Letna naročnina znaša Din 40’—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šeleburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
Leto V.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1936.
štev. 11.
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM SVOJIM Č1TATELJEM IN PRIJATELJEM RIMSKO KATOLIŠKE IN PRAVOSLAVNE VEROIZPOVEDI
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ».POHODA«
Mir na Balkanu
Mir na Balkanu je bil vedno edinstvena težnja balkanskih narodov. Ta težnja obstoji od vekov in v kolikor ni ustvarjena, so najmanj krivi balkanski narodi. Oni so storili vse, da si osigurajo mir in da ga zasluženo bivajo in negujejo.
Kljub vsem naporom, samozatajevanju in odrekanju ne uspevajo v tem svojem stremljenju.
Pogled v preteklost balkanskih narodov, posebno slovanskega dela, ki je za ustvarjanje miru doprinesel najtežje žrtve ter muče-niško skozi vekove strpljivo vzdrževal zvezo zapada in vzhoda — in to za tuj račun —, pogled v sedanjost in spremljanje vseh dogodkov, ki se vrste, pa nam dokazuje, da smo še daleč, daleč od ustvaritve svojih večnih teženj po miru in blagostanju.
Mi vidimo, da njihovi napori niso blagoslovljeni in da so še daleč od blagoslova. Vidimo pa tudi, da je treba vzroke tega brezplodnega žrtvovanja iskati v sebičnih zahtevah izvestnih sil, ki imajo velik interes, da se mir na Balkanu ne ustali. Mi vemo, da žive te sile na Balkanu le radi tega, ker na drugem mestu ne bi imeli pogojev za življenje* da pa jih v njihovih odnosih do nas ne vodi nikaka ljubezen niti druga čustva na-pram balkanskim narodom.
To je najbolestnejša balkanska resnica.
Zadnji čas je, da se to stanje prepreči in to čimpreje, ker si ne smemo prikrivati, da v službi balkanskega miru padajo njegovi najboljši sinovi ali uspeha kljub tem težkim žrtvam ni mogoče zaznamovati. V službi tega miru umirajo balkanski kralji, umirali so in umirajo najsposobnejši in najizrazitejši sinovi balkanskih narodov predvsem slovanskih, ali stvar Balkana stoji še vedno na začetni točki in v nedoglednosti.
Vsako odlaganje bi imelo za posledico neprecenljivo škodo. Oklevati ne smemo niti za trenutek. Navidezni uspehi nas ne smejo slepiti, ker bi pomenilo to neoprostljiv greh napram narodu in odgovornost pred zgodovino. Ne smemo si več zatiskati oči pred resnico, ker niti poslednji Balkanec ne bo niti trenutek veroval, da nam bo prinesla uspeh kaka višja sila.
Ali zaenkrat so neutrudljivi pri svojem delu le oni, ki jim je žrtvovanje najboljših sinov Balkana življenjska potreba in duševna hrana in ker s temi sredstvi podaljšujejo svojo satansko igro. Oni se niso utrudili, se ne bodo in se ne morejo utruditi, ker je to edina pot in edini način, da se obdrže.
Da bi se otresli teh pošasti, da bi pokazali svojim narodom pot k miru in blagostanju, so žrtvovali najboljši sinovi Balkana vse svoje sile. In v kolikor so bili oni odločnejši v svojih naporih, toliko hitreje so padale njihove glave.
Premalo prosvitljeni, polni sile in življenja v preteklosti niso znali te svoje sile Prenesti v kulturno in gospodarsko izgraditev Balkana ter so boreč s© in umirajoč v medsebojni borbi večno služili kot plen močnih sosedov in tujemu kapitalu. Niti danes ni prenehala opasna igra intrigantov, ki so to našo borbo vedno izkoriščali v svojo korist in ekonomsko zasužnjevanje. Ali bo enkrat konec te igre, ali bo zavladal Balkanu tako težko zaželjeni mir in blagostanje, pa zavisi Predvsem od nas Balkancev.
Pot k Vstajenju
Pomlad? Novi sveži sokovi vzbujajo po zimskem spanju spočito naravo k novemu življenju, novo, sveže zelenje brsti, nov cvet pripravlja nov sad! Pomladi ni, če ni vsega tega novega in svežega, ki je sicer slično onemu, kar je pred letom dni na enak način klilo in brstelo, pa je odmrlo in zginilo s površja zemlje, ko je nastopila zima. Čeprav se narava ponavlja, pa se vedno tudi obnavlja. Kar je zamrlo, to ne oživi nikdar več, to ima v najboljšem primeru le še vlogo gnojila, ki pospešuje brstenje, rast in cvet novega, svežega pomladanskega življenja.
Tudi v človeškem življenju bi moral vladati isti princip. Kar se je že izživelo in preživelo, vse ono, kar je že enkrat ostalo suho in neplodno, vse ono, kar se je že enkrat izkazalo kot nesposobno obnoviti sebe in roditi žlahten sad, vse to bi moralo biti enkrat za vselej izločeno! Vse to bi moralo pripadati oni prošlosti, ki se naj nikdar več ne vrne in naj služi le še kot sredstvo nazornega pouka, da bo sedanjost vedela, kaj ni bilo prav v prošlosti, kako ne sme delati, če hoče vzgojiti boljše sadove, kot so bili doseženi v prošlosti.
Tako bi moralo biti, pa žal ni! Ce vidimo v naših razmerah sploh kako kontinuiteto, potem jo vidimo ravno tam, kjer je najmanj na mestu in najbolj škodljiva, to je v imenih oseb, ki se pojavljajo sedaj tu, sedaj tam, stopajo enkrat v ozadje, pa se zopet zrinejo v ospredje in jim gredo vse njihove želje le za tem, da uveljavijo vedno znova ne toliko svoje nazore kot svoje osebe! Zato tje treba vedno novih grupacij, ki se snujejo pod vedno novimi gesli in z vedno novimi programi, pa ne pridejo nikdar preko dobe prvega brstenja in cvetja, ker jih zamore že
prve nekoliko hladnejše pomladanske sapice. Kako tudi ne? Šaj ni v njih nič svežega in resnično novega! Sveže prepleskani starci zagrabijo za zastave z novimi svetniki, molijo nove politične molitvice, se postavljajo pred narod in prav nič ne dvomijo, da bo ta narod kar drl za iijimi! Ko ga ni, se začne stara pesem, ki se vsaj pri nas stalno in iz vedno istih grl ponavlja. Narod je za nami!
Kako dolgo bomo še doživljali te stare, na starih instrumentih igrane in od starih grl spremljane melodije? Koliko jih je še med nami, ki bi le za trenutek verovali melodiji, ki je izpeta že v vseh mogočih vari-jacijah, pa tudi pevcem, ki so peli to melodijo, odkar so zmutirali in jo bodo ponavljali, dokler jim njih grla ne bodo odpovedala iz tega ali onega seveda proti njihovi volji nastalega povoda.
In vodilni motiv te melodije? Obračun z nasprotniKom! »Proč z njim, nesposoben je in pokvarjen, samo na sebe misli, na svoj žep in na svoje osebne koristi, ni mu niti za narod niti za državo! Gorje narodu in državi, če se ne iztrga čimprej iz njegovih krempljev in se ne zateče v varstvo mojih, že odprtih rok, ki komaj čakajo, da ga objamejo in.. .?< Kaj sledi temu »in«, to povedo potem oni, ki so morali pustiti stolčke. Mi samo lahko rečemo, stara melodija se oglasi zopet na stari lajni!
Obračun z nasprotnikom se bo vršil in se mora vršiti po tej stari melodiji med vedno istimi osebami in vedno na plečih ubogega našega naroda vse dotlej, dokler ne bo izvršil ta narod drugega obračuna, to je obračun s prošlostjo, obračun s starimi, že davno preživelimi osebami in po teh osebah izvajanimi metodami. Osemnajsto pomlad do-
življa naš jugoslovenski narod v svoji svobodni nacijonalni državi, pa ni še našel voditeljev, ki ne bi z vsem svojim bistvom koreninili v malenkostnih razmerah, v katerih smo živeli prav vsi tja do 1914. tako oni, ki so bili svobodni, še bolj seveda mi, ki smo živeli v suženjskem podaništvu. Pa ni še našel mož, ki bi se zavedali, da je leto 1918. izbrisalo s površine zemlje suženjstvo in podaništvo, ustvarilo iz nas svobodne državljane svobodne jugoslovenske države in nam naložilo dolžnost, da to državo hranimo in krepimo ne po predvojnih, preživelih vzorcih, marveč po novih, samostojnih, iz nas samih vzniklih, za nas in naše razmere ustvarjenih smernicah. Mi se ne borimo za tuje cilje, borimo se za svoje lastne, jugoslovenske cilje. Čemu nam potem tuji vzorci, ki so prikrojeni za druge ljudi in druge razmere in bi se nam prilegali tako kot frak in cilinder na sicer krepko in stasito, toda hvala bogu ne že zapadnjaško kultivirano in degenerirano telo našega kmeta! Ker se borimo za svoje cilje, si moramo poiskati svoje lastne metode in smernice dela, predvsem pa naše lastne, domače, jugoslovenske ljudi, ki so tako naši, da bodo črpali le iz nas in ustvarjali le za nas!
Ko doživljamo svobodni osemnajstič dan Vstajenja, prosimo mi jugoslovenski nacionalisti Vsemogočnega, naj nam da moči in sile, da bomo dočakali in po svojih najboljših močeh čimbolj pospešili ta obračun s prošlostjo. Kajti šele potem pride tudi našemu narodu dan resničnega Vstajenja, šele potem bo šel sproščen vse okostenelosti in vse navlake iz prošlosti v lepšo, jugoslovensko bodočnost.
I. C.
Rešimo gospodarsko slabe!
Čuvajmo Jugoslavijo!
Po vsestranski in vestni oceni materijel-nega položaja našega naroda in vpoštevajoč razloge, ki izvirajo iz splošne spremembe od-nošajev med producenti in konsumenti po vsem svetu, mora Središnji odbor Narodne Odbrane v • izvrševanju svoje dolžnosti in v okvirju društvenih pravil ugotoviti sledeče:
Cene industrijskih in poljedelskih proizvodov so v nevzdržnem nesorazmerju na škodo producenta kmetskih, to je konsumenta industrijskih proizvodov. Do tega je prišlo med drugim tudi zato, ker so našli industri-jalci kot producenti pota in sredstva, da združeni v svojih egoističnih zahtevah določajo in diktirajo cene, dočim je ostal poljedelec vsled pomanjkanja organizacije brez zaščite, ki mu je ne nudijo niti njegove zadruge.
Veliki kapital, ki se nahaja v celoti v rokah tujcev, ki so često odkriti sovražniki našega naroda, se bliža zaključku svojega dela: uničenju našega malega obrtnika in trgovca. To delo se vrši potom sistema Bafa in Tivar proti obrtniku, potom sistema Ta-Ta, Mitič, Kastner i Oehler proti večini trgovcev, njihovim pomočnikom in ostalemu osebju, potom favoriziranja pivovarn na račun producentov vina ali potom težje mehanične industrije na škodo mehaničnih delavnic — in na podobne načine.
Zaščitne carine, ki so zelo visoke in naj bi služile povzdigi in napredku naše naci-jonalne domače industrije, so bile izigrane in se še izigravajo uspešno ravno od onih, pred katerimi je bilo treba zaščititi našo domačo industrijo. Mnogo je pri nas podjetij, ki so po imenu jugoslovenaka, pa so dejansko le skladišča inozemskih tovarn, ustvarjena le zato,
da ni treba plačevati carin.
i
Čeprav nudijo trenutno našemu konsu-mentu tovarne sistema Bafa, Tivar itd. cenejšo robo, naš narod ne sme prezreti dej-
stva, da bo ta sistem odvzel kruh številnemu stanu naših obrtnikov.
Čeprav nudijo veliki magacini našemu konsumentu cenejše blago kot naši mali trgovci, ne sme iti naš narod preko dejstva, da bo sistem Ta-Ta, Mitič, Kastner i Oehler upropastil naše male trgovce in njihove pomočnike, ki so zašli radi gospodarske krize že davno v obupen položaj.
Mogočni gospodarji pivovarske industrije so si razdelili državo na »pašaluke« svoje eksploatacije in sklenili dogovore, da drug drugemu ne konkurirajo. Kljub temu so našli možnost, da so se z visokimi carinami zavarovali pred inozemskim pivom ter s tem preprečili izvoz naših vin na tuja tržišča.
V	splošnem ugotavlja Narodna Odbrana, da je zamujen čas, ko se je moglo še pomagati gospodarsko slabšim slojem. Danes se more govoriti le še o reševanju gospodarsko obubožanega dela našega naroda, ki je bil od nekdaj najbolj pozitiven in najbolj konstruktiven.
Nujno je treba presekati sistem, ki na eni strani iz dneva v dan pomnožuje število brezdomcev in nezaposlenih, na drugi strani pa gomili narodno bogastvo v blagajnah vedno manjšega števila onih, o katerih ne moremo trditi, da bodo v danem trenutku stavili te kapitale, še manj pa svoje življenje v službo naroda in njegove obrambe.
Če se s tem uničujočim sistemom ne preneha čimprej, potem bo ostalo v sorazmerno kratkem času brez najnujnejših življenjskih potrebščin nekoliko stotisoč naših obrtnikov, malih trgovcev, delavcev in njihovih družin.
Ni težko uganiti, da bo šel ta delavni človek, če se mu pravočasno ne da zaščite, v svojem obupu tja, kamor bi sicer nikdar ne šel, če bi se vodilo vsaj malo računa o njem. Ker pa je ta naš delavni svet navajen biti zadovoljen z malim,, delati od jutra do poz-
nega mraka in ustvarjati s svojim delom res pozitivne rezultate, obstoja utemeljena bojazen, da bo zanemarjan in odbijan dosegel, prav iste rezultate tudi pri svojem destruktivnem delu. Gotovo ni treba dokazovati posebej, kako bi bilo to škodljivo in nevarno za državne in nacijonalne interese.
Ker hoče Narodna Odbrana izvršiti tudi v tem oziru svojo dolžnost in preprečiti take I>osledice, bo s pisano in govorjeno besedo, pa tudi z vsemi drugimi zakonitimi sredstvi razvila najživahnejšo akcijo med narodom za reševanje tega najbolj poštenega in najbolj konstruktivnega dela našega naroda, ki bo kot doslej tudi v bodoče najjačja opora in obramba domovine in njenih interesov. Narodna Odbrana upa in upravičeno pričakuje, da jo bodo na tej poti in v tej borbi podpirali predvsem oni, za kojih interese gre, pa tudi vsi drugi vestni državljani naše države, zlasti naš nacijonalni tisk.
Iz predsedništva Središnjega odbora Narodne Odbrane.
1
Združena opozicija	Zagrebška	ulita
Pred volitvami od 5. maja 1935 nastala grupacija je ostala dejansko od dneva volitev dalje le na papirju. Vršilo se je sicer ne-broj sestankov, govorjene so bile lepe beseda o slogi in sporazumu med Srbi in Hrvati, še lepše o demokraciji in suvereniteti naroda in njegove volje, toda preko teh besed ni šlo. Dr. Maček se je postavljal na stališče, da hoče razgovarjati s Srbi, da pa se more razgovarjati le z ono grupacijo, ki bo kot predstavniku ogromne večine Hrvatov vsaj prilično enakovredna. Stari Ljuba Davidovič, od vseh visoko cenjeni Cika Ljuba je hodil s prijateljem Jovanovičem po srbskih krajih in prirejal zbore, na vseh teh zborih pa so bile govorjene le splošne fraze in ni bil nikdar in nikjer postavljen noben program udružene opozicije. Vse je gledalo samo v Zagreb oz. Kupinec in čakalo odrešilne besede iz ust dr. Mačka. Ni je bilo in je še danes ni.
V	zadnjih tednih pa se je položaij zelo spremenil. Sodelovanje , v ■'v* v ' . *• "a3 t' je prišlo za široko javnost prilično nepričakovano, čeprav je moral boljši poznavalec današnjih prilik slutiti, da bo prišlo slej ali prej do tega sodelovanja in da bo izzvalo to sodelovanje Stanojevieevih radikalov resnejše in hitrejše tretiranje enotnega programa oz. enotnega nastopa udružene opozicije. In tako živimo v zgodovinskih dneh, ko bo moral dr. Maček zavzeti stališče napram predlogom ostalih svojih prijateljev v udruženi opoziciji in ko bo tudi široka javnost vendar enkrat če ne iz besed, pa vsaj iz zadržanja dr. Mačka zvedela, kaj je bistvo onega hrvatskega vprašanja, okoli katerega plešejo danes prav vsi, napram kateremu kažejo vsi naravnost občudovanja vredno »razumevanje«, katerega se pa nihče vsaj do danes lotiti ni upal. Stališče jugoslovenskih nacijonalistov napram temu vprašanju je bilo že večkrat povedano in podčrtano, to stališče obstoja še danes in bo obstajalo, dokler bo še kaj iskrenih jugoslovenskih nacijonalistov. Toda to stališče
Kje so časi, ko je rajnki Wilson kot predstavnik USA na mirovni konferenci skušal uresničiti parole, pod katerimi so šle USA v svetovno klance in je s skrajnim naporom svojih sil in avtoriteto zaveznika, ki je s svojim pristopom k antanti odločil vojno, ustvaril institucijo Društva narodov kot čuvarko in garancijo večnega miru med narodi. Če bi se zavedal usode te svoje velike kreacije, bi se obrnil v grobu, očital sebi lahkovernost in fantastičnost, vsem svojim sodelavcem, zlasti pa vsem onim, ki so vodili usodo te njegove kreacije in jo vodijo še danes, pa neiskrenost in razdiralnost. Ne bomo navajjali posameznih primerov, v katerih je ta tako lepo zamišljena institucija odrekla, ker bi dosledno izvajanje njenega programa in njenih statutov škodovalo interesom te ali one izmed velikih sil. Zadošča naravnost obupen primer Abesinije, ki je kot polnovredna članica Društva narodov pozvala to Društvo na pomoč, pa ni dobila drugega odgovora kot nekaj lepih besed, izrečenih na raznih širših in ožjih in seveda prilično drago plačanih sestankih trojic, pe-toric, osmeric, trinajstoric itd.
Glavna naloga Društva narodov bi moralo biti čuvanje v letu 1919. sklenjenih mirovnih pogodb. Tudi v tej točki Društvo ni moglo izpolniti svoje naloge, čeprav moramo priznati, da so se posamezne, zlasti manjše države pošteno trudile opravičiti obstoj in delovanje Društva narodov. Kje so danes mi-
vsaj danes ne odloča in tako smo si lahko že naprej sigurni, da se bo iskala drugačna so-lucija in da se bo govorilo o pogodbi med Srbi in Hrvati.
Težko bi bilo iskreno pisati o tem vprašanju, poleg tega tudi brezplodno, ker bi ne moglo biti objavljeno. Lahko pa ugotovimo, da se vrše vsi ti razgovori na bazi, ki nam Slovencem ne more biti simpatična in vsebuje za nas brez dvoma precejšnje opasnosti. Pri vseh teh razgovorih, pri iskanju podlage za sporazum med Srbi in Hrvati smo dejansko potisnjeni ob stran. Vse se vrši mimo in preko nas, kot bi nas prav za prav ne biio oz. kot bi ničesar ne pomenili. Ni sicer nobenega dvoma, da bodo posamezne frakcije te udružene opozicije posegle — kolikor tega še niso storile — tudi na naše ozemlje in da si bo skušala vsaka teh frakcij dobiti vsaj nekaj zaslombe tudi med nami. Ali efekt ravno te in na ta način izvedene pritegnitve Slovencev bo za nas negativen. Razbiti že doslej, bomo razbiti v bodoče še bolj in bomo mogli še mnogo manj uspešno kot doslej čuvati svojo posebno pozicijo in svoje specijelne interese.
Ta izvajanja niso mišljena kot napad na udruženo opozicijo, kajti naposled moramo biti kot naciijonalisti zadovoljni, če se pro-vedejo čim večje grupacije in se ustvari popolna jasnost glede programov in ciljev te grupacije. Čimprej se bo to zgodilo, tem prej bo dokazala praksa, da vse te grupacije niso in ne bodo sposobne urediti današnjih težkih razmer, to pa iz enostavnega razloga, ker ne vsebuje in ne predstavlja nobena izmed teh grupacij niti kot celota niti v svoijih sestavnih delih ničesar novega, marveč so vse to tipično naše politične formacije, ki že vsled mentalitete onih starih gospodov, ki jim stoje na čelu, ne morejo prinesti ničesar novega. To bo dokazala praksa slej ali prej, upajmo, da se bo ta naša napoved uresničila čim-prej in bo postal vsled tega položaj mnogo jasnejši in enostavnejši kot je danes.
rovne pogodbe? One ne predstavljajo danes prav [nič (drugega, kot krpo papirja, koje vrednost je že v letu 1914. povedal Bethmann-Hollweg. Če se namreč analizirajo dogodki zadnjih mesecev, zlasti dogodki izza izbruha italiijansko-abesinske vojne, potem ne more biti nobenega dvoma, da gre za sistematično delo, čegar edini cilj je odstraniti Društvo narodov v današnji obliki in ga nadomestiti s forumom, v katerem bodo zastopane le velesile in potom katerega bodo mogle velesile diktirati svojo voljo malim državam, zlasti onim, ki eni ali drugi teh velesil niso pogodu. Iz dosedanjega razvoja lahko sklepamo, da bo ta negativni cilj slej ali prej, bojimo se prav kmalu dosežem in da bodo stale male države popolnoma osamljene nasproti na zunaj zvezanim, na znotraj pa medsebojno borečim se velesilam in da bodo tvorile oni drobiž, s katerim si bodo velesile plačevale medsebojne usluge. In prav gotovo je za vse male države zadnji čas, da se pripravijo že sedaj na to težko dobo in si ustvarijo že sedaj, neglede na želje in interese te ali one velesile, potom trdnih in zanesljivih medsebojnih pogodb, podlago za ono težko borbo, ki jo bodo prestale, če bodo združene v močnih, večjih blokih, v katerih pa bodo podlegle, če bodo nastopale posamezno in izigravale druga drugo. Čas prihaja, državniki malih držav stoje pred usodno preskušnjo svoje sposobnosti, upajmo, da jo bodo prestali.
»Narodna Omladina«, dijaški kulturno politični list, ki izhaja v Zagrebu, prinaša v svoji poslednji številki članek pod tem naslovom, ki ga vsled njegove aktualnosti prinašamo v celoti.
To, kar se dogaja v Zagrebu — in to vse v znaku hrvatstva — je daleč, daleč od vsake resne politične in kulturne akcije. Tu se ne more več govoriti niti o kakih pravicah niti o kaki borbi za kakršnekoli pravice. Kajti to, kar se dogaja v Zagrebu, je teror organizirane klike, teror ulice in njenih pomagačev, pobarvanih s sumljivimi barvami raznorodnih in lažnjivih hrvatskih patriotizmov.
Niti ena grana našega življenja ni varna pred kriminalnim terorjem zagrebške ulice. Njene zahteve se pojavljajo povsod in na vsakem mestu, ona danes obvlada Zagreb, ki ije izginil pod njeno umazano šapo.
Vse to, kar se danes dogaja v Zagrebu, surovi in divjaški izgredi, vse to potiska hrvatstvo daleč nazaj, ga ponižava in onesposablja za vsako dostojno delo. Hrvatsko zastavo in hrvatsko narodno ime ponižuje ravno ta zagrebška ulica, ki danes terorizira in diktira neko določeno naše »javno mnenje«.
Dogodki na dan Starčevičeve komemoracije, izgredi v gledališču, surove in nepremišljene demonstracije, — vse to je težko predstavljati kot nekako reakci|jo, kajti zagrebška ulica je postopala prav tako tudi takrat, ko so si bili Srbi in Hrvati najbližji in so vložili vse svoje narodne sile v skupno borbo. Zagrebška ulica in njeni politiki so bili od nekdaj največja ovira iskrenemu zbli-žanju med Srbi in Hrvati. Zagrebška ulica živi daleč od hrvatskega naroda kljub vsemu onemu gromoglasnemu kričanju o hrvatstvu, ki ga je profanirala že tolikokrat na način, kot more to storiti samo ulica.
V	Zagrebu tje ustvarjena neka posebna psihoza sovraštva, od tu se izvaža v vsa podeželska mesteca in vasi. Zagrebška ulica je naravnost bogata na sovraštvu, ona je ustvarila kult sovraštva, njen patriotizem postaja zločinski, ona nima ničesar skupnega s hrvat-stvom.
Danes v tej težki politični situaciji, v kateri pa se vendarle pojavljajo znaki iskrene volje za sporazum in slogo med Hrvati in Srbi — tega ne more nihče osporavati — nadaljuje zagrebška ulica s provokacijami, mjeni voditelji pa tolmačijo te provokacije kot reakcijo na vse ono, kar je bilo. Poulične metode, pa naj jih izvajajo četniki ali hrvat-ske legije ali kdorkoli — so vedno tlačile in onemogočale pravo narodno stvar. A ravno danes je sporazum in sloga Srbov in Hrvatov največja in najsvetetjša narodna stvar. Zagrebška ulica reagira na ta sporazum, razume se — negativno. Imamo izvestne skupine ljudi, ki uživajo nad delom te ulice. So ljudje, ki vidijo v vsakem razbitem oknu veliko in junaško delo za hrvatsko stvar, ker se ne zavedajo, da vsako razbito okno ponižuje to hrvatsko stvar in jo napravlja osamljeno. Ulična druhal ne more predstavljati nikakih idealov, najmanj pa narodnih. Nijeni ideali so silno sumljive vrednosti in pomilovanja je vreden oni, ki sledi tem idealom.
Ali kljub vsem provokacijam te ulice je treba ostati hladen in odbijati s prezirom vse njene napade. Ravno danes se ne smemo dati provocirati od nje, kajti ona to želi — to žele njeni voditelji. Treba je stisniti zobe in se zavedati, da delo zagrebške ulice ni delo naroda, četudi skuša ona to tako prikazati, in da narod ni odgovoren za to, kar dela zagrebška ulica v njegovem imenu.
Ali je mogel kdo za časa veleizdajniške-ga procesa v 1. 1909., ko je bila sloga Srbov in Hrvatov najidealnejša, pa je v Zagrebu
takozvana Hrvatska oz. Frankova legija pretepala in z revolverji pobijala ter terorizirala vse one, ki so bili za sporazumi in so simpatizirali s Srbi — ali je mogel kdo takrat za vse to naprtiti odgovornost hrvatske-mu narodu?! Ali so bili tudi ti pojavi kaka reakcija? Razume se, bili so reakcija na slogo Srbov in Hrvatov. Ali to niso bile hrvat-ske legije, to so bile zagrebške poulične legije, ki vrše tudi danes isto delo kot so ga vršile takrat, ko so jim poveljevali še sam Frank in njegovi višji gospodarji.
Danes so okolnosti v resnici nekoliko težje. Delo na sporazumu in slogi Srbov in Hrvatov niti z daleka še ni idealno. Ali ravno radi tega je treba paziti, kaj se dela in kako se dela. Danes so provokacije tako z ene kakor z druge strani mnogo opasnejše kot kdajkoli. Danes ko brsti in cvete »ustmeno novinarstvo« in ko ni nobene kontrole nad tem, kar se dogaja, postane lahko eno samo razbito okno v očeh naroda razbitje vsega mesta. Ena sama krvava glava cel po-kolj! In narod rad veruje, ker nima nikogar, ki bi mu povedal resnico in bi mu pokazal pravega krivca.
^ Zagreb daje dovolj gradiva. Njegove poulične legije hočejo zatreti s silo vsako seme sporazuma in sloge srbo-lirvatske, one se odlikujejo v izmišljanju vedno novih metod sovraštva, njihovo delo znači prej provokacijo kot reakcijo. Toda oni, proti katerim nastopajo te »legije«, in ki so čutili to njihovo delo na svojih lastnih telesih — vsi ti se morajo čuvati neposredne reakcije s svoje strani, kajti na to reakcijo čaka zagrebška ulica s svojimi voditelji in svojim »javnim mišljenjem«. Nihče se ne more toliko ponižati, da bi na podle instinkte ulične drhali odgovarjal na isti način. Ravno v tem odgovoru tej druhali in voditeljem, katerim druhal vede ali nevede služi, se morajo pokazati tudi kultura človeka, visoka in čista ideja in neomadeževani ideali. Treba je vedeti, da je ista ulična druhal, ki razbija in uničuje imetje enega dela zagrebških meščanov, ki obmetava z blatom srbsko ime in provocira potom tzv. »reakcije« — ki uporablja vsako priliko in vsako možnost, da pokaže svoje sovraštvo in svojo kulturno inferijornost, — da je ista druhal pretepala in obmetavala iz blatom tudi največje hrvatske politike — in to v času, ko se je smatralo, da je sloga med Srbi in Hrvati za vedno ustvarjena.
Sporazum in sloga med Srbi in Hrvati se morata ustvariti neglede na to, ali žele to tudi zagrebška ulica, njeni voditelji in njeno »javno mišljenje«. Ulice niso nikdar vodile narodne politike in so služile vedno najbolje tujim gospodarjem in tujim interesom. »Druhal nima pravice prilaščati si naroda, čegar del je.«
Naročajte
Usoda društva narodov
Nemške priprave za volno v zraku
Do nedavna Nemci niso mogli utrjevati svojih mej, zlasti ne meje proti Franciji. Z zasedbo takozvanega demilitarizacijskega ozemlja pa vse kaže, da si bodo zgradili sličen trdnjavski pas, kakor Francozi v Alzaciji in Loreni. Sicer obljublja Hitler, da bo zgradil samo »poljske utrdbe«, toda s tem mora računati vsak realen politik, posebno pa generaliteta, da se Nemci resno in resnično pripravljajo na revanžno vojno. Če niso mogli dosedaj utrjevati svojih mej, so pa tem bolj pripravljali v notranjosti države tehnično opremo svoji vojski. Zlasti pa pripravljajo neovirano svoje zračno vojno bro-dovje.
Do leta 1938. so statistike nekam verjetno pravilno objavljale stanje zračnega bro-dovja. Znano je bilo število tovaren in množina letal, ki so jih izdelale. Toda po uvedbi vojaške dolžnosti v Nemčiji, so Nemci obdali vso svojo avijacijo z neko misteriozno temoto. Samo ena stvar je gotova: volja vlade, da preobrazi Nemčijo.
Gdring pravi: »Nemški narod mora posiliti narod avijatikov.« In Hitler ije dopolnil misel svojega ministra za avijacijo z besedami: »Ravno v novovstali avijaciji leži budna sila naše domovine.«
V	splošnem sodijo, da obsega nemška vojna avijacija v celem okrog 2000 letal, in sicer 1000 bombarderjev, 500 izvidniških in 500 lovskih letal. K temu je treba prišteti še 225 aviijonov, ki spadajo oficijelno k »Lufthansi«. V decembru lanskega leta se je G8-ring izjavil v nekem svojem govoru, da bo do konca avgusta 1936 Nemčija razpolagala s
100.000 avijatiki in 10.000 avijoni, kar pa je najbrže nekoliko pretirano. Vendar pa je na vsak način gotovo, da je v zadnjem času Nemčija gradnjo zračnega brodovija zelo pospešila. Danes zaposluje Nemčija do 120.000 delavcev pri gradnji letal in poudariti je treba, da se dela v vseh tovarnah v polnem obratu ter noč in dan. Mesečno se izdela do 200 letal. Če je Nemčija imela v maju preteklega leta 1500 vojnih avijonov, jih bo imela letos koncem maja že 4500. Vse znane tvornice delajo sedaj skoraj izključno za državo, tako Arado, Dornier, Junkers, Hein-kel, Fiche-Wulf. Tudi tvornice, ki so bile zgrajene za povsem druge namene, se polagoma pretvarjajo v delavnice letal. Tako n. pr. tvornica Henschel, ki je do nedavna še iadelfovžfla lokomotive, ali fpa »delavnice v Gothi, ki producirajo v glavnem težko industrijo. Tu so se že v pretekli vojni izdelovali težki bombarderji, ki so ustrahovali Pariz in London.
Tako v avijaciji, kakor v vseh panogah industrije so Nemci zmožni doprinesti zelo mnogo. Proti koncu pretekle vojne, ko je vsa Nemčija bila že popolnoma izčrpana, ko so že surovine popolnoma primanjkovale, je Nemcem uspevalo zgraditi na mesec po 250 letal. Če bi danes bili primorani delati tako pospeševano, bi bil mesečni efekt zdaleka večji. Tega dejstva ne smemo pozabiti. Recimo, da se je kakemu konstrukterju posrečilo zgraditi nov tip motorja v kaki specializirani delavnici. Če poskusi pokažejo, da ije motor dober, je po nekaj tednih zgrajenih že 100 takih motorjev in koncem meseca že leta ravno toliko letal nekega novega tipa. Pripomniti moramo, da se je vse to zgodilo v največji tajnosti.
Ker je v avijonu najvažnejši del vedno motor, pazijo predvsem tvornice, kakor Sie-
mens, Junkers, Benz, ki izdelujejo motorje, da ostane način izdelave čim bolj tajen. Zato te delavnice zaposlujejo samo resne preizkušene delavce. Tudi gre vodstvo tovarn specijaliziranim delavcem v materijelnem oziru zelo na roko. Stanujejo v najbližji okolici tovarne v svojih četrtih in so v političnem oziru več ali manj tudi pod kontrolo. Jasno je, da znane komunistične kolovodje ne pripuste k takemu delu. Predvsem pa upoštevajo delo inženjerjev. Čim imajo nov načrt na papirju, že je kmalu nato resničen.
Na vsak način so nemški izdelki na višku. Vendar pa se francoski strokovni kritiki, v kolikor jim je stvar znana, vzdržujejo prevelike pohvale. Predvsem zmajujejo z glavo, ker Nemci prirejajo tudi trgovska in potniška letala tako, da bodo v slučaju vojne služila svojim svrham. Pravijo, da je nemogoče, da bi potniško letalo služilo istočasno kot bombarder, ali celo kot bojno letalo. Potniška letala, ki pripadajo danes »Lufthansi«, bodo sicer lahko služila kot bombarderji, vendar pa pod pogojem, da ijih bodo spremljala lovska letala. Francozi trde, da jih je med njimi samo 112 (Junkers-model 52 s tremi motorji), ki bi prekašali francoske avijone istega tipa, tako po brzini kakor po višini vzpona. Vojni bombarderji v Nemčiji, ki so oboroženi tudi z mitraljezami, ne dosezajo večje brzine kot 280 km na uro. Dalje Nemci še nimajo avijonov, na katerih bi bil montiran mali top.
Nemci prav nič ne skrivajo, da še nimajo dovoljnega števila bombarderjev, potrebnih za moderno oboroženo armado. Pred enim letom niso imeli niti lovskih letal, ki bi bila izared uporabljiva V moderni zračni bitki. Lovsko letalo tipa Heinkel 01 nima nikakih izvanrednih sposobnosti, kajti doseza največjo brzino 350 km na uro, kar je za bojno le-
talo zelo malo. Moderno bojno letalo mora imeti brzino 420—450 km na uro in se vzpeti do 10.000 m višine. Bojna letala se izdelujejo predvsem v tvornicah Junkers in Dornier.
Kljub skrbnim načrtom in vztrajnemu delu pa se nemškim konstruktorjem marsikatera noviteta ponesreči. Prva lovska letala so bila v Nemčiji zgrajena pred osemnajstimi meseci. Kljub predhodnim teoretičnim računom, ki so se držali v največji tajnosti, letala niso odgovarjala stavljenim zahtevam in so bila pod povprečno vrednostjo lovskih letal drugih armad. Nemci so tudi spoznali, da niti njihovi bombarderji niti sedanja iz-vidniška letala ne prekašajo še francoskih, odnosno angleških. Predvsem firma Dornier uvaja nove novitete, ki jih stavljajo inženjerji. Do sedaj je ta firma izdelala že 800 letal, morala pa je svoj sistem gradnje predrugačiti. Z eno besedo, Nemci, ki so do sedaj gledali svoje sosede v njihovem oboroževanju za zračno vojno samo po strani, so se po uvedbi splošne vojaške dolžnosti vrgli na to polje z vso samo njim lastno vztrajnostjo.
Med svetovno vojno so Nemci v operativne svrhe uporabljali tudi zrakoplove Zeppeline. Prišli pa so do spoznanja, da je njih gradnja predraga in da izgube, ki so jih utrpeli nad sestreljenimi Zeppelini, ne odgovarjajo koristim, ki so jim morebiti dona-šali. Sicer vemo, da so v tej panogi avija-cije samo Nemci absolutni gospodarji, toda za vojne svrhe so zrakoplovi že davno popolnoma izključeni.
V	splošnem torej je trenotno stanje nemškega zračnega brodovja v primeri s Francijo in Anglijo še neznatno, toda, če bodo Nemci napredovali na tem polju samo v dosedanjem tempu, bodo koncem 1938 že kos vsem modernim armadam.
PO NAŠI ZEMLJI
»LAKAJSKE DUŠE«
Ponedeljsko »Jutro« je včasih prav zabaven list. Širokogrudnosti uredništva je menda pripisovati, da so njega predali odprti tudi raznim pisunom, katere bi v drugih redakcijah najbrže izgnali z gorjačo. Tudi v zadnjem ponedeljskem »Jutru« se je raz-pištolil pisunček, kateremu prija rubrika »Zena v sodobnem svetu«. Tam opisuje položaj sodobne žene v Nemčiji na podlagi malega oglasa neke moža željne ženske v tedniku »Daheim«. Smešen mali oglas je piscu že dovolj, ,da udriha po sodobni Nemčiji, toži »kakšna tragedija se skriva za pripravljenostjo odvreči in zatajiti vse žensko in slediti tem ljudem«. Gospod trdi, da »nemškega gibanja niso vodili principi, niti politične ideje, niti socijalni motivi, temveč občutek manjvrednosti zrevoltiranih lakajev«. Svojo modrost pa črpa iz izrazitega avstrijskega židovskega lista »Wiener Sonn- und Montags-zeitung«, 'ki ima dovolj razloga strupeno napadati Nemčijo, ki je na tako grd način izgnala pravoverne Izraelove sinove.
Mi se ne ogrevamo za Hitlerja in njegovo Nemčijo, kljub temu, da mora vsakdo priznati, da dostojanstvo »žene« še nikdar ni bilo v Nemčiji tako čuvano in spoštovano kot sedaj. Prav je, da pisunčkovega »ideala moderne Berlinčanke, svetske in elegantne žene« ni več; one Berlinčanke, ki ije moralno propadla radi nenasitne pohote Judov in bila pozneje na razpolago tucu malim človečkom iz inozemske, pa makar tudi jugoslovanske province. Čudno je le, da se najde nežid,
toži za tem tipom »žene«. Želi gospod Pisun morda, da bi bila njegova žena, hči ali sestra tip nekdanje »svetske in elegantne Berlinčanke«, take, kakršne hvali v svojem Članku?
Naravnost čudovito pa se razkriva pisec, ko imenuje sodobne Nemce »sovražne lakajske duše«. Vse druge psovke bi morda lahko uporabil, ali »lakajske duše« Nemcev! Skoraj se nam dozdeva, da je gospodin ali svoj člančič brezglavo prevedel iz čifutskega lista, ali pa je celo v službi židovskega kapitala. Ker te žid ije zmožen teh psovk, ki pristojajo njemu, Poudarjamo, nam Nemčija nič mar, s tem Pa še ni rečeno, da se moramo Slovenci udinjati židom. Le na stežaj jim odprimo vrata zlasti sedaj, ko jih v Zagrebu že gospodarstveniki brcajo iz svojih vrst.
ZNAMENJE ČASA
Beograjski tisk se bavi še vedno v obširnih člankih s slučajem mladega Mariča, ki je za ubogih 4000 Din prodal svojo mladost, da bi se z njo okoristil anonimni beograjski bogataš in vsaj začasno osvežil svojo že propadlo moškost. Če je ta slučaj zanimiv z zdravniškega in pravnega stališča, je pa še mnogo zanimivejši kot znak današnjih razmer, v katerih živi ogromni del našega naroda. Pravilno ugotavlja predsedništvo Sre-dišnjega odbora Narodne Odbrane v svojem oklicu, da se zgrinja polagoma ves kapital v rokah vedno manjšega števila bogatašev, ki žive od današnje krize in si niti najmanj ne žele povratka normalnih časov. Ogromna masa naroda pa gine v največji bedi, kljub vsemu iskanju in kljub neprestanim obljubam ji je odvzeta možnost zaslužka in je izročena na milost in nemilost počasnemu propadanju.
Vse za denar! To stališče zavzemajo bogataši, ki trgujejo ne samo z blagom, marveč tudi s človeškim zdravjem in življenjem in katerim je krepko telo našega delavca vredno le toliko, kolikor morejo iz njegovih žuljev izvleči dobička. Vse za denar pa velja tudi za bednega človeka, ki mora dobiti denar, če noče poginiti, kajti brez denarja ne dobi nikjer niti skorjice kruha. Štiritisoč dinarjev! Ogromna vsota za brezposelnega delavca, ki strada, ker ne n ajde dela. Tako velika vsota, da je mogla premamiti mladega, življenja in zdravja polnega človeka, da ije za to vsoto odstopil del svoje moške sile, da je za to vsoto žrtvoval če ne popolnoma, pa vsaj deloma svojo potenco.
Komu koristi taka žrtev? Neznanemu starcu gotovo ne, kajti naravnih zakonov ni mogoče spreminjati. Kar je odmrlo, to se vsaj danes še ne da oživljati. Mladi Marič pa obupuje že danes nad tem strašnim poslom in preklinja nesrečnih 4000 Din, ki so ga premotili, ker se ni zavedal, da je kupčija zanj porazna in da znesek borih 4000 Din ni noben nadomestek za to, kar je dal on. Država in narod sta pa dobila mesto zdravega in krepkega mladeniča zagrenjenega in obupanega človeka, ki svojemu narodu ne bo mogel dati na razpolago svojih svežih, neokrnjenih sil.
Vse je v resnici samo še kupčija!
NERVOZNI ŽIDJE
■ Sarajevski »Pokret« je priobčil članek »Kolctime pravice in koletivne dolžnosti«, v katerem opozarja Žide na težke ekonomske in socijale prilike v naši državi, naj ne padajo v svoje stare tradicijonelne zablode in se podajajo v avanture. Očita jim, da se vse preveč mešajo v naše plemenske razmere, a to ne iz nacijonalnih razlogov, temveč le radi tega, da bi nastala še večja) zmeda. Tudi jih opozarja na komunistične akcije in agitatorje, ter navaja kot dokaz nedavno odkrito komunistično afero v Zagrebu in neke pojave v Sarajevu ter drugih naših mestih. Iznaša korupcijske afere, tihotapstvo z vsemi mogočimi predmeti, celo našo valuto in devizami in druge pojave, ki prihajajo iz te strani.
Na ta članek je odgovoril v »Jevrejskem Glasu« g. dr. Poljokan in to na način, ki do-
kazuje, da se je brezmejni nesramnosti in nadutosti naših Židov pridružila vendarle enkrat nervoza, vsled vedno večjega odpora, ki ga je opažati v javnosti proti Zidiom. Doktor Poljokan nazivlja jugoslovenske nacijonaliste »volkovom v ovčji koži« ter kliče na pomoč zapadno kulturo in civilizacijo v obrambo židovskih interesov.
Upajmo, da se je pričelo svitati še dovolj zgodaj in da bo narod znal pravočasno odstraniti prijavko, predno se sama zvali iz našega izmozganega človeka.
ZAGREBŠKA SENZACIJA
Zadnje čase se opaža tudi v Zagrebu in ostalih krajih Hrvatske močno gibanje proti židovskemu elementu. Židje, ki so predvsem v trgovini in industriji zavzeli skoro vse vodilne položaje, so končno vendarle začeli presedati domačinom. Opažati je bilo manjše akcije proti sinovom Izraela, vendar pa ne takih, ki bi jim mogle zadati občuten udarec.
Zadnje volitve v Trgovsko zbornico v Zagrebu pa so pokazale, da ije prišel čas, ko se prične resno razračunavati s tem elementom. Pri teh volitvah se je posrečilo izriniti vse Žide in so zasedli ta mesta domačini. Prepričani smo, da mora to dejanje prinesti prej ali slej blagodejne posledice tako predvsem na gospodarskem polju, kakor tudi na vseh ostalih. Dokler nam Židje lahko kale vodo po svoji volji — kar delajo z vso energijo, saj oni morejo ribariti le v kalnem — toliko časa ne moremo pričakovati, da se naše notranje prilike razčistijo.
Razumljivo pa je ta dogodek na zagrebški Trgovski zbornici vzbudil veliko senzacijo v celem Zagrebu in celi državi. Židje so postali silno nervozni in pričakovati je, da bodo vpregli pač vse svoje prijatelje tu in v inozemstvu, da prikažejo ta čin kot veliko krivico in preganjanje Zidov. Prav nič se ne bomo čudili, če bodo v prihodnjih dneh oii-cijelni inozemski židovski listi vzdignili, svoj glas v zaščito svojih izraelskih bratov v naši zemlji. Čim bolj bodo kričali, tem večji dokaz nam bo to, da smo na pravi poti.
»PIRHI«
Mladinska Matica je izdala za velikonočne praznike krasno mladinsko knjižico, in sicer bolgarsko mladinsko zbirko. To je prva tovrstna zbirka, prevedena v slovenščino. Pri ilustrativnem delu so sodelovali skoro vsi naši ilustratorji. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah in jo najtopleje priporočamo. K podrobni oceni te pomembne zbirke bolgarske mladinske proze se še povrnemo.
DOPISI
Trbovlje
Največji udarec je zadala brezposelnost brezdvomno delavski mladini. Mlad delavec kar gori želje, da bi si začel enkrat sam služiti svoj kruh, ker je večinoma kot brezposeln v veliko breme številni delavski družini in nje poglavarju očetu-delavcu. Če se mu posreči priti do dela, je mlad delavec zadovoljen z zelo nizko plačo. Znano je, da ga danes plačujejo podjetja z najmizernejšo mezdo, čeravno kot fizično močan in zdrav dviga storitev in je gotovo, da se bo vedno in vedno priganjan k še večji storitvi prehitro izčrpal ter postal po razmeroma kratki dobi za delo nesposoben. Zal je premnogo slučajev, da delavska mladina ostane v breme staršem, ker ni dela zanjo.
Mladina, ki je bila pred vstopom v vojsko zaposlena, je po odsluženju roka brez dela. Delodajalec je med tem izpopolnil svoj potreben mu stalež z drugimi delavci. Mladenič, dosluženi vojak pa ostane brez dela in mora mesece ali celo leta prežati na kako izredno priliko, da zopet pride do dela. Vsem je znano, da se morajo po odredbi Ministrstva vojske odsluženi vojaki-delavci takoj zopet zaposliti. Težava pa je v tem, ker podjetja ne rabijo delavcev in se torej izgovarjajo, da bodo prizadete sprejeli čim bo kako prazno mesto. Na ta način paša mladina čaka mesece in leta na delo. Brezpogojno bi se moralo delavca-odsluženega vojaka zopet, in sicer takoj sprejeti v delo, da ne bi ti mladeniči dobivali vtisa, da je njihova ponovna brezposelnost nastopila kot posledica odsluženja vojaškega roka.
Kapitaliste — po večini tujce — bi se moralo na neki način prisiliti, da se točno drže odredb in da izvajajo naše zakone. 0.
Mozelj
Na praznik sv. Jožefa je prišel zopet k nam odposlanec župnika Eppiha, kaplan Oblak. Imel je seveda nemško pridigo brez slovenskega lista in evangelija, ki bi jih po škofijskem ukazu tudi moral prebrati poleg nemških. Sicer pa smo tega s strani g. Oblaka vajeni, saj ni prvič, da dela proti škofijskim ukazom. Kolikor nam je znano, pa gosp. Oblak sploh nima pravice hoditi k nam, ker je ta naloga dodeljena duhovščini iz Kočevja.
Delo g. Oblaka pa ije vsekakor ynalo čudno. Ne vemo, od kod dobiva informacije, ali vesti, ki jih raznaša o kočevskih kaplanih (Slovencih), da bodo namreč prestavljeni, prav gotovo pa vsaj mlajši, so gotovo iz takega vira, da mu dajejo pogum za to drznost. Izgleda, da ima g. Oblak, oz. njegov šef kot voditelj kočevarske občine precej velik vpliv na vodstvo ljubljanske škofiije. To moremo sklepati že iz tega, da v splošnem veljajo škofijski ukazi le za slovensko duhovščino, ne pa za nemško, ki se zanje sploh ne briga, v kolikor ji niso všeč.
Stara cerkev (Kočevje)
Pred kratkim je bil na našo šolo imenovan nov katehet Hostnik. Ta se je prijavil tudi našemu župniku, ki pa je odločno izjavil, da Hostnika ne pusti v šolo, zlasti pa nikogar v tretji (zadnji razred). In vendar je ta razred najvažnejši, saj bo v njih otrok dobil zadnje in najmočnejše vtise za pot v življenje. Ali pa je mogoče ravno to razlog, radi česar se tukajšnji župnik upira novi slovenski učni moči? Upajmo, da se banovina ne bo vdala diktatu kočevarskega voditelja.
Hrastnik
Praznovanja pri rudniku so radi pomanjkanja naročil zopet na dnevnem redu. Tako se je n. pr. v mesecu marcu delalo samo 13, v aprilu pa 12 dni. To se pravi z drugimi besedami, da morajo rudarji z zaslužkom 13 dni preživeti 31 dni v mesecu. Če računamo, da rudar-kopač zasluži približno 35—40 dinarjev na delovni dan, pa se mu mesečno odtegne še precejšnja vsota kot razne socijalne dajatve in zakoniti in nezakoniti odbitki, potem vidimo, da z ostankom rudarska družina brez velikega pomanjkanja ne more živeti. To je materijelna stran.
Malokdo pa se spomni, da se rudar, čeprav preprost delavec, izživlja tudi duševno.
V	kako duševno stanje ga tira večna misel: »Rad bi delal, toda dela ni. Rad bi s poštenim delom preživljal svojo družino, toda mi ne puste. Zakaj mora ravno najrevnejši sloj nositi vse posledice gospodarske krize? Takih in sličnih misli, ki rudarja more in ga tirajo v obup, mu ije polna glava. Zato vidimo ob praznovalnih dneh rudarje žalostne in zaskrbljene postopati po kolonijah in cestah.
Rudarjem dela! Rudarjem kruha! To je
krik rudarskih revirjev sedaj spomladi! K.
Skupščina liublianskega strelskega okroiia
V nedeljo 5. aprila 1936 je bila v salonu restavracije »Glavni kolodvor« v Ljubljani redna letna skupščina ljubljanskega strelskega okrožja.
Skupščini je prisostvoval tudi zastopnik oblastnega odbora N. O) v Ljubljani brat Kokolj Franjo.
Skupščino je otvoril predsednik strelskega okrožja brigadni general g. Jovanovič, na kar je podal besedo poslevodečemu podpredsedniku bratu Sterlekarju Milanu, ki je pozdravil vse delegate poimensko in predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., gospodu ministru vojske in mornarice in Savezni strelski upravi Beograd, katere je skupščina z viharnim odobravanjem sprejela. Istočasno se je spomnil vseh v prošlem letu preminulih članov, katerim je skupščina zaklicala trikratni »Slava«.
Tajnik brat Roš Boris poda tajniško poročilo, v katerem iznaša težko gmotno stanje poedinih strelskih družin, katerim današnja vsesplošna kriza prizadeva veliko skrbi. Članstvo je revno, brezposelno ter ne more zadoščati članskim dolžnostim v tisti meri, kakor si samo želi. Okrožna uprava je imela ogromno posla, da je v prošlem letu utrjevala in razširila strelski pokret, kar dokazujejo razni dopisi in okrožnice, katerih je bilo okoli tisoč. Ekipa okrožne uprave je v Beogradu pri izbirni tekmi prav častno zastopala našo upravo ter je kapetan v penziji g. Per Franjo zasedel II. mesto, med drugim pa sta tudi gg. Kostanjevec Joco in Ločniškar Hinko prav častno odrezala.
Blagajniško poročilo je podal brat Kostanjevec Joco, ki je poročal o društvenih financah okrožne uprave. *
Br. Deržaj Rudolf je podal tehnično poročilo, s katerim je pokazal, da je v tem pogledu uprava lepo napredovala ter ima na zalogi še precej tehničnega materijala, ki je tudi zunanjim družinam na razpolago.
Br. Šolar Herman pa je kot društveni gospodar podal poročilo o stanju društvenega inventarja.
Vsa poročila so bila vzeta na znanje in soglasno sprejeta, na kar predlaga kapetan v penziji g. Per Franjo v imenu nadzornega odbora razreš-nico s pohvalo blagajniku in celokupni upravi, kar akupščina soglasno odobri.
Pred volitvami delegat oblastnega odbora brat Kokolj Franjo v krasnih «dn zelo pomembnih besedah pozdravlja vse delegate ter jih vzpodbuja k vztrajnemu delu tudi v naprej. Naj posameznih družin ne plaši današnje gmotno stanje, ki onemogoča tako delo in uspehe, kakor si jih posamezne uprave žele, ampak naj vztrajajo na tem potu tudi v bodoče.
Za svoja izvajanja je žel brat delegat viharno odobravanje.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena sledeča uprava: Predsednik general g. Jovanovič, v odbor pa bratje Sterlekar Milan, Jevak Matko, Hainrdhar Minko, Kostanjevec Joco, Lipnik Janko, Roš Boris, Šolar Herman, Deržaj Rudolf, Komac Anton (Šent Vid), štalcar Adolf (Ježica), Ločniškar Hinko (Kranj), Burger Ivan (Ribnica), Klemenčič Mirko in Kerštajn (Jesenice), Žukovec Anton (Novo me6to), Ivanc Vilko (Sodražica), Zibert Franc (Logatec), Košir Franc (Preserje), Milič Drago (Domžale), Erker Josip (Medvode).
Nadzorna uprava: br. Jarec Janko, Gregorc in kapetan v p. Per Franjo.
Zastavonoša: br. Cvetko Franjo.
Za vojsko: gg. polkovniki Zivanovič (40. polk), Lukane (16. art. polk), Pogačnik (vojni okrug), major Aleksander Unger, kapetana Deretič Ilija in Gruič Risto.
Po končanih volitvah se je razvila zelo živahna debata, ki je v splošno obravnavala glede podkrepitve in razširitve strelskega pokreta ter skupnega emotrenega poslovanja pri raznih tekmah in proslavah.
Na občnem zboru se je izrekla iskrena zahvala za prijazno naklonjenost in sodelovanje Slovenskemu lovskemu društvu in vsem darovalcem lepih daril in podpor za izvedbo okrožne strelske tekme 5. in 6. oktobra 1936.
V najlepšem razpoloženju in lepi skupnosti je bila skupščina ob 12. uri zaključena.
ŽOLČNI KOTIČEK
\
»BARVA LETOŠNJIH PIRHOV«
Za letošnje pirhe se namerava predpisati posebna barva. Prvotno je bila predvidena črna. Ker pa je prav v zadnjem času postala skozi in skozi nemoderna, jo bo zamenjala druga. Vendar pa še ni točno določeno, katera stopi v modo.
Državnim uradnikom priporočamo vsled tega, da se poslužujejo mavričnega barvanja. Z vsemi nijansami in temeljnimi barvami. Na ta način se nikakor ne bodo mogli pregrešiti proti modi.
\
»PH0NIX«
»Phonix«, zavarovalna družba s sedežem na Dunaju je, zvesta svojemu imenu, skočila v ogenj in izšla prenovljena, četudi precej omejena iz njega.
Ta afera, ki ije pretresla del gospodarskih stebrov v Evropi, je za nas vendar enkrat velika tolažba. Pri tej družbi namreč ni bil udeležen, oziroma zainteresiran doslej niti eden naših vidnih oziroma vodilnih mož!
\
POSTNE RIBE
Za velikonočni post nam je letos pač težko izbrati primerna jedila, ker nam za to primanjkuje sredstev. Izgleda pa, da nam je usoda zelo naklonjena, ker nam ije poslala v Ljubljano Retto in Fatmo, ki nam brez jedilnega lista in po solidnih cenah pričarata žive, torej sveže ribe kar iz zraka.
\
Predprodaja stopnica
Retta ne zna pričarati samo živih rib iz zraka, marveč zna še več. Predvsem razkazovati na lepo pobarvanih reklamnih slikah svoj čisto jevrejski obraz. Poleg tega pa zna čarati tudi z našo lepo slovenščino. Na hiši Delavske zbornice, kjer čara in kjer ga zijajo ljubljanski firbei, je napravil napis »Predprodaja stopnica tukaj«. Očividno mu bo treba res postaviti stopnico, da bo čimprej zginil v svoj avtobus in odšel iz Ljubljane.
6lTAJTE„ft>w»7|
Forsiranje lana in konoplje v Franciji
Vsled propagande in suhvencij, ki ijih daje Francija gojenju lanu in konoplje, je z lanom obsejana površina porasla od 6000 hektarov v letu 1930./31. na 33.060 hektarov. S konopljo zasejana površina pa je od leta 1934. porasla od 2400 hektarov na 3200 hektarov v letu 1935. Letos bo Francija na lan in konopljo plačevala premijo po 1'20 franka za vsak pridelani kilogram vlakna. Za podporo vinogradništva |e predvidenih 15 milijonov 400.000, za napredovanje gojenja oljke pa 6,000.000 frankov. Reorganizirati se hoče tudi vnovčevanje mleka, v kar je država kot prispevek v letu 1936. odločila 17 milijonov frankov.
Mednarodna standardizacija izvoznega sadja
Tozadevna komisija Mednarodnega kmetijskega instituta je predložila vladam svojih članic (to so skoraj vse civilizirane države) predloge in navodila za uvedbo enoletne standardizacije ter za določitev tipov glede vseh vrst sadja, ki gre v mednarodni promet. Sortiranje, klasificiranje in pakovanje izvoznega sadja bi se imelo vršiti pod najstrožjo kontrolo države. Institut je s tem sicer kasno, toda vendar enkrat pokrenil stvari, ki bi ž# davno morale biti izvedene in je pričakovati da se bodo sedaj zganile tudi zaostalejše države.
Konjunktura na kože narašča
Dočim se je v letu 1934 skokoma množila ponudba in kolikor toliko dušila cene, je pa v letu 1935 začelo povpraševanje naraščati in tudi še v tem letu raste. Suša in pomanjkanje krme je v letu 1934 povzročila potrebo prekomernega klanja živine skoraj po cetem svetu. Samo v USA je povprečno število zakolov siceršnjih 25 milijonov glav goved in telet takrat poskočilo na preko 39 milijonov glav. Vendar ti skoki, ki so bili tudi drugod več ali manij slični in jaki, končno le niso preveč ubijali cene, nego jih je pojava večjega povpraševanja že v letu 1935 začela dokaj gnati navzgor. Porast povpraševanja je razumljiva v tem, da n. pr. že samo USA avtomobilska industrija rabi znatno več usnja kot preij, ki je leta 1934 izgradila 2,750.000 voz, a leta 1935 pa že 4,150.000 voz. Vsled izboljšane zaposlitve je v mnogih državah znatno porasla tudi poraba čevljev in končno je k večji porabi znatno doprineslo stalno rastoče splošno oboroževanje ter polnjenje vojaških skladišč z bojno opremo. Sedanja smer gibanja cen za kože in s tem tudi za usnje bo še trajala, lahko pa nenadni dogodki sprožijo izredno povečano potrebo kož ter s tem pospešeno podražitev kož in usnja.
Stran 4.
>PIIOD<
Štev. 11.
GOSPODARSTVO
Brez sistematiinega dela se, naše mlzerno stanie ne more Izbolišati
Dovolj sino o tem že pisali, dovolj dopovedovali — pa se nič me prime tistih, katerih na# bi se. Nikoli se pri nas nii reševalo celega kompleksa vprašanj tako, da bi se zavestno in z gotovostjo moglo računati na kak pozitiven narodno gospodarski uspeh, temveč se je' in se še rešuje iz celega kompleksa izločeno po eno samo ali le par vprašanj, ki se dajo več ali manj demagoško, površno, kar čez noč — za nepoznavalce sicer nekako reševati, toda ne rešiti. Zato naše narodno gospodarstvo vedno bolj pospešeno propada in se narod iztroša do onemoglosti.
V	čem je krivda? Ali se res noče pomagati? V to ne moremo verjeti, čeprav je videz tak. Ali vseh najbitnejših vprašanj in vzrokov težkega stanja ne poznamo? Tisti, ki bi jih morali poznati, jih ne poznajo, vsaj ne dovolj in se ne potrudijo, da bi si jih dali proučiti. Najpogubonosnejše je, da odločilni krogi ne poznaijo in ne doumevajo medsebojne povezanosti teh mnogih dejstev in njihovega pravega odnosa do bistva narodnega gospodarstva v smislu njegovega odnosa do življenja naroda.
Da ne bo pela vedno ista lajna, priobčujemo danes, kakor nam je trda za prostor, dolg ali zelo značilen članek iz ^Frankfurter Zeitung« z dne 25. marca t. 1., ki dokazuje, kako se v nekih državah sistematično dela na podlagi spoznanja in doumljenih predhodnih ugotovitev ter se zato tudi dosega ne-pobitne uspehe. Naslov članka je: Učeče se kmetijstvo. Za podnaslovom: Metode proizvajalne bitke — sledi:
v' »Izdatek za inozemske agrarne proizvodnje je znašal v preteklem letu skupno 2.400,000.000 mark (blizu 40 milijard v dinarjih — op. ured.), nekako 200 milijonov več kot v vsakem izmed obeh prejšnjih let, četudi znatno manj kot v splošnem povprečku povojnih let. Vzrok temu je v deloma zopetnem porastu kmetijske proizvodnje po vojni, deloma, predvsem po letu 1930. močnem nazadovanju svetovno tržnih cen. Potreba deviz za ta del potrebe uvoza znaša torej tretjino celotnega izdatka. Jasno je, da se je spričo tega moralo zastaviti vse sile v to, da se čimbolj zmanjša potreba uvoza živil in krmil. Izključeno je, da bi ee to moglo doseči z utesnitvijo potrošnje, nasprotno, močno narasla zaposlenost v zvezi s povečanjem obrambne sile je napram nizkemu stanju let krize imela za posledico zelo občuteno večjo porabo. Možnosti na strani potrošnje kaj doseči, so omejene samo na to, da se potrošnjo tu pa tam popelje v drugo smer. Teoretično bi se morda moglo
misliti na znižanje kakovosti potrošnje, torej preiti od visokovrednih žlahtnih dobrin k preprostejšim, n. pr. od svinjine h krompirju. Toda to se noče storiti, iker bi preveč izpreminjalo dosedanjo prehranjevalno navado in brez dvoma izzvalo posledice v narodnem zdravju. Iz tega sledi, da je predvsem treba začeti pri proizvodnji. V tej smeri izvajane ukrepe združujemo pod značko »proizvajalne bitke«. Splošno je znano, da se »proizvajalna bitka« ustvarja iz dolge vrste posameznih ukrepov na najrazličnejših področjih.
Organizacija poklicne izobrazbe.
Na dani površini je treba ustvariti več živil in tudi več surovin, ki jih more ustvarjati kmetijstvo. To predstavlja, da je še proizvajalnih možnosti, da se še dajo povečati in brez nesorazmernega povečanja stroškov izkoristiti uspehe, neglede na agrarno tehnični napredek, na katerega ni mogoče poljubno vplivati. Da se jih doseže, je odločilno povečavati agrarno tehnično znanje, dvigati poklicno izobrazbo kmetijstva. Seveda s tem ni mišljeno, da bi bilo možno na celi črti doseči večji donos brez vsakega povečanja investicij (kapitala), predvsem pa dela. Toda »proizvajalna bitka« v svojem jedru predstavlja vzgojno nalogo, iz česar je istočasno razvidno, da je predvidena na dolgo dobo. Od nje ni pričakovati niti hitrih niti Šumnih uspehov. Provaja se z majhnimi koraki in tihim trdim delom.
V	glavnem gre za to, da se kmeta šola, da se ga seznanja z naprednimi delovnimi metodami in navaja k temu, da se jih poslužuje. (To se hoče dn dela v Nemčiji, kjer kmetovo strokovno znanje ni majhno. Op. ur. To vprašanje se mora obravnavati po najrazličnejših potih. Predvsem s kmetskimi delovnimi šolami (bauerliche Werk-schulen), ki so se preje imenovale kmetijske šole.
V	teh se mora kmetska mladina v zimskih mesecih s sistematičnim poukom seznaniti 6 pogoji in nujnostmi pravilnega obratovodstva. Toda to zaenkrat prihaja v korist samo generaciji bodočih kmetskih vodij obratov, ki so že itak za napredek dostopnejši. Poleg tega se more tudi izgubiti del tega v šoli dobljenega znanja s tem, da njega uporaba zadene na odpor kmeta, ki se brani sinovega >novotarenja«. Poleg mladine se mora torej pridobiti tudi starejša generacija. To vsaj v toliko, da se ne brani poskusov uvajanja novih metod. To delo morajo opraviti potovalni učitelji dn obratni posvetoval«. Mala armada strokovnjakov je šla v vasi in tam prireja večerna predavanja in razgovore, katerih se ljudje živahno udeležujejo. Poleg tega so bile ustanovljene nove stalne posvetovalnice (posvetovalnice kot zavodi ali nekake poslovalnice). V tem pogledu se pokazujejo po posameznih pokrajinah še precejšnje razlike. Tako je n. pr. krepki razmah wurtemberškega sadjarstva v zadnjem desetletju v glavnem plod blagoslovljene uvedbe »občinskih pomologov«, ki so po
kmetijah opravljali delo pri 6adnem drevju in sadjarjem svetovali tudi v izberi sadnih vrst.
PreizkušeTališSa.
Tu nastopa vešča organizacija specijalnih šol, posebno za vrtnarstvo in sadjarstvo, za vinogradništvo, mlekarstvo itd. Kakor delovne šole, tako se tudi one deloma naslanjajo na kmetijske visoke šole. Glavno težišče preizkušanja semenja, orodja in sl. leži na kmetijskih preizkuševališčih, ki se istotako deloma naslanjajo na visoke šole. Pri tem je tudi raziskavanje tal čimdalje bolj postalo glavni njihov posel, ki ustvarja podlago za način in obseg gnojenja, mehaničnega obdelovanja zemlje sortnega izbora itd. Pa tudi za to je predpogoj, da se obratovodjo (kmeta, op. ur.) pouči o možnosti in koristnosti raziskavanj.
Za vse poučno delovanje na deželi so nazornost in praktična predvajanja glavno in vse. Zato je poleg organizacije pouka in s tem tesno zvezanega »primerjalništva« bilo vedno bolj izgrajevano in se še močno izgrajuje. Vzorni obrati in vzorne kulture naj dajejo kmetom v obližju priliko, da se morejo na »živem objektu« prepričati o uspešnosti novih postopkov in zboljšane organizacije obrata. Poleg tega služijo tudi znanstvenemu raz-iskavanju kmetijskih obratovnih razmer po različnih krajih. Tako se epopolnjuje znanost, ki ni zelo stara in ki stremi za tem, da pridobi zanesljivo podlago za pravo kmetsko obratoslovje in posvetovalništvo.
Primena v obratu.
Za kakimi materijelnimi cilji stremita nauk in posvetovanje? V jedru gre predvsem za dvig storitvenosti (Leistungssteigerung), za postopno dviganje povprefika in ne za doseganje kakih najvišjih viškov posameznega slučaja, često združeno s poenotenjem pridelkov, kar naj doprinaša k olajšanju in pocenitvi proizvodnje, podelavanja in ureditve trga (kupčije). Temelj za dvig storitvenosti na polju in travniku je izboljšanje mehanične nege (obdelovanja) tal, kolovarja, prilagoditev gnojenja s hranilnimi snovmi, ki jih je lahko ugotoviti brez posebnega stroška tako za posamezno njivo kakor za usev in prilagoditev zemlja ter podnebju. Vse to je tudi predpogoj za dosego jačjega ukoriščanja omenjene površine z vrinje-njem ene vmesne letine v jeseni ali pomladi, to je potom gojeja vmesnih sadežev (detelje, žitnih zmesi, upiskega graha, boba, repice, itd.), predvsem z namenom povečanega pridobivanja krme. Jasno je, da zahteva povečanje pridelka tudi povečane napore delovne moči, močnejšega gnojenja in urejenejšega gospodarstva, s talno vodo dn tudi vmesne kulture niso povsod možne. Istočasno z dviganjem in z zboljševanjem proizvodnje se mora izboljšati tudi pospravljanje letine in nje konservi-ranje, tako n. pr. izboljšanje pridobivanja krmil potom sušenja na ogrodjih (kozlih, kozolcih, op. ur.) namesto na tleh, posebno pa s silažo, t. j. z vkisavanjem zelene krme, posebno pa krompirja v posebnih jamah, silosih. Šele to prepreči pokvaro potom vmesnega pridelovanja v povečani meri dobljenih novih krmilnih količin, ki so z ozirom na njihovo svojstvo in čas žetve zelo pokvarljivi. Poleg tega jo konservirati tudi prve košnje trave in detelje v svrho boljše porazdelitve krmil na celo leto, s čemer se posebno pri krom-
pirju omejuje tudi izgube vsled siceršnjega gnitja. Ensilaža, pospeševana tudi z državnimi prispevki, je v zadnjem času znatno napredovala in bo gotovo še.^ Ali more že ona sama nadomestiti doslej uvažana beljikovin bogata krmila (sojo, oljne tropine itd.), ali ne — bo seveda morala dognati šele izkušnja, kajti točasno siliranje beljakovin bogatih krmil zahteva zelo visokih kislinskih stopenj in vpliv krmljenja te kisle krme v veliki meri na telesno konstitucijo živine doslej še ni dokončno raziskan.
V	živinoreji je poleg splošnega izboljšanja reje in nege potrebna tudi postopna nadomestitev slaboplemenskah živali s premajhno stvoritvenostjo s takimi, ki bodo dajale več mleka in mesa. Topo-gledno je najpreje potrebno izvajanje načela obligatorne storitvene kontrole mlečnosti. Nadomestitev nesposobne živine s sposobnejšo se mora izvršiti postopama v okviru finančnih možnosti obratov. Ta naj se po možnosti ne izvrši potom doku-povanja, nego z lastno izpodrejo z uvedbo boljših lice utirani h bikov. Na ta način in s kontrolo kupčije s plemensko živino bo za posamezna okrožja enotno vzrediti primerne pasme. Kjer ni navedeno plačevanje mleka po vsebini tolšče, je težavno izpodriniti neko mlečno pasmo, ki slicer daje veliko mleka a malo tolšče — s primernejšo pasmo obratne storitvenosti. Tudi zvišanje cen oddaljenejšim krajem za sveže mleko, na škodo onih, ki ležijo napram trgu ugodnejše, more prilično povzročiti težave. Izvabljena po višjih cenah namreč v dosedanja plemensko rejska okrožja deloma opuščajo vzrejo plemenske živine in se lotevajo mlekarstva, medtem, ko si 'obrati v krajih neugodnih mlečnih cen le počasi izpodrejajo mlečno živino.
To naštevanje polj, na katero se razteza »proizvajalna bitka«, ni popolno. Da omenimo, n. pr. temu cilju služijo tudi melioracije in pravne uredbe skupnih zemljišč. Ti veliki gospodarsko in agrarno politični ukrepi seveda tvorijo le osnovo in določajo smer ter obseg dviganja stvoritvenosti kmetijstva. Slej ko prej daje cena merodajni povod zvišavanju proizvodnje in obdelavanju nanovo ali razširjenja posameznih obdelovalnih in obratovnih panog, posebno če so s tem zvezane znatnejše investicije kapitala. Iz tega sledi važnost pravilne izgradnje in uravnavanja vnovčevanja. Toda »proizvajalna bitka« se vrši na poljih, ki so pri spoštovanju zasebnega, samo sebi odgovornega in s tem nujno tudi samostojnega gospodarenja — le v omejeni meri dostopna ukazu ali prepovedi, čeprav se ni v kmetijstvu možno ogniti nekemu gotovemu javnemu vmešavanju odn. vplivu v borbi za napredek, kar se je končno dogajalo v vseh časih in v vsaki državi in se še v kakršnikoli meri. Vse je na tem. da se poučuje in preprečuje ter tako pridobiva kmeta in z njim seveda vse ostalo kmetijstvo pridobiva za prostovoljno sodelovanje.«
Po strokovnjaški presoji lahko rečemo, da ta članek, ki je najmanj vsaj poluradnega značaja — v vsej svoji vsebini dokazuje, da je zadeva, ki jo popisuje res temeljito in vseobsegajočega premišljena in ugotovljena ter dovedena v nek celoten načrt, katerega uspešno izvajanje je možno in vsa stvar dokazuje tudi to, da je bilo uporabljenega ogromnega strokovnega dela in znanja.
Priporoča se
restavracija glavni kolodvor
in
kavarna Bežigrad
Ciril MAJCEN
LJUBLJANA
ŠPEDICIJA
TURK
LJUBLJANA
OCARINJENJE
prevzema
vseh uvoznih In Izvoznih pošiljk, In to hitro, skrbno In po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-59, Vilharjeva cesta 33
(nasproti nove carinarnice),
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon interurban 21-57, Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora)
Od 3-5%
se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas.
Pred zloiinci
je zavarovan denar, ki se zaupa nam.
Nad 1o.ooo vlagateliev
štejemo v svoj krog.
Vabimo vani vse.
ki hočete vlagati v shranitev in obrestovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in
davčno močjo Dravska banovina.
Kratkoroina posolila dajemo pod ugodnimi pogoji.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
(PREJ KRANJSKA HRANILNICA)
LJUBLJANA
VSI
si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krizeI Priznanje, ki ga po vsej državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si sami!
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je
Mesina hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI
NAŠA GOSPODINJA
uporablja za pranje perila vedno le
Hu&edus
fnifo
in
ftcaUU pcaselt
ker sta kvalitetna domača Izdelka I
Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.