87 Naši dopisi. Z Dunaja 15. marca. — Stan državnega zbora bil je uže pred tednom jako razburjen, pretekli teden pa se sme imenovati viharen. Na vse kriplje so vrtali levičarji na vseh vogalih, da bi pri hišnem davku razdejali desnico in ob enem nevaren udarec dali vladi, a spodletelo jim je! Tisti, katere so hoteli preslepiti, očitali so jim to v obraz, in večina je srečno prestala zelo hudo preskušnjo. Drugi udarec priletel je levičarjem iz lastnega tabora z odstopom predsednika grofa Co-ronini-a. Coroninijev odstop je smatrati za naj-ostrejo obsodbo škandalov, katere uže precej dolgo počenjajo levičarji in njim na čelu ves divji dr. Herbst v zbornici in v svojih časnikih. — V mojem zadnjem pismu naznanjeni prvi korak slovenskih poslancev zoper razsodbo c. k. dunajske najvišje sodnije o jeziku slovenskem storjen je bil pretekli petek; od odločnosti vlade bo zdaj odvisno, ali bo treba še odločuejih korakov ali ne. Jezik naroda našega ne sme do sodnega dne pankrt ostati v uradih! Gotovo je eno, da se slovenski poslanci še le tadaj smejo in morejo zadovoliti in dalje čakati izpoljnenja obljub, kader se slovenskemu jeziku v uradih in šoli dejansko postavno priznana pravica da. — Druge nekatere novice so prepomenljive, da bi jih „Novice" le v dopisu mogle omenjati, — mislim smrt krajnski deželi v predobrem spominu ostalega gospod grofa Andreja Hohenwarta, očeta našega voditelja v državnem zboru, Nj. ekscelence grofa Karola Hohenwarta, in pa grozoviti umor ruskega čara Aleksandra II. preteklo nedeljo popoldne v Pe-terburgu. Ta sramota 19. stoletja je sad nihilizma, — in nihilizem sad modernega liberalizma in brezvrstva, šolske odgoje brez Boga itd. itd. Z Dunaja 12. marca. — Gosp. Ernst Kram ar, asistent na tukajšnjem agrikulturno-kemičnem poskuševa-lišči, je napravil zadnji strogi izpit za diplomo (strenge Diploinsprufung) iz kmetijstva, kemije in naravoslovja. Prestal je ta izpit v vseh predmetih z odliko. Go3p. Kramar, ki je tudi dopisnik ,.Novicam", je prvi Slovenec, ki je napravil na tukajšnji visoki kmetijski šoli stroge izpite, ki so tolike veljave, kolikoršne so na vseučilišči doktorski izpiti iz drugih znanstev. Čestitamo ! Iz Gradca 10. marca. — (Nov sad brezverske ljudske šole). Naj, kakor je „Slov. Gosp." posnel po „Gratz. Volksbl." prečudno dogodbo, tako jo tudi „Novice" posnamejo po »Prilogi Slov. Gosp.", po kateri je pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus" v ljudskih šolah 88 prepovedan!! „Slov. Gosp." pripoveduje to prepoved tako: Gradec je uže precej veliko mesto. Blizu 100.000 ljudi šteje, zaradi tega pa tudi veliko otrok, učiteljev in šol. Dne 22. febr. ob 9. uri predpoldnem vstopi ka-tehet, čestitljiv oče frančiškan, pri sv. Andrašu v šolo. Otroci zagledavši ga pozdravijo glasno, krepko in veselo: „hvaljen bodi Jezus Kristus". V šoli navzoč sta pa šolski inšpektor in šolski ravnatelj. Sedaj stopi šolski inšpektor vpričo vseh učencev pred g. kateheta rekoč: „šolske oblasti sozaukazale: kedar učitelj ali kdo drug vstopi, ima se opustiti pozdrav: »hvaljen bodi Jezus Kristus!" Šolska oblast je tako za-ukazala, in jaz sedaj res strmim, da se tukaj po tem zaukazu ne ravna. Zatoraj prepovejte otrokom, naj Vas vstopivšega v učilnico ne pozdravljajo več z besedami: „hvaljen bodi Jezus Kristus!" — Katehet odgovori: tega ne storim, če hočete ta pozdrav odpraviti, storite to sami! Inšpektor: treba Vam je le besedico zinoti in zaukaz šolske oblasti je izvršen. Katehet: Ako gosposka kaj takšnega od mene zahteva, hočem tudi vedeti: zakaj ? Inšpektor: kedar gosposka kaj zaukazuje, moramo ji slepo vbogati. Inšpektor in ravnatelj odideta! — Kes skoraj neverjetno v katoliški Avstriji! Iz Vipave 13. marca. — Slavno vrednistvo! Prosim, da sprejmete v Vaš list naslednji popravek: V zadnje moje pojasnilo v 10. listu „Novic" od 9. marca 1881. na strani 79. kot popravek k dopisu iz Vipave od 30. jan. t. 1. v 5. št. ,,Novic" se je vrinila najbržo po krivdi uredništva tale pomota: lit. b. se glasi: „ker je bil za tajnika izvoljen g. St., nad Čegar nespodobnim obnašanjem pri društvenih veselicah smo se uže očitno spodtikali". ,,Pri društvenih veselicah" jaz nisem pisal, — to naj se vzame kot popravek v znanje. Pisal sem le: ,,nad čegar nedostojoim obnašanjem smo se uže večkrat spodtikali". Dalje se je izpustilo v zadnjih ,,Novicah" potrdilo, tako le se glaseče: ,,Podpisani potrdimo, da je popis volitve resničen." (Sledijo štirje podpisi veljavnih gospodov.) - To v popravek mojega pojasnila. A. Ditrich, Iz Vipave nam je od druge strani došel popravek k dopisu „Novic" od 9. marcija t. 1. „Na konci omenjenega dopisa so izostale te le važne besede: „V dokaz, da je popis volitve resničen", sledijo štirje podpisi veljavnih gospodov. — Tisti podpisi toraj so bili namenjeni edino le v potrjenje, da je popis čitalniških volitev resničen, nikakor pa niso veljali ti podpisi v potrjenje kakih osebnih napadov, kakor se je raztolmačilo. Za vse osebne napade in osebna razžaljenja je edino in samo le dopisnik odgovoren, kije na konci dopisa s polnim imenom podpisan". Iz Vipave 12. sušca. — Slavno vrednistvo! Da ne bode svet mislil, da sem Vam v dopisu v štev. 5. letošnjih „Novic" neresnico poročal, hočem dokazati, da stvar ni taka, kakor jo je vam g. D i tri h v popravku iz Vipave v zadnjih , Novicah" naslikal. Zato prosim, da ta popravek na podlagi §. 19. tiskovnega zakona v prihodnji list sprejmete. Dne 1. januarija je imela naša čitalnica svoj navadni občni zbor. V odbor smo bili voljeni tudi gosp. B. Dolenec, g, Fr. Stajer in jaz, katere se g. Ditrihu zljubi imenovati ,,tu le predobro znana tr6jica". Gospoda R. Dolenc in Stajer sta bila pa tudi uže v pretečenem letu odbornika čitalnice, kako more toraj res biti, ,,da bi bila tudi ta dva gospoda pri volitvi glasno zabavljala ,,s t ar emu odboru, tedaj tudi samemu sebi", ako bi sploh res bilo, da je kedo to storil, kar pa zanika-vam, kakor tudi to, da bi bil društvenike le kedo tako motil in zbegal, da vsled tega pri volitvi odbora ni bilo nobenega reda. — Pristaviti pa moram, da je na večino društvenikov kaj slab vtis naredilo, da gosp. tajnik AdL ni niti z eno besedico hotel poročati o delovanji v pretečem dobi. To pa je vzbudilo gotovo opravičeno str-menje. — Da smo dobili mi trije po društvenih pravilih premalo glasov, je sicer istina, a to se je še le več dni po volitvi izvedelo, ko se je začelo proti volitvi ro-vati — nikakor pa ni res, da je bil g. tajnik A. zbor na to brž opozoril, in da ga je trčjica prevpila , kajti ravno gosp. A. je bil zapisnikar in v dotičnem zapisniku ni niti sluha ne duha o kakem takem opazovanju, pač pa je g. A. sam zapisal med drugim: ,,za tajnika je izvoljen g. St. z y glasovi" in ,,z večino glasov izvoljeni g. Pire." Da je to g. Ditriha napotilo, da je proti veljavnosti volitve vložil pritožbo in da je zahteval novo volitev, je neresnična trditev, kajti na vabila k odborovi seji dne 16. prosinca dajeta gg. J. Grabrijan in J. Adlešic odbornikom na znanje: „da je neki g. društvenik proti volitvi dne 1. januarija t. L vložil pritožbo, v kateri zahteva, da se tisti gg. odborniki, kateri nimajo zadostnega števila glasov, še enkrat volijo." Pri odborovi seji dne 16. prosenca t. 1. je pa g. Stajer dokazal, da ne gre, da bi se volitev le glede treh ovrgla, ampak da je sploh cela volitev neveljavna, ker trije odborniki niso dobili absolutne večine glasov, in zahteval je, da naj se ta volitev popolnem ovrže, ker občni zbor tako ni bil pravilno sklican in ravno tako je bil zapisnik zborove obravnave nepravilen in pomanjkljiv. — Po dolgi in burni debati, katere se je vseh šest navzočnih odbornikov več ali manj vdeležilo, se je pridružil g. Stajerjevim nazorom sam predsednik gosp. Grabrijan in stavil konečni predlog: .,naj se ves odbor še enkrat voli" in kakor stoji zabilježeno v zapisniku iste odborove seje, so temu predlogu pritrdili vsi odborniki razen A d-lešiča. Adlešic je povdarjal, da volitev tistih izvoljenih obvelja, kateri so imeli zadostno število glasov." — Sedaj naj sodijo čast. bralci, ali g. Ditrih resnico govori, ako piše: „daje odbor pri seji 16. janu-arija t. I. s 5 glasovi proti edinemu g. Sta-jarju njegovo pritožbo za opravičeno spoznal. Kar piše g. Ditrih o svojih dobrih namenih do čitalnice, o tem se bode na drugem mestu govorilo, kaj se pravi poštenjaka na tak neuslišan način pred svetom tako krivično javno žaliti. — V g. Ditrihovem popravku na dalje ni res, da se je po priganjanji trojice volitve celo nekdo vdeležil, ki ni bil ud, ravno tako ni res, da je g. Stajer zvedši o pritožbi „letel" celo nad g. dekana, ter .,zahteval", naj se pritožba ovrže, a volitev potrdi. On je prišel k gosp. dekanu z vprašanjem, kedaj bode prva seja novo izvoljenega odbora in tu mu je g. dekan dejal, da se bodo trije odborniki morali na novo voliti, ker je g. Ditrih proti njihovi volitvi vložil protest, da on seje novega odbora toraj ne bode razpisal. Trdivši, da o tem nima samo predsednik odločnosti in povdarjaje, da se volitev nikakor ne more parcijelno za neveljavno spoznati , se je poslovil z zatrdilom , da se bode še o tem debatiralo, ali se morejo meni nič tebi nič trije iz odbora izbacniti; nadalje ni res, daje trojica agi-tirala, kakor bi šlo za nebesa ali pekel, pač pa je g* Ditrih razven intenzivnih agitacij v Vipavi, Vrhpolji, Lozicah in posebno v Šentvidu, kjer je celo popolne neresničnosti v dosego svojega namena raznašal, v Sturji dva gospoda najlepšega blagostanja, nagovarjaje ju, naj pristopita čitalnici Vipavski, on jima hoče za celo leto vstopnino in mesečnino plačati, samo da glasujeta ž njim, da se „trojica" (katero j« z imenom imenoval) premaga; ni res, da se je moral vsak narodnjak vstrašiti, pač pa je provzročilo v vseb krogih dokaj začudenja, da se g. Ditrih s tako strastjo 89 poteguje za volitve, ko bi ga morala skušnja vendar uže izučiti. Gosp. Ditrih nima niti najmanjšega povoda niti poklica, meni hinavsko javkanje po g. dekanu, g. beneficijatu in g. kaplanu podtikati. Parola istega dne ni bila: „farje ven", kajti g. kaplan je bil uže prvotno na listkih priporočan za blagajnika in potem tudi v odbor izvoljen in isto tako bi bil izvoljen tudi g. beneficijat Knific, ako bi se ne bil izkazal kot najstrastnejši g. Ditrihov privrženec. Gosp. dekan pa se je itak takoj ob volitvi prvomestnika sam predsed-ništvu odpovedal, na kar je bit vsled predloga g. R. Dolenca enoglasno za častnega uda čitalnice izvoljen. Sploh pa zopet ni res, da je bil g. dekan dosedanji v se letni predsednik čitalnice, ker znano je, da so bili razven druzih — predsedniki Vipavske čitalnice tudi gg. dr. Ložar, sodnik Bric in dr. Vok, katerega zadnjega je vsled zapisnika občnega zbora od dne 6. januarija I. 1879. ravno g. Ditrih predlagal za predsednika, če tudi je ravno pred njim drugi govornik predlagal gosp. dekana. Naravnost smešno in razžaljivo pa je, da si g. Ditrih dovoljuje besedariti o tem, da je g. Karol Dolenc, Vipavski župan, izvoljen za predseduiica Vipavske čitalnice. — Brez ovinkov moram reči, da je nesramna per fidija trditi, da je nad tem vse strmelo in mislilo, da je le norčija! Gospoda „župana" Karola Dolenca pozna cela Vipavska dolina, ravno tako dobro, kakor g. Ditriha toda — g. Karol Dolenc je župan Vipavski in zavzema to in ono častno mesto med občani, med tem , ko so g. peku A. Ditrihu vse te odlike sami ideali. Zato mu ni treba milovati čitalnice , da je g. K. Dolenc, ki se je bil uže 16. januarija t. 1., ne pa ravno pred volitvijo, dne 23. januarija t. i. za uda zapisal, postal njen predsednik — le počaka naj, pa se bode prepričal, da je g. Karol Dolenc kakor nalašč na svojem mestu in da se zna pokazati energičnega moža, tudi proti takim, ki mislijo, da so v Vipavi le nekateri privilegirani narodnjaki. Ne bode dolgo do tega , ko se bode milovanje na drugi predmet povračevalo in takrat bode g Ditrih debelo gledal, kako je mene zamogel dolžiti ,;debele laži", da ni res za razne šarže v odbor kandidiral, ko je vendar iz zapisnika občnega zbora od dne 23. januarija t. 1. črno na belem dokazano , da je on kandidiral za podpredsednika proti g. R. Dolencu, za blagajnika proti g. Možetu in pozneje dvakrat proti g. J. Maver ju in nazadnje za odbornika brezi portfelja, kjer je pa zopet ostal v eklatantni manjšini. Da je g. Ditrih agitiral, je zgoraj povedano, toraj tudi ta trditev, da njegova stranka ni agitirala, je laž. Prosim, g. vreinik, da blagovolite tedaj moj dopis od 2. februarija tako popraviti, da na mojo veliko začudenje vidim , da ima g. Ditrih vendar se nekaj privržencev. Gustav Pire. V dolenjem Zemonu na Notranjskem 14. marca. (Javno in najtoplejšo zahvalo) izreka podpisano občinsko pred-stojnistvo če8titim gospodom, kateri so blagovolili za stradajoče naše reveže nam poslati milodarov. Vem, da blagi rodoljubi ne iščejo javne zahvale, a ne morem si kaj, da ne bi jih imenoval nadejaje se, da njih zgled nakloni velikim našim revežem še kaj dobrotnikov. *) Preč. g03p. dr. Jurij Strbenec, župnik v Hrenovicah so darovali 20 gold., gosp. Val, Klobuk na Vojskem 1 gold., gospodje državni poslanci so iz Dunaja po gosp. A. Obrezi poslali 49 gold., namreč knez Windischgratz 10 goSd., gosp. vitez Schn eid *) Ker prebivalci te občine večidel zavoljo pomanjkanja živeža in pomanjkanja zaslužka res v grozni revščini zdihujejo, naj bi jim pomagal, kdor more! „Novice" bodo rade sprejele v»ak dar in ga izročile županstvu, Vredništvo. 5 gold., gosp. Karol K lun 3 gold., gosp. Vil. Pfeifer 5 gold., gosp. baron Svegelj 5 gold., gosp. dr. Voš-njak 3 gold., gosp. dr. Po kiukar 3 gold., gosp. A. Obreza 15 gold. Josip Potepan, župan. Iz Ljubljane. — Nismo ne kmalu v preteku enega tedna doživeli toliko važnih dogodeb , kakor uni teden , veselih in žalostnih. Prva dogodba pripetila se je na Du-naji v zbornici poslancev, da je njen predsednik grof Coronini nenadoma odpovedal se predsedstvu in od-loživši celo državno poslanstvo izstopil tudi iz zbora. Leta 18*9. od vseh strank enoglasno voljen za predsednika zbornici, bil je mnogokrat po ustavovercih in oso-bito po dr. Herbstu v zbornici in časnikih tako razžaljen, da je popustil predsedstvo. Da je to naredilo velik vtis tudi v najviših krogih, je le en glas, kajti grof Coronini je bil zaupni mož tudi cesarjev. Kako pa je Goričane, katerih poslanec je bil Coronini, pretresel njegov odstop, priča „Soča", katera pravi, da, kakor vdari strela z jasnega neba, osupnila nas je novica, da se je grof Coronini odpovedal državnemu poslanstvu. — Dragi osobito nam Slovencem važni do-godjaj je bil ta, da so naši poslanci, podpirani od blizo 50 druzih poslancev avtonomistične stranke, s krepkim vprašanjem v zbornici stopili pred ministra pravosodja in zahtevali pravico slovenskemu jeziku v uradih, kakor to ustava veleva, ne pa, kakor jo Stremavr tolmači. — Tudi smrti grofa Andreja Hohenwarta, očeta Nj. eksc. grofa Karola Hohenwarta, nismo Kranjci slišali brez milovanja, kajti ranjki je mnogo let, dokler se ni 1860. leta v pokoji preselil na Dunaj, v Ljubljani bival, zadnja leta kot dvorni ^svetnik pri deželni vladi. Dosegel je starost 87 let. — Se druga dogodba domača zadnjih dni je bila sodniška obravnava litijskega škandala, o kateri na drugem mestu poročamo. Iz vsega se kaže, da se je začelo daniti o Vesteneckovi afčri. — NajveČo senzacijo pa je, kakor povaod , tako tudi pri nas, vzbudilo strašansko hudodelstvo, po katerem je 13. dne t. m. bil ubit preblagi car ruski Aleksander II., svojemu narodu velik dobrotnik. Tudi o tej dogodbi , ki je stresla ves svet, poročamo obširneje na drugem mestu. — V odborovi seji družbe kmetijske, 13. dne t. m., o kateri prihodnjič poročamo, je po predlogu po-dručnice novomeške bilo sprejetih 25 novih udov, med njimi na veliko veselje odborovo 12 učiteljev, po predlogu radoljške podružnice pa 10. Gosp. Seitner je odboru naznanil, da je zapustil Kranjsko deželo in se podal v Bosno, kjer je dobil državno službo. Srečno pot! — Kakor je podoba, bodo volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico še le prihodnji mesec in zato centralni volilni odbor še ni prišel do tega, da bi na-svctoval kandidate. Al, rodoljubi v Ljubljani in po deželi, zaradi tega nikar ne dremajte, da ne položi sovražna kukavica svojih jajic v domače gnjezdo in se ne snuje, kakor smo iz litijskega okraja slišali, kak cha-brus, ki kazi volilno pravico. — C. kr. dvorni svetnik vitez dr. Kaltenegger je v nedeljo opoludne zapustil Ljubljano. — Gosp. dr. Vinko Gre goric je imenovan se-kuudarijem na tukajšnji deželni bolnišnici. — {Litijski Škandal prvikrat pred sodnijo,) Pretekli pondeljek 14. t. m. je bila v Ljubljani pred okrajno sodnijo razprava tožbe žandarskega „\vacktmeistra" K. Wagnerja zoper litijskega župana gosp. A. K o bi ar j a. Wagner je namreč tožil gosp. župana zavoljo razžaljenja časti, ker je ta v naznanilu deželni vladi navedel, da je bil med pobijalci oken v Litiji tudi žandarski nwachtmeister" in celo — kakor ljudje pravijo — pijan. 90 Tožnika je zastopal državni pravdnik g. Miihleisen, namestil g. Koblarja je prišel kot pooblaščenec gosp. notar Luka Svetec, zagovornik pa mu je bil gosp. dr. M ose. Oba ta dva sta ugovarjala temu, da bi smel gosp. Koblar tožen biti zavoljo tega, kar je storil kot župan, toraj v imenu srenjskega odbora, k čemer je bil po svoji županijski dolžnosti primoran, ker je bil ponočni škandal prevelik, županstvo pa ima skrbeti za javni red in mir; torej je treba, da se tožba uže iz tega vzroka zavrže. Če pa se vendar dalje obravnava, potem je toženec pripravljen nastopiti pot dokazovanja resnice ali vsaj to, da je imel župan dosti vzroka za naznanilo, če bi prav po vsem ne bilo resnično. — Potem so se zaslišale štiri priče, ki so pod prisego potrdile deloma, da so v družbi, ki je okna pobijala, poleg Vestenecka videle tudi žandarja Wagne rja, deloma pa, da je bil ta res pijan ali vsaj vinjen. — Državni pravdnik v imenu tožnika vendar-le ostane pri tožbi, gosp. dr. Moše pa pri svojih prvih predlogih, da gosp. Koblar ne sme tiran biti pred sodnijo za to, kar je storil litijski župan kot izvrševalni organ sklepa srenjskega odbora, kar je zavoljo velikanskega in po-hujšljivega škandala moral storiti. Razen tega je pa po pričali dokazano, da je le preveč vzroka imel za to. Beseda gosp. zagovornika je bila krepka; ostro je bičal obnašanje litijske gospode, ravno tako gosp. Koblarja pooblaščenec gosp. notar Luka Svetec. — Načelnik mestne sodnije, svetnik gosp. Ledenigg, je kot varh pravice po vsem tem razsodil tako, da je gosp. Koblar ne kri v, a „wachtmeister" obsojen plačati stroške obravnave. Zoper to razsodbo se je državni pravdnik pritožil do deželne sodnije. — Pri obravnavi je bilo pričujočih mnogo poslušalcev, posebno z jurističnih krogov. — Službo okrajnega živino zdravnika je, kakor „Slov. Gosp." objavlja, razpisal okrajni odbor v Mahrenbergu na Štajarskem. Plača tej službi je 300 gld. in popotnina od 1—2 gld.; prošnje se ulagajo do 31. dne t. m. — Gosp. dr. Poklukar, uni teden z Dunaja pri sedši, ni veselja doživel, dn bi se mu bila hčerka ozdravila; včeraj je umrla. — Iz Prage smo prejeli zanimivo nemško knjigo pod naslovom: „Zur Frage liber die Gleichberechtigung der Slovenen. Von L. Pomladinovič. Untersteiermark 1881. Buchdruckerei der „Politik" in Prag." Prihodnjič govorimo več o tej knjigi, ki je sedaj prišla prav „a tempo" na svitlo. — (Gosp. Peregrin Kajzel), Slovencem sploh, posebno pa Ljubljančanom dobro znani izvrstni komik ljubljanskega slovenskega gledališča, si je ustanovil svojo lastno kupčijo z glažovino, porcelanom i. t. d. na Starem trgu št. 30 tik hiše c. k. deželne sodnije. — Mi opozorujemo vse narodnjake v Ljubljani kakor tudi po vseh slovenskih pokrajinah, naj podpirajo zaslužnega narodnega moža g. Kaj zel a, ki je glavni steber slovenskemu gledališču, in to temveč, ker jim je porok, da bodo vsigdar postreženi s ceno in dobro robo.