36 Članki IZVESTJE 10 • 2013 »Verjeti, da bodo Evropo iz krize potegnili tehnokrati, strokovnjaki, ekonomisti, tudi doktorji ekonomije – in ti se pogosto motijo – je napaka. Po mojem prepričanju so prava pot, ki vodi iz krize, kultura, izobraževanje, univerze, mladina. O njih sploh ne govorimo, a so bistveni, če hočemo vrniti Evropi dušo, vizijo in duha.« (Jack Lang, bivši francoski minister za kulturo, Delo, Sobotna priloga, 1. december 2012, str. 25). POMEN EVROPSKEGA PROJEKTA THETRIS PRI RAZVOJU PODEŽELJA NA GORIŠKEM P odeželje se v evropskem in slovenskem pro- storu sooča z vrsto težav. S socialnega in ekonomskega vidika se razvojni problemi kaže- jo med drugim tudi v pomanjkanju medseboj- nega zaupanja in povezovanja med lokalnimi skupnostmi ter prebivalstvom, kar posledično ogroža prizadevanja za tesnejša partnerska po- vezovanja in sodelovanja tudi na področju trže- nja in razvoja novih konkurenčnih lokalnih pro- duktov. Obenem so ključni problemi sodobnega razvoja neugodne socialne in fi nančne razmere za vzpostavljanje ustvarjalnega okolja, neuskla- jeno delovanje lokalne politične javnosti, stroke, gospodarstvenikov in domačega prebivalstva ter trenutna pasivnost krajanov. Hkrati vse večja brezposelnost, ki je še zlasti problematična med mladimi in starejšimi, beg možganov, zapušča- nje kmetijskih dejavnosti, staranje prebivalstva, vse večje število revnih ljudi in okoljsko nerav- novesje spodbujajo razmišljanje, kako celostno pristopiti k reševanju aktualnih težav oziroma kako z razvojem novih dopolnilnih dejavnosti na podeželju vzpostaviti nova delovna mesta oziroma dodatne vire dohodka. Pot k iskanju rešitev na predstavljene pro- bleme se kaže tudi v aktivnostih povezanih s kulturno dediščino, zlasti z raziskovanjem, ohranjanjem, predstavljanjem, ponovno rabo preteklih znanj, veščin in materialnih ostankov. V znanstvenih razpravah se pri vključevanju dediščine v reševanje aktualnih razvojnih dilem osredotoča na dva segmenta: pomen znanj in izkušenj naših prednikov pri razvijanju novih konkurenčnih izdelkov in storitev na temelju tradicije in inovacije ter pomen dediščinskih dejavnosti za vzpostavljanje socialne in terito- rialne kohezivnosti, medgeneracijskega povezo- vanja, novih oblik vseživljenjskega učenja, po- gojev za ustvarjalno okolje. Ker so naši predniki živeli v sožitju z naravo, so lahko njihove znanje, izkušnje in dosežki izrednega pomena za razvoj novih trajnostnih izdelkov in storitev na temelju obogatitve tradicije z sodobnimi tehnološkimi znanji in potrebami. Pomen dediščinskih praks pri utrjevanju socialnih povezav, krepitvi lokal- ne identitete, spodbujanju sodelovanja lokalne- ga prebivalstva s stroko in politično javnostjo pa bo v nadaljevanju predstavljan skozi kratko predstavitev aktivnosti, ki se izvajajo v okviru mednarodnega projekta THETRIS – THEmatic Transnational church Route development with the Involvement of local Society/Razvoj med- narodne tematske cerkvene poti s sodelovanjem lokalne skupnosti, ki je sofi nanciran iz struktur- nih skladov Evropske unije s pomočjo progra- ma evropskega transnacionalnega teritorialnega sodelovanja v Srednji Evropi. Pri projektu so- delavke Raziskovalne postaje Nova Gorica (RP JASNA FAKIN BAJEC Dr. etnoloških znanosti in prof. zgodovine Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU jasna.fakin@zrc-sazu.si Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:36 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:36 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 37 Članki IZVESTJE 10 • 2013 NG) sodelujemo kot partner, prijavitelj in vodil- ni partner projekta je Združenje občin območja zgornje Tise iz Fehérgyarmata (Felsö-Tisza Vi- déki Többcélú Kistérségi Társulás) na Madžar- skem. Poleg nas sodeluje še deset partnerjev iz srednjeevropskih regij, in sicer s Češke (Javna organizacija Češka Švica iz Krásne Lípe), Nem- čije (Center za tehnološko-strukturni razvoj pokrajine Riesa-Großenhain iz Glaubitza), Slo- vaške (Regionalna razvojna agencija Prešovske samoupravne regije iz Prešova), Italije (LAMO- RO razvojna agencija iz Astija, Provinca Padova in Provinca Torino), Avstrije (Graška škofi ja), Poljske (Združenje malopoljskih občin in mest iz Krakówa) in Slovenije (poleg RP ZRC SAZU Nova Gorica še BSC, Poslovno podporni center d. o. o. iz Kranja). Projekt se je začel prvega julija 2012 in se bo končal konec leta 2014. Cilji in naloge projekta THETRIS Z zavedanjem, da se podeželje Srednje Evro- pe spopada z demografskimi težavami, visoko brezposelnostjo in nerazvitostjo, hkrati pa v svojih vaških jedrih skriva nešteto dragocenih in zanimivih kulturnih vrednot, je namen pro- jekta oblikovati strategijo, sodobne pristope in tehnike ohranjanja in trajnostne rabe kulturne dediščine za zagotavljanje socialne in ekonom- ske vitalnosti podeželskih skupnosti. Projekt se skozi aktivnosti, ki so razvrščene v pet delovnih paketov, osredotoča na cerkveno kulturno de- diščino, zlasti na ohranjanje, predstavljanje in rabo srednjeveških in romarskih cerkva, ki so v mnogih skupnostih ključni dejavnik srečevanja in povezovanja ljudi. Ker je njihov socialni in ekonomski pomen velikokrat izključen iz regio- nalnih, državnih ali transnacionalnih razvojnih strategij, projekt na podlagi regionalnega iden- tifi ciranja in ovrednotenja cerkvene dediščine, priprave SWOT analiz in oblikovanja regional- nih cerkvenih poti podaja inovativne tehnolo- ške rešitve, strategije in priporočila o sodobnih pristopih rabe in koriščanja cerkvene dediščine. Na novo oblikovane ali tematsko dopolnjene že obstoječe regionalne cerkvene poti bodo pred- stavljale del skupne transnacionalne cerkvene poti, ki bo potekala po srednjeevropskih regijah, in hkrati predstavljala skupni element evropske- Slika 1: Naslovnica publikacije Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom avtorice Jasne Fakin Bajec. Slika 2: Zemljevid vključenih cerkva v projekt THETRIS. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:37 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:37 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 38 Članki IZVESTJE 10 • 2013 ga povezovanja. Hkrati je namen projekta oza- vestiti lokalno prebivalstvo o novih izzivih, ki jih ponuja trajnostno ohranjanje in raba kulturne dediščine za oblikovanje in utrjevanje kolektiv- ne identitete ter dvig konkurenčnosti evropskih regij. Regionalne cerkvene poti bodo oblikovale mrežo lokalnih kulturnih prizorišč, za katere bodo razvite strategije regionalnega ohranja- nja in upravljanja. Hkrati bodo skozi projek- tne aktivnosti testirane različne informacijske in komunikacijske tehnologije (QR kode, GPS sledenje, 3D foto natečaj za mlade), ki lahko zmanjšajo stroške dediščinskega upravljanja in promocije ter hkrati k dediščinskih aktivnostim pritegnejo mlajše generacije. Projektne aktivnosti potekajo na regional- nem območju, kjer delujejo ustanovljene regio- nalne delovne skupine, in čezmejnem območju, kjer sodelujoči partnerji na skupnih srečanjih izmenjujemo različna mnenja, izkušnje in dobre prakse. Velik poudarek projekt namenja vklju- čevanju različnih deležnikov iz lokalnega okolja (predstavnikov župnij, nacionalnih dediščin- skih institucij, občinskih oblasti in turističnih organizacij), ki so glavni upravljavci kulturne dediščine in njene sodobne rabe za izboljšanje kakovosti življenja v lokalni skupnosti. Poleg prvega in drugega delovnega paketa, ki sta namenjena upravljanju in usklajevanju ak- tivnosti ter zagotavljanju promocije projektnih dosežkov in rezultatov, se glavnina vsebinskega dela izvaja v tretjem, četrtem in petem delov- nem paketu. Namen tretjega delovnega paketa, ki po- teka od konca leta 2012, je analiza snovne in nesnovne dediščine na regionalni in transnaci- onalni ravni ter oblikovanje regionalne in tran- snacionalne strategije za njeno ohranjanje in trajnostno rabo. V jesenskem času v letošnjem letu so se pri nekaterih partnerjih odvila tran- snacionalna srečanja ogleda in ocenitve dobrih praks, po diskusijah s lokalnimi strokovnjaki in prebivalstvom pa so se podala poročila in pre- dlogi o predstavljeni dediščinski problematiki. Sodelavke RP NG smo se udeležile ocenitev dobrih praks v Provinci Torino v Severni Italiji, kjer smo si na tridnevnem gostovanju ogleda- li dediščino geografsko in kulturno raznolike doline Sussa, ki se razprostira od visokih gora v bližini francoske meje (leta 2006 so tu pote- kale zimske Olimpijske igre) do krajev v bliži- ni Torina. Kljub temu da so v Provinci Torino izvedli več projektov s področja ohranjanja in rabe kulturne dediščine, hkrati so pred nastalo ekonomsko krizo bančne družbe fi nančno po- magale pri ohranjanju in restavriranju državnih spomenikov, se soočajo s podobnimi težavami kot v mnogih evropskih regijah, tj., kako lokal- no prebivalstvo pritegniti v upravljanje dedišči- ne po zaključkih dediščinskih projektov. Glavni cilj četrtega delovnega paketa, ki se je začel v drugi polovici leta 2013, je izvedba sedmih pilo- tnih akcij in seminarjev v nekaterih partnerskih regijah z namenom testirati inovativne pristope, metode in rešitve za ohranjanje in rabo kulturne dediščine, ki jih bo mogoče prenesti na druga partnerska območja. To bo pripomoglo k razpr- šitvi in uporabi inovativnih tehnologij upravlja- nja s kulturno dediščino. Peti delovni paket se bo začel v začetku leta 2014 in bo zagotovil trajnost projektnih rezultatov. Vsak partner bo oblikoval prenosljiv plan, kako prenesti in implementirati izbrane prvine dobrih praks upravljanja z dedi- ščino iz drugih partnerskih regij. Partnerji bodo tudi predstavili trajanje, fi nančni okvir in proces implementacije izbrane dobre prakse glede na potrebe in zmožnosti vključene regije in posa- mezne ciljne skupine (mlade, invalide, romarje ipd.). Regionalne cerkvene poti bodo istočasno virtualno vključene v skupno meddržavno pot, ki bo predstavljala transnacionalno mrežo regi- onalnih partnerskih kulturnih središč. Partnerji bodo za svojo regijo oblikovali tudi trajnostni plan, ki ga bodo podpisali lokalni politiki in de- diščinski upravljavci, v njem pa bodo navedeni časovni okviri, viri in organizacijske vsebine ohranjanja projektnih rezultatov. S tem se bo v projektne aktivnosti vključilo tudi lokalno po- litiko, ki poleg strokovnjakov in lokalnih pre- bivalcev predstavlja najpomembnejšega akterja pri nadaljnjem življenju projektnih rezultatov. Na podlagi različnih partnerskih izkušenj, ana- liz in ovrednotenj dobrih praks ter inovativnih rešitev za ohranitev, rabo in upravljanja kultur- ne dediščine bodo oblikovana priporočila za Evropsko skupnost in druge evropske regije. V Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:38 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:38 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53 39 Članki IZVESTJE 10 • 2013 okviru drugega paketa je bila aktivirana interne- tna stran (http://www.thetris.eu), kjer so pred- stavljeni strokovni materiali, študije, politike in zakoni, povezani z ohranjanjem in upravljanjem s cerkveno kulturno dediščino. Projekt THETRIS in goriški prostor Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Go- rici vodi peti delovni paket. S svojim strokovnim znanjem bomo poleg vodenja predstavljenih ak- tivnosti izvedli še izobraževanje o prenosljivosti elementov dobrih praks upravljanja z dedišči- no v lokalno okolje, predvsem pa o pomenu in načinih vključevanja lokalnega prebivalstva v različne dediščinske aktivnosti, saj so doma- čini poglavitni akterji nadaljnje rabe kulturne dediščine. V okviru tretjega delovnega sklopa smo oblikovali regionalno cerkveno pot po Go- riški, v katero smo vključili Marijina božjepo- tna svetišča med Alpami in Krasom. V skupno srednjeevropsko cerkveno pot smo pritegnili naslednja goriška svetišča, župnije in samosta- ne: cerkev Lavretanske Matere Božje v Trenti (župnija Soča, oskrbovana iz župnije Bovec), cerkev Device Marije v Polju pri Bovcu (župnija Bovec), cerkev Marijinega imena na Mengorah (župnija Volče, oskrbovana iz župnije Most na Soči), cerkev Marijinega imena na Marijinem Celju (župnija Marijino Celje, oskrbovana iz žu- pnije Kanal), cerkev Marije Snežne v Nadavčah (župnija Avče, oskrbovana iz župnije Ročinj), cerkev Device Marije na Vrhovlju pri Kojskem (župnija Kojsko), baziliko Marije Božje Matere na Sveti Gori (Frančiškanski samostan), cerkev Gospodovega oznanjenja na Kostanjevici pri Novi Gorici (Frančiškanski samostan, župnija Nova Gorica – Kapela), cerkev Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu (samostan Lazari- stov), cerkev Brezmadežne Device Marije na Gradišču nad Prvačino (župnija Renče), cerkev Marijinega vnebovzetja nad Vitovljami (župni- ja Osek, oskrbovana iz župnije Šempas), cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi (župnija Vipava) cerkev Marije Snežne na Obe- luncu nad Gočami (župnija Goče), in cerkev Device Marije Obršljanske pri Komnu (župnija Komen). Naštete cerkve bodo predstavljene v okviru virtualne srednjeevropske cerkvene poti na internetni strani in v brošuri Marijine božje- potne cerkve med Alpami in Krasom, ki bo izšla v začetku leta 2014. Pet izbranih cerkva, tj. Cerkev Marije Snežne v Nadavčah, Cerkev Brezmade- žne Device Marije na Gradišču nad Prvačino, Cerkev Marijinega vnebovzetja nad Vitovljami, Cerkev Marije Snežne na Obeluncu nad Goča- mi, Cerkev Device Marije Obršljanske pri Ko- mnu, je tudi označenih z napisnimi tablami. Marijine božjepotne cerkve povezuje romar- ska pesem Marija, skoz življenje voditi srečno znaš, skladatelja Ignacija Hladnika. Ker besedilo pesmi izraža prošnjo Mariji v boju proti revščini in drugim težavam, hkrati je po ljudskem pripo- vedovanju opogumljajoče bodrilo naše predni- ke skozi težke osebne in družbenopolitične pre- izkušnje, lahko tudi v sodobnem času spodbuja upanje na lažji, predvsem pa bolj prisrčen, spo- štljiv in radoživ jutrišnji dan. Pesem simbolno povezuje življenje preteklih in sodobnih gene- racij, skupaj s predstavljenimi cerkvami pa so- oblikuje prvino lokalne in regionalne identitete. Vključene in v brošuri opisane cerkve predsta- vljajo prostor skupnega druženja, vzpostavljanja prijateljskih vezi, solidarnosti in medsebojne pomoči. To so glavne socialne vrednote, ki bodo tudi v prihodnosti ohranjale in vzpostavljale kvalitetnejše in bogatejše življenje na podeže- lju, posledično pa zdravo in spodbudno okolje za inovativne poslovne ideje in nova delovna mesta. Za naše prednike, zlasti za kmečki sloje je božjepotništvo marsikdaj predstavljalo edino obliko turizma in možnosti srečevanja z drugi- mi kulturami. Tudi danes lahko na podeželju romarska cerkev predstavlja pomembno točko, ki s svojo zgodovino in arhitekturo duhovno oplemeniti turistično ponudbo kraja. Ker so se že naši predniki zavedali, da je za lažje življenje na kmetiji potrebno medsebojno sodelovanje, zaupanje in vaška pomoč, ter da tekmovalnost, individualizem, sledenje lastnim interesom ne prinesejo osebnega in družbenega zadovoljstva ter napredka, naj v prihodnosti njihove izkušnje, znanja in nauki skupaj s kulturnimi in svetnimi prostori predstavljajo temelj za boljše, predvsem pa sočutnejše jutrišnje dni. Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:39 Izvestje 10 12-2k13.indd Sec1:39 15.1.2014 10:20:53 15.1.2014 10:20:53