrne proti severu, poteka ob vzhodni meji parcele št. 588/7 in dalje do pare. št. 582/4, ob severni meji te parcele do pare. št. 576, na vogalu zavije proti zahodu, poteka ob severnih mejah pare. št. 582/4, 582/3, 582/2, 582/5, 581/3, 581/1 in 580/2 ter zajame del pare. št. 580/t. Tu zalomi proti severu in gre do pare. št. 578/1 ter ob južnem robu te parcele do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Zadobrova in k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 3. Zemljišče na jugozahodnem delu k. o. Zadobrova in severovzhodni del k. o. Slape ob stikališču poljskih poti pare. št. 931 in 932, ki zajame pare. št. 797/2 in 797/3 k. o. Slape. Meja preseka pot pare. št. 933 in zajame del pare. št. 801/2 k. o. Slape. Tu preide v k. o. Zadobrova in zajame pare. št. 592, 593/2, 593/1, 593/4, 593/5, 593/6, 591/14, 593/2 in del pare. št. 591/20, vse k. o. Zadobrova. Zemljišča leže v k. o. Slape in k. o. Zadobrova. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smeio uporabiti* za individualno zazidavo. 4. Zemljišče pri južnem vogalu pare. št. 813/2, Ici začne ob cesti Polje—Sneberje, teče ob severnem robu ceste ob pare. št. 811/3, 800 in 806 k. o. Slape ter preide v k. o. Zadobrova. Dalje poteka ob cesti Polje—Sneberje do severozahodnega vogala pare. št. 552/1, kjer se obrne proti vzhodu in gre ob južnem robu poti pure. št. 1489/1, zajame del pare. št. 551, se obrne proti jugu in reže pare. št. 553/2. Na južni meji pare. št. 553/2 se obrne proti zahodu in sc izlije na cesto Polje—Sneberje, tako da izloči pare. št. 555, 556 in 560 ter zopet zajame severno pare. št. 561/2 in 562/2 do meje parcele št. 562/1. Tu se obrne proti jugu in poteka ob južni meji pure. št. 562/t do pare. št. 550 in ob jugozahodni meji te parcele veže tromejo pare. št. 538/4, 550 in 536, kjer zavije proti jugu in veže sečišče južne meje pare. št. 533 s cesto pare. št. 1490. Nato zavije ob zahodnem robu te ceste do južne meje pare. št. 590/1 k. o. Zadobro"va, preseka cesto in poteka ob južni meji pare. št. 528/3 in 528/5 do zahodne meje parcele št. 528/1 k. o. Zadobrova, kjer preide v k. o. Slape, zajame parcelo št. 807/2, zavije ob vzhodni meji te parcele proti jugu do pare. št. 798/5, od koder zavije proti vzhodu in poteka po meji pare. št. 807/1, 798/1 in 799/1 ter ob severni meji te parcele zavije proti jugu do poti parcele št. 934. Nato preseka pot in zajame, zahodno polovico pare. št. 811/1 in" 812 ter teče ob južni meji te parcele do ceste pare. št. 1490, jo preseka in veže izhodiščno točko. Zemljišča leže v k. o. Slape in k. o. Zadobrova. Iz tega gradbenega okoliša so izvzela zemljišča pare. št. 589 in deli pare. št. 569/2, 584/! in 585/1, ki leže ob cesti Polje—Sneberje. Zemljišča v tem gradbenem okolišu sc sinejo uporabiti za individualno zazidavo. 5. Zemljišče, ki meji na južno mejno črto pare. št. 791 k. o. Slape v predelu od sečišča meje parcele št. 776/2. Meja gre nato proti za- hodu vključno do zahodne meje pare. št. 781/2. Tu meji proti jugu do dolžine približno 90 m, sc zalomi in obrne proti vzhodu ter v premi veže vzhodno mejo pare. št. 774/6 k. o. Slape. Ob zahodni meji pare. št. 773 poteka proti severu do poti pare. št. 936. Zavije ob južnem robu te poti in vodi do zahodne meje pare. št. 774/3, se obrne proti severu, preseka pare. št, 936 in teče ob zahodni meji pare. št. 775 do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 6. Zemljišče, katerega meja začne ob cesti Polje—Sneberje in ki leži severno od poti pare. št. 829 ter zajema pare. št. 827/1, 827/2, 827/3, 827/4, 827/5, 827/6, 827/7, 827/8. 827/9, 827/10, 827/11 in 828/1. Zemljišča leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 7. Zemljišče, katerega meja prične na zahodnem vogalu parcele št. 740/1 k. o. Slape ob Rjavi cesti pare. št. 912. Ob zahodni meji pare. št. 740/1 poteka meja v premi proti severu in zajame severozahodni vogal pare. št. 743/8 in zajema to parcelo v vsej širini do poti parcele št. 742, poteku ob tej poti proti jugu do pare. št. 744/4, ki jo zajame. Poleg tega zajame tudi pare. št. 744/2 in 744/3, se nadaljuje ob zahodni meji pare. št. 326/2, poteka ob vzhodni meji pare. št. 327 do višine severne meje pare. št. 322/3. zajame pare. št. 322/1 in poteka ob vzhodni meji proti severu v dolžini približno 140,00 m, kjer se obrne proti-vzhodu in v premi veže severovzhodni vogal pare. št. 306/1 ob poti. Ob tej poti se obrne proti severu in v premi veže Rjavo cesto. Na vogalni pare. št. 307/7 zavije proti zahodu, poteka ob južnem robu Rjave ceste do pare. št. 754/5, kjer prečka cesto in poteka ob vzhodni meji pare. št. 754/4, zavije ob severni meji te parcele proti zahodu in poteka do tromeje pare. št. 753/3, 751/4 in 751/11. Tu se obrne proti severu, zajame pare. št. 751/11, ob severni meji te parcele zavije proti zahodu in poteka do tromeje pare. št. 751/16, 751/15 in 751/14. Od te tromeje gre proti severu, preseka pare. št. 751/14, reže pare. št. 751/13 in gre dalje v premi ob 100-metrskein pasu železniške proge pure. št. 751/1, obseže preostali del pare. št. 751/1 izven 100-metrskega pasu, poteka ob zahodni meji te parcele in vzhodnem robu proti pare. št. 931 do pare. št. 750/4, zajame tudi to in pa pare. št. 750/3 ter se ob zahodni meji le parcele izlije na Rjavo cesto in veže izhodiščno točko. Nato reže Rjavo cesto in zajemu pare. št. 762/8, 762/7, 763/4, 763/5, 763/3, 762/6. 762/5, 762/1, 762/3. 762/2. 763/t in 763/2. Noto se nadaljuje ob zahodni meji parcele št. 299/8, teče po poti pare. št. 300 do prečne projektirane ceste in zajame pare. št. 301 in 302/6. Nulo se obrne proti jugu in gre ob vzhodni meji pure. št. 303/1 in 303/2 ter v razdalji 30.00 m od Zaloške ceste zavije proti vzhodu in gre do zahodne meje pare. št. 293/1, Ob tej meji poteka proti severu v premi do R jave ceste in po tej cesti do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti zn individualno zazidavo. 8. Zemljišče v Vevčah z naslednjimi pare. št. 307/10. 307/9, 307/7, 307/5, 307/3. 307/1, 307/2 307/4. 307/6. 307/8 306/2. 306/1. 505/4. 305/3. 293. del 305/2. 305/1. del 303/1. del 302. 239. 269. 292'2. 292'5. 292/6. 270/1 in 298/6. Zemljišču leže v k. o. Kašelj. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo. 9. Zemljišče v Zalogu, ležeče zahodno od ceste pare. št. 1169 in 1175 k. o. Kašelj z naslednjimi pare. št. 1174/2, 1181, 1180/1, 1179/1, 1177/2, 1176/1, 1176/4, 1176/2, 1177/1, 1179/2, 1180/2, 1141/2, 1141/1 del, 1142/1, 1142/2, del 1142/4, 1147/4, 1174/3, 1174/5, 1147/1, 1148/1, 1138/1 in 1138/2. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. Zemljišču v tem gradbenem okolišu sc smejo uporabiti za individualno zazidavo. 10. Zemljišče, ležeče na severni strani proge in zahodno od ceste Polje—Sneberje z naslednjimi pure. št. 583, 586, 588/2, 588/3, 577/2, 577/3, 577/4, 578/3, 578/11, 578/10, del 572, del 571. del 579, 580/1, 587/1, 587/2, 588/1, 588/6, 591/12, 591/13, 591/15, 591/16. 591/17, 591/18, 591/19, 591/20 k. o. Zadobrova in 801/2, 801/1, 803, 804, 801/7, 801/6, 801/5, 801/4. del 772, del 773 in 775 k, o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu sc sinejo uporabiti za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb. 11. Zemljišče južno od proge z naslednjimi pare. št.: del 744/1, 747, del 749/1, 750/1, 750/6, 750/5, del 751/1, del 753/1, del 754/1, del 755/1, 755/2, del 758, del 759/1, 759/2, 759/3, del 769/3, del 768/4, 768/3, 768/2, 769/1 in del 770/1, ter dalje del 301, 302/1, del 302/2, 303/1, 305/2, 305/5, 305/1, 305/4, del 303/2, 306/1, 309/1, 310/1, 311/1, 312/1, 314/1, 315/1. del 317/1, 318/3, del 321/1, 318/4, 320/2, 318/6, 318/7 in 318/8. Zemljišču leže v k. o. Slape. Zemljišča v tem gradbenem okolišu sc smejo uporabiti za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb. 12. Zemljišče, ki zajema zahodno mejo pokopališča Polje do Rjave ceste, reže cesto Polje—Sneberje in teče v železniškem 100-metrskem pasu proti vzhodu do poljske poti pare. št. 1663/1 k. o. Kašelj. Ob tej poti zavije do Zaloške ceste in gre ob severnem robu Zaloške ceste do poti pare. št. 1657. ki leži na nasprotni strani Zaloške ceste. Ob tej poti gre proti jugu do pure. št. 74/14 in dalje ob tej proti jugozahodu do ceste pare. št. 1654/2, kjer sc obrne proti severu in poteka mimo Glasbene šole Polje, preseku Zaloško cesto, gre na pare. št. 908, doseže cesto Polje—Sneberje, jo preseka in konča na jugozahodnem vogalu pokopališča Polje. Zemljišča leže v k. o. Slape in k. o. Kašelj. Zemljišča v tem gradbenem okolišu so smejo uporabiti za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb. 13. Zemljišče severno od Zaloško ceste v naselju Zalog z naslednjimi pare. št. 1161/2, 1161/1, 1160/1, 1157, I 156, 1155. 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1154/4, 1151/2. 1151/1, 1006/1, 1006/2, 1006/3, 1007/3, 1007/6, 1007/1, 1007/4, 1007/3, 1150/1, 1150/2. 1150/3, 1150/4, 1149/2, 1149/1. 1007/2 in 1144/2. Meja doseže pot pare. št. 1088. Po tej poti gre meja proti severu ob pare. št. 1012/3, 1008 in 1003/1 ter doseže pot pare. št. 1625/1. Ob tej poti poteka proti vzhodu in jugu do Zaloške ceste, nato ob Zaloški cesti do vključno pare. št. 1018 in teče ob zahodni meji do ceste pare. št. >1088 in ob-, sega vse parcele v opisanem predelu. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za gradnjo večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb. 14. Zemljišče, ležeče severozahodno od zemljišča, navedenega pod točko 13. v predelu klavnice, ki prične severno od ranžirnega kolodvora Zalog. Meja gre ob poljski lii poti pare. št. 1672/2 in pri jugozahodnem delu pure. št. 708, teče ob tej poti proti severu do parcele št. 868, kjer zavije proti zahodu in gre do vzhodne meje pare. št. 873. Ob tej meji teče proti severu do poljske poti pare. št. 1685, zavije proti zahodu do pare. št. 848 in sc ob vzhodni meji te parcele obrne : Proti severu, doseže pare. št. 845/2, | se nadaljuje ob zahodni meji te j parcele proti severu, preseka poljsko pot pare. št. 1667, poteka dalje v premi proti severu in veže severozahodni vogal pare. št. 900/26. Tu ; doseže pot pare. št. 1625/1, gre proti vzhodu do severovzhodnega vogalu Pure. št. 899/12, zalomi proti jugu, ; yeže jugovzhodni vogal parcele št. 899/14 z jugovzhodnim vogalom Pare. št. 879, zavije od tega vogala Proti jugozahodu, poteka ob južni fteji pare. št. 879 do poti parcele i št. 1686, kjer zavije po poti proti ; jugovzhodu in veže jugovzhodni vo-i gal pure. št. 878. Od tega vogala vežo tromejo pare. št. 868 in 1167 ter i Poti pare. št. 1667. Nato sc obrne | Proti jugu, poteka ob vzhodni meji Pare. št. 867/2 do pure. št. 710/1, kjer I zavije proti zahodu in poteka dalje °b zahodni pare. št. 710/2 do pare. ! št. 709/1, 709/2 in 708, ki jo preseka i hi zavije ob severni meji parcele št. 707 na pot pare. št. 1672/2, ki je ! izhodiščna točka. Zemljišča leže v 1 k. o. Kašelj. • Zemljišča v tem gradbenem okolišu sc smejo uporabiti za gradnjo Večjih stanovanjskih enot in upravnih zgradb. 15. Zemljišče južno od ranžirne Postaje v Zalogu v območju silosa. Meja poteka od severozahodnega vogalu pare. št. 672/3 in 672/1 ob Zaloški cesti, teče ob zahodni meji teh Parcel proti jugu do meje parcele št. 677/1, tu zavije proti vzhodu, gre do vzhodne meje pare. št. 677/2 in ob tej meji do poljske poti parc; št. 1674. Nato gre ob tej poti proti vzhodu, preseka poljsko pot pare. st. 1678 in teče dalje ob severni meji Pare. št. 663 do pare. št. 1224. Tu ' 0brne proti severu in veže po mejah severovzhodni vogal pare. št. 669, teče ob severni meji proti zahodu i do pare. št. 670/1 in ob severni meji I te parcele do Zaloške ceste ter ob ! £aloški cesti do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Kašelj. . Zemljišča v tein gradbenem oko-bšu se smejo uporabiti za gradnjo vpčjih stanovanjskih enot in upravah zgradb. 16. Zemljišče, ležeče severno od Progo z naslednjimi pure. št. 310/1, Ml/l, 312/5, del 310/6, 416/1, 416/9, Mo/10, 416/11, 416/12, 413/9, 416/4, M6/5, 424. 423, 416/6. 416/13. 417/1, 70 k. o. Zadobrova in pare. št. 784, " 782, 825/2, 826/2, 825/1, 826/1, S24/l, 824/2 in 824/3 k. o. Slape. , Zemljišča v tem gradbenem oko-•sii so namenjena za organizirano cdko zazidavo. . 17. Zemljišče ob Vevčah, ki za-Jfma pdrc. št. 72, 303/8. del 305/6, 305/7, 292/7 in del 292/8. Meja Preseka pot pare. št. 1653/1, teče ob /plodni meji pare. št. 292/4 in 291/1, Jer v podaljšku pare. št. 296 reže Pare. št. 291/1 in doseže pot pare. M' 1.658. Ob tej poti se nadaljuje 1 roti zahodu do pare. št. 298/6 in ob vzhodni moji te parcele teče do pare. ‘ 298/1, gre ob južni meji slednje ( ?ti zahodu do pare. št.'20/1 in ob xfJ Proti severu do tromeje pare. . ■ 297/1 in 298/5, nato zavije proti Ku čez pare. št. 303/3 in doseže ce-v i Pare. št. 1653/1. Zemljišča leže K/ o. Kašelj. Hj<.| mljišča v tem gradbenem oko-...s° nipnenjena za organizirano rLJko zazidavo. 4. člen Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. V ra v luko so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za področja občinskega ljudskega odbora. 5. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega upravnega organa. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se zn gradbe ne smejo dovoljevali, razen izjem, ki so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju prvega odstavka 2. člena tega odloka. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradben namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v uradnem glasilu OLO Ljubljana »Glasnik«. Ljubljana 28. dec. 1956. Predsednik Okrajnega' ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. Občina Ljubljana-Rudnik Na podlagi 2. odstavka 15, člena in in 4. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list LRS št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik na 14. seji obeh zborov dne 28. decembra 1956 sprejel ‘ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Rudnik 1. člen V občini Ljubljana-Rudnik se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu (a odlok. 2. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor, in to ob upoštevanju čl. 3 in 9—13 temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ št. 78-625/49) ter prilogo I/R-2/I Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ. št. 34-371/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen * Za gradbene okoliše se določijo naslednja zemljišča: I. Gradbeni okoliš: Zemljišče leži v k. o. Karlovško predmestje in ga omejuje naslednja črta: izhodiščno točko tvori vzhodni vogal pare. št. 240/1, nato pa poteka meja ob Peruzzijevi cesti do potoka Veliki Galjevec pare. št. 641 in ob Galjevcu navzgor, seče cesto Galjcvicc pare. št. 623/10, preide na pure. št. 418, se podaljša do severozahodnega roba te parcele, 30 ni pred severnim vogalom navedene parcele pa sc obrne proti zahodu in reže pare. št. 421/1, 423, 425, 426. Na sečišču v sredini meja pare. št. 426 in 429 zaobrne proti jugu in reže pare. št. 429, 413 in 431. V tej parceli sc obrne proti zahodu, reže mejo pare. št. 433, prestopi Ižansko cesto pare. št. 623/7, se v premi podaljša ter tangira mejo pare. št. 435, kjer se obrne proti severu in reže pare. št. 432 do pare. št. 430/2. Ob tej parceli zavije proti severozahodu in poteka ob njej do pare. št. 430/10, dalje ob pare. št. 430/9, 430/8. 430/7, 430/6, 430/5. 430/4. 430/3 in 430/2 do Ljubljanice. Ob Ljubljanici se obrne proti severovzhodu do potoka Veliki Galjevec pare. št. 641, se nadaljuje ob potoku in križa Ižansko cesto pod mostom tako, arc. št. 261/5 ter pare. št. 275/6 do Beljaškc ulice, kjer so zaobrne proti severu in poteka po vzhodnem robu Beljaškc ulice po mejah pare. št. 273/6, 276/1, 276/3, 276/2, 276/4, 276/8, 276/5 preko Drenikove ulice in pare. št. 276/8 ter 276/9 do izhodiščne točke. Vsa zemljišča, ležeča v z.nmeji-čenem predelu št. 1, so predvidena za individualno zazidavo, načeloma za delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe in leže v k. o. Spodnja Šiška. b) Predel št. 2. Meja tega predela poteka od skrajnega severnega vogalu pure. št. 275/7, so usmeri po južnem robu Goriške- ulice in meji na pare. št. 275/1, prečka Videmsko ulico in poteka dalje preko pare. št. 266/1, prečka Verovškovo ulico in pare. št. 258/4, sc dotakne pare. št. 266/1 ter poteka dalje po meji pare. št. 25/16 (Goriška ulica hiš. št. 11) in 242/10. Tu sc obrne proti jugu, gre po zahodni meji pare. št. 242/10, 242/7, 242/6, 242/9, 242/5, 242/4 in 242/3 do Černetove ulice, kjer zavije po severnem robu Černetove ulice proti zahodu po mejah pare. št. 242/3, 252/7 in 252/1. vru zavije proti severu po pare. mejah št. 252/1, 251/7 in 251/6, prečka Murnovo ulico (št. 251/15) in poteka preko pare. št 251/8, 251/11 in 251/1 do severnega vogala te parcele, kjer se zaobrne proti zahodu, poteku po meji para; št. 258/6 do Verovškovc ulice. Tuj se zopet zaobrne proti severu pa vzhodnem robu Verovškovc ulicer' jo prečka in poteka po južni meji pare. št. 266/8, prečka Videmsko ulico in teče po južnem robu parc| št. 275/3. Tu sc zaobrne proti severu; in teče po zahodni meji pare. št.j 275/3, 275/2, 275/5, 275/9, 275/8 in • 275/7 do izhodiščne točke. Temu predelu sta dodani še pare. št. 259/1 in 259/3 ter upadata v njegov sklop, dočtm sta parceli št. 259/2 in 259/4 nezazidljivi in predvideni za zaščitni zeleni pas. Zemljišča, ležeča v tem zameji-če n cm predelu, so namenjena za individualno zazidavo, zlasti za de-tavsko-tislu žbenske stanovanjske potrebe in leže v k. o. Spodnja šiška, c) Predel št. 3. Severovzhodna meja tega predela poteka od skrajnega severnega-dela pare. št. 701 ob Goriški ulici po severni meji te ulice v smeri! proti jugozahodu, prečka Galctovo ulico in poteka dalje po sevcro-1 vzhodnih mejah pare. št. 730 ter, 731,- prečka Alcšcvčcvo ulico in teč® v premi črti preko pare. št. 334,1 328/3, 328/8, 328/9 ter 328/1. Tu preč-j ka Podlimbarskcga ulico in teče V isti smeri po pare. št. 326/23, 325/20, 326/20 in 313/1 do Aljaževe ulice,! prečka to ulico in nadaljuje smet po mejah pare. št. 317/7, 313/6, prečka Hotiriiirovo ulico in gre po mejah pare. št. 313/2, 313/3, 313/4, 313/5, 320/1 in 320/2, prečka Kettejevo ulico in poteka dalje v isti smeri j ob mejah pare. št. 311/4, 311/2, 311/1, 311/3, 322/5, 322/6 in 310/5. Tu zn-! vije proti vzhodu po južnem robu Černetove ulice po severnih mejah! .pare. št. 305/3, 291/4 in 291/5, od' tu gre po zahodnem robu Knezove uli-l ce ob pare. št. 291/5, 282/16, 282/14, 282/17, kjer zavije po severnem robu Drenikove ulice in po južnih mejah pare. št. 282/15 in 305/4, prečka Aljaževo ulico in gre dalje po! mejah pare. št. 310/12, preko poti št. 325 in po meji pare. št. 323/4, 326/1 ter 326/45. Tu zavije proti severu po vzhodni strani Podjunske ulice preko pare. št. 326/45, 326/44, 326/41, 326/43 in 326/42, prečka Černetovo ulico in poteka dalje do severnega križišča Podjunske in Černetove ulice. Na tem vogalu zavije v smeri proti zahodu po severnem robu Černetove ulice in po pare. št. 328/42, 328/33 ter 328/79 preko Podlimbarskcga ulice in pare. št. 328/78, 328/32 ter 339/4 do Alešcv: če ve ulice in teče dalje po zahodni meji pare. št. 339/4, prečka Alešev-čevo ulico in so nadaljuje po južni moji pare. št. 756 k. o. Zgornja šiška. Od tu poteku dalje po katastrski občini Zgornja šiška po zahodni meji pare. št. 756, po južni meji pure. št. 757, kjer se obrne proti severozahodu po zahodni meji pare. št. 757, prečka Galctovo ulico in poteka nato po južni meji pare, št. 722 in po zahodni meji te parcele, prečka Kettejevo ulico, kjer se nagne proti severu in poteka po zahodnih mejah pare. št. 720, 719, 718, 717, 716, 715, 714, 713, 712, 711, 710, 709, 706, 705 in 702 ter daljo po meji pare. št. 701 do izhodiščne točke na Goriški cesti. Zemljišča, ležeča v tem zameji-čenem predelu, so namenjena za individualno zazidavo, zlasti za dela vsko-usl n žbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami (komunikacije in drugi pomožni objekti). Zemljišča leže V k. o. Zgornja šiška in v k. o. Spodnja Šiško. č) Predel št. 4. Ta predel je situiran severno od gorenjske proge vzdolž Milčinskega ulice in zajame pare. št. 253/12, 255/1, 256/1, 256/2, 256/3, 256/4, 256/5, 256/6, 256/10, 256/7, 256/8, 256/9, 257/4, 257/5, 257/6 in 267/7 ter še dvoje neoštevilčenih parcel ob Milčinskega ulici. Zemljišča leže v k. o. Spodnja Šiška. Zemljišča v tem predelu ; so namenjena za individualno za-; zidavo, zlasti za delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi komunalnimi na-; Pravami. d) Predel št. 5. Ta predel je situiran severno od , nove industrijske obodne ceste Moste—Hežigrad in Šiška—Vič ter | vzdolž vzhodne meje industrijskega Predela Litostroj II. Severna meja poteka od skrajnega zahodnega roba pare. št. 273/2 in po severni meji to parcele preko Milčinskega ulice ter po severni meii pare. št. 272/1 do vzhodnega vogalu te parcele. Tu so meia obrne proti jugu in poteka Po vzhodnih mejah pare. št. 272/1, 272/14, 272/3, 272/4, 272/5, 272/16, 272/7, 272/18, 272/9, 272/10 in 272/11 do južne meje pare. št. 272/12 k. o. Spodnja Šiška. Od tu poteka dalje po južni meji pare. št. 272/12 preko Milčinskega ulice do vzhodne pare. mejc št. 273/25, se nadaljuje po Vzhodnih mejah pare. št. 273/14, 273/15, 273/16, 273/17 in 273/18. Tu se ! ukrene po južnem robu pare. št. 273/18 in 273/28 do zahodnega vo-ftala te parcele. Od tu dalje poteka I Pd zahodnih mejah pare. št. 273/28, «73/17, 273/21, 273/15, 273/14, 273/13, 273/26, 273/11, 273/24, 237/9, 273/8, 273/7. 273/6, 273/5, 273/4, 273/3 in 273/21 do izhodiščne točke. Zemlji-sen^ leže v k. o. Spodnja šiška. Zemljišča v tem predelu so naplenjena zn individualno zazidavo, z*asti za dclnvsko-uslužbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami. e) Predel št. 6. i Ta predel je situiran vzdolž Obirskc ulice in zajema pare. št. 275, 674, 673, 672, 671, 670, 669, 668, 667, 666, 665, 664/2, 664/1, 663, 662, "61, 660, 659, 658 in 657. Zemljišča lože v k. o. Zgornja Šiška. Zemljišča v tem predelu so nagnjena za individualno zazidavo za dclnvsko-uslužbenske stnnovnnj-®.e potrebe in zn gradnjo služnostnih paviljonov in nizkih shajališč r'iž.benih in političnih organizacij. £ Predel št. 7. . la predel leži ob Kebetovi ulici ‘n zajema pare. št. 682/1, 682/2, 683, 9=4, 685, 686, 687, 688, 689/2, 689/1, , 691, 692/2 in 692/1. Zemljišča Czo v k. o. Zgornja Šiška. Zemljišča v tem predelu so namena za individualno zazidavo g? delavsko-uslužbenske stunovanj-;.c Potrebe in za gradnjo služnost-ih paviljonov in nizkih shajališč ruzbenih in političnih organizacij. K) Predel št. 8. v F0, predel leži jugozahodno od I odnikove ceste v Zgornji Šiški, izhodiščna točka je pri pare. št. 466, di *r<'nc meja proti severozaho-iPoteka ob levem robu Vodni-ove ceste in po meji pare. št. 466 Pol d® pure. št. 471. Od tu dalje Št a 11 J)0 iug°zahodni meji pare. *ui i | • . vognla zgradbe št. 46, se pljuje v premi črti, zajame ce-tjil,.$Za vasjo« in pare. št. 496, gre b 'L« 1*° ro‘ni slednje vzdolž pare. S|; 469, 498, 497, 496 in 495 do hiše ju"4>d tu dalje poteka v smeri bi« l,‘hhodn po parcelni meji mimo Pr,,. “• 29 po parceli št. 918 ter liri,zi° llnrc- St- 916 in ceste »Pod juen .V kiše M- 2, kjer krene 6 vzhodno po levem robu občin- ske poti »Pod hruško« mimo pare. št. 913, 912 in 908 do križišču za občinsko potjo in pare. št. 907. Tu zavije v smeri jugozahoda po severnem robu občinske poti in po meji pare. št. 908 do hiše št. 14, kjer se odcepi v jugovzhodni smeri po pare. meji št. 904 k. o. Zgornja Šiška do odvodnega jarka. Od tu gre dalje v premi črti proti jugu preko pare. št. 903 do južnega vogala pare. št. 902 in 901 ter se nadaljuje po meji pare. št. 901 in 902 do poti »Pod hribom«, teče dalje po severnem robu te regulirane poti preko parcel štev. 963, 965, 966, 968, 969, 970/2, 971 in 1071 k. o. Zgornja Šiška. Tu se obrne proti severu po parcelni meji pare. št. 1071 in 1075 do Podutiške ceste, kjer krene proti vzhodu vzdolž južnega roba Podutiške ceste v dolžini ca. 60 m, kjer krene proti severu po severozahodnih mejah pare. št. 458, 459/4, 459/2, 459/3, 460/2, 460/1, 463, 464, 465 in 466 do izhodiščne točke ob Vodnikovi cesti. Zemljišča leže v k. o. Zgodnja šiška. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo zasebnega in zadružnega značaja, zlasti za delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami. h) Predel št. 9. Tu predel leži severozahodno od nove industrijske obodne ceste ob vtoku novoregulirnne Vodnikove ceste. Severozahodna meja se pričenja ob Vodnikovi cesti na sečišču pare. št. 855 in 852 k. o. Dravlje. Nato krene v smeri proti jugovzhodu po južni meji pare. št. 855, 853 in 854, med pare. št. 859 in 856/4, 856/3 ter 856/2, zavije med pare. št. 856/2 in 856/1 v premi črti proti jugu po vzhodnih mejah pare. št. 856/2. 851/2, 851/10, 850/2, 845/6, 845/7, 845/8, 844/2, 842/7, 842/2, 833/2, 833/3, 828 in 813/2 do Bitenčeve ulice. Tu zavije proti jugozahodu po severnem robu Bitenčeve ulice in po meji pare. št. 813/2, 812 ter 811, gre dalje preko stare Vodnikove ceste in pare. št. 1527, kjer zavije po robu te parcele v jugovzhodni smeri do ustja Le-vičnikove ulice. Od tu krene dalje proti zahodu po severnem robu Le-vičnikove ulice in po pare. meji pure. št. 1527 ter 1518 do meje pare. št. 1517. Jugozahodna meja tega predela poteka od tu dalje v 30 m odmiku od bodoče industrijske ceste, kjer zavije skoraj po meji ka-tastrnlnih občin Zgornja Šiška in Dravlje proti jugozahodu preko pare. 1330 do meje k. o. Zgornja Šiška in k. o. Dravlje, ki jo seka v ločki, oddaljeni od desnega roba ceste v Koseze ca. 45 m. Od tu dalje poteka po meji katastrskih občin vzdolž pare. št. 1529 in 1531 do pare. št. 385 k. o. Dravlje in dalje do vogala pare. št. 402 k. o. Zgornja Šiška, se nadaljuje po meji pare. št. 385 k. o. Zgornja Šiška v dolžini ca. 10 m. Tu se obrne proti severu preko pare. št. 1531 in 1483 k. o. Dravlje do meje te parcele, kjer krene proti severovzhodu preko pare. št. 1482, 1480, 1479 in 1478 do meje pare. št. 1478, kjer se nagne roti severu vzdolž odvodnega jur-a št. 1462 in pare. št. 1475, 1474/1, 1474/2 ter 1470 k. o. Dravlje. Od tu dalje poteka v vzhodni smeri po mejah pare. št. 1470 in 1469 preko dosedanje Vodnikove ceste in dalje proti severozahodu preko pare. št. 851/7 in dalje ob Vodnikovi cesti proti severu do izhodiščne točke na nnre. št. 852 k. o. Dravlje. Zemljišča leže v k. o. Zgornja Šiška in Dravlje. Zemljišča v tem predelu so namen jena za individualno zazidavo zasebnega in zadružnega značaja, zlasti za delavsko-uslužbenske sta- novanjske potrebe s pripadajočimi javnimi napravami. i) Predel št. 10. Ta predel leži med Celovško cesto in okolišem kmetijskega naselja v Dravljah. Severovzhodna meja poteka ob 20 m odmiku od osi novo regulirane Celovške ceste preko pare. št. 271 in 266 ter po meji med pare. št. 272 in 273 ter sc nadaljuje preko pare. št. 297, 298, 332, 333, 334/2, 346, 347/2, 318/1 in 354 preko Sojerjeve ulice in dalje preko pare. št. 1693, 973/3, 953/2 in 952/3 do roba Poljske poti, ki meji na pare. št. 951. Od tu dalje poteku meja po jugovzhodnem robu poti št. 952/3 in 95j ter se nadaljuje v premi črti do pare. št. 959/3, kjer se te parcele dotakne in teče naprej po meji krajevne poti in pare. št. 952/2 ter 952/1 do pare. št. 954 k. o. Dravlje. Jugozahodna meja tega predela poteka po meji med pare. št. 9r<- in 953/1, dalje med pure. št. 954 in 953/27 in po pare. meji med pare. št. 959/2 in 954 ter vzdolž pare. št. 959/1, 959/2 in 955/2 ter Sojerjevo ulico (1693), 351/1, 351/1, 351/2, 349 in 351/2 do pare. št. 366 k. o. Dravlje. Od tu krene severozahodno v premi črti preko pare. št. 335, 334/1, 330, 328/1, 315 in 324 preko Dražgoške ulice in pare. št. 296, odmaknjena od stavbne črte zgradbe št. 256 ca. 17 m ter poteka v isti premi črti preko pare. št. 264 do meje pare. št. 263 k. o. Dravlje. V tej točki, ki je oddaljena od obstoječe ceste 9 m, merjeno po podaljšku mejne parcele, se obrne meja vzporedno s smerjo stare Vodnikove ceste pre"ko pare. št. 263 do meje pare. št. 260, kjer zaokrene proti severovzhodu in gre po meji med pare. št. 260, 261, 263 in 262 do Krovske ulice. Od tu poteka dalje po robu Krovske ulice, po meji pare. št. 262, do meje pare. št. 265, kjer se obrne proti severovzhodu po pare. meji med Krovsko ulico in pare. št. 265, 266, 268, 269, 270/2, 270/1 in 271 do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Dravlje. Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno zazidavo zadružnega značaja zn delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe. Iz tega predela so izvzete celotne pare. št. 954, 957, 959/1, 958, 351/1, 349, 350 in 347, ki so določene za gradnjo javnih objektov (kulturni ali zadružni dom, zborovalne dvorane itd.). V tem odstavku navedena zemljišča sc ne smejo uporabiti za individualno zazidavo. j) Predel št. 11. Ta predel leži severozahodno od Celovške ceste v Dravljah. Severozahodna meja poteka v 20 m odmiku od cestne osi novo regulirane Celovške ceste, in sicer od iztoka stare Vodnikove ceste na Celovško cesto ter vse do pare. št. 240 k. o. Dravlje. Od tu poteka dalje po meji med pare. št. 241, 243 in 242 k. o. Dravlje do stare Vodnikove ceste. Zahodna meja poteka od tu dalje preko pare. št. 242, 243, 222, 210, 209, 208, 191 in 185 k. o. Dravlje sporedno z Vodnikovo cesto do stič-ja Vodnikove in 7-npuške ceste. Severozahodna meja poteka od prej omenjenega stičja Vodnikove in Za-puške ceste po pare. št. 185, 186/1, 186/2 in 187 v premi črti proti severovzhodu do izhodiščne točke. Zemljišča leže v k. o. Dravlje. Zemljišča v tem zamejičenom predelu so namenjena za individualno zazidavo zadružnega in zasebnega značaja zn delnvsko-usluž-benske stanovanjske potrebe s pripadajočimi javnimi komunalnimi napravami. k) Predeli št. 12, 13, 14, 15, 16 in 17. Ti predeli leže med Celovško in Vodnikovo cesto ter Šolsko ulico. Podrobna situacija navedenih predelov je razvidna iz regulacijskega načrta za celotni teritorij, ki ga oklepajo Celovška in Vodnikova cesta ter šolska ulica. Zemljišča v teh predelih so namenjena za individualno zazidavo zasebnega in zadružnega značaja, zlasti za delavsko-uslužbenske stanovanjske potrebe. 2. Okoliš visoke stanovanjske in komunalne gradnje je razdeljen na 4 predele, ki so razmeščeni v glavnem vzdolž glavne komunikacijske žile Celovške ceste in ki so: a) Predel št. 1. Tu predel omejujejo naslednje komunikacije in okoliši: Celovška cesta, Drenikova ulica, Zeleni zaščitni pas ob gorenjski progi in Javornikova cesta s podaljškom preko gorenjske proge. Zemljišča sc smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega značaja. Iz tega predela je izvzet del predela št. 1, ki je predviden za individualno gradnjo. b) Predel št. 2. Ta predel leži severno od Drenikove ulice ter sega do Černetove ulice, krene pri predelu št. 2, predvidenem za individualno gradnjo, proti severu do Goriške ulice, kjer gre proti jugovzhodu vzdolž Zelenega pasu ob gorenjski progi do Černetove ulice. Zemljišča se smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega značaja. Iz tega predela sta izvzeta dela predelov št. 1 in 3, namenjenih za individualno zazidavo. c) Predel št. 3. Ta predel je situiran severovzhodno od Celovške ceste in sega do Goriške ulice. Severovzhodno ga omejuje Aleševčevn ulica, na severozahodu pa industrijski predel Litostroja. Zemljišča sc smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega značaja. S tega področja so izvzeti predeli št. 3, 7 in 8, namenjeni za individualno zazidavo. č) Predel št. 4. Ta predel je situiran jugozahodno od glavne komunikacijske žile Celovške ceste in je podrobno določen in obdelan z odobrenim regulacijskim načrtom med Celovško in Vodnikovo cesto ter Šolsko ulico. Zemljišča se smejo uporabiti za gradnjo stanovanjskih in javnih objektov s pripadajočimi drugimi pomožnimi objekti in napravami javnega in zadružnega značaja. S tega področja so izvzeti predeli št. 12, 13, 14, 15, 16 in 17. namenjeni za individualno zazidavo. 3. Okoliš industrijske gradnje. a) Predel Pivovarne Union. Severozahodna meja tega predela se pričenja ob križišču Celovške ceste z Javornikovo ulico, poteka po Javornikovi ulici, kjer krene proti jugu po zahodni po-sesini meji JD7, do jugovzhodnega vogala tovarniškega zemljišča Pivovarne Union. Od tu teče jlalje v premi črti po meji pare. št. 470/1 k. o. Sp. Šiška do Celovške ceste in sc po nji vrača do izhodišča, t. j. do iztoka Javornikove ulice na Celovško cesto. Zemljišča se smejo uporabiti za gradnjo objektov lahke industrija obrti in podobnih objektov inda« atrijsko gospodarskega značaja z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ah zasebnega značaja. b) Predel »Litostroj«. Jugozahodna meja tega predela poteku ob posestni meji gorenjske proge do novo projektirane obvozne ceste Moste—Vič in ob njej dalje do zahodne meje predela št. 5, namenjenega za individualno zazidavo. Tu krene proti severu vzporedno z zahodno mejo prej omenjenega predela i skupni dolžini ca. 940 m, teče paralelno s kamniško progo, kjei se obrne proti zahodu in poteku v premi črti v dolžini ca. 620 m do Djure Djakoviču ceste in po njej v jugozahodni smeri do izhodiščne točke ob gorenjski progi. Zemljišča se smejo uporabiti za gradnjo objektov lahke industrije, obrti in podobnih objektov industrijsko gospodarskega značaja z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ali zasebnega značaja, c) Predel »Remiza«. Jugozahodna meja tega predela sc pričenja na sečišču Celovške ceste med pare. št. 195 in 191 k. o. Zgornja Šiška ter poteka po severovzhodnimi robu Celovške ceste do novo projektirane obvozne industrijski- ceste Moste- Vič. Ob tej cesti poteka dalje v loku proti gorenjski progi do stikii z Djure Djakoviču cesto in nato proti jugozahodu v premi črti do izhodiščne točke na Celovški cesti. Zemljišča sc smejo uporabiti za gradnjo objektov lahke industrije, obrti in podobnih objektov industrijsko gospodarskega značaja z vsemi drugimi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami javnega ali zasebnega značaja. č) Predel »Unitns«. '!a predel se pričenja na severozahodni meji Zelenega pasu ob Celovški (.-esti. t. j. ob poti št. 794 k. o. Dravlje, poteka vzporedno s Celovško cest,o v 20 m odmiku od njene regulirane osi in teče dalje do poti št. 357 k. o. Dravlje. Severozahodno mejo tega predela tvori pot št. 357 k. o. Dravlje in severozahodna meja pare št 355/4 do poti za gorenjsko progo. In se zaobrne proti jugovzhodu in teče vzporedno z gorenjsko progo do meje Zelenega pasu. Ob tein pasu zavije proti jugozahodu v premi črti do izhodiščne točke. Zemljišča sc smejo uporabiti prvenstveno za gradnjo objektov lahke industrije in drugih objektov industrijsko gosjpodarskega značaja z vsemi pripadajočimi pomožnimi objekti in napravami. 4. Okoliš Zelenega pasu. a) Zeleni pas v eu. 20 m širini od osi najbližjega železniškega tiru poteka od jugovzhodne občinske mcie, m sicer od Celovške ceste vzdolž Tivolskega železniškega loka mimo industrijskega predela Union ter ostalega naselja (Jo Černetove ulice. b) Zeleni pas, ležeč na levi strani Celovške ceste od otroškega igrišča pod Cekinovim gradom do odcepa Vodnikove ceste, ki sega do meje zaščitene gozdne površine. c) Zeleni pas, ki ga oklepa Černetova ulica med mejami predela 2 in 3. namenjenih za individualno zazidavo, in gorenjska proga oziroma Goriška ulica. č) Zeleni pas, ki ga oklepa trikot med Černetovo ulico, gorenjsko progo in podaljšek Kuvškove ulice. d) Zeleni pas, ležeč med gorenjsko in kamniško progo, industrijsko obodno cesto in v podaljšku Aleševčeve ulice do industrijske obodne ceste, izvzemši predel št. 4 individualne stanovanjske gradnje. e) Zeleni pas, ležeč pravokotno "vzuolž občinske meje in kamniške proge, in sicer od industrijske obodne ceste do meje industrijskega predela »Litostroj«. Severna meja poteka v isti premi črti kot severna meja industrijskega predela Litostroj do kamniške proge in občinske meje. Iz tega pasu je izvzet predel št. 5 individualne stanovanjske gradnje. f) Zeleni pas, ki ga oklepa trikot med industrijsko obodno cesto, gorenjsko progo in padaljšek Aleševčeve ulice do industrijske obodne ceste. g) Zeleni pas, ležeč severozahodno od industrijske obodne ceste, se pričenja ob predelu št. 9 individualne stanovanjske gradnje in teče v premi črti povprečno v 150 m pasu proti severovzhodu preko Celovške ceste in gorenjske proge do zahodnega podaljška severne meje industrijskega predela Litostroj. h) Zeleni pas, ležeč ob regulirani Vodnikovi cesti, in sicer na jugozahodnem delu te ceste v širini ea. 70 m do nove obodne industrijske ceste. i) Zeleni pas jugozahodno od Vod-dnikovc ceste, ki sc razteza do predela Št. 8 individualne stanovanjske gradnje in do vznožja zaščitene gozdne površine Šišenskega hriba. j) Zeleni pas, ki leži v izravnavi krivine med Večno potjo in okoliša nezazidljive kmečke površine. k) Zeleni pasovi, ležeči v sektorju med Celovško cesto, Vodnikovo cesto in Šolsko ulico, oziroma novo industrijsko obodno cesto po regulacijskem načrtu za to področje. Zemljišča v okolišu Zelenega pasu so nezazidljiva. 4. čleft Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za področja občinskega ljudskega odbora. 5. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega organa. 6. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbe ne smejo dovoljevati, razen izjem, ki so določene v Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 7. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju t. odstavka 2. člena tega odloka, 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravira izdajati dovoljenja po 9. členil Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9, členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leto od dneva pravnomočnosti. 10. člen Ta odlok začne veljati po objavi v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. V Ljubljani, 28. decembra 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: dr. Marijan Dermastia 1. r. 9 Občina Ljubljana-Vič ■Na podlagi 2. odstavka 15. člena in 4, točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) in 2. člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. list št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana po predlogu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič na XIV. seji obeli zborov dne 28. decembru 1956 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Ljubljana-Vič t. člen V občini Ljubljana-Vič se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa v 3. členu ta odlok. 3. člen V gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišč na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše občinski ljudski odbor in to ob upoštevanju 3. in 9. do 13. člena Temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Ur. list FLRJ št. 78-625/49) ter priloge I/B-2/I Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55). Urbanistična osnovo mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let. Pri pripravi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodotokov in drugih komunalnih naprav. 3. člen Za gradbene okoliše se določajo naslednja zemljišča: 1. Prvi gradbeni okoliš: Meja poteka južno ob Cesti na Rožnik, po Večni poti do Coste XV, po Cesti VIII, no Cesti XVII, po Cesti VI do potoka Glinščice, nato po Cesti im Brdo, po Cesti 11 do Ceste v Rožno dolino, kjer se zaključi pri prelazu nu Erjavčevi cesti. Iz tega kompleksa zemljišč so izločena zemljišča, ki pripadajo k študentskemu naselju. Izločen je tudi celoten kompleks zemljišč, ki pripadajo k »Vili Rožnik« (Cesta na Rožnik št. 21). Ob potoku Glinščice je nezazidljiv pas zelenice na obeli straneh potoka v širini 30 m. Zemljišča leže v k. o. Gradišče in k. o. Vič. 2. Drugi gradbeni okoliš: Meja poteka ob potoku Glinščica do ca. 70 m severno od Ceste VI, po Cesti XIX, do severnega dela Predjamske ulice, po Gaberškov! ulici, po Cesti na Brdo, po Poklju-karjevi cesti, po Nanoški ulici, po Satnorjevi ulici s pasom 30 m na vzhodni strani do Ceste na Brdo in dalje do potoka Glinščice. Meja nato zajame kompleks med železnico, Glinščico, Cesto II in Cesto na Brdo do prelaza. Zemljišča leže v k. o, Vič. 3. Tretji gradbeni okoliš: Cela Bonifacija. Zemljišča leže v k. o. Vič. 4. Četrti gradbeni okoliš: Meja poteka ob potoku Gruda-ščica do pasu oh Sihvniški ulici, po Gerbičevi ulici, vzhodno od internata Srednje tehnične gradbene šole po Cesti v Mestni log, po Zeleni poti, po Devinski ulici do Riharjeve ceste in po Riharjevi cesti do potoka Gradaščica. Zemljišča leže v k. o. Vič iu k. o. Trnovsko predmestje. 5. Peti gradbeni okoliš: Meja poteku po Staretovi ulici južno od zemljišč TVD »Partizan«, severovzhodno do Ljubljanice, po Ljubljanici in Malem grabnu po Stranski poti, vzhodno in severno 1 od upravnega poslopja Jesenkovo po Zeleni poti, Cesti v Mestni log in Staretovi ulici. Zemljišču leže v k. o. Trnovsko predmestje. 6. Sesti gradbeni okoliš: Meja poteka ob rimskem zidu, po Gorupovi ulici, Dobrilovi ulici, Groharjevi cesti in po Jamovi ulici, izvzemši nezazidan kompleks med Murnikovo in Bogišičevo ulico, t Zemljišča leže v k. o. Krakovsko predmestje. 7. Sedmi gradbeni okoliš: Meja poteka po Snežniški ulici, Jamovi cesti, po Groharjevi ulici in Aškerčevi cesti. Zemljišča leže v k. o. Krakovsko predmestje. 8. Ošini gradbeni okoliš: Meja poteka po Groharjevi ulici, ob potoku Gradaščica, po Vrlinikovi ulici in po ulici Bičevje. Iz tega kompleksa zemljišč so izločena zemljišču, namenjena za gradnjo inštitutov, in ves kompleks zemljišč! med Tržaško cesto in Langusovo, Jamovo ter Groharjevo ulico. Zem-j Ijišča leže v k. o. Vič in k. o. Gradišče. 9. Deveti gradbeni okoliš: Meja poteka ob železniški progi Ljubljana—Trst, po Oražnovi ulici do vzporednice, oddaljene od Tržaške ceste cy. 60 m, po tej vzporednici in Idrijski cesti do železnice. Meja nato zajame zemljišče med železnico. Bobenčkovo ulico, podaljšek Postojnske ulice v dolžini 90 m in gre nato pravokotno na železnico. Zemljišča v teli gradbenih okoliših se smejo uporabiti za individualno in zadružno zazidavo. Grafični prikaz zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka. Prav tako so sestavni del tega odloka urbanistične osnove s seznami parcel za področja občinskega ljudskega odbora. 4. člen S tem odlokom se ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišču ter zemljišču, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišču posebej določena od za urbanizem pristojnega republiškega upravnega organa. 5. člen Zemljišču izven gradbenih okolišev sc zn gradbe ne smejo dovoljevali, razen izjem, ki so določene v Zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 6. člen Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju t. odstavka 2, členu tega od-; loka. 7. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenju po 9, členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. 9. člen Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku enega leta od dneva pravnomočnosti. 9. člen Ta odlok velja z. dnem objave < »Glasniku«, uradnem glasilu 01,0 Ljubljana. Ljubljana, 28. decembra 1956. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Dr. Marijan Dermastia 1. r.