394 ■ Proteus 84/8 • April 2022 395Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? • MedicinaMedicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Vid je za človeka in njegovo doživljanje sveta skoraj nepogrešljiv, zato staranje in z njim povezani upad vidne ostrine močno prizadeneta kakovost človekovega vsakdanjega življenja. Do današnjega dne ostajajo bralna očala najpreprostejši način spopadanja s starostno slabovidnostjo, a bi jih v bližnji prihodnosti lahko nadomestilo preprostejše pomagalo v obliki kapljic. Znanst venik i iz Argentine so v letu 2020 predstavili izsledke študije, ki bi lahko revolucionirala, kako doživljamo in živimo z naravnim procesom staranja oči. V prispevku so predstavljeni mehanizmi nastanka starostne slabovidnosti, zgodovina zdravljenja in mehanizem delovanja novega zdravila - pilokarpinskih kapljic. Zakaj nastane starostna slabovidnost? Za razumevanje delovanje novo odkritega zdravila je najprej treba razumeti, kako naravni proces staranja vpliva na oko. Leta življenja pustijo svoj pečat na vseh delih očesa. Koža vek postane ohlapnejša in veki oko zato slabše varujeta pred zunanjimi vplivi, kar lahko povzroči izsušenost in občutek draženja. Hormonske spremembe solzne žleze imajo za posledico pomanjkanje kakovostnih solz in občutek peska v očeh. Pomembna starostna sprememba se zgodi v očesni leči. Upočasnjena presnova povzroča kopičenje degenerativnih motnjav, kar ime- nujemo katarakta oziroma siva mrena. Vid je vedno bolj meglen, v zelo napredovani obliki pa katarakta lahko vodi celo v popol- no slepoto. Operativna odstranitev katarakte in vstavitev umetne leče sta danes rutinski oftalmološki poseg, ki omogoča takojšnje izboljšanje vida. Starostne spremembe fotoreceptorjev mre- žnice v rumeni pegi vodijo v izgubo vidne ostrine, pogosto pa ljudje opažajo, da ravne črte postanejo zvijugane (strokovno to ime- nujemo metamorfopsija). V mrežnico vraščajo nove žile, ki so slabše kakovosti, puščajo ter krvavijo. Nastanek novih žil in nadaljnjo izgubo vida zavirajo biološka zdravila anti- -VEGF, ki se uporabljajo v obliki znotrajo- česnih injekcij. Pri vsakem izmed nas se z leti pojavi sta- rostna slabovidnost, imenovana tudi sta- rovidnost oziroma presbiopija. Izraz izvira iz grške besede za starejšo osebo presbus (πρέσβυς). Gre za povsem fiziološki pro- ces, ki se mu ni mogoče izogniti. Pojavi se tudi pri tistih, ki nikoli niso imeli težav z očmi. Vid se začne slabšati po štiridesetem letu starosti in z leti postopno upada vse do približno petinšesdesetega leta. Težave se pojavijo pri branju majhnih črk na delovni razdalji trideset centimetrov. V začetku si lahko osebe pomagajo z odmikanjem bese- dila na večjo razdaljo in naprezanjem oči, vendar sčasoma roke postanejo prekratke. Zaradi napora ob branju so oči napete in utrujene, pojavljajo se glavoboli. Najprej je branje oteženo le ob slabi osvetlitvi ali zgo- daj zjutraj, z leti pa starovidnost preide v celodnevno oviro. Kot zanimivost je vredno omeniti, da sta- rostna slabovidnost prizadene tudi druge vrste. Leta 1982 so bili objavljeni izsledki raziskave na opicah rezus, ki so po- kazali osupljive podobnosti opičjih oči s človeškimi. Pri starejših opi- cah so opisali razmerje med staro- stjo in strukturnimi spremembami, povezanimi z upadom zmožnosti prilagoditve (akomodacije), ki je povsem sorodno staranju oči ljudi, starejših od petinštirideset let (Ka- ufman in sod., 1982). Natančni mehanizmi nastanka sta- rostne slabovidnosti do danes niso povsem razjasnjeni. Najstarejšo te- orijo starovidnosti je pred sto leti postavil Nemec Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz (Kieval, 2013). Raziskoval je mehanizme akustike in vidnega zaznavanja, med drugim pa je razvil tudi naj- starejši oftalmoskop in tako prvič omogočil vpogled v notranjost človeškega očesa. Njegova teorija presbiopije temelji na mehanizmu prilagoditve. Prilagoditev ali akomodacija je zmožnost prilagoditve očesa različno oddaljenim predmetom. Po Helm- holtzovi teoriji so v proces prilagoditve naj- pomembneje vključene tri strukture v očesu: očesna leča, nanjo pripeti drobni vezivni trački, imenovani zonule, in krožna gladka mišica musculus ciliaris (Gilmartin, 1995). Njihova medsebojna dinamika omogoča ostro sliko pri gledanju na blizu in na daleč. Ob pogledu na oddaljene predmete je ciliar- na mišica očesa sproščena, zonule so nape- te in očesna leča sploščena. Ko pogledamo predmet v naši bližini, se ciliarna mišica skrči, sprosti zonule in očesna leča postane bolj okrogla. To poveča njeno lomno moč in omogoči padec slike na fotoreceptorje mre- žnice ter ostro sliko. Helmholtzova teorija Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Nina Špegel Težave pri starostni slabovidnosti so najbolj moteče pri branju majhne pisave. Vir: https:// pxhere.com/en/photo/592 309?fbclid=IwAR2nAZ 42L78poCx3QTLoVCyu mIKz8X7LQmg_8d3ws- ZrbafQhdQybWkxm-4. Lomljenje svetlobe pri zdravem očesu in pri starostni slabovidnosti. S starostjo spremenjena očesna leča je manj prožna, zato njena lomna moč upade. Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Presbyopia.png. 394 ■ Proteus 84/8 • April 2022 395Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? • MedicinaMedicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Vid je za človeka in njegovo doživljanje sveta skoraj nepogrešljiv, zato staranje in z njim povezani upad vidne ostrine močno prizadeneta kakovost človekovega vsakdanjega življenja. Do današnjega dne ostajajo bralna očala najpreprostejši način spopadanja s starostno slabovidnostjo, a bi jih v bližnji prihodnosti lahko nadomestilo preprostejše pomagalo v obliki kapljic. Znanst venik i iz Argentine so v letu 2020 predstavili izsledke študije, ki bi lahko revolucionirala, kako doživljamo in živimo z naravnim procesom staranja oči. V prispevku so predstavljeni mehanizmi nastanka starostne slabovidnosti, zgodovina zdravljenja in mehanizem delovanja novega zdravila - pilokarpinskih kapljic. Zakaj nastane starostna slabovidnost? Za razumevanje delovanje novo odkritega zdravila je najprej treba razumeti, kako naravni proces staranja vpliva na oko. Leta življenja pustijo svoj pečat na vseh delih očesa. Koža vek postane ohlapnejša in veki oko zato slabše varujeta pred zunanjimi vplivi, kar lahko povzroči izsušenost in občutek draženja. Hormonske spremembe solzne žleze imajo za posledico pomanjkanje kakovostnih solz in občutek peska v očeh. Pomembna starostna sprememba se zgodi v očesni leči. Upočasnjena presnova povzroča kopičenje degenerativnih motnjav, kar ime- nujemo katarakta oziroma siva mrena. Vid je vedno bolj meglen, v zelo napredovani obliki pa katarakta lahko vodi celo v popol- no slepoto. Operativna odstranitev katarakte in vstavitev umetne leče sta danes rutinski oftalmološki poseg, ki omogoča takojšnje izboljšanje vida. Starostne spremembe fotoreceptorjev mre- žnice v rumeni pegi vodijo v izgubo vidne ostrine, pogosto pa ljudje opažajo, da ravne črte postanejo zvijugane (strokovno to ime- nujemo metamorfopsija). V mrežnico vraščajo nove žile, ki so slabše kakovosti, puščajo ter krvavijo. Nastanek novih žil in nadaljnjo izgubo vida zavirajo biološka zdravila anti- -VEGF, ki se uporabljajo v obliki znotrajo- česnih injekcij. Pri vsakem izmed nas se z leti pojavi sta- rostna slabovidnost, imenovana tudi sta- rovidnost oziroma presbiopija. Izraz izvira iz grške besede za starejšo osebo presbus (πρέσβυς). Gre za povsem fiziološki pro- ces, ki se mu ni mogoče izogniti. Pojavi se tudi pri tistih, ki nikoli niso imeli težav z očmi. Vid se začne slabšati po štiridesetem letu starosti in z leti postopno upada vse do približno petinšesdesetega leta. Težave se pojavijo pri branju majhnih črk na delovni razdalji trideset centimetrov. V začetku si lahko osebe pomagajo z odmikanjem bese- dila na večjo razdaljo in naprezanjem oči, vendar sčasoma roke postanejo prekratke. Zaradi napora ob branju so oči napete in utrujene, pojavljajo se glavoboli. Najprej je branje oteženo le ob slabi osvetlitvi ali zgo- daj zjutraj, z leti pa starovidnost preide v celodnevno oviro. Kot zanimivost je vredno omeniti, da sta- rostna slabovidnost prizadene tudi druge vrste. Leta 1982 so bili objavljeni izsledki raziskave na opicah rezus, ki so po- kazali osupljive podobnosti opičjih oči s človeškimi. Pri starejših opi- cah so opisali razmerje med staro- stjo in strukturnimi spremembami, povezanimi z upadom zmožnosti prilagoditve (akomodacije), ki je povsem sorodno staranju oči ljudi, starejših od petinštirideset let (Ka- ufman in sod., 1982). Natančni mehanizmi nastanka sta- rostne slabovidnosti do danes niso povsem razjasnjeni. Najstarejšo te- orijo starovidnosti je pred sto leti postavil Nemec Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz (Kieval, 2013). Raziskoval je mehanizme akustike in vidnega zaznavanja, med drugim pa je razvil tudi naj- starejši oftalmoskop in tako prvič omogočil vpogled v notranjost človeškega očesa. Njegova teorija presbiopije temelji na mehanizmu prilagoditve. Prilagoditev ali akomodacija je zmožnost prilagoditve očesa različno oddaljenim predmetom. Po Helm- holtzovi teoriji so v proces prilagoditve naj- pomembneje vključene tri strukture v očesu: očesna leča, nanjo pripeti drobni vezivni trački, imenovani zonule, in krožna gladka mišica musculus ciliaris (Gilmartin, 1995). Njihova medsebojna dinamika omogoča ostro sliko pri gledanju na blizu in na daleč. Ob pogledu na oddaljene predmete je ciliar- na mišica očesa sproščena, zonule so nape- te in očesna leča sploščena. Ko pogledamo predmet v naši bližini, se ciliarna mišica skrči, sprosti zonule in očesna leča postane bolj okrogla. To poveča njeno lomno moč in omogoči padec slike na fotoreceptorje mre- žnice ter ostro sliko. Helmholtzova teorija Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Nina Špegel Težave pri starostni slabovidnosti so najbolj moteče pri branju majhne pisave. Vir: https:// pxhere.com/en/photo/592 309?fbclid=IwAR2nAZ 42L78poCx3QTLoVCyu mIKz8X7LQmg_8d3ws- ZrbafQhdQybWkxm-4. Lomljenje svetlobe pri zdravem očesu in pri starostni slabovidnosti. S starostjo spremenjena očesna leča je manj prožna, zato njena lomna moč upade. Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/ File:Presbyopia.png. 396 ■ Proteus 84/8 • April 2022 397Medicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? • Medicina predpostavlja, da očesna leča zaradi stara- nja postane trša in manj prožna. Posledično njena lomna moč upade, slika nastane za mrežnico, zato je nejasna, oko pa ni zmožno zadostne prilagoditve na bližino. Kasnejše teorije predpostavljajo alternativne mehanizme prilagoditve ter vzroke iščejo v razliki tlakov pred očesno lečo in za njo. Kljub vsemu pa Helmholtzova teorija do danes ostaja najširše sprejeta in najbolj uve- ljavljena. Zdravljenje starostne slabovidnosti do danes Najstarejše omembe starostne slabovidnosti segajo v čas antične Grčije. Plutarh je posta- vil teorijo vidne zaznave s pomočjo vidnih žarkov, ki izvirajo iz oči (Barbero, 2014). Žarki oči starejših ljudi naj bi bili šibkej- ši kot pri mladih. S to razlago je pojasnil tudi izboljšavo začetnih starovidnih težav pri branju ob boljši osvetlitvi. V sledečem tisočletju je bil najučinkovitejši način spopa- danja s slabovidnostjo pomoč mlajših, ki so zabrisana besedila starejšim glasno prebirali. Preboj je sledil v 13. stoletju v severni Itali- ji z izumom prvih očal. Narejena so bila iz pihanih steklenih leč, ki so bile vstavljene v lesene ali usnjene okvirje, uporabnik pa jih je nosil na nosu ali držal pred obrazom. Sprva so jih kot statusni simbol lahko upo- rabljali le premožni, očala so enačili z izo- braženostjo in blaginjo. Njihova dostopnost se je z naraščajočo priljubljenostjo hitro po- večevala. Nekaj stoletij kasneje je pomem- ben korak predstavljal dodatek stranskih ročic, ki so nosilcu očal omogočale proste roke. V zadnjem stoletju je sledil še pojav bifokalnih progresivnih očal, ki omogočajo sočasno korekcijo kratkovidnosti in daljno- vidnosti, ter multifokalnih očal, s katerimi je dodatno dobro vidno ostrino moč doseči tudi pri gledanju na srednjo daljavo. Alternativna rešitev za izboljšanje vida pri presbiopiji so kontaktne leče. Na voljo so bifokalne in multifokalne leče, ki za razliko od očal omogočajo aktivnejši življenjski slog. V primeru nezadostnega rezultata s tovrstni- mi kontaktnimi lečami je mogoča korekcija z monovizijo. To pomeni, da se v dominan- tno oko vstavi leča za gledanje na daljavo, v drugo oko pa leča za gledanje na blizu. Mo- žgani so se na takšno spremembo zmožni prilagoditi in za različna opravila prednost namenijo očesu z ustrezno kontaktno lečo. Nekoliko redkeje se kot način zdravljenja uporablja refraktivna kirurgija. Z različnimi vrstami laserjev je mogoče spremeniti obli- ko in ukrivljenost roženice. Na ta način se prilagodi lomna moč očesa tako, da nastalo sliko prestavi nazaj na mrežnico. Med ki- rurške posege sodi tudi vstavitev multifo- kalne znotrajočesne leče, ki zahteva sočasno odstranitev lastne očesne leče. Kirurški po- segi so invazivni in nepovratni, zato se ta vrsta zdravljenja uporablja redkeje kot očala in kontaktne leče. Zanimivo se zdi, da je uporaba očal kljub celostnemu napredku in razvoju sveta do da- nes ostala najlažji in najmanj invazivni način spopadanja s starostno slabovidnostjo. Vsa- kodnevna raba bralnih očal pa mnogim lju- dem ne ustreza in se ne odločijo za nobeno izmed obstoječih metod lajšanja starovidnih težav. S tovrstno skupino ljudi v mislih je bila razvita najnovejša neinvazivna možnost zdravljenja - pilokarpinske očesne kapljice. Delovanje pilokarpinskih kapljic Pilokarpin v medicini uporabljajo že več kot stoletje. Učinkovina deluje na muskarinske receptorje tipa M3, ki jih najdemo v gladkih mišicah, poleg tega pa vpliva tudi na raz- lične vrste žlez in spodbuja izločanje sline in pota. Njegov učinek s pridom uporabljajo pri bolnikih po obsevanju raka v območju glave in vratu. Radioterapija uniči vse hitro deleče se celice, zato ionizirajoči žarki poleg rakavih celic povzročijo tudi smrt celic žlez slinavk in solznih žlez. Posledično se zaradi pomanjkanja sline in suhih ust pojavijo te- žave s hranjenjem, pomanjkanje solz pa vodi do poslabšanja vidne ostrine, občutka peska v očeh in resnih poškodb očesne površine. Bolniki po obsevanju pilokarpin uporablja- jo v obliki bonbonov, ki jih ližejo in tako spodbujajo izločanje sline, ter v obliki oče- snih kapljic, ki spodbujajo nastanek in izlo- čanje solz. Tudi v okulistiki je pilokarpin pomembno zdravilo. V očesu deluje na sfinktersko mi- šico in povzroči skrčenje zenice oziroma mi- ozo. V telesu je mioza fiziološka prilagodi- tev na dobro osvetljene razmere. Skozi ozko zenico pade omejena količina žarkov svetlo- be, zato je nastala slika ostra. Enak učinek je v uporabi v fotografiji in slikarstvu s po- močjo camere obscure. Pri slabi osvetlitvi se zenica razširi (ta pojav imenujemo midriaza) in omogoči, da na fotoreceptorje mrežnice pade večja količina svetlobe. Pilokarpinske kapljice so bile najpogosteje v uporabi pri bolnikih z glavkomom oziroma zeleno mreno. Glavkom pomeni poškod- bo očesnega živca, ki jo pogosto povzročijo previsoke vrednosti znotrajočesnega tlaka. Pilokarpin učinkuje na ciliarno mišico in njeno skrčenje, posledice so odprtje oče- snega zakotja, odtekanje prekatne vodke in hiter padec znotrajočesnega tlaka. Zoženje zenice pri jemanju pilokarpinskih kapljic je predstavljalo neželen stranski učinek, saj je povzročilo sočasno poslabšanje vidne ostri- ne na daljavo in v mraku. Pogosto sta bili za bolnike moteči tudi preveliko solzenje in draženje očesa. Zaradi štev i lnih stransk ih učinkov in razvoja novih učinkovin za zdravljenje glavkoma so bile pilokarpinske kapljice v okulistiki potisnjene na stranski tir. Kapljice, ki bi lahko nadomestile bralna očala? Argentinski znanstveniki so junija leta 2020 predstavili izsledke osemletne študije, v kateri so za lajšanje starostne slabovidno- sti preučevali dolgoročne učinke in varnost uporabe pilokarpinskih kapljic, komercialno imenovanih Vuity. Izkoristili so učinek pi- lokarpina na ciliarno mišico, ki se skrči in s prej opisanim mehanizmom prilagoditve povzroči povečano lomno moč očesne leče. Kot samostojna sestavina je pilokarpin tako močan, da oslabi vidno ostrino pri gledanju v daljavo. Omenjeno težavo so v raziskavi premostili z dodatkom nesteroidne protivne- Očala z usnjenim okvirjem iz 18. stoletja. Shranjena so v muzejski zbirki Ameriške akademije za oftalmologijo. Vir: https://www.aao.org/museum-search-detail?imgid=8B4FD618-223A-4893-A3AB-B24F4C3D5470. 396 ■ Proteus 84/8 • April 2022 397Medicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? • Medicina predpostavlja, da očesna leča zaradi stara- nja postane trša in manj prožna. Posledično njena lomna moč upade, slika nastane za mrežnico, zato je nejasna, oko pa ni zmožno zadostne prilagoditve na bližino. Kasnejše teorije predpostavljajo alternativne mehanizme prilagoditve ter vzroke iščejo v razliki tlakov pred očesno lečo in za njo. Kljub vsemu pa Helmholtzova teorija do danes ostaja najširše sprejeta in najbolj uve- ljavljena. Zdravljenje starostne slabovidnosti do danes Najstarejše omembe starostne slabovidnosti segajo v čas antične Grčije. Plutarh je posta- vil teorijo vidne zaznave s pomočjo vidnih žarkov, ki izvirajo iz oči (Barbero, 2014). Žarki oči starejših ljudi naj bi bili šibkej- ši kot pri mladih. S to razlago je pojasnil tudi izboljšavo začetnih starovidnih težav pri branju ob boljši osvetlitvi. V sledečem tisočletju je bil najučinkovitejši način spopa- danja s slabovidnostjo pomoč mlajših, ki so zabrisana besedila starejšim glasno prebirali. Preboj je sledil v 13. stoletju v severni Itali- ji z izumom prvih očal. Narejena so bila iz pihanih steklenih leč, ki so bile vstavljene v lesene ali usnjene okvirje, uporabnik pa jih je nosil na nosu ali držal pred obrazom. Sprva so jih kot statusni simbol lahko upo- rabljali le premožni, očala so enačili z izo- braženostjo in blaginjo. Njihova dostopnost se je z naraščajočo priljubljenostjo hitro po- večevala. Nekaj stoletij kasneje je pomem- ben korak predstavljal dodatek stranskih ročic, ki so nosilcu očal omogočale proste roke. V zadnjem stoletju je sledil še pojav bifokalnih progresivnih očal, ki omogočajo sočasno korekcijo kratkovidnosti in daljno- vidnosti, ter multifokalnih očal, s katerimi je dodatno dobro vidno ostrino moč doseči tudi pri gledanju na srednjo daljavo. Alternativna rešitev za izboljšanje vida pri presbiopiji so kontaktne leče. Na voljo so bifokalne in multifokalne leče, ki za razliko od očal omogočajo aktivnejši življenjski slog. V primeru nezadostnega rezultata s tovrstni- mi kontaktnimi lečami je mogoča korekcija z monovizijo. To pomeni, da se v dominan- tno oko vstavi leča za gledanje na daljavo, v drugo oko pa leča za gledanje na blizu. Mo- žgani so se na takšno spremembo zmožni prilagoditi in za različna opravila prednost namenijo očesu z ustrezno kontaktno lečo. Nekoliko redkeje se kot način zdravljenja uporablja refraktivna kirurgija. Z različnimi vrstami laserjev je mogoče spremeniti obli- ko in ukrivljenost roženice. Na ta način se prilagodi lomna moč očesa tako, da nastalo sliko prestavi nazaj na mrežnico. Med ki- rurške posege sodi tudi vstavitev multifo- kalne znotrajočesne leče, ki zahteva sočasno odstranitev lastne očesne leče. Kirurški po- segi so invazivni in nepovratni, zato se ta vrsta zdravljenja uporablja redkeje kot očala in kontaktne leče. Zanimivo se zdi, da je uporaba očal kljub celostnemu napredku in razvoju sveta do da- nes ostala najlažji in najmanj invazivni način spopadanja s starostno slabovidnostjo. Vsa- kodnevna raba bralnih očal pa mnogim lju- dem ne ustreza in se ne odločijo za nobeno izmed obstoječih metod lajšanja starovidnih težav. S tovrstno skupino ljudi v mislih je bila razvita najnovejša neinvazivna možnost zdravljenja - pilokarpinske očesne kapljice. Delovanje pilokarpinskih kapljic Pilokarpin v medicini uporabljajo že več kot stoletje. Učinkovina deluje na muskarinske receptorje tipa M3, ki jih najdemo v gladkih mišicah, poleg tega pa vpliva tudi na raz- lične vrste žlez in spodbuja izločanje sline in pota. Njegov učinek s pridom uporabljajo pri bolnikih po obsevanju raka v območju glave in vratu. Radioterapija uniči vse hitro deleče se celice, zato ionizirajoči žarki poleg rakavih celic povzročijo tudi smrt celic žlez slinavk in solznih žlez. Posledično se zaradi pomanjkanja sline in suhih ust pojavijo te- žave s hranjenjem, pomanjkanje solz pa vodi do poslabšanja vidne ostrine, občutka peska v očeh in resnih poškodb očesne površine. Bolniki po obsevanju pilokarpin uporablja- jo v obliki bonbonov, ki jih ližejo in tako spodbujajo izločanje sline, ter v obliki oče- snih kapljic, ki spodbujajo nastanek in izlo- čanje solz. Tudi v okulistiki je pilokarpin pomembno zdravilo. V očesu deluje na sfinktersko mi- šico in povzroči skrčenje zenice oziroma mi- ozo. V telesu je mioza fiziološka prilagodi- tev na dobro osvetljene razmere. Skozi ozko zenico pade omejena količina žarkov svetlo- be, zato je nastala slika ostra. Enak učinek je v uporabi v fotografiji in slikarstvu s po- močjo camere obscure. Pri slabi osvetlitvi se zenica razširi (ta pojav imenujemo midriaza) in omogoči, da na fotoreceptorje mrežnice pade večja količina svetlobe. Pilokarpinske kapljice so bile najpogosteje v uporabi pri bolnikih z glavkomom oziroma zeleno mreno. Glavkom pomeni poškod- bo očesnega živca, ki jo pogosto povzročijo previsoke vrednosti znotrajočesnega tlaka. Pilokarpin učinkuje na ciliarno mišico in njeno skrčenje, posledice so odprtje oče- snega zakotja, odtekanje prekatne vodke in hiter padec znotrajočesnega tlaka. Zoženje zenice pri jemanju pilokarpinskih kapljic je predstavljalo neželen stranski učinek, saj je povzročilo sočasno poslabšanje vidne ostri- ne na daljavo in v mraku. Pogosto sta bili za bolnike moteči tudi preveliko solzenje in draženje očesa. Zaradi štev i lnih stransk ih učinkov in razvoja novih učinkovin za zdravljenje glavkoma so bile pilokarpinske kapljice v okulistiki potisnjene na stranski tir. Kapljice, ki bi lahko nadomestile bralna očala? Argentinski znanstveniki so junija leta 2020 predstavili izsledke osemletne študije, v kateri so za lajšanje starostne slabovidno- sti preučevali dolgoročne učinke in varnost uporabe pilokarpinskih kapljic, komercialno imenovanih Vuity. Izkoristili so učinek pi- lokarpina na ciliarno mišico, ki se skrči in s prej opisanim mehanizmom prilagoditve povzroči povečano lomno moč očesne leče. Kot samostojna sestavina je pilokarpin tako močan, da oslabi vidno ostrino pri gledanju v daljavo. Omenjeno težavo so v raziskavi premostili z dodatkom nesteroidne protivne- Očala z usnjenim okvirjem iz 18. stoletja. Shranjena so v muzejski zbirki Ameriške akademije za oftalmologijo. Vir: https://www.aao.org/museum-search-detail?imgid=8B4FD618-223A-4893-A3AB-B24F4C3D5470. 398 ■ Proteus 84/8 • April 2022 399Medicina • Bralna očala danes, pilokarpinske kapljice jutri? Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) • Kristalografija tne učinkovine diklofenak. Njegova naloga sta zmanjšanje intenzitete s pilokarpinom povzročene mioze in dobra vidna ostrina pri gledanju na vse razdalje. V študijo je bilo vključenih 910 prostovolj- cev, ki so bili stari od štirideset do šestdeset let in so navajali težave s presbiopijo. Iz- sledki so pokazali, da se učinki kapljic poja- vijo po približno petnajstih minutah in tra- jajo do šest ur, zato bi jih bilo treba jemati le dvakrat dnevno. Po uporabi so opažali približno sedemdesetodstotno izboljšanje bližinskega vida (po lestvici Jaeger so lah- ko prebrali vsaj eno številko manjšo pisavo), ob tem pa se je ohranila tudi vidna ostrina na daljavo. Ob ozki zenici je četrtina testi- rancev opažala nekoliko slabši vid v mraku, ki po dvanajstmesečni rabi zdravila ni več predstavljal moteče težave. Občasno so na- vajali zmerne glavobole po aplikaciji kapljic, ki pa se po prvem tednu uporabe niso več pojavljali. Spodbudna novica je, da resnejših stranskih učinkov v študiji niso zabeležili (Benozzi, 2020). Fiziološki procesi staranja očesa neizbežno povzročijo starostno slabovidnost. Po več stoletjih vsakodnevne rabe bralnih očal pi- lokarpinske kapljice obetajo, da postanejo učinkoviti in neinvazivni način odpravljanja te pogoste nadloge starejših. Opisano od- kritje je spodbudilo val številnih študij, ki preučujejo raznolike farmakološke pristope k starovidnosti, zato je v prihodnosti mogo- če pričakovati širšo ponudbo in dostopnost alternativnih načinov lajšanja presbiopije. Morda pa bodo bralna očala že kmalu po- stala stvar preteklosti? Spletni viri: Barbero, S., 2014: An ancient explanation of presbyopia based on binocular vision. URL: https://pubmed.ncbi. nlm.nih.gov/23773258/. Benozzi, G., in sodelavci, 2020: Presbyopia Treatment With Eye Drops: An Eight Year Retrospective Study. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32832231/. Gilmartin, B., 1995: The aetiology of presbyopia: a summary of the role of lenticular and extralenticular structures. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/8524570/. Kaufman, P. L., 1982: The development of presbyopia in primates. URL: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/6964274/. Kieval, J. Z., 2013: Presbyopia: A Historical and Theoretical Perspective. URL: https://millennialeye. com/articles/2013-oct-nov/presbyopia-a-historical-and- theoretical-perspective/. Presbyopia (Wikipedia). URL: https://en.wikipedia.org/ wiki/Presbyopia. Zahvala Za spodbudo ter ustvarjalne in vsebinske usmeritve pri pisanju prispevka se iskreno zahvaljujem mentorici prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med. Kremen v kristalni obliki je na ozemlju Slovenije pogost, o čemer priča veliko število novoodkritih nahajališč v zadnjih t reh deset let jih. Več ina k remenov ih kristalov je zdvojčena, pri čemer v naših nahaja l išč ih prevladuje dvojčenje po brazilskem zakonu. V nasprotju s temi so japonski dvojčki bistveno redkejši. Doslej jih na našem ozemlju še nismo našli. Ker pa so možni le tam, kjer je kremen že brazilsko zdvojčen, smo tudi pri nas že dalj časa pričakovali najdbo japonskih dvojčkov kremena. Leta 2021 je Franc Stare končno pri Crngrobu našel primerek, na katerem sta bila priraščena dva kristala kremena, ki sta zdvojčena po brazilskem in hkrati še po japonskem zakonu. V drugem delu članka opisujemo to pri nas prvo najdbo v vseh podrobnostih. Oblike japonskih dvojčkov Kristalni dvojčki nastanejo zato, ker je to v danem trenutku z energetskega stališča ugodno. Dvojčenje lahko povzročijo pri- merna kristalna struktura, vgradnja tujih atomov vzdolž dvojčičnih ravnin ali pa pri- sotnost substanc, ki znižajo energijsko pre- grado dvojčenja, v kristalno strukturo pa se ne vgradijo. Dvojčki praviloma nukleirajo na podlagi, s katere potem rastejo v pro- stor vzdolž ravnine dvojčenja, ki je bolj ali manj pravokotno nanjo (nukleiranje je stro- kovni izraz, ki opisuje nastanek kristala iz kristalizacijskega jedra oziroma nukleu- sa). Zato dvojček najhitreje raste vzdolž te ravnine, poleg tega pa bistveno hitreje kot nezdvojčeni kristali. Dvojčki so zaradi tega podaljšani in sploščeni, če jih primerjamo z nezdvojčenimi kristali na istem primerku, predvsem pa so od njih večji. Japonsko zdvojčeni kremen iz Crngroba To nahajališče in njegove minerale smo večkrat in podrobno opisali (Žorž, Rečnik, 1999; Herlec in sod., 2006; Rečnik in sod., 2007), zato tega na tem mestu ne bomo po- Nina Špegel je zdravnica. Leta 2020 je zaključila študij na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že med študijem je odkrila zanimanje za okulistiko, trenutno pa je zaposlena na Očesni kliniki v Ljubljani. V prostem času se rada rekreira v naravi, zanima pa jo tudi učenje tujih jezikov. Prva najdba japonskih dvojčkov kremena v Sloveniji (drugi del) Mirjan Žorž, Franc Stare Risba 7: Oblike japonskih dvojčkov. Risba A prikazuje prizmatski dvojček z izrazitim vpadnim kotom med obema kriloma. Na risbi B je sploščen dvojček, ki nastane s hitro rastjo vzdolž (112) ravnine dvojčenja, kar povzroči zmanjšanje vpadnega kota. Čim hitrejša je rast dvojčka vzdolž dvojčične ravnine, tem bolj je kristal podaljšan in sploščen v tej smeri, pri čemer se vpadni kot manjša (C), dokler povsem ne izgine (D). Hkrati se podaljšujeta romboedrska robova, ki sta vzporedna z ravnino dvojčenja. Črte na prizemskih ploskvah nastanejo med rastjo kristala kot posledica menjavanja ploskev romboedrov in prizem, zato so vzporedne z robom med njimi.