čevljar m M OBČINSKA KNJIŽNICA M.PQQ TRŽIČ ^ir//gJftnik xvii ' ianuar 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve tržič LETNI POSLOVNI SPORAZUM 1077 »Planiranje ne dela z bodočimi odločitvami, marveč z bodočnostjo današnjih odločitev«, tako je dejal svetovno znani strokovnjak ekonomist Peter Drucker. Iztekel se je čas obravnave predloga letnega poslovnega sporazuma za leto 1977, ko smo odločali o skupnih planskih zadolžitvah za letošnje leto. Z letnim poslovnim sporazumom smo si zadali naloge, ki jih želimo izpolniti najmanj v takem obsegu in kvaliteti kot smo jih predvideli s tem sporazumom. Izhajajoč iz predvidenih pogojev gospodarjenja v letu 1977, smo si najprej postavili smer, ki je opredeljena v izhodiščih letnega poslovnega sporazuma. Kot osnovo vseh planov smo upoštevali predvideno proizvodnjo in prodajo izdelkov, predvideno število zaposlenih in predvideno delitev bruto dohodka ter ostanka dohodka. Temu sledijo plani po temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD) in plan samoupravne skupnosti skupnih služb (SSSS) delovne organizacije PEKO. V letu 1977 bo DO Peko vključevala 6 TOZD z razliko od preteklega leta, ko je TOZD Buduč-nost poslovala še kot samostojna delovna organizacija. Poslovanje bo v letu 1977 teklo preko samostojnih enot kot sledi: 1. TOZD OBUTEV Tržič 2. TOZD POLIURETAN Tržič 3. TOZD GUMOPLAST Tržič 4. TOZD TRBOVLJE Trbovlje 5. TOZD BUDUČNOST Ludbreg 6. TOZD MREŽA Tržič 7. SSSS Tržič Predvidena investicijska izgradnja je v letnem poslovnem sporazumu zelo podrobno prikazana v posebnem poglavju. Temu sledi še plan stanovanjske izgradnje in plan skupne porabe. V zaključku smo predvideli še ostale normative, ki so sestavni del letnega sporazuma, vendar se urejajo za vsako sezono posebej. ju organizacije, investicijska dejavnost, odgovornost in varčevanje ter krepitev samoupravnih odnosov kot sredstvo za doseganje večje produktivnosti. 2. OSNOVE ZA SESTAVO PLANOV 1977 Planirani obseg obutve se bo v primerjavi z letom 1976 količinsko povečal za 3 % in vednost-no za 17 %. Od tega bo predvideni količinski porast prodaje v mreži 3 %, prodaja ostalim domačim kupcem 46 % in izvoz za 4 % ali izvoz na zahod povečan za II % ter izvoz na vzhod zmanjšan za 42 %. Vrednostno pa naj bi se prodaja v mreži povečala za 19 % prodaja ostalim domačim kupcem za 54 % in izvoz za 2 % ali izvoz na zahod povečal za 28 % ter izvoz na vzhod zmanjšal za 40 %. Od celotno planirane prodane količine bodo izdelki lastne proizvodnje znašali 53,85 %, izdelki iz dodelave 17,43 °/o in izdelki kooperantov 28,72 odst. Predvidena prodaja izdelkov vzporednih dejavnosti se bo vrednostno povečala za 4 %. čeprav je v srednjeročnem planu naše delovne organizacije letna stopnja rasti zaposlenosti le 1,4 % bo na račun povečanja obsega proizvodnje v letu 1977 zaposlenost porastla za 3,85 %. Resolucija o ekonomskem razvoju SR Slovenije v letu 1977 predvideva stopnjo rasti zaposlenosti 2,6%. Med pomembnejšimi posrednimi stroški ugotavljamo največji porast pri obrestih od kreditov za osnovna sredstva in to za 350 %, sledijo mu stroški obveščanja Čevljar s 133 %, nato nagrade učencem in praktikantom s 75 %, stroški preventivnega zdravstvenega varstva s 44 %, regres za prehrano 25 %, stroški prevozov na delo in iz dela 19 % in obresti od kreditov za trajna obratna sredstva 12 %. Ostali navedeni pomembnejši posredni stroški so v porastu za manj kot 10%. Posredni stroški se bodo prenašali na stroškovne nosilce z režijskimi stopnjami, stopnjami zakonskih in pogodbenih obveznosti ter ostalih osebnih prejemkov, stopnjami stroškov prodajne službe in prodajne mreže ter stopnjami stroškov skupnih služb. V primerjavi z letom 1976 se bodo v letošnjem letu povečale planirane zakonske obveznosti za 7 %, pogodbene obveznosti za 19 %, ostali osebni prejemki za 22 %, osebni dohodki za 4 %, nevkal-kulirani davki in prispevki za 55 % in ostanek dohodka za 57 %. Rezultat vseh teh je doseženi dohodek, ki naj bi se povečal za 14 % in z vpoštevanjem amortizacije družbeni proizvod za 12 %. Na tej ravni pa predvidevamo povečanje produktivnosti za 8,2 %. Po republiških predvidevanjih naj bi družbeni proizvod celotnega gospodarstva porastel za 6 °/o in produktivnost dela za 2,8 %. Ostanek dohodka naj bi se oblikoval na ravni delovne organizacije, letni poslovni sporazum pa vsebuje merila za delitev tega po TOZD. Samoupravna skupnost skupnih služb ne izkazuje ostanka dohodka, vendar pa je udeležena na sredstvih skupne porabe iz ostanka dohodka za svoje potrebe in se ta po samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD izkazujejo v TOZD Obutev. Prihranki oziroma znižanje stroškov (PLC) pripadajo direktno TOZD v kateri nastajajo. Od ostale razlike pa se 50 % vrednosti deli med TOZD na osnovi dohodka TOZD, ki vsebuje osebne dohodke in znižanje stroškov ter 50 % na osnovi poprečnih obratnih sredstev TOZD. 3. PLANI PO TOZD IN SSSS Plani po TOZD in SSSS vsebuje tri bistvena poglavja s podatki o — količinskem obsegu proizvodnje — elementih kalkulacije — normativi — in celotnem dohodku ter delitvi dohodka Predvidene stopnje rasti so v primerjavi s preteklim letom po posameznih temeljnih organizacija združenega dela naslednje: količinska proizvodnja % celotni dohodek % družbeni proizvod % dohodek % TOZD Obutev 7 8 21 24 TOZD Poliuretan 7 4 5 17 TOZD Gumoplast 3 (gum. podpl.) 12 (izd. plast.) 17 13 23 TOZD Trbovlje 4 7 9 9 TOZD Budučnost 53 64 64 55 TOZD Mreža — 12 7 7 — 12 storit. 12 9 DO Peko (brez Budučnosti) — 7 12 14 DO Peko (skupaj) — 10 18 19 PREDVIDENI POGOJI GOSPODARJENJA IN IZHODIŠČA LETNEGA POSLOVNEGA SPORAZUMA ZA LETO 1977 Pogoji gospodarjenja se bodo v tem letu v največji meri zaostrili, pri čemer moramo upoštevati zlasti naslednje: — posledica zmanjšanih izvoznih možnosti bo povečana ponudba na domačem trgu, sistem zamrznjenih cen pa bo dodatno otežaval prilagajanje tržnim zahtevam —■ zaradi bistveno povečanih obveznosti do samoupravnih interesnih skupnosti splošne in skupne porabe ter obveznih združevanj sredstev bodo TOZD razpolagale z manjšimi sredstvi za reprodukcijo — gibanje cen in razvoj mode nas bo soočil s problemom prodaje PU izdelkov. Ostrino posledic zaostrovanja pogojev gospodarjenja pa naj bi blažilo povečanje kupne moči in olajšanje v prodaji zaradi predvidenega naraščanja realnih osebnih dohodkov v skladu z resolucijo o ekonomskem razvoju SR Slovenije. Kot izhodišče letnega poslovnega sporazuma je predvidena spremenjena struktura prodaje, povečanje obsega poslovanja, ukrepi na področ- 4. PLAN INVESTICIJ ZA LETO 1977 Plan investicijske izgradnje v letošnjem letu vsebuje specifikacijo predvidenih investicij ločeno za vsako TOZD in SSSS posebej. Največja investicija je predvidena v SSSS z izgradnjo novih poslovnih prostorov in objekta za družbeno prehrano. To investicijo vsebuje že srednjeročni program delovne organizacije Peko. Eno izmed izhodišč letnega poslovnega sporazuma za prihodnje leto je tudi povečanje prodaje na domačem trgu, s čimer je povezana razširitev kapacitet v prodajni mreži in vzporedno s tem nova investicijska vlaganja v ta namen. (Nadaljevanje na 2. strani) V poslovnem sporazumu za leto 1976 smo za potrebe izobraževanja v naši delovni organizaciji planirali 2.439.000.— din sredstev. Ta sredstva so namenjena za štipendiranje, za strokovno in družbeno izobraževanje ter usposabljanje delavcev in so razdeljena po vrstah izobraževanja in . sicer: 1. Za štipendije dijakov in študentov na poklicnih, srednji, višjih in visokih šolah smo namenili — 857.000.— din Poraba do 30. novembra 1976 pa je znašala — 761.653,— din. Iz omenjenih sredstev smo štipendirali 65 učencev poklicnih šol, ki so v času teoretičnega pouka prejemali kadrovsko štipendijo, kakor tudi študente na srednjih, višjih in visokih šolah. Teh zadnjih je bilo v preteklem šolskem letu 47 in so prejemali kadrovsko štipendijo za študij na ekonomski fakulteti, VEKŠ, fakulteti za strojništvo in elektrotehniko, VŠOD, srednjih ekonomskih in administrativnih šolah, tehnični čevljarski šoli in še nekaterih drugih srednjih šolah. LETNI POSLOVNI SPORAZUM 1077 (Nadaljevanje s 1. strani) Ostale investicije se nanašajo predvsem na modernizacijo in nadomestitev proizvodne opreme ter deloma poslovne opreme. Investicijski program iz letnega poslovnega sporazuma za leto 1977 bo finansiran z lastnimi sredstvi v višini 62,2 odst. ter krediti bank in krediti domačih dobaviteljev v višini 37,8 %. V lastnih investicijskih sredstvih znaša delež amortizacije leta 1977 51,5 odst. ter prenešena razpoložljiva investicijska sredstva iz leta 1976 10,3 %. 5. PLAN STANOVANJSKE IZGRADNJE IN SKUPNE PORABE Stanovanjska izgradnja se financira iz stanovanjskega prispevka, ki bo v letu 1977 znašal 8 % na bruto osebne dohodke in predvidenega priliva anuitet od vrnjenih stanovanjskih posojil delavcem. Plan stanovanjske izgradnje za letošnje leto vsebuje oblikovanje teh sredsetv po TOZD in za SSSS ter istočasno razporeditev teh kot združevanja in plasmaji izven delovne organizacije ter razpoložljiva sredstva TOZD po merilih iz leta 1976. Sredstva TOZD so namenjena za nakup novih najemnih stanovanj ali za stanovanjska posojila delavcem Peko. Sredstva namenjena za skupno porabo v letu 1977 se bodo oblikovala po zaključnem računu za leto 1976. Ta sredstva se delijo na del, ki se koristi kot skupna poraba v okviru delovne organizacije ter se tudi individualno razporeja. To je predvsem regres za letne dopuste, nagrade ob delovnih jubilejih, stroški klimatskega zdravljenja, solidarnostne pomoči, odpravnine, organizirane prireditve, dotacije ter solidarnostni sklad. Drugi del sklada skupne porabe pa vsebujejo prispevki za potrebe družbenih služb SO Tržič in ostalim občinam na območju katerih se nahajajo posamezne TOZD ali delovne enote DO Peko. 6. ZAKLJUČEK Ostali normativi, ki so navedeni v zaključku letnega poslovnega sporazuma za leto 1977, so sestavni del LPS in se urejajo za vsako sezono posebej. Te normative bodo sprejemali poslovni odbori, izvršni odbor ali programska komisija kot to določajo samoupravni sporazumi ali pravilniki. Z letnim poslovnim sporazumom za 1977. leto smo si zadali ponovno težke naloge, kar zahteva nova prizadevanja vseh, ki združujemo delo v OZD Peko. Vendar smo te naloge sposobni in zato dolžni izpolniti. Sleherni član našega kolektiva lahko pripomore, da v tem letu spremenimo vse skrite rezerve v čim boljši poslovni rezultat. Lojzka Pangeršič V 1976. letu je končalo šolanje 10 štipendistov in 65 učencev. V naši delovni organizaciji se je zaposlilo le 6 štipendistov in 42 učencev, ostali pa šolanje nadaljujejo brez naše štipendije, ali pa so se zaposlili drugje. V novem šolskem letu smo podelili 9 kadrovskih štipendij (3 štipendije na visokih in 6 na srednjih šolah) in v uk smo sprejeli 45 učencev. V začetku letošnjega leta imamo 42 štipendistov in 154 učencev oziroma skupaj 196 dijakov in študentov na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah. 2. Za strokovno šolanje izrednih slušateljev, ki se izobražujejo ob delu smo planirali — 260.00.— din V enajstih mesecih leta 1976 smo porabili — 238.333.— din. Tu so upoštevani vsi izredni študentje, katerim plačujemo stroške šolnine za izredni študij in prevozne stroške. V preteklem šolskem letu se je z našo pomočjo šolalo ob delu v poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah 67 naših delavcev. Dodati pa moramo še 13 novih izrednih slušateljev iz letošnjega šolskega leta, ki smo jim odobrili plačilo stroškov šolnine. V letu 1976 je končalo izredni študij 12 naših delavcev, tako nam ostane v 1977. letu 68 izrednih slušateljev, ki se izobražujejo ob delu in za delo. Poleg povračila stroškov izrednega študija smo omogočili izrednim slušateljem tudi študijski dopust na osnovi določil iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev. Taka vrsta odsotnosti predstavlja tudi določeni strošek, ki pa sicer finančno ni prikazan in zajet v planiranih sredstvih oziroma stroških za izobraževanje. Študijski dopust je prejelo tudi 23 delavcev, ki so v preteklem šolskem letu uspešno končali osnovno šolo pri Delavski univerzi v Tržiču. 3. Delavcem, ki na svojih delovnih mestih potrebujejo dopolnilno funkcionalno izobraževanje in izpopolnjevanje, omogočamo udeležbo na raznih strokovnih seminarjih, tečajih in posvetovanjih. Za to vrsto izobraževanja smo planirali — 340.000, — din Za enajst mesecev leta 1976 smo porabili — 339.000. — din V okviru teh sredstev izpopolnjujemo delavce predvsem na naslednjih področjih: — organizacijsko tehnično in poslovno področje, — področje analiz in vrednotenje dela, — organizacijsko kadrovsko in pravno področje, — informiranje, — varstvo pri delu, — tečajih tujih jezikov in zunanjetrgovinsko poslovanje in še vrsto drugih. Vseh navedenih oblik se je lani udeležilo 198 delavcev. Del teh seminarjev in tečajev organiziramo sami v delovni organizaciji, ostale pa vključimo v razne izobraževalne institucije, ki se bavijo s funkcionalnim izobraževanjem. Organizirali smo tudi uvajalne seminarje za novosprejete delavce. Lani so bili štirje. Program seminarja obsega spoznavanje delovne organizacije in njeno samoupravno organiziranost ter področja, ki so za novega delavca pomembna. Skupno je bilo na teh seminarjih približno 140 delavcev. 4. Na osnovi družbenega dogovora o družbenem izobraževanju v občini Tržič, h kateremu smo pristopili lani spomladi, namenimo za družbeno izobraževanje 0,15 % od bruto OD delavcev, kar znaša za pretklo leto 121.000.— din. Sredstva za družbeno izobraževanje prispevajo vse delovne organizacije v naši občini in se zbirajo v okviru občine ter se koristijo le na podlagi sprejetih in usklajenih programov družbenega izobraževanja v občini Tržič. Za spremljanje in izvajanje družbenega izobraževanja je zadolžen koordinacijski odbor. V sodelovanju z obema delovnimi organizacijama (BPT in PEKO) je nosilec tega izobraževanja v občini delavska univerza. Za enajst meseciv lanskega leta smo planirana sredstva presegli in prispevali — 213.411.— din. Naša služba je za to področje organizirala lani seminar za člane in delegate samoupravnih organov ter SIS in predstavnike družbenopolitičnih organizacij iz naše delovne organizacije. Skupno se je tega seminarja udeležilo 178 delegatov in članov samoupravnih organov in SIS. 5. Iz namenskih sredstev za izobraževanje smo dolžni na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki velja za vso Slovenijo odvajati 0,5 % sredstev od bruto OD v sklad za štipendiranje učencev in študentov v občino Tržič in Trbovlje. Za našo delovno organizacijo znaša ta prispevek za preteklo leto 861.000.— din, za 11 mesecev pa smo odvedli okroglo 790.000.— din. 6. Na kraju moramo pripomniti, da poleg omenjenih stroškov izobraževanja nastopajo tudi stroški učnih nagrad učencev in nagrad praktikantom. Ti stroški niso zajeti v 1,5 '% namenskih sredstev za izobraževanje, pač pa to predstavlja novo in posebno kategorijo stroškov, ki se prav tako pokrivajo iz doseženega dohodka. Za leto 1976 smo planirali za učne nagrade in nagrade praktikantom 1.500.000.— din, v enajstih mesecih pa je bilo porabljeno 1.312.000.— din. V 1976 letu smo imeli poprečno 168 učencev v poklicnih šolah in prakso je opravljalo 54 praktikantov. Tudi za 1977. leto predvideva sindikalna lista 1,5 % sredstev od bruto OD za izobraževanje ter posebej nagrade učencem in praktikantom in v tem okviru letnega poslovnega sporazuma je sestavljen tudi plan izobraževanja za vse TOZD in SSSS. Milka Meglič ČLOVEK-ČLOVEKU Krvodajalska akcija v naši občini je kljub neprijetnemu datumu (28.—30. december) uspela. Kri je darovalo 691 občanov. Zbrali so okoli 230 litrov dragocene nenadomestljive tekočine. Iz naše delovne organizacije se je odvzema krvi udeležilo 264 delavcev — plan je bil 228. Med krvodajalci je bila tudi IVANKA KLEMENC, ki je na vprašanje, zakaj daruje kri, odgovorila: »Danes desetič darujem kri. Zakaj? S tem pomagam ljudem v stiski, menim, da zame to ni nobena žrtev, kvečjemu občutek, da boš nekomu morda rešil življenje«. POTROŠNIKI ZAHTEVAJO KVAUTETHO OBUTEV Samoupravni sporazum o reklamacijah potrošnikov za skrite napake obutve je bil sprejet 17. junija 1976 v Beogradu. Zaenkrat velja za mesto Beograd. Razpravlja se, da bo z nekaterimi korekturami veljal za celotn teritorij SFRJ. Sporazum so podpisali pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela, ki proizvajajo in prodajajo obutev na območju Beograda, organizacije združenega dela, ki se bavijo s prometom obutve na drobno in Konferenca potrošnikov Beograda. Sporazum je bil nujno potreben, da se rešijo nekateri problemi o vprašanjih reklamacij kvalitete obutve in odnosa med kupci obutve in proizvajalci. Zakonski predpisi v novi Ustavi posvečajo posebno pozornost in mesto potrošnikov v našem družbenopolitičnem sistemu. S 30. členi je v Sporazumu reguliran način reševanja reklamacij potrošnikov na skrite napake obutve. Po Sporazumu ima vsak kupec v maloprodajni mreži na področju mesta Beograd pravico, da v slučaju skrite napake na obutvi obutev reklamira v roku, ki ga določa Sporazum. Za normalno nošenje obutve sporazum navaja namensko uporabo obutve, po navodilih deklaracije proizvajalca, ki jo prodajalec priloži kupljeni obutvi. Da ne bi bil potrošnik zapeljan o načinu uporabe obutve, njenih kvalitetnih in drugih lastnosti, ki so v nasprotju z Osnovnim zakonom o prometu blaga (člen 54, točka 4), mora deklaracija proizvajalca vsebovati vse značilne informacije o namembnosti obutve, materialu, načinu izdelave, odpornosti na vlago in drugo, v smislu Odredbe o označevanju in zaznamovanju obutve. (Ur. list SFRJ št. 39/73.) Skrite napake obutve se reklamirajo v poslovalnici, kjer je bila obutev kupljena s priloženim paragonskim listom. Pri prodaji obutve je prodajalec dolžan, da kupcu izda paragonski list in deklaracijo proizvajalca ter ga opozori, da jih hrani v primeru reklamacije. Po osvojenem Sporazumu se skrite napake na obutvi pri njeni normalni uporabi delijo na dve osnovni grupi. Prvo grupo sestavljajo: 1. Neobstojnost barve na zgornjem usnju 2. Neobstojnost barve usnjene podloge 3. Raztrganje in pokanje usnja 4. Raztrganje usnjene in umetne podloge v zadnjem delu obutve Drugo grupo sestavljajo: 1. Pokanje gumijevih in plastičnih podplatov 2. Pokanje usnjenih podplatov 3. Obraba podplatov Odbor za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na Tolminskem nam je poslal naslednje pismo: Tolminsko občino je prizadel maja 1976 potres, ki je povzročil ogromno škodo na stanovanjskih, gospodarskih in komunalnih objektih. Potres je zlasti prizadel škodo v vaseh na levem bregu Soče, v Kobaridu, Breginjskem kotu in v vaseh proti Bovcu. Tudi v ostalih vaseh v občini je povzročil škodo, ki je terjala in bo terjala velike napore delovnih ljudi in občanov še v naslednjih letih, da odpravimo njegove posledice. Dodatno škodo in še večje probleme nam je povzročil potres 11. in 15. septembra, ki je zlasti v nekaterih vaseh poškodoval še tisto, kar se je dalo popraviti. Takoj po potresih septembra smo morali spremeniti program dela, ker je to narekovalo stanje, ki je nastalo v naših vaseh. Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih stanovanjskih objektov, 30 večnamenskih montažnih objektov in sanirati tista stanovanja, ki so bila uporabna. Od prvih dni dalje so pričeli delati v krajevnih skupnostih urbanisti, gradbeni delavci, montažerji in njihovi kooperanti. Več kot 40 gradbenih inženirjev in tehnikov nadzoruje dela in svetuje 4. Neobstojnost b^rve steljk 5. Odlepljenje ali r. zparanje podplatov 6. Odlepljenje steljk 7. Odpadanje peta 8. Razparanje zgornjih delov 9. Lomljenje in pokanje zapon, okraskov, zadrg in lomljenje jeklenih členkov 10. Neobstojnost opetnikov in kapic Skrite napake prve grupe člena 4, označene pod tekočo številko 3 in 4 in druge grupe pod tekočo številko 1, 2, in 3 tako kot je določeno v Sporazumu se lahko pojavijo pri normalni nošnji v roku 60 dni od dneva nakupa. Vse ostale skrite napake se bodo pojavile pri normalni nošnji obutve v roku krajšem od 30 dni od dneva nakupa. Kupec ima pravico reklamirati skrite napake obutve samo v naznačenih rokih. Pooblaščena oseba za sprejem reklamacij v poslovalnici je dolžna, da reklamacijo prevzame, ugotovi v katero grupo spada napaka, ali je reklamacija oddana v predvidenem roku in če je upravičena. Kadar je reklamacija upravičena in oddana v predvidenem času z napako na obutvi, ki spada v prvo grupo skritih napak, je pooblaščena oseba v poslovalnici dolžna, da takoj nadomesti škodo kupcu z novim parom obutve ali vrnitvijo vplačanega zneska računa. Če napaka spada v skrite napake druge grupe, kupec nima pravice, da zahteva novi par ali vrnitev denarja za kupljeno obutev. Napaka se mora odpraviti v najkrajšem času in ne daljšem od 10 dni od dneva sprejema reklamacije, in to tako, da popravljena obutev ne izgubi na estetskem izgledu in trajnosti nošenja. Oseba zadolžena za sprejem reklamacije, če kupec pristane na popravilo, izda kupcu potrdilo o sprejemu reklamirane obutve. Po izvršenem popravilu kupec iz Beograda osebno prevzame popravljeno obutev, ostalim kupcem poslovalnica obutev dostavi po pošti. Kadar reklamacija ni rešena v roku 10 dni od dneva sprejema, je prodajalec dolžan, da kupcu na njegovo zahtevo izda nov par ali vrne denar. V slučaju, da kupec ni zadovoljen z rešitvijo reklamacije, lahko svoje pravice uveljavi preko sodišča. Vsi stroški, ki nastanejo zaradi reklamacije na skrite napake obutve, nosi poslovalnica ali proizvajalec. Skrite napake na obutvi: — neobstojnost barve zgornjega usnja, usnjene podloge in steljke se ugotavljajo takrat, kadar se očitno odvaja barva kljub normalni uporabi obutve. Barva mora biti obstojna na znoj, nanos našim občanom, kako naj popravijo, da bo hiša trdna in vama. Pomoč je prihajala iz vseh krajev, v akcijo obnove »Posočja« so se vključili vsi delovni ljudje in občani naše republike. Tudi iz sosednjih bratskih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju. Pomagali nam bodo pri obnovi šolskih objektov. V Posočju so v poletnih dneh delovale mladinske delovne brigade iz različnih krajev naše domovine. Od prvih dni je na našem območju na najkritičnejših mestih in delih prisotna JLA. Zlasti po septembrskem potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz različnih krajev naše republike in nam pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Delali so pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in delali na stalnih delih pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih objektov. V najtežjih trenutkih za našo občino, občane in delovne ljudi so nam bili ob strani vsi in to nam je dajalo moči, da smo tudi mi občani sprejeli odločne ukrepe za odpravo posledic potresa. Ponovno je bila izpričana solidarrnost do ljudi in krajev, ki jih je prizadela nesreča. To pa pomeni mnogo več kot samo delovni učinek, ki je bil in bo izredno pomemben, to je dokaz zavesti in predanosti samoupravni družbi, ki človeka enakomeren po drgnjenju s suho bombažno krpo in likanje s toplim zrakom na temperaturi 100° C (predpisi JUS za zgornje usnje in usnjeno podlogo JUS G. BI.052 in JUS G. B1.071), — raztrganje in pokanje usnja se ugotavlja, kadar se usnje pri normalni nošnji raztrga ali poka na robovih šivanja, pregibih na prednjiku ali na robovih pregiba usnja, — raztrganje usnjene in umetne podloge v zadnjem delu obutve se ugotavlja, kadar se pri normalni uporabi obutve hitro raztrga, povesi opetnik ali trda kapica, — odlepljenje in razparanje podplatov je takrat, kadar se pri normalnem nošenju obutve podplati odlepijo ali prišiti odparajo, — odlepljenje steljke je opravičeno takrat, kadar se steljka odlepi ali naguba pri normalnem nošenju, — pokanje gumijevih ali plastičnih podplatov se ugotavlja, kadar podplati pri normalni nošnji počijo na območju pregiba in v sprednjem delu, — raztrganje usnjenih podplatov se ugotavlja takrat, kadar se usnjeni podplati trgajo zaradi nedostrojenja ali nagnite surove kože, — obraba podplatov je opravičena takrat, ko se podplati pri normalni uporabi obutve prehitro obrabijo na prednjem in zadnjem delu, — odpadanje peta se prizna, če pete odpadejo pri normalni uporabi obutve, — odparanje zgornjih delov je upravičeno, če je popustil sukanec slabe kvalitete ali kadar je bilo nekvalitetno zašito, — lomljenje in pokanje zaponk, okraskov, zadrg in lomljenje jeklenih členkov se prizna, kadar je prišlo do okvare pri normalni uporabi obutve. Samoupravni sporazum velja tudi za uvoženo obutev. V tem slučaju prevzame odgovornost proizvajalca uvoznik. Odredbe Sporazuma se nanašajo tudi na obutev na razprodaji. Nadzor o izvajanju Sporazuma imajo organi tržne inšpekcije. Objava nekaterih bistvenih sestavin Samoupravnega sporazuma v našem glasilu ima namen, da vsak na svojem delovnem mestu prispeva k boljši kvaliteti izdelane obutve. Posebno pozornost moramo posvetiti že pri sami nabavi materiala, predelavi in pri izvrševanju dela na posameznih delovnih operacijah. Naš cilj mora biti stalno zmanjševanje reklamacij obutve. Potrošnike moramo zadovoljiti s solidno postrežbo, kvalitetno obutvijo in v primeru reklamacij s hitrim reševanjem in odpravljanjem napak. Jože Gros OBČUTI ne pusti v stiski nikdar samega. Ne da se napisati, kaj smo vse ob tistem trenutku, ko ste nam bili ob strani, občutili. Vse to nam je vplivalo vero in moč v lepši jutrišnji dan. Brez vaše prisotnosti, pomoči in dela, ki ste ga opravili, vsega tega ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši občani doživljali ob nesreči, ki jih je prizadela. Ko so videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest, za kar ne najdemo besed hvaležnosti, ker beseda ne more povedati tega, kar človek občuti, ko v stiski ni sam. Vljudno vas prosimo, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo znali vedno ceniti, naša obveza pa je, da bomo pravilno, v skladu s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč in da vse naše napore vložimo, da čimprej saniramo škodo, ki nas je prizadela. Želimo vam mnogo uspehov pri vašem delu, da bi v letu, ki prihaja, dosegli vse tisto, kar si želite in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni. Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino. UiSBU NE NOH POVEDMI, UR DUVET REŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV KAKO SMO KORISTILI V LETU 1975 IN 1976 »DEL SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO«, KI OSTANE DELOVNI ORGANIZACIJI — TOZD, SSSS ZA INTERNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH ZADEV DELAVCEV (povzeto z dne 20.12.1976) Večkrat smo že obravnavali, kako formiramo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Po vsej verjetnosti pa ne bo odveč, če še enkrat obnovimo — da za te namene dajemo od bruto OD 8 % prispevka, od tega 2 °/o ostaneta v celoti TOZD in SSSS, 6 % prispevka pa se deli, in sicer: — TOZD in SSSS TRŽIČ (TOZD Obutev, Poli-uretan, Gumoplast, Mreža — enota prodajni sektor, SSSS) 30 % odvaja za »solidarnostni sklad« občine Tržič 10 % odvaja za »solidarnostna združena sredstva« delovnih organizacij občine Tržič 5 % odvaja za graditev dijaških domov 55 % ostane TOZD in SSSS za interno reševanje stanovanjske problematike svojih delavcev — TOZD TRBOVLJE 30 % odvaja za »solidarnostni sklad« občine Trbovlje 10 % odvaja za »solidarnostna združena sredstva« delovnih organizacij občine Trbovlje 40 % TOZD Trbovlje odvaja oziroma združuje v SSS Trbovlje 5 % odvaja za graditev dijaških domov 15 % ostane TOZD Trbovlje za interno reševanje stanovanjske problematike svojih delavcev — v TOZD MREŽA (za zaposlene v prodajalnah) Za Slovenijo je delitev približno enaka kot za Tržič, za druge republike pa je delitev različna, odvisna je od družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma določene občine. Višina sredstev posamezne TOZD »za interno reševanje stanovanjske problematike delavcev« zavisi še od dotoka anuitet (posojil delavcev) in od prenosa njenih neporabljenih oziroma nerazdeljenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz preteklega leta. TOZD Obutev, Poliuretan, Gumoplast, Mreža — enota prodajni sektor in SSSS združujejo vsa svoja sredstva za stanovanjsko izgradnjo na podlagi sprejetega »samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo«. Poglejmo, kako smo koristili oziroma razdelili vsa ta sredstva za stanovanjsko izgradnjo, ki ostanejo TOZD ter SSSS za interno reševanje Namenska razdelitev sredstev (poraba) v TOZD in SSSS Tržič Sredstva 1975 razdelitev sredstev v % Število korist- nikov Sredstva 1976 razdelitev sredstev v % Število korist- nikov a) za nakup najemnih stanovanj: v letu 1975 22 stanovanj na B-3 v Bistrici, 1 v Pristavi; leta 1976 5 stanovanj na B-3 v Bistrici 5.645.948 57 23 1.979.920 30 5 b) za dodelitev posojila za nakup stanovanj v družbeni — blokovni gradnji v Bistrici 2.229.557 22 11 1.042.000 16 6 c) za dodelitev posojila za individualno gradnjo — obroki 1.745.000 18 53 2.005.000 30 47 č) za dodelitev posojila za adaptacijo 300.000 3 11 180.000 3 6 d) za nakup in ureditev stanovanjske hiše v Tržiču za stanovanja delavcev 1.314.245 20 e) prispevek ZD Tržič za nakup stanovanja za zdravnika medicine dela — planiran I. obrok 75.000 1 Skupaj 9.920.505 100 98 6.596.165 100 64 Dodatno: Nakup 9 najemnih stanovanj v Bistrici na B-3, ki bodo predvidoma zgrajena oziroma vseljiva koncem decembra 1976. 3.335.796 9 Za plačilo teh stanovanj se bodo porabila vsa razpoložljiva sredstva za stanovanjsko izgradnjo po obračunu za leto 1976; manjkajoči del pa bo nakazan še iz sredstev za leto 1977. TOZD TRBOVLJE a) za dodelitev posojila (delavcem in drugi del. org.) za nakup stanovanj 100.000 17 1 432.212 71 4 b) za dodelitev posojila za individualno gradnjo (obroki) 107.528 19 4 145.000 24 4 c) za dodelitev posojila za adaptacije 25.000 5 1 30.000 5 1 — nerazdeljenih sredstev 340.000 59 — — — Skupaj sredstev 572.528 100 6 607.212 100 9 TOZD Trbovlje je kupila 3 najemna stanovanja iz sredstev, ki jih TOZD združuje v SSS Trbovlje ter iz posojila (100.000) od SAP. Eno stanovanje je bilo vseljivo 27.11.1976, dve pa sta še v izgradnji. Skupna predračunska vrednost vseh treh stanovanj je 1.062.600 din. MREŽA — prodajalne a) za nakup najemnih stanovanj — v letu 1975 eno stanovanje v Beogradu — v letu 1976 eno stanovanje v Zagrebu, Smederevu, Mostarju in dve stanovanji v Mariboru v skupni predračunski vrednosti 2.469.358 din — obroki za leto 1976 215.890 8 1 1.463.820 50 5 b) za dodelitev posojila za nakup stanovanj v družbeni gradnji 1.862.265 67 9 450.380 15 6 c) za dodelitev posojila za individualno gradnjo — obroki 610.080 22 28 952.420 33 24 č) za dodelitev posojila za adaptacije 90.000 3 5 55.000 2 2 Skupaj 2.778.235 100 43 2.921.620 100 37 Za točko a) se bodo koristila tudi še vsa eventuelna razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada TOZD Mreže po obračunu za leto 1976. Sredstva za strokovnjake (TOZD in SSSS v te namene odvajajo 8 % iz svojih sredstev za stanovanjsko izgradnjo) Ràzdelitev: a) za nakup najemnih stanovanj — v letu 1975 2 stanovanji v Bistrici pri Tržiču — v letu 1976 rezervirano za nakup stanovanja v Banja Luki 787.390 80 2 485.000 60 1 b) za dodelitev posojila za nakup stanovanj v družbeni gradnji 126.753 13 1 40.000 5 c) za dodelitev posojila za individualno gradnjo 70.000 7 1 290.000 35 5 Skupaj 984.143 100 4 815.000 100 6 ZBIRNIK 1975 število sredstva koristnikov 1976 , . število sredstva koristnikov TOZD, SSSS TRŽIČ 9.920.505 98 6.596.165 64 TOZD TRBOVLJE 232.528 6 607.212 9 TOZD MREŽA (prodajalne) 2.778.235 43 2.921.620 37 SREDSTVA ZA STROKOVNJAKE 984.143 4 815.000 6 SKUPAJ 13.915.411 151 10.939.997 116 TOZD, SSSS TRŽIČ še za nakup 9 najemnih stanovanj v višini 3.335.796, s plačilom delno v letu 1976, delno v letu 1977, ta izračun bo narejen na podlagi zaključnega računa leta 1976 9 125 Iz podatkov torej vidimo, kako so TOZD in SSSS delovne organizacije »PEKO« koristile sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Del sredstev za leto 1976 je še nerazporejenih, to so tudi več natečena sredstva kot so bila planirana in sedaj niso prikazana v tej shemi. Ta sredstva se bodo, ali prenašala v leto 1977 ali se v celoti porabila, kot je na primer predvideno za TOZD, SSSS Tržič, ter TOZD — prodajna organizacija MREŽA, da bodo še vsa razpoložljiva sredstva iz leta 1976 porabile za nakup najemnih stanovanj. V naslednji številki »Čevljarja« pa bomo v nadaljevanju prikazali, koliko sredstev odvajamo oziroma združujemo v »solidarnostni sklad občine« ter kako in koliko smo bili pri reševanju oziroma delitvi udeleženi iz tega naslova. A. A. H0V0IEIHI RAZGOVOR ČEVLJAR UNI IN LETOS ANTON BEČAN — medfazni kontrolor v 521 montažnem oddelku Želje! Da bi bilo še boljše, ponavadi si želimo več, da bi imeli dovolj dela, tako bomo tudi zaslužili, da bi dobro delali, da bi se bolj »zasto-pili« z mojstri in ustvarjali boljše medsebojne odnose. Osebno pa si želim zdravje in razumevanje v družini. IVAN JAZBEC — mizar Moje želje? To so želje nas vseh v mizarski delavnici. Da bi bili zdravi, tako bomo lahko tudi delali — opremljali poslovalnice kot do sedaj, da nas ne bi preveč prizadele podražitve, da bi nam zboljšali delovne pogoje, uredili ventilacijo pri lakiranju. Delo imamo slabo razdeljeno. Včasih je dela veliko preveč. Osebne želje pa so predvsem zdravje in dober zaslužek. DOPISUJ V ČEVLJARJA! Leto je spet za nami. V novoletnih dneh smo si segali v roke in želeli drug drugemu srečo, zdravje in zadovoljstvo. Ob koncu starega in ob vstopu v novo leto si delamo tudi obračune svojega dela in načrte za bodočnost. Tudi v uredništvu smo napravili obračun: Lani smo 'izdali 12 številk Čevljarja v nakladi 42.000 izvodov na 120 straneh, od tega 96 strani v slovenščini in 24 strani v srbohrvaščini, ki smo jih vlagali v 500 izvodov Čevljarja in poslali zaposlenim v poslovalnicah izven Slovenije. Za zaposlene v Tržiču in Trbovljah smo izdali 48 rednih številk Čevljarjevih obvestil in 16 posebnih izdaj. Obvestila tiskamo v domači tiskarni, medtem ko nam Čevljarja tiskajo v tiskarni Gorenjski tisk Kranj. S prvo številko Čevljarja v letu 1977 je prišlo pri Čevljarju do večjih sprememb. Našemu glasilu smo spremenili glavo, iz petih stolpcev smo prešli na tri, vsekakor pa je največja sprememba v tem, da celotnega čevljarja tiskamo v srbohrvatskem jeziku za naše nove sodelavce v Budučno sti in zaposlene v prodajalnah izven Slovenije. Slovenska izdaja bo med bralci do 15. v mesecu, srbohrvatska pa do 20. v mesecu. Kaj si v uredništvu v novem letu želimo? Da bi se povečal krog dopisnikov, da bi glasilo oblikovali skupno z vami. Vsak sprejemljiv predlog bomo upoštevali. Čevljar naj bi bil ogledalo našega gospodarjenja, dela in življenja, če vam ne teče pero, pokličite uredništvo, v razgovoru bomo sestavili članek, ki bo zanimal vse bralce, kajti Čevljar je namenjen vsem nam, našim upokojencem in poslovnim partnerjem. Sklenimo misel s trdno voljo, da bomo v letu 1977 sodelovali in z združenimi močmi popestrili naše glasilo. Vaš urednik V novoletnih dneh si drug drugemo želimo srečo, zdravje in zadovoljstvo. Za želje ob slovesu starega in vstopu novega leta smo vprašali: IVICA JAZBEC — servirka v menzi Moja največja želja je, da bi v letu 1977 prišla do stanovanja, oziroma da bi dobila posojilo. Za vse v menzi pa želim, da bi dobili čimprej novo menzo, z več gospodinjskimi pripomočki, tako bi bilo tudi delo lažje, ne bo nam treba prenašati težkih in velikih loncev, upam da ne bo prepiha, mraza ali vročine, ter da bi ostali vsaj taki odnosi kot do sedaj. MALCI MEGLIC — luknjač v ERC Želim si, da bi se s sodelavci še naprej tako razumeli in da bi v letu 1977 uspešno opravljali svoje naloge. Moje osebne želje pa so predvsem zdravje v družim. NAGRADNA KRIŽANKA Dobili smo 98 rešitev križanke iz prejšnje številke. Žreb je nagrade razdelil takole: 80 din — Marta Štucin, 200 60 din — Mikolič Boris, 600 40 din — Krapež Anton, 520 20 din — Bojan Puškarevič, mehanična 20 din — Jože Tišler, 501 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. januarja 1977. « Po pismenem sporazumu: Rožič Janez, Rada-šič Dragutin, Valjavec Marija, Čebron Franc, Hudak Franjo; Upokojitev: Klemenc Marija, Stritih Metka, Jelar Frančiška; Neodvisno od volje delavca: Čosic Marjan; Poklicna rehabilitacija: čuk Irena; IZ PRODAJNE MREŽE: ElEKTKiil IZVOR ZA BATERIJSKE JAP0USKA LUKAUA OTOKU HOUAIDO ' PLEMIŠKA STOPUJAV AUQLI3I PRIPAPJJIU ŽIVALSKEGA ROPU, Kl IMAJO PLAVUTI pustimi. ms. ime MJHEN TREI43E ČASOPISU < ClOVFK, K PRO^GiRA PLAUIU5KE mmj- WV£ ŽEHE : AUTOMA: VELETOK CRTÄLKT KAREL POPIVAUDEj IZPE LOVA- KR0KAU3E LEC APUA PREVRTAUA (UKUJA RAJJTA UA SEUEHEM VOZU ZPEWKA POTRPIM POPEVKAR PESTI4ER SAMICA KAUARČKA -50R0DUIC/ Dome KVAS, PROŽI CIMOSOV AVTO sottök PREBIVALEC V KlKLADIH, '"rv /I KRILO RIMSKE LEGIOE VZVRA7U0 OGLEDALO ŽUPAUClC METODAH UVOOWA ÌESEDA SLOV. SLIKARKA VZHODU! SRBIJI ŠTEVUIK (Žarko) (ADRIANA) POSPREM- VLADARSKI JASIOV SRCCUO ’ ZELI ČEVLJAR LJAHjE vomjA F0RMACI3A NIZOZEMSKE ZAMAŠEK IVAWKA TREPEČEK KOPAltJA BALDA IGLASTO DRLVQ_ mm «E2HAHCÄ VZDEVEK IVAUA PREBIVALKA TIBETA PAVEL ERLAH WSKIElÖ' IME IGRALKE TKACEVE OSUOVUA) MAJHUIH TISKAR5RIH ORJAŠKI TROPSKI UUSć'AR Ljubljana V.: Penezič Marija; Sežana: Purič Zlata; Slavonski Brod: Vidakovič Marija; Zrenjanin: Topčov Stanka; Niš III.: Paunovič Savomir; NAŠI PETDESETLETNIKI RAZTRESEN ANTON, kontrolor izdelave spodnjih delov v sekalnici ŠEHOVIĆ SADIK, izdelovalec vzorcev v mo-delirnici Naše čestitke! ZAHVALI Sodelavcem in sodelavkam ERC sektorja se najlepše zahvaljujem za poklonjeno darilo in cvetje ob mojem življenjskem prazniku. Silva Lang Ob odhodu v pokoj, se vsem sodelavkam iz šivalnice 512, linija 3, najlepše zahvaljujem za lepo darilo. Želim vsem veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1977. Stana Saksida PRIŠLI V TOVARNO: V transport: Černilec Janez; V tehnični sektor: Hladnik Leopold; V montažni odd. 520: Janc Vanja; V splošni sektor: Gros Pavel, Vračar Mira, Čebron Franc; V sekalnico: Trškan Stanislav; V orodjarno: Marsič Zdravko; V gumarno: Štumerger Danica; V izdelavo zg. delov 550: Grebenc Jolanda; V modelimico: Šlibar Jernej; V izdelavo zg. delov 512: Kostič Sead; V PRODAJNO MREŽO: Kranj III.: Sitar Mojca; Zaječar: Milič Milica; ODŠLI IZ TOVARNE: Po želji delavca: Kalšek Danica, Škaper Silva, Kern Zlatko, Kokalj Jožica; »Čevljar«, glasilo delovne skupnosti tovrne obutve »PEKO« — Ureja uredniški odbor: Dragica Bogataj, Slavko Hvalica, Milka Meglič, Anton Simonič, ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny, dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič — Telefon 50-260, int. 217 — Tisk: GP Gorenjski tisk, Kranj; izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenščini — 1200 izvodov v srbohrvaščini. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno. ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem delovni skupnosti »PEKO« za izrečena sožalja, sodelavkam delovne enote 512 za podarjeni venec in sočustvovanje. Francka Zelič Ob smrti naše mame MARIJE KOGOJ se vsem zahvaljujemo za izrečena sožalja. Posebna hvala sodelavcem v oddelku 511 za podarjeni venec. Hvala tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Marija, Zvona in Anka Ob izgubi drage mame PAVLE BEBAR se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz obrata 550 za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja. Joži Črešnar Ob bridki izgubi ljubljenega sina EVGENA PERKA se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne enote 523 za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Edvard Perko V dneh, ko smo se najbolj veselili v pričakovanju novega leta je smrt zahtevala svojo žrtev. V prometni nesreči blizu Zagreba je na poti k svojim domačim izgubil življenje naš sodelavec iz oddelka plastike Marjan se je rodil leta 1952 v Gornji Vručici v BiH. Kot mnogi njegovi rojaki je prišel poln mladostne energije v Tržič služit za boljši kos kruha. Toda, kruta neizprosna smrt je pretrgala nit življenja že na začetku uspešnega ustvarjanja. DELO DELEGACIJ Leto 1976 je že naokrog in je s tem poteklo takorekoč tudi 3/4 — mandatne dobe delegatom zbora združenega dela skupščine občine Tržič kot tudi delegatom splošne delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, v letu 1978 bodo namreč izvedene nove volitve. Prav je, da okvirno pogledamo, kako v naši delovni organizaciji poteka delo teh dveh delegacij. Povemo naj še prej, da so bile v naši delovni organizaciji izvedene 22. 1. 1976 nadomestne volitve v obe delegaciji. Delegacija za zbor združenega dela (ZZD) SO Tržič šteje 40 delegatov, in sicer: — 20 delegatov tvori delegacijo iz TOZD OBUTEV, katere predsednik je Kati BEKŠ, namestnik predsednika pa GRMOVŠEK Ludvik — 10 delegatov: 5 iz TOZD MREŽA — prodajni sektor 5 iz SSSS tvori konferenco delegacij, katere predsednik je Milka MEGLIČ, namestnik pa je ZALETEL Anton — 10 delegatov: 5 iz TOZD GUMOPLAST 5 iz TOZD POLIURETAN tvori konferenco delegacij, katere predsednik je BERTONCELJ Janez, namestnik pa KA-ŠTRUN Edo. Sedanje število delegatov je 37, dva sta prenehala z delom v delovni organizaciji, in sicer France Stanko — PUR, Nika Perko — SSSS, Drago Jurjevčič pa je odšel iz TOZD GUMOPLAST v TOZD OBUTEV. Splošna delegacija, katere predsednik je AŽMAN Janez, namestnik pa ALJANČIČ Vili, šteje 55 delegatov, in sicer: — 10 delegatov ima TOZD OBUTEV — 10 delegatov ima TOZD POLIURETAN — 10 delegatov ima TOZD GUMOPLAST — 10 delegatov ima TOZD MREŽA — prodajni sektor — 15 delegatov pa SSSS. Sedanje število delegatov je še 54, ker je FRANCE Stanku prenehala lastnost delavca v delovni organizaciji. Torej kot vidimo, delata še obe delegaciji v dobrem sestavu. Delo delegacije in obeh konferenc delegacij za ZZD SO Tržič poteka običajno na skupnem sestanku. Teh sestankov je bilo sedaj 23. Gradivo za zasedanje ZZD SO Tržič delegacije obravnavajo skupaj in tudi skupaj dajejo in sprejemajo stališča na gradivo, katera nato 7-članska delegacija posreduje na zasedanju zbora. Sestankov splošne delegacije je bilo 10. Ta delegacija ima mnogo težavnejše delo, saj samoupravne interesne skupnosti pošiljajo gradivo za svoje skupščine ločeno kot: izobraževalna skupnost, skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva, skupnost za zaposlovanje, kulturna skupnost, temeljna telesnokulturna skupnost, kulturna skupnost, zdravstvena skupnost, skupnost za zaposlovanje, vodna skupnost, skupnost za varstvo zraka, raziskovalna skupnost, skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja, stanovanjska skupnost, skupnost za PTT promet. Na novo ustanovljene so še zavarovalna skupnost, komunalna skupnost in samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom. Do meseca novembra 1976 se je celotna splošna delegacija sestajala le občasno — ko se je nabralo že nekaj gradiva za obravnavo. Za vsako zasedanje katerekoli SIS pa se je sestajala skupina (10 do 15) delegatov, ki so bili javno izvoljeni od delegacije po interesnih področjih. Torej vseh 55 delegatov je bilo razporejenih v skupine. Na občasnih sestankih celotne splošne delegacije pa so ti »pooblaščeni« delegati podali svoja poročila. Za pomembnejše točke dnevnega reda samoupravnih interesnih skupnosti kot: programi dela, finančni načrt, prispevne stopnje ipd. pa se je delegacija sestala v celoti. Ta način pa smo opustili. Prešli smo na sklic celotne splošne delegacije za vsako zasedanje SIS. To pa nas je vodilo predvsem zaradi usklajevanja stališč in pa popolnejšega ter sprotnega informiranja vseh delegatov in sredine, iz katere delegati izhajajo. Pripominjamo, da pri delu delegacij in obravnavanju gradiva posameznih skupščin vedno sodelujejo in delegacijam pomagajo naše strokovne službe. S tem je delo delegacije zelo olajšano, kajti delegacije dobijo vedno in v vsakem času potrebna mnenja in podatke od naših strokovnih služb. Ti podatki so delegacijam mnogokrat koristni in so v mnogih primerih odločujoči pri sprejemanju stališč. Pri obravnavanju finančnih in gospodarskih rezultatov občine kot celote so nam ob tem vedno prikazani tudi rezultati naše delovne organizacije in zato lažje ocenimo položaj naše delovne organizacije v primerjavi z ostalimi v občini. Ni pa najbolj pohvalno delo nekaterih delegatov. Nekateri jemljejo delo delegata skrajno neresno. Kljub temu, da smo izvedli že nadomestne volitve in so le-ti na izvolitev sami pristali. Taki so: KLOFUTAR Viktor, PRIMOŽIČ Florijan, PRIMOŽIČ Simon iz TOZD OBUTEV; ŠPENDAL Jožica, GRAŠIČ Stanko iz TOZD MREŽE — prodajni sektor; BOHINC Ignac iz TOZD GUMOPLAST ter KRALJ Vlasta iz TOZD POLIURETAN. Sestankov splošne delegacije se ne udeležujejo naslednji: HAFNER Pavel, MARIN Jože iz TOZD OBUTEV; BOŽIČ Branko, VLAHOVIČ Ivo iz TOZD GUMOPLAST; JEREBIC Stanislava, KOGOJ Vital, ŠOBER Viktor iz TOZD MREŽA; MOZETIČ Stanko, HORVAT Zdenka, RIBNIKAR Anton, SOKLIČ Jožica in ČEHIĆ Bečir iz TOZD POLIURETAN. Naj slabša zastopanost na sestankih je iz TOZD POLIURETAN. Na splošno udeležba na sestankih v zadnjem času pada. Udeležba je 50 do 60 %, le redko kdaj več. Nekaj delegatov pa je tudi pohvale vrednih, kajti domala vseh sestankov delegacije so se doslej udeležili poleg predsednikov še: GRAMC Olga, KERŠIČ Slavko, KRALJ Ljudmila, MEGLIČ Zofija iz TOZD OBUTEV; LEGAT Helena, ZALETEL Anton, DVORAK Minka iz SSSS; GROS FLORE iz TOZD MREŽA — prodajni sektor; ter GLIHA Bojan iz gumame. S tem, da delegati neredno prihajajo na sestanke je delo delegacije kot celote zelo otežko-čeno. Otežujejo delo predsedniku. Tak nereden delegat prizadane ne le delegacijo samo, temveč prizadane s tem tudi svojo sredino. Ta ga je izvolila in želi tudi, da jo zastopa, ker mu je funkcijo delegata zaupala in s tem je želela, da delegat zagovarja — posreduje njena stališča. Za delegacije ZZD ni težko dobiti stališča sredine, kajti gradivo za zasedanje ZZD dobijo delegati povečini že najmanj teden dni pred sestankom delegacije. Težje je delo splošne delegacije, ker samoupravne interesne skupnosti pošiljajo gradivo, in še to povečini tik pred zasedanjem, le v enem izvodu. Ti delegati se z vsebino gradiva seznanijo šele na sestanku in so tako »prisiljeni«, da zagovarjajo svoje »osebno« mnenje in te usklajujejo na samem sestanku. Delegat, ki je imenovan za zasedanje skupščine SIS prenese tako oblikovano enotno stališče delegacije (za vsako SIS imamo namreč le eno delegatsko mesto). Delegacija je sicer že večkrat podala zahtevo, da bi gradivo dobila v več izvodih, vendar nam še SIS to niso ugodile. Pred nami je še mnogo dela tako v občinski skupščini — v zboru združenega dela tako tudi v zboru uporabnikov — skupščini SIS. Sedaj so v razpravi 5-letni programi SIS, s tem 5-letno financiranje. Ne sme nam biti vseeno, kako bomo te srednjeročne programe sprejeli, kakšna razvojna pot bo s tem omogočena določeni samoupravni interesni skupnosti oziroma razvojna pot celotne naše občine. Za take in druge naloge je vendar nujno, da delegacije delajo v celoti, da se delegatski sistem izvaja. Dolžnost delegata je vendar ta, da se aktivno vključuje vanj, kajti le tako so lahko odločitve delegacije uspešne in pravilne. S tem si načrtujemo pot sedanjosti in prihodnosti — kot za delovno organizacijo tako zase in družbo kot celoto. Želja je veliko, vendar vseh nikoli ni možno uresničiti. Vedno nam je ob tem »normirec« delo in rezultati dela — iz tega se lahko šele uresničujejo želje. Zato je prav, da vsi delegati v bodoče v funkciji delegata bolj zavzeto delate, saj je vaša mandatna doba le še samo dobro leto. Željeno pa je tudi, da se delegati oglašate v našem glasilu s prispevki o svojem delu in problemih, s katerimi se srečujete kot delegat. A. A. aKa 01 f J!» \ T¥ ' ** ■ NOVOLETNO SREČANJE OPOKOIENCEV 28. decembra je bilo v dvorani TVD Partizan že tradicionalno novoletno srečanje upokojencev iz naše delovne organizacije. Srečanja se je udeležilo več kot 300 nekdanjih naših sodelavcev. ARMADA SMO Ml VSI 22. decembra je naša armada slavila 35-letnico svoje ustanovitve. V mestecu RUDO je bila tega dne 1941. leta ustanovljena I. proletarska brigada. Naša armada se je oblikovala v najtežjih dneh naše zgodovine in zrasla v procesu revolucionarne menjave stare buržoazne društvene strukture in nacionalne osvoboditve. V času povojne izgradnje je rasla kot skupna državna sila vseh narodov in narodnosti, vseh delovnih ljudi in državljanov SFRJ in ima nalogo braniti ozemeljsko nedotakljivost naše države. JLA je udarni del naših oboroženih sil, njihov množičen del pa je teritorialna obramba. Njene enote so organizirane, oborožene, izurjene in pripravljene za delovanje na vsem našem ozemlju. Različne organizacijske oblike enot teritorialne obrambe omogočajo največjo prožnost in raznoliko delovanje na fronti ali v zaledju. Na X. kongresu ZKJ je tovariš TITO dejal: Vojaki na obisku v naši DO »Vsi občani naše države so pripadniki oboroženih sil, kadar se z orožjem v roki ali kakorkoli drugače upirajo napadalcu.« V okviru praznovanj dneva JLA so bili na obisku v naši tovarni pripadniki obmejnih enot iz Ljubelja in Medvodja, na sam praznik pa smo jim obisk vrnili. ŠPORTNO SREČANJE OR DNEVU JLA 13. decembra je bilo že tradicionalno srečanje med pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, Ljudske milice in mladino PEKO. Udeleženci so se pomerili v treh športnih panogah: namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Kot že nekaj let nazaj so bili letos mladinci Peka pretrd oreh za ostale ekipe. V namiznem tenisu je X. mesto zasedla ekipa PEKO v sestavi: Valjavec, Pikovnik, Uzar; 2. mesto ekipa Ljudske milice in 3. mesto ekipa JLA. Prvo mesto v šahu je zasedla ekipa PEKO (Uzar, Šulgaj in Puškarevič) pred ekipo Ljudske milice in ekipo JLA. V kegljanju je presenetljivo zmagala ekipa JLA pred ekipo PEKO (Jerman, Kolarič, Leban) in ekipo Ljudske milice. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, posebno med pripadniki JLA, ki so slavili svoj praznik. V soboto, 18. decembra, so mladinci iz Peka, Podljubelja in taborniki iz Križev obiskali karavlo Kokrškega odreda na Ljubelju. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Mladinci so položili tudi venec na spominsko ploščo padlim graničarjem. Uzar, Bodlaj PSIHOLOGIJA DELA V PRAKSI V maju lani je psihološka služba poslala vsem vodjem TOZD, direktorjem sektorjev in ERC, obratovodjem, nadmojstrom in mojstrom vprašalnik o delu psihološke službe. Ker je psihologija dela področje, ki se v naši delovni organizaciji šele uvaja, nas je zanimalo, kaj ti delavci pričakujejo od te službe. Njihova mnenja in predlogi naj bi pomagali pri organizaciji in delovanju psihološke službe. Vprašalnik je vseboval naslednja področja psihologije dela: 1. sprejem novih delavcev 2. poklicno usposabljanje 3. proučevanje fluktuacije 4. proučevanje nezgod pri delu 5. ocenjevanje delovne uspešnosti 6. reševanje individualnih problemov delavcev 7. nameščanje, premeščanje in napredovanje že zaposlenih. Poslali smo ga 60 vodstvenim in vodilnim delavcem iz vseh TOZD in SSSS, razen TOZD Mreža. Prodajni sektor je bil vključen v SSSS. Do 1. septembra je vrnilo izpolnjene vprašalnike 48 anketirancev, 12 pa jih vprašalnike ni vrnilo. Iz tega sledi, da se je na vprašalnik odzvalo 80 % delavcev. Analiza odgovorov je pokazala, da vodstveni in vodilni delavci v naši delovni organizaciji pričakujejo od psihologa predvsem sodelovanje na dveh področjih: 1. reševanje problemov v zvezi z delom in delovnim uspehom posameznih delavcev 2. razporejanje delavcev na delovna mesta v smislu uskladitve zahtev delovnih mest z osebnostnimi lastnostmi delavcev. Lahko rečemo, da je dosedanja praksa delovanja psihološke službe potrdila te rezultate, saj se psiholog zaenkrat res največ ukvarja s temi problemi. Zaželjeno pa je, da bi bilo sodelovanje na področju razporejanja delavcev na delovna mesta v prihodnje še boljše oziroma bolj dosledno. Tretje področje, kjer psiholog tudi že sodeluje, pa je sprejem novih delavcev. Če pogledamo odgovore na vprašalnik, vidimo, da je to področje v drugi skupini, kjer se je problematika glede na pogostost odgovorov razvrstila po naslednjem vrstnem redu: 3. proučevanje nezgod pri delu 4. sprejem in uvajanje novih delavcev 5. poklicno usposabljanje 6. proučevanje fluktuacije. Poleg zgoraj navedene problematike smo v vprašalnik vključili še rubriko, v katero so vodje delovnih enot vpisovali konkretne probleme v TOZD, pri rešitvi katerih bi psiholog lahko sodeloval. Iz odgovorov na to vprašanje smo izluščili še eno področje, ki v vprašalniku ni bilo zajeto, izgleda pa, da je problem prisoten v več TOZD. To je problematika motivacije in medsebojnih odnosov. Ostale probleme, ki se javljajo v TOZD, pa lahko vključimo v določena področja, ki so bila v vprašalniku zajeta, le da so navedeni bolj konkretni problemi, ki jih imajo posamezne TOZD (npr.: sprejem in uvajanje delavcev v trgovski mreži, izbor delavcev za delo pri avtomatski obdelavi podatkov itd.). To so torej področja, ki jim bo psihološka služba v prihodnje posvetila največ pozornosti. Da pa bo delo steklo, bo potrebno sodelovanje z vodstvenimi delavci in s posameznimi službami (varstvo pri delu, kadrovanje, izobraževanje). Za nemoteno delovanje pa bo treba določene stvari vključiti tudi v samoupravne akte naše delovne organizacije. Breda Miščevič Na dvorišču med menzo in gumamo raste »okostje« novih garaž.