LETO XXII. — številka 17 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka >n Tržič. — l/.đa'ja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar ■* Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 4. III. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORE N J S K O Nove cene električni energiji Slovenska podjetja za distribucijo električne energije so v nedeljski izdaji časnika Delo objavila nove tarifne Postavke za prodajo električne energije odjemalcem na nizki napetosti. Objava je bila sicer popolna, vendar brez Ustrezne obrazložitve. Zato je za večino prebivalcev nerazumljiva; posebno, ker je bilo v zadnjem času precej govora in mnenj o podražitvi električne energije za široko Potrošnjo. Da bi prebivalcem Gorenj-site pojasnili, kakšne bodo P° 31. marcu nove cene električne energije za gospodinjstva oziroma široko potrošnjo (trgovina, gostinstvo, obrt ,td), smo o tem poprašali na Podjetju Elektro v Kranju. Takole so nam povedali: Večina gospodinjstev na Gorenjskem je bilo do sedaj uvrščenih v II tarifno stopnjo. Cena kilovatni uri je bila štiri mesece (pozimi) 22 starih dinarjev (od 6. do 13. ure in od 16. do 21. ure) in 16 starih dinarjev (od 13. dO 16. in od 21. do 6. ure). Osem mesecev (poleti — nižja sezona) pa je bila cena 18 starih dinarjev (od 6. do 13. in od 16. do 21. ure) in M) starih dinarjev (od 13. do 16- in 21. do 6. ure). Nekaj odjemalcev (predvsem zasebnih kmetovalcev) Pa je bilo že dosedaj uvršče- nih v I. tarifno stopnjo. Ti so plačali kilovatno uro po gospodinjski tarifi, doplačali pa so na mesec še 300 starih dinarjev obračunske moči za vsak kilovat elektromotorja. (4 kilovati = 1200 starih dinarjev) Po 31. marcu bodo prebivalci uvrščeni v iste tarifne stopnje kot do sedaj (torej večina v II tarifno stopnjo). Vendar pa bodo cene kilovatni uri v prihodnje v vseh mesecih enake (ukinjene so torej letne — nižje in zimske — višje sezone). Cena kilovatni uri bo tako v prihodnje od 6. do 13. in od 16. do 21. ure 20 starih dinarjev, od 13. do 16. in od 21. do 6. ure pa 12 starih dinarjev — kjer imajo dvotarifni števec. (Pri enotarifnem števcu pa bo cena za kilovatno uro ves dan 20 starih dinarjev). Razen tega pa bo vsako gospodinjstvo pri mesečnem obračunu plačalo še 300 starih dinarjev za obračunsko moč enega kilovata. To pomeni, da bodo gospodinjstva na Gorenjskem v prihodnje plačala 300 starih dinarjev več na mesec kot do sedaj. Primer: Ce je nekdo do sedaj na leto plačal 60.000 starih dinarjev (12 krat 5000) bo v prihodnje zanj pomenila podražitev 3600 starih dinarjev več na leto. (12X300. — To- Za 8. marec irila v prod ŽIVILA KRANJ bonboniere - kava - peneča se vina rej skupaj: 60.000 t- 3.600 = = 63.600 starih dinarjev). Prebivalci pa se bodo lahko odločili tudi za uvrstitev v I. tarifno stopnjo. V tem primeru pa bodo morali vgraditi tarifni odklopnik (orne-jevalec). Te dela pri nas tovarna Iskra, njihova cena je od 7 do 8 tisoč starih dinarjev, vendar jih trenutno ni na trgu. Kdor se bo v prihodnje odločil za tarifni odklopnik (nabava in stroški montaže bodo znašali okrog 11.000 starih dinarjev) bo plačal 15 starih dinarjev za kilovatno uro (od 6. do 13. in od 16. do 21. ure) in 9 starih dinarjev (od 13. do 16. in 21. do 6. ure). Ob koncu meseca pa bo plačal še označeno moč na omejevalcu, in sicer za vsak kilovat 300 starih dinarjev (omejevalci so prirejeni za razpon od 2 do 6 kilovatov). Značilnost omejevalca je, da nekdo ne more imeti naenkrat vključenih več električnih aparatov, če jc njihova skupna moč večja od določene na omejevalcu. (V tem primeru pride do izklopa električne energije v stanovanju). Pri drugih porabnikih široke potrošnje (trgovina, obrt, gostinstvo itd.) bodo v prihodnje prav tako ukinjene nižje in višje sezone. V prvi tarifni stopnji je obračunska moč za kilovat povečana od sedanjih 600 na 1000 starih dinarjev, večja tarifna postavka bo znašala 28 starih dinarjev za kilovatno uro, manjša pa 17. V drugi tarifni stopnji pa se od sedanjih 600 na 1000 starih dinarjev poveča le obračunska moč za 1 kilovat. »Podatki nam kažejo, da bo z novimi tarifnimi postavkami kilovatna ura najcenejša na Gorenjskem, ker bodo podražitev najbolj občutili tisti, ki so do sedaj porabili na mesec npr. manj kot 50 kilovatov. Teh pa je na Gorenjskem med vsemi potrošniki le okrog 6 odstotkov in je še v teh šestih odstotkih precej takšnih z vikendi. Zato menimo, da ta podražitev električne energije na Gorenjskem ne bo povzi-očila večjih socialnih težav. Drugače pa bo na nekaterih drugih področjih v Sloveniji, kjer je število odjemalcev, ki porabijo manj kot 20 kilovatnih ur na mesec, precej večje. V Sloveniji je namreč takšnih odjemalcev okrog 24 odstotkov,« nam je povedal direktor JEIektro Kranj ing. Križnar Milan. A. Žalar Lepa, praktična kranj \n poceni za dan žena - 8. marec vam nudimo v vseh prodajalnah veletrgovskega podjetja KOKRA — KRANJ Poleg tekstila, lahke in težke konfekcije, pletenin, usnjene galanterije, kozmetike, zlatnine, ur in spominkov vam priporočamo nakup elegantnih damskih nogavic GOLD PANCER primernih za obdaritev ob dnevu žena. Za obisk se priporočajo prodajalne v Kranju, na Bledu, Jesenicah, v Tržiču, Škof j i Loki, 2ireh, Metliki in Novem Sadu. Zazidalni načrt za sejem Na zadnji seji sta oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela tudi zazidalni načrt za Gorenjski sejem. Kot je znano, bodo novi sejemski prostori na savskem otoku v Kranju. Načrt predvideva pet osnovnih objektov, ki so funkcionalno in smiselno razporejeni ob glavnih komunikacijskih žilah. Posebnost novega'sejma bo, da bo na zanimiv in povsem svojstven način vključen v novo obvozno cesto. S sprejemom zazidalnega načrta je tako dana zelena luč za začetek gradnje in da bi bil večji del letošnjega XX. mednarodnega gorenjskega sejma v novem razstavišču v Savskem logu. Predvideno je tudi, da bo prva faza izgradnje sejma « vsemi napravami veljala okrog 70 milijonov dinarjev. A. 2. Sedma seja republiške konference SZDL Ljubljana, 3. marca — Danes dopoldne se je v veliki dvorani skupščine SRS začela sedma seja republiške konference socialistične zveze. Poleg delegatov konference seji prisostvuje 120 gostov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, skupščine SRS, izvršnega sveta SRS, predstavnikov zvezne konference SZDL, predstavnikov republiških konferenc socialistične zveze Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in črne gore. Osrednje vprašanje na seji jc obravnava in sprejem dokumenta SZDL— DANES. Uvodni referat o vlogi socialistične zveze na doseženi stopnji razvoja naše samoupravne družbe je imel Janez Vi-potnik, predsednik republiške konference socialistične zveze. Razprava na seji konference je bila osredotočena na vsebin- ska in politična vprašanja v zvezi z današnjo vlogo in nalogami socialistične zveze. Vlado Beznlk, sekretar republiške konference SZDL, je na seji obrazložil delovni načrt republiške konference in njenih organov do maja 1971. leta. Dokument SZDI —DANES, ki so ga sprejeli na današnji seji republiške konference, poudarja, da »se v socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije združujejo vsi ljudje v Sloveniji, ki sprejemajo socialistično in samoupravno pot demokratičnega razvoja Slovenije oziroma Jugoslavije. Ta pot je temelj in edini okvir usmeritve socialistične zveze. Za kakršenkoli program, ki bi zanikal ta načela samoupravne socialistične, graditve, v socialistični zvezi ni prostora.« J. Vidic 4617 93 Seminar za vodstva SZDL vodstva krajevnih organizacij SZDL in člane izvršnega odbora občinske konference. Predvidevajo, da se bo seminarja, na katerem bodo govorili o uresničevanju dokumenta SZDL danes in o na- Predstavniki krajevnih organizacij socialistične zveze iz radovljiške občine sd se minuli teden na posvetu dogovorili, da bo 6. in 7. marca v hotelu Stane Žagar v Bohinju dvodnevni seminar za RADOVLJICA Oba zbora radovljiške občinske skupščine se bosta danes (sreda) popoldne sestaia na dvanajsto skupno sejo. Med drugim bosta razpravljala o problematiki krajevnih skupnosti in o vprašanjih lokalne samouprave. O tem so minuli petek razpravljali tudi na prvem sestanku sekcije občinske konference SZDL za aelo krajevnih skupnosti. Potrošniki premoga! Sezona kurjenja Se ni končana, zato vam priporočamo, da obnovite svoje zaloge. KVALITETNI PREMOG , VELENJE v kosih in kockah vam dostavimo na dom takoj ali najkasneje prihodnji dan po prevzemu naročila! Nabavite kurjavo sedaj, ko je na razpolago! PRIPOROČA SE Veleželeznina MERKUR Kranj P.E. KURIVO Gorenjesavska c. 4 telefon 21-192 ihmx » Razpis Kmetijska zadruga SLOGA Kranj razpisuje prosta delovna mesta za zbiralce mleka: l ft§N — Predoslje — Visoko — Tupaliče — Bela — Baielj — Breg ob Savi — Jama (zbiranje mleka ln skladiščna dela) — Prase — Mavčiče — Podreča Interesenti naj se javijo v 10. marca 1970 2 uri dnevno 230 ure dnevno 1.30 ure dnevno 130 ure dnevno 1 uro dnevno 1 uro dnevno 4 ure dnevno 1 uro dnevno 1 uro dnevno 130 ure dnevno upravi zadruge do daljnjih nalogah krajevnih organizacij SZDL, udeležilo okrog 45 članov oziroma predstavnikov vodstev. Prvotno je bilo predvideno, da bo seminar že konec februarja, vendar so ga prestavili, ker je republiška konferenca SZDL 3. marca dokončno sklepala o tezah SZDL. Tako se bo tega seminarja takoj po sprejemu tez udeležil tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. A. 2. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ SKLADIŠČE (bivši Beksel obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: 0 kokoši nesnlce ln piščance 0 krave molznice ln teleta £ koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra KMETIJSKA škof ja Loka ZADRUGA razpisu "e prosto delovno mesto prodajalke v trgovini na Bukovici Za razpisano delovno mesto se zahteva kvalifikacija trgovske stroke. Nastop dela bo možen 1. maja 1970. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema uprava zadruge do 15. marca 1970. Dolg seznam pripomb Letošnji zbori volivcev v občini škofja Loka so vsaj glede udeležbe dobro uspeli. Sklicanih je bilo 41 sestankov; največ ljudi so našteli v Žireh (132), najmanj pa na Žirovskem vrhu — prvi del (12). Zanimivo je, da poročilo o gospodarskem razvoju občine v letu 1969 ni doživelo nobenih pripomb in da so občani zadovoljni z učinkovitostjo svojih odbornikov. Edino volivci s Češnjice zahtevajo, naj predstavniki delovnih skupnosti poslej nekoliko bolj podrobno obravnavajo vsako gospodarsko organizacijo posebej, kajti le tako bodo dobili zares točno sliko stanja v komuni. Udeleženci zborov so nadalje podprli uvedbo proporcionalne stopnje prispevka od kmetijstva, toda več govornikov je menilo, da bi morali o slednjem ločeno razpravljati tudi kmetje-zadružniki. Prebivalci Puštala, ki obeta postati glavni rekreacijski center mesta ob Sorl (kopališče, športno igrišče, minigolf in kegljišče) sodijo, da je treba krajevno skupnost Puštal priključiti krajevni skupnosti škofja Loka. Uvodoma smo našteli samo peščico najsplošnejših pripomb, vzetih iz analize minulih zborov volivcev. Kajpak so tu še dolgi seznami krajevnih problemov, ki jih zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti neokrnjene. Izbrali smo le najbolj pereče, tiste, za katere mislimo, da zaslužijo posebno pozornost. Najdaljši spisek želja in potreb je bil zabeležen na sestanku v Žireh. Novopečeni občani Škofje Loke so poudarili, da bo nujno potrebno kar najhitreje razširiti pokopališče, ki že zdavnaj ne ustreza več, napeljati kanalizacijo v Stari vasi in Do-bračevi ter izvesti referendum o krajevnem samoprispevku • za ureditev šole. V Žireh je razen naštetega čutiti hudo pomanjkanje zobozdravnikov in zdravnikov splošne prakse. Ljudje zahtevajo organizacijo lastne reševalne in veterinarske službe. Nadalje bi bilo potrebno, pravijo, nemudoma urediti vprašanje obstoja Modnih oblačil in osebnih dohodkov delavcev ter zgraditi mostova v Novi vasi in v Račevi. Volivci iz Dobračeve predlagajo, naj se njihov kraj glede prispevkov od kmetijstva uvrsti v IV. vrednostni razred, prebivalce Brekovic pa zanima, zakaj vasi Pod-klanec, Brekovice in Sovra niso razporejene v višinski predel — kot sta na primer Račeva ter Osojnica — in kdaj bodo asfaltirali cesto do Žirov. Na žirovskem vrhu po-udarjajo, da nimajo nič proti uvedbi samoprispevka za šolo in telovadnico. Obenem zahtevajo imenovanje novega sodnega cenilca zemljišč, ker je sedanji menda pristranski. Sovodenjčani so ponovno sprožili vprašanje asfaltiranja trenutno izredno slabe ceste Trebija—Sovodenj in pripomnili, da bi GG moralo odstopiti sredstva, namenjena gradnji oziroma popravilu poti, krajevnim skupnostim. VašČane Trebije moti previsok davek na razrez lesa za domačo uporabo. Treba ga je ukiniti ali vsaj zmanjšati, izjavljajo. V Leskovici so ljudje nezadovoljni zaradi cele vrste nerešenih problemov, med drugim tudi zato, ker še vedno ni urejeno vprašanje pluženja snega na odcepu ceste od mostu v Ko-pačnico, kar ovira prevoz šolarjev. Zbor volivcev Gorenja vas sodi, da bi bilo nujno treba organizirati tečaj za kmete — šoferje nekaterih motornih vozil, da ne gre več odlašati z gradnjo kanalizacije in preprečevanjem onesnaženje Sore ter da mora Transturist uvesti dodatno avtobusno progo škofja Loka—Žiri. V Javorjah so se zavzeli za spremembo zakona o dedovanju, zakona o zemljiškem maksimumu in zakO^ na o prometu s kmetijskimi površinami. Sprašujejo tudi, Z varčevanjem pri Gorenjski kreditni banki — POSPEŠUJETE gorenjsko gospodarstvo in s tem J! • — DOSEŽETE visoko obrestovanje hranilnih vlog ln deviznih računov; • — STE ZAVAROVANI © — DVIGATE za primer nezgodne smrti in trajne invalidnosti svoj življenjski standard • že avgusta boste lahko srečen dobitnik ene izmed nagrad — velikega nagradnega žrebanja ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NASE VLAGATELJE! BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ SREDA — 4. marca 1975 zakaj Remont Škofja Loka lani ni dogradil in posul ceste Javorje—Prdole, čeprav je podjetje v ta namen dobilo precej denarja. Poljanci edini niso podprli uvedbe Proporcionalnega sistema obdavčitve. Menijo namreč, da bodo prizadeti mali kmetje in da naj se najprej pravičneje uredijo skupine v posameznih katastrskih občinah. Poleg omenjenega zahtevajo čim hitrejšo izdelavo zazidalnega načrta Poljan in sprostitev gradbenih zemljišč. Prosilci namreč zaman sprašujejo po dovoljenjih. Volivci iz Zminca so predlagali, naj lovska družina poskrbi za odstrel večjega števila divjadi kot doslej. Divjad je v preteklih letih povzročila kmetom veliko škode. Prebivalci Gosteč bi radi, da bi Trans-turist na relaciji Škofja Loka— Sora—Medvode uvedel nekaj dodatnih prog. Cestnemu Podjetju Kranj so očitali brezbrižnost do vzdrževanja ceste skozi Gosteče. Hočejo tudi drugega cestarja. Na Godešiču ljudje menijo, da tudi ravninski kmet zasluži znižanje davkov, zlasti če gradi kaj novega. Izredno zanimive pripombe je bilo slišati pri Sv. Duhu. Poleg drugega so se volivci pritoževali čez osebje občinske uprave, ki da je prepočasno, saj morajo vlagatelji na posamezno dovoljenje čakati po več mesecev. Njihovi sosedje Tra-čani si želijo parkirišča, hkrati pa sodijo, da bi Remont potreboval moderen stroj vza čiščenje snega. Občani Stare Loke so negodovali nad slabo komunalno ureditvijo kraja. Ce že plačujejo prispevek na uporabo mestnega zemljišča, naj bo Stara Loka vsaj malo podobna mestu, je v imenu večine pribil eden izmed volivcev. V Lenartu (Selška dolina) so se ljudje razburjali,'kor letošnjo zimo ne delu je avtobusna zveza med Pra-Protnim in Zgornjo Lušo Posledice občutijo zlasti otro ci- Selčane skrbi, kdaj bodo začeli graditi goliški most in obnavljati kulturni dom. Prisotnega odbornika so spraševali, zakaj vasi Topolje, Za-brekve in Kališe pristojni občinski organ ne šteje k hribovitim predelom. Podobno kot prebivalci Gosteč je tudi *bor volivcev Rudno obtožil Cestno podjetje Kranj malomarnosti in slabega vzdrževa nja ceste Cešnjica—Rudno---Dražgoše. Mnogo predlogov in priporočil občanov bi še lahko nanizali. Tako so na primer v "avči, kjer se trudijo razviti turizem, sprožili vprašanje s°lidne povezave vasi s Primorsko. Le v škof jI Loki, k P° številu prebivalcev preka §a vse druge krajevne skup-n°sti, ni bilo nobenih pripomb. To in pa nenavadno s»aba udeležba — vsega 48 Prisotnih — priča, da Ločan n? kažejo posebnega zanima nJa za krajevno problematiko I. Guzelj Obvestilo potrošnikom! Če želite izkoristiti ugodnost nižjih cen premoga Velenje v mesecu marcu in aprilu pohitite z naročilom. Količine premoga so omejene zato ne odlašajte z naročilom. Za naročila v drugi polovici aprila ne jamčimo dobave s popustom. Premog naročajte takoj pri naših razdeljeval- cih v Radovljici, Lescah, Begunjah, Črnivcu, Ljubnem in na Bledu. Ne zamudite priložnosti! Veleželeznina Merkur Kranj PE »ŽELEZNINA« RADOVLJICA Komisija za razpis in razglas prostih delovnih mest pri Almiri — alpski modni industriji Radovljica razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. tekstilni tehnik — kemijske smeri 2. 2 vzdrževalca strojev 3. 3 cotton pletilce 4. administratorja — korespondent Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati Še naslednje pogoje: pod 1. vsaj tri leta prakse na področju apreture pod 2. tekstilni tehnik pletilske smeri ali . kvalificirani ključavničar odslužen vojaški rok zaželena praksa na delovnem mestu pod 3. starost do 30 let in odslužen vojaški rok pod 4. ekonomska ali administrativna šola. Zaželena praksa v komercialni administraciji Ponudbe je treba poslati na kadrovski oddelek podjetja. KRANJ Praktična darila za 8. marec dan žena pri ELITA Kranj trgovina MAJA, Prešernova 11, trgovina GALANTERIJA, Prešernova 14, trgovina MODA, Titov trg 15, trgovina NOGAVIĆAR, Titov trg 18, trgovina VOLNA Cankarjeva 6, trgovina BALA, Cankarjeva 10 Pri nakupu daril vam strokovno svetujemo in na željo tudi aranžiramo. ELITA, KRANJ od 2. do 10. marca REKLAMNA PRODAJA za dan žena 0 čokoladni bonboni Quality Street 224 g 6,00 din £ napolitanke nougat Podravka 500 g 4,80 din # bonboniera Julija Kandit 500 g 19,50 din £ bonboniera Radost Kandit 250 g 9,85 din in šampanjec Radgona cuvee ter vinjak Slovin za to priložnost prav tako .po izjemno ^nižji ceni. Pred dnevi so naši skupščinski organi živahno razpravljali o zasnovah srednjeročnega načrta gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1971 do leta 1975. Pri tem pa so upravičeno izrazili svoje nerazumevanje do koraka zveznega izvršnega sveta, ki je smernice za sestavo srednjeročnega gospodarskega načrta sprejel prej, preden so rekli svojo besedo o tem pomembnem vprašanju še poslanci. Dosedanje razprave o srednjeročnem načrtu gospodarskega razvoja so že marsikaj pokazale. Onemogočiti je potrebno, da bi bil ta načrt samo mehaničen seštevek zbranih podatkov proizvodnih ln drugih organizacijskih enot. Dejstvo je namreč, in to niso le enkrat naglašali tudi poslanci, da nimamo zadosti kvalitetne stvarne anali-e dosedanjega gospodarskega razvoja. Torej stvarne analize, brez olepševanja morebitnih nezaželenih pojavov ln razvojnih teženj. Povedati je treba odkrito, kje in zakaj nam je družbeno usmerjanje bolj ali Ob zasnovah srednjeročnega gospodarskega načrta manj odpovedalo. In ko to vemo, kako zagotoviti, da se to v prihodnje ne bi več ponavljalo. Ugotovitev poslancev, da nam primanjkuje temeljite zadostne analize dosedanjega gospodarskega razvoja, prav gotovo ne more biti v prid organom, ki morajo poskrbeti za takšne analize. Kvalitetna analiza je že z metodološkega stališča prvi korak pri slehernem načrtovanju. S predvidenim srednjeročnim načrtom pa bomo morali smelejše kot doslej uresničevati cilje gospodarske ln družbene reforme. Prav zato pa je treba vedeti, kje in kako daleč smo na poti reformnih prizadevanj, kateri so odkloni od te poti in kakšen je njihov obseg. Prav bi bilo, da novi srednjeročni načrt gospodarskega razvoja ne bi imel samo obeležje klasičnega gospodarskega načrta. Gre še za nekaj dopolnilnega. Z novim srednjeročnim načrtom in s sistemskimi ukrepi, ki bi ga spremljali, bi bilo potrebno iz našega gospodarskega življenja izločiti čim več tistega, kar nam danes ruši stabilnost našega gospodarstva. Gospodarska reforma je vzpostavila najelementarnejša razmerja znotraj gospodarskih dogajanj, žal pa so danes prene-katera ta razmerja daleč od tistega, kar smo z reformo soglasno sprejeli. Predvidevajo, da bo naše gospodarstvo v prihodnjih letih imelo 8-odstotno poprečno letno stopnjo porasta. Enostransko gledano je to visoka stopnja , porasta, zlasti če še upošteva-I mo, da nekatere industrijsko j razvite države načrtujejo za ' prihodnja leta dosti počasnej-! šo stopnjo porasta (4 do 6 odstotkov letno). Toda takšna stopnja porasta bo dobila svojo polno kvaliteto hi vrednost šele tedaj, če bo doseže- na ob nenarušenih drugih gospodarskih razmerjih, če bo to stopnjo letnega pora« sta doseglo relativno stabilno gospodarstvo, brez dviganja cen ln podobno. Tu pa smo se znašli na tisti točki, kjer je vsebina srednjeročnega načrta zelo blizu slehernemu našemu občanu. On ne more s prevelikim op« timizmom gledati na zlasti zadnje čase nenehno ln hitro naraščanje cen. To mu namreč kot potrošniku ogroža j normalno povečevanje življenj-I skega standarda, če mu ne ogroža celo že dosežene ravni. Nestabilno gospodarstvo mu namreč ne more obetati mnogo dobrega. Zato delovni človek upravičeno pričakuje (in zahteva), da bomo hkrati s priprava* mi za srednjeročni gopodar-skl načrt le prišli do sistemskih rešitev, ki bodo omogočile stabilen (pa čepra* morda ne prav poprečna osem odstotkov na leto) razvoj našega gospodarstva. Predvsem pa, da bomo ta načela tudi dosledno uresničevali v življenju. ABC Seja skupščine občine Kamnik Ustvarjalna kritika in umestni predlogi občanov Na seji skupščine občine Kamnik — bila je v četrtek — je bilo na dnevnem redu kar 14 pomembnih vprašanj z različnega področja občinske tekoče politike in problematike. Osrednjo pozornost odbornikov so vzbudila tri vprašanja, in sicer o delu socialne službe, o stanovanjski izgradnji in stanovanjski politiki v letošnjem letu ter predlogi in pripombe občanov na zborih volivcev. Razprava odbornikov in poročilo skrbstvenega organa in organa za varstvo invalidov in borcev NOV je pokazala, da je v kamniški občini precej storjenega za uresničitev socialne varnosti človeka. V občini je 315 otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Lani je komisija za 28 otrok določila stopnjo duševnih in telesnih motenj. Dva težje prizadeta otroka so oddali v zavod za delovno usposabljanje, šest težko duševno prizadetih je PROTI ZIMI - PRIJATELJ ZA MRZLE DNI - LJUBLJANA VELENJSKI LIGNIT LAJ' HH prijetno, zdravo in poceni toplot daje vašemu domu velenjski premog .S bo k ! J f