GLASN K UUBUANA, 21. APRILA 1961 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VIII., ŠTEV. 31 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-VIČ RUDNIK 239. Na podlagi 14. in 39. člena te-ikn željnega /.tiki ® finansiranju tona o proračunih in ......-..j.i samoetojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52-847/39) in ?■ točke 27. člena statuta občine .jubljana-Vič-Rudnik je občinski Uudskj odbor Ljubljana-ViČ-Rudnik lijonov 800.000 dinarjev se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih ter finansiranje drugih izdatkov, za katere v njihovih predračunih niso določena sredstva, se lahko izvršijo le na predlog pri-stojnega sveta in ob soglasju sveta za družbeni plan in finance. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR VABILO im 34, sejo okrcanega zbora in zbora prc'zvafdc3v 0L9 l jubkima Na podlagi 83, člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter člena statuta okraja Ljubljana sklicujem sojo obeh zborov, ki bo v petek, dne 26.' aprila 1961 ob 9. uri do-holdne v veliki sejni dvorani nh Magistratu v Ljubljani Predlaga m naslednji , dnevni red: L Porušilo o izvršitvi petletnega plana okraja Ljubljana za obdobje 1937—1961. 2. Poročilo o delu Sveta za urbanizem. 3. Predlog' odloka o dopolnitvi odloka o prispevku občin na območju mesta Ljubljane za finansiranje skupnih mestnih potreb. 4. Garancije. 3. Personalne zadeve. s Vsak ljudski odbornik ima »pravico pismeno ali ustno predlagati *)rc|ncmbo ali dopolnitev, dnevnega reda. . 'Morebitno odsotnost javite oddelku za občo upravo OLO, Kresija, št. 11/1 (telefon: 22-121, int. 207). Predsednik okrajnega ljudskega odboru: Boris Mikoš 1. r. | občinskega zbora in na seji I tCa Proizvajalcev dne 30. marca 61 »Prejel L ODMIK Proračunu občine Ljubljana-Vič-Rudnik zn leto 1961 x p t. člen ''(‘rnčun občine L j,ubljana-Vič-] ,','k za leto 1961 obsegu: hčinski proračun dohodki y znesku z 'Zlatki ll ,> v znesku 772,427.000 din s |[j 'V* i*11'^11110 p r ora5 im s k i li 1 (ustnimi dohodki _ y ■'•nosku * »Matki v znesku Presežkom 'Matkov ll n v znesku >V. 6,;zt"'vni klad 11 obvezna r°zerva 772,427.000 din ;i 100.819.000 din 146.619.000 din 4">,800.0-')0 din 8,304.000 din 27,848.000 din Uiču^^jkljuj, v predračunih pro-'u skladov v znesku 43 mi- 2. člen 239. Na podlagi 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za t§lo 1461 (Uradni list FLRJ št. 53-685/60) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1961 (Glasnik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana št. 21 z dne 17. marca 1961) tor 8. in 26. člena statuta občino je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 30. marca 1961 DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK ZA LETO 1961 Prvi del I. poglavje TEMELJNE SMERNICE IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1961 Občinski družbeni plan temelji na nalogah splošnega gospodarskega razvoja na območju FLlvJ, LR Slovenije in okraja Ljubljana. Na tej podlagi ter ob upoštevanju gospodarskega slanja in možnosti razvoja se predvidevajo v letu 1961 na območju občine Ljubljana* Vič-Rudnik zlasti naslednje naloge: 1. povečanje proizvodnje in storilnosti v vseh gospodarskih panogah: 2. nadomeščanje zastarelih strojnih naprav s sodobnejšimi, modernejšimi stroji in napravami, ttVa- janje mehanizacije, gradnja novih gospodarskih objektov — posebno v kmetijstvu, boljša organizacija in povečanje zmogljivosti v trgovini, gostinstvu in obrti, razvijanje turizma; 3. izboljšanje življenjske, ravni delovnega človeka s tem, da se gradijo stanovanjski objekti, servisne delavnice ter storitveni obrati, zlasti v sklopu stanovanjske skupnosti, gradnja in rekonstrukcija komunalnih objektov, nadaljevanje z gradnjo šolskih objektov; 4. razpoložljiva investicijska sredstva za gosiHidarske in negospodarske investicije je treba vlagati tako, da sc bo dosegel najboljši učinek glede na obseg in rentabilnost proizvodnje in družbenega standarda; 5. krepiti je treba družbeno upravljanje. delavsko in 4. člen Organi občinskega ljudskega odbora, zavodi, društva iu skladi morajo voditi evidenco o potrošnji sredstev ter po vsakem tromesečju poročati oddelku za finance. 5. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s pro-lačUnsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve, o čemer mora naknadno poročati občinskemu ljudskemu odboru. 6. člen Posebni del proračuna, v katerem so razčlenjeni dohodki in izdatki proračuna in občinskih skladov, so sesiavni del odloka. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku . uradnem vestniku ukinja Ljubljana, uporablja pa se od t. januarja 1961. St. 3I1-A/2-1961. Ljubljana, dne 30. marca 1961. Podpredsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Zupančič 1. r. MESTNI SVET VABILO n« 11. sejo Mestnega sveta Na osnovi 140. člena statuta okraja Ljubljana sklicujem It. sejo Mestnega sveta, ki Im v torek, dne 25. aprila 1961 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: L Priporočilo občinam na območju mesta za pooblastilo Mestni plinarni v Ljubljani za pristop k poslovnemu združenju za izgradnjo energo-kemičnega kombinata v Velenju, 2. Priporočilo zn soglasje občinskih' ljudskih odborov na območju mesta Ljubljane k odloku občinskega ljduskcga odbora Ljub-ljana-Bežigrad o pokopališkem redu centralnega pokopališča v Ljubljani. 3. Piedlog odloka o spremembi občinskih taks v občinah na območju mesta Ljubljane. 4. Predlog odloka o dopolnitvi odloka o prispevku občin na območju-mesta Ljubljane za finansiranje skupnih mestnih potreb. 5. Predlog odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od samostojnih poklicev in premoženj zn leto 1961 v občinah na območju mesta Ljubljane, 6. Predlog odloka o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva v občinah na območju mesta Ljubljane. ' Morebitno odsotnost javite Oddelku za občo upravo OLO, Kresija, soha št. lt/I (telefon: 22-121, int. 207). Predsednik Mestnega sveta Marijan Jenko 1. r. GLASNIK ]I. poglavje DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK V letu 1961 se pričakuje naslednje povečanje družbenega proizvoda In narodnega dohodka: Družbeni proizvod: Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor Narodni dohodek: Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor — v 000 tli n — v cenah iz lvtn 1959 1059 1960 1961 Indeks 60/39 Indeks 01/60 10,415.544 11,926.821 13,289.813 114,5 111,5 8,152.570 9,576.027 10,867.190 117,5 113,6 2,263.274 2,350.794 2,422.623 103,9 103,0 9,430.086 10,773.444 12,291.000 114,2 114,2 7,272.163 8,535.161 9,999.392 117,4 117,1 2,157.923 2,238.283 2,291.608 103,7 102,4 Po posameznih gospodarskih dejavnostih je predvideno povečanje družbenega proizvoda takole: 1959 Gospodarstvo: Skupaj 10,415.544 Industrija 5,756.606 Kmetijstvo 1,471,384 Gozdarstvo 149.881 Gradbeništvo 660.213 Promet 58,103 Trgovina 39Š.6N) Gostinstvo mm Obrt 1.318.9$? Komunala 109.793 Kmetijska zadruga 166.138 1960 1961 Indeks 60/59 Indeks 61/60 11,926.821 13,289.813 114,5 111,5 6,470.141 7,455.083 112,8 115,2 1,510.306 1,581.735 10Ž.6 104,7 105,1 159.778 167.898 106,6 729.707 976.751 104,3 133.8 129.755 4 i 6.048 (34,426 233,2 103,6 453.118 104,3 108,9 116-577 2,010.743 S 109,8 132,4 !§: 70.827 75.037 64,5 103,9 312.959 223.689 168,1 71.5 Družbeni sektor: Skupaj Industrija Kmetijstvo Gozdarstvi? Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala Kmetijska zadruga 1,152.270 9,576.027 1,736.609 6,470.141 112.253 124.20?) 149.881 15)9.778 660.213 729.707 — 69.251 398.670 416.048 86.735 »8.683 692.001 1,124.424 109.795 70.827 186.138 312.959 10,867.190 117,5 113,6 7,455.083 112,8 115,2 172.094 110,7 138,5 167.898 106,6 105,1 976.751 104,3 133,8 72.249 — 104,3 453.116 104,3 108,9 113.978 114,8 115,5 1,157.293 162,5 102,9 75.037 64.5 105,9 223.689 168,1 71,5 Zasebni sektor: Skupaj 2.263.274 Kmetijstvo 1,359.151 Promet 58.102 Gostinstvo 19.459 Obrt 626.562 • Narodni dohodek se bo povečal 19)9 Gospodarstvo: Skupaj 9,430.086 Industrija 5,282.308 Kmetijstvo 1,382.964 Gozdarstvo 144.374 Gradbeništvo 609.155 Promet 46.890 Trgovina 368.530 Gostinstvo 102.158 Obrt 1,260.550 Komunala 58.160 Kmetijska zadruga 174.997 Družbeni sektor: - Skupaj 7,272.163 Industrija 5,282.308 Kmetijstvo 64.587 Gozdarstvo 144.374 Gradbeništvo 609.155 Promet Trgovina 368.530 Gostinstvo 83,802 Obit 486.250 Komunala 58.160 Kmetijska zadrugd 174.997 Zasebni sektor- Skupaj 2.157.923 Kmetijstvo 1,318.377 Promet ’ 46.890 Gostinstvo 16.356 Obrt 774.300- 2,350.794 2,422.623 103,9 103,0 1,386.097 1,409.661 102,0 101,7 60.484 62.177 104.1 102,8 17.894 18.377 91,9 102,7 88^.319 takole: 932.408 — v 000 din 107,2 103,2 1»60‘ — v cenah i iz Irta 1959 Indeks* 60/59 Indeks 61/60 10,773.444 12.291.000 114,2 114,2 5,990.040 6,945.974 113,4 115,9 1,420.721 1,468.127 102,7 103,3 153.663 160.690 106,4 104.6 669.379 907.042 109.6 135,5 97.595 101.390 208,1 103.9 390.178 423.425 105,9 108,5 112.120 127.537 109,7 113,7 1,608.131 1,915.044 127.6 119,3 37.676 40.325 64,8 107,0 293.941 201.446 168,0 68j5 8,535.161 9,990.392 117,4 117,1 5,990.040 6,945.974 113,4 115,9 70.915 9^.579 126.5 137,6 153.663 160.690 133.6 104,6 669.379 907.042 112.3 135,5 48.698 50.833 — 104.4 390.178 423.423 132.9 108.5 95.180 109.889 113,6 115,4 '785.501 1,062.189 175.9 135,2 37.676 40.325 85,3 10~.0 201.446 160,6 68.5 2,238.2*3 2,291.608 103,7 102.4 1,349,806 1,370.543 102.4. 101.3 48.907 50.557 104,3 1034 16.940 17.648 92,3 104.2 822.630 832.855 106,2 103,7 fll. poglavje INVESTICIJE Iz občinskega družbenega investicijskega sklada se bodo v letu 1961 dovoljevala posojila predvsem za liste gospodarske objekte, ki so že v gradnji in se bodo v letu 1961 usposobili zn obratovanje. Razpoložljiva sredstva sklada znašajo 160.2 milij. din. Od teh sred- stev je 44,6 milij. din namensko ve- na območju občine. Preostala sred-zanili /a gradnjo in obnovo omrežju siva tl5,,'. milij. din se bodo raž-za nizko n apetost električnega toku poredila takole: 1. Za JEV — obrat Hcrjul — transa v 1961 2. Za nadaljevanju gradnje trgovine v Rožni dolini' — transa v 1961 za J IB — LRS 3. Za nadalje vanje gradnje obrtnega centra v Rožni dolini — transa za 1961 4. Zn podvoz na Titovi cesti 5. Za zdravstveni dom Vič — posojilo občini 6. Za trg na debelo 10,000.000 dinarjev 12,277.000 dinarjev 9,000.000 dinarjev 9.800.000 dinarjev 15,000.000 dimu je v 1.200.000 dinarjev S k upu j 57,277.000 dinarjev Obveznost občinskega investicijskega sklada v znesku 22,000.000 din, ki izvira od združivtve sredstev gospodarskih organizacij v letu 1960, bo komunalna banka plačala v letu 1961 iz tekočega dotoka sredstev občinskega investicijskega sklada. Iz ostanka sredstev, to je iz zneska 58,3 milij. din. se bodo dodeljevala nova posojila za osilovna sredstva za naslednje namene: 1. za razvoj obrti 9,6 milij. din, in sicer predvsem za naslednje gospodarske organizacije: za obrtno podjetje Tekstilka, obrtno podjetje Galicvicn. za obrtno delavnico El-koplast, Opekarno Draga, Galvano-tehniko, Mesarijo Škofljica, za obrat podjetja Jugonil v Zapotoku in za Obrat ortopedskega podjetja Soča v Karlovicf; 2. za razvoj gostinstva 6,1 milij. din, in sicer predvsem za naslednjo gospodarske organizacije: za nadaljevanje del pri gostišču Livada, Doma na Kureščku, za gradnjo planinskega doma na Krimu in za druge gostinske obrate, 3. preostala sredstva v znesku 42,6 mili j. din se bodo uporabilo prvenstveno za obratna sredstva tistim gospodarskim organizacijami ki bodo dokazale naj večjo ekonomičnost in rentabilnost, nadalje za kritje eventualnih večjih stroškov pri objektih, ki so v gradnji, ter zu druga posojila, ki se bodo med letom pokazala, da so potrebna in so v SKladu s perspektivnim razvojem občine. Občinski stanovanjski sklad h® v letu 1961 imel, kakor sc ceni-okoli 510-milij. dinarjev dohodkov-Sredstva se bodo delila takole: % 1. Razporejena, toda neizkoriščena sredstva iz leta 1960 2. Dotok v letu 1961 101.248.000 dinarjev 409.301.000 dinarjev Skupaj dohodkov 510,549.000 dinarjev Stanovanjski sklad se l>o uporabil, kakor sc ceni, takole: Za obveznosti v zvezi./, industrijo gradbenega materialu Za obveznosti za gradnjo šol Obveznosti za stanovanjsko gradnjo po dovoljenih posojilih iz letu 1960 Za^ nova posojila zn stanovanjsko gradnjo Zn gradnjo poslovnih prostorov Drugi izdatki sklada 17.000. 000 dinarjev 12.000. 000 dinarjev 333.098.000 dinutjev 102.882.000 dinarjev 39,569.000 dinarjev 6.000.000 dinarjev Skupaj izdatki '510,549.000 dinarjev Posojilu iz občinskega stanovanjskega sklada se bodo dovoljevala tistim investitorjem, ki bodo ponudili najbolj ugodne lmgojc glede udeležbe s svojimi sredstvi, rokov vračanja in obrestne mere za gradnjo stanovanj. Izjemoma sc bodo iz sklada dovoljevala posojila tistim investitorjem, ki nimajo možnosti za večjo soudeležbo, kot je 'n. pr. Zveza borcev in druge organizacije ob pogoju, da bodo gradili stanovanju. v okviru stanovanjskih zadrug ali pa, če ustrezne občinsko ustanove gradijo stanovanja za svoje uslužbenec. Posojila za individualno giadnjo so v načelu pc bodo dajala. Pri dovoljevanju posojil za stanovanjsko gradnjo mora upravni odbor stano- vanjskega Sklada dosledno skrbf1' za to, da se bodo posojila dovolj®1 valu samo zu racionalne stanov«1')' ske objekte, to je za objekte, s M' terimi bo mogoče ob razpoložljiv, sredstvih zagotovili hitrejšo in si«1’' trnejšo gradnjo kvalitetnih sl®"0 vanj. slovuih prostorov, ki so nalož®’ na posebni poziciji v tern skl®! (39 milij. din), se bodo upor«1" zu gradnjo samopostrežnih trg"v' in skladišč za maloprodajno 1r^ vinsko mrežo. V občinskem cestnem skladu K do v letu 1961 na razpolago s|,l'| stvu v višini 64 milij. din. Ta sr"" siva se bodo zbrala takole: f. Neizkoriščena sredstva iz leta 1960 2. Deblokirana sredstva i/. leta 1960 3. Dotacija iz občinskega proračuna -1,820.000 dinarje® 16,194.000 dinarje® 43.000.000 dinarje® Sredstvo tega sklada se lahko uporabijo' samo zn redno vzdrževanje in rekonstrukcijo občinskih cest ter pripadajo, ili objektov. ■ Zaradi racionalno in ubukopto uporabe teh sredstev bo svet za komu« milne zadeve predložil občinskemu ljudskemu odboru nadrobni program uporabe teli sredstev. Iz sredstev sklade je treba zagotoviti krajevnim odborom 5 milij. dinarjev za nabavo materiala za vzdrževanje cest in drugih komu- Skupnj 64,014.000 dinarj«® nabili naprav. Gospodarske orfvf, zaeije bodo imele v letu 1961 °r|/ 1000 milij. dinarjev v svojih dih. Priporoča se, da uporubij® ji spodarske organizacije tu src®9| v tiste namene, ki bodo oni®^S najbitrejše in najrai ioi'■ Inej ■" l večanje proizvodnje, predvsem V da bodo rekonstruirale in p1",)) nizimle svoje proizvodne zm"jj, v osti ter z. vlaganjem rcihjf,, Obratne namene omogočilo t** ■ * liovo večjo izkoriščanje. Poleg tega naj gospodarske organizacije vzporedno z razvojem proizvodnje skrbijo tudi za gradnjo objektov družbenega standarda, zlasti za gradnjo stanovanj in za družbeno prehrano, od česar je neposredno odvisen tudi razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. Za zagotovitev sredstev za gradnjo šolskih objektov se priporoča • gospodarskim organizacijam na območju občine vključno obratom, ki imajo sedež izven občine, da prispevajo ID°/o od-sredstev skladov, ki /so jih formirali na podlagi zaključnih računov za leto 1960 iz čistega dohodka. Prav tako naj bi za te namene prispevali zasebni obrtniki in zasebni gostinski obrati 10°/o sredstev od davčne osnove. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Gospodarske organizacije naj bi usmerile svojo dejavnost tako, da bodo povečanje proizvodnje dosegle predvsem z boljšo organizacijo dela in z večjo produktivnostjo. \ ta namen jc treba: 1. racionalizirati delo s podrobnim študijem delovnih postopkov ter na podlagi ugotovitev tega študija določiti sodobne delovne postopke v proizvodnji; 2. delovno silo po možnosti nadomestiti z mehanizacijo in pri tem zagotoviti čim večji ekonomski Uspeh; 5. začeti s standardizacijo proizvodov ter s tem poenostaviti ter skrajšati delovne postopke iu poceniti proizvodnjo. V zvezi s tem je treba širiti in krepiti stalno obliko kbptfraclje; 4. pri naporih za povečanje produktivnosti bo potrebno upoštevati kot najvažnejše subjektivne čini-telje ter z izvajanjem naprednega Uagrnjevanjn oziroma razdeljevanja osebnega dohodka doseči večjo in ekonomično proizvodnjo na slehernem delovnem mestu. V ta namen naj vse gospodarske organizacije v Dftt izdelajo nove in ustreznejše Pravilnike o razdeljevanju osebni!) dohodkov; , 5. na povečano aktivnost članov kolektiva vplivajo tudi razmere, v katerih delajo. Higiensko tehnične koinisije se morajo Se naprej tromb, dg sc. delovne in higienske razpne v naših podjetjih stalno zbolj-S||jejo ter s tem preprečujejo ne-s,r<'Če in prekomeren izostanek z ?'jbt. Novi zdravstveni dom ho treba izkoriščati tudi v preventivne na-au m; ter skušati vnaprej preprečeni obolenja in izostanke z dela; okrepiti občinsko inšpekcijo Naraščanje osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah je treba a^ači s povečanjem produktivnosti ?v,a in t tem pripomoči, da se ho ^otovilo zanesljivo in stalno na-fOanje osebne potrošnje. Za hiter uYV°i Pr0(htkiivnosti dela bodo v iu , Pos<’bno pomembne spre- jmi* predpisov o delitvi dohodku gospodarskih organizacij ter drugi 8« ^‘odarski ukrepi glede gošpodur-,1 VR|' sistema, ki bodo vzpodbujali ,n °Vne kolektive k racionnlitejše-hov Poslovanju in vsestranskemu Jo !anJU produktivnosti. Potrebno •li j,'u Se delovni kolektivi sezna-Uioii iS Vrodnoetmi izvršenih spre* iugoll-' l<‘r (!n na rej usposobile šole zu normalno delovanje, dogradijo najprej samo najnujnejši šolski prostori. Zdravstvo Z dograditvijo Zdravstvenega doma Vič in z obstoječimi ambulan-tumi je rešen problem prostorov za delo zdravstvene službe na območju Viča, Dobrove, Notranjih goric iu Vnanjih goric. Še vedno pa je zelo pereč problem ureditve zdravstvene službe na območju Rudnika, kjer bo trpini nadaljevati z gradnjo zdravstvenega doma. V ta namen jc zagotovljeno p'o zaključnem ra stroškov pri vzdrževanju kulturno-prosvetnili objektov in zs manjšo prispevke za kritje stroškov za kul-turno-prosvetno dejavnost samo. Del sredstev, ki jiii kulturno-pro-svetna društva in organizacije potrebujejo za svoje delovanje, si bodo zagotovila deloma s svojim delom, deloma pa s prispevki drugih organizacij. S kuliurno-prosvctno dejavnostjo sc ukvarjata v občini še Glasbena šola in delavska univerza. Glasbena šola se finansira pretežno s sredstvi iz občinskega proračuna. Za leto 1961 ji je predvidena dotacija 16 milij. dinarjev. Delavska univerza bo v letu 1961 razvila široko dejavnost na področju vsestranskega izobraževanju mladih in odraslih. Organizirala ho več . „ predavanj, tečajev in drugih nd- čunu bivši- občine Ljubljana-Rud- i-inov izobraževanju. Svojo dejav- nik 2 milij. sredstev, računa pa sc še s sredstvi okrajnega zavodu za socirtlno zavarovanje ter s sredstvi »ost bo v veliki meri usmerjala na vas. S svojim delom bo doprinesla k oblikovanju našega socialističnega krajevnega samoprispevka. Potreb- človeka. Iz občinskega proračuna lx) — :-------j—n:- x„ delavska univerza dobila sredstva v znesku 4 milij. dinarjev. no je zagotoviti'še denarna sredstva za plačilo neporavnanih ali zapadlih obveznosti za zdravstveni dom Vič. Gospodarske organizacije, lTi so se obvezale, da bodo dale iz svojih skladov denarna sredstva za gradnjo tega domu, nuj v letošnjem letu plačajo prispevke, ki bi jih morali dati v prihodnjem ali v naslednjih letih. Anuitete zn obveznosti do zdravstvenega doma Vič bodo plačane iz občinskega proračuna. Telesna vzgoja Telesna vzgoja mora postati čimbolj množična, biti mora taka, da bp lahko vzgojila razvitega, zdravem in močnega človeka, človeka, ki bo mogel čimveč doprinesti k povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Te naloge Izvršujejo tclesno-vzgojna društva in organizacije, ki pa imajo težave pri vzdrževanju ob- Za nadaljnji razvoj in pospeše- jektov in finansiranju svoje dejax-vanje zdravstvene službe v občini —i: '7- J~’—- — -•-* jo potrebno zboljšati to službo ter razširiti njen obseg. Posebno linj se razvija preventivna zdravstvena služba, zobozdravstvo in specialistično zdravstvo. Preventivna zdravstvena služba naj se pospešuje poleg drugega z okrepljeno patronažno službo, z de- nosti. Za delno kritje stroškov in za pospeševanje dela suinega je v proračunu občine določeno skupno 6,6 milij. dinarjev. Pretežni del finančnih sredstev st bodo moralrj društva in organizacije priskrbeti sama. Gospodarske organizacije in zavodi no smejo prezreti, da z vlaganjem sredstev zu telesno vzgojo i(wanjein socialnih delavce v, ž usta- dejansko pomagajo ter pospešujejo navijanjem raznih posvetovalnic in pri naporih telesnovzgojmh društev podobno. Za pridobitev kadra zobo- za usposobitev delovnega človeka, zdravstvenih delavcev, ki jih je na S tem pospešujejo tudi proizvodnja splošno premalo, naj bi sc štipen- in delovno storilnost, dirali študenti. Upravni odbori zdrav- V območju občine jc več telesno-stvonih donim naj skrbe. da se bodo vzgojnih objektov, ki so še nedogra-zdravstveni delavci strokovno izpo- jeni. V letu 196t sc bodo uadulje- polnjevali. Iz proračuna občine bo v lotu 1961 dodeljenih za zdravstveno službo skupno 62.2 milij. dinarjev. Ta sredstva so določena za preventivno zdravstveno službo, zn zdravljenje nepremožnih, za prispevke socialnega zavarovanja za kmetovalce in zn brezplačno zdravljenje tistih bolezni. katerih zdravljenje je za državljane po veljavnih predpisih brezplačno. Kultura in prosveta Na območju občine jc vrsta kulturno prosvetnih društev Svobod in Lutkovni oder, ki skrbijo zn množično kulturo in pt-osveto. Dejavnost teli organizacij bo občinski ljudski odbor pospeševal. Vsa ta društva bodo morala v letu 1061 delovati z vso iniciativo. Zato mora njihovo delti zajeti čimveč- mladine in državljanov nasploh. Občinski ljudski odbor bo podpiral ter usmerjal njihovo dejavnost s priporočili, s strokovnimi napotki ter s finančnimi sredstvi zn najnujnejše potrebe. Kulturno-prosvetna društva in organizacije bodo morale z iskn-pjenr novih oblik in načinov dela povečati število svojih aktivnih sodelavcev. Zu pospeševanje množične kulture in prosvete so s proračunom občine zagotovljena sredstva v višini 1,73 milij. dinarjev ata kritje vala dela pri kopališču Kolezija, na Športnem parku v Gerbičevi ulici in na Športnem parku na Rudniku. Na kopališču Kolezija bodo dograjeni: drugi trakt kabin, vhod la blagajniški prostori, ograja in ogrevalne naprave. Za tu dela bodo na razpolago sredstva iz mestnega sklada za preprečevanje alkoholizma V znesku 8 milij. dinarjev in sredstva iz republiških skladov v višini 5 milijonov dinarjev. Pri športnem parku v Gerbičevi ulici so že v gradnji garderobe, sanitarije in prostori za oskrbnika. Ta dela se bodo-delno krila iz mestnega sklada za preprečevanje alkoholizma, in sicer v višini 7 milit, dinarjev. Gradbeni odbor naj po-skušn zbrati sredstva s prispevki gospodarskih organizacij in zavodov, zlasti tistih, katerih kolektivi bodo uporabljali te objekte. Z.a nadaljevanje" gradbenih del na športnem parku na Rudniku j6 treba zagotoviti najnujnejša sredstva. Mladinske delovne brigade naj opravijo v tem letu predvsem zemeljska dela na teni objekta. Socialno varstvo Služba socialnega varstva mora poleg reševanja konkretnih socialnih primerov prvenstveno odstranjevati vzroke, zaradi katerih nastajajo socialni problemi. Iskati mora najustreznejše oblike preprečen vanju socialnih problemov. V ta namen bo ustanovljen center za socialno delo, nu katerega bodo prenesene-strokovne in druge zadeve iz pristojnosti upravnega organa občine. Za socialno in zdravstveno Ogrožene otroke bo organizirano letovanje v počitniškem domu Log pod Mangartom in na morju za okoli 750 otrok, za kar je predvidena podpora v znesku 3,9 milij. dinarjev. Za letovanje otrok na morju je potrebno zagotoviti primerne prostore in adaptirati ustrezno zgradbo ter v tu namen iskati možnosti za udeležbo siedstev gospodarskih organizacij in uporabiti sredstva iz doslej neplačanih terjatev, ki bi jih bilo mogoče realizirati v letošnjem letu, K reševanju socialnih problemov bo treba pritegniti in vključiti stanovanjske skupnosti in krajevne odbore. Seznaniti jih bo treba zlasti z zbiranjem podatkov pri socialnem delu. Pri svojem delu bo morala socialno varstvena služba posvečati še naprej posebno skrb reševanju problemov in zadev borcev in invalidov NOV. Za potrebe socialnega varstva je določeno v proračunu občine 50 milijonov dinarjev. Ta sredstva sc bodo porabila takole: s— za podpore vseh vrst 19,965.000 din s— zn oskrbnine v socialnih zavodih, rejništvo In podobno 24,596.000 din — za druge dajatve, kot n. pr za otroške kolonije, rehabilitacije ipd. 5,439.000 din Poleg teh sredstev je v proračunu določenih še 3 milijone dinarjev za šolske mlečne kuhinje. VI. poglavje URBANIZEM IN KOMUNALNE SLUŽBE V letošnjem letu bo treba stremeti zn tem, da se določena območju mestnega dela občine urbanistično obdelajo, in sicer: Tržaška cesta, Rožna dolina. Mirje, Trnovo, Kole-zija in Dolenjska cesta. Za ekonomično ureditev obrobnih mestnih delov ji' potrebno obdelati še naselja Brdo; Vrhovce, Brezovico — del, Dobrovo, Polhov Gradec, Horjul, lg. Škofljico in Velike Lašče. Za la naselja bo treba izdelati s krajevnimi organi programske osnove, za ožji mestni del pa ž.e. izdelane, programe utrditi z definitivnimi zazidalnimi načrti, ker )>o le na ta način možno v prihodnjih letih načrtno usmerjali stanovanjsko, gospodarsko in komunalno gradnjo. Gradnja stanovanjskih in drugih javnih objektov naj bo usmerjena prvenstveno ob Tržaški cesti, kjer so že določene lokacije za stanovanjske objekte in za univerzitetne ustanove. Manjše dopolnilne stanovanjske gradnje pa naj se usmerjajo na zemljišča, kjer so vsaj delno /c urejene komunalne naprave, kot so: ceste, vodovodi, kanalizacija in električno omrežje. Konce leta 1960 je bilo na območju občine v- gradnji več kot 500 stanovanjskih enot in 322 samskih sob. Ti objekti so po večini dograjeni do lil faze. V letu 1961 noj si' daje prednost za dograditev predvsem tem stanovanjskim enotam, nova gradbišča pa naj se odpirajo v manjši meri. Upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada bo moral sprožiti- čim širšo akcijo za zbiranje finančnih sredstev ne samo pri gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah, temveč tudi pri državljanih. Težiti je treba k industrijskemu načinu gradnje stanovanjskega fonda, pri čemer je treba uporabljati že ustaljene, pa tudi nove gradbene elemente. V lotu 1960 sc je vzdrževanje cest deloma zboljšalo, in sicor predvsem zaradi tehnične opreme, ki jo je imel bivši Zavod za komunalno gospodarstvo ObLO Ljubljana-Vič, sedaj Komunalno podjetje Vič. Kljub temu pa boljša tehnična oprema še ni mogla bistveno vplivati nu izboljšanje cest zaradi hitrega naraščanja prometa in prekomerne obremenitve cest z motornimi vozili. Na teritoriju občine je 319 km občinskih cest, kar bo zahtevalo zaradi njihovega slabega stanja vedno več pozornosti in več sredstev za njihovo ureditev in modernizacijo. Upoštevajoč povečano dolžino cestnega omrežja bo treba v letu 1961 določiti, katere ceste so občinske. ki naj jih upravljajo občinski organi po Komunalnem podjetju in katere naj vzdržujejo krajevni odbori ali gozdna gospodarstva. Zato bo treba nadaljevati z izdelavo tehnične dokumentacije — katastra cest — za bivši občini Ljubljana-Rudnik in Dobrovo pri Ljubljani, ki bo z realnimi podatki služila v prihodnje zu planiranje vzdrževanja občinskih cest. Ceste, ki so izključno krajevnega pomenu, tako imenovane vaške poti, pa ho treba ustili v upravljanje in vzdrževanje rajevnim odborom. Iz cestnega sklada se bodo vršile tudi manjše rekonstrukcije in nove gradnje cest izven mestnega dela občine. Te akcije naj bi se izvršile s pomočjo prebivalstva tistih krajev, v katerih so prebivalci na zborih volivcev sprejeli to kot obveznost. Prvenstveno pa bo treba v letu 1961 nadaljevati že začeta dela tam, kjer so prebivalci posameznih krajev vložili svoja sredstvu v obliki prostovoljnega dela ali pa v obliki krajevnega samoprispevka. Svetu za komunalne zadeve bo dolžnost, da bo usmerjal v območju občine gradnjo, rekonstrukcijo in pravilno vzdrževanje cestnega omrežja. Iz sredstev komunalnega prispevka v mestnem delu občine je potrebno rekonstruirati in površinsko obdeloti mestne ulice, ki potekajo iz samega centra, predvsem pa nadaljevati dela že začetih rekonstrukcij, katere so bile v načrtu In začete že v letu 1960. V mestnem delu so bile določene za rekonstrukcijo naslednje ceste in ulice: To-baČnn ulica. Orožnova ulica, Postojnska uliva, Hajdrihova ulica, Škrabčeva ulica in Bokalška cesla. Izvršeno je bilo delo le delno, in sicer le površinska obdelava Ro-kal.škc cesto, pripravljalno dola na Krakovskem nusipii v Postojnski ulici, v Orožnovi ulici in Gorupovi ulici. V letu 1961 bo treba začeta dela dokončati in izvršili priprave zn nadaljnjo rekonstrukcijo Hajdrihove ulice, SkrabČeve ulice. Cesto na Brdo in nove ulire pri Zdravstvenem domu Vič. Zn izvedbo teh del bo treh« pritegnili k sodelovanju tudi prizadete gospodarske organzaoije in ustanovi". Pripraviti bo treba načrte zn nadaljnjo rekonstrukcijo, to je površinsko obdelavo, še naslednjih cest • Snežniške ulice. Murnikove ulice, dela Mirja, Langusove ulice, Robenčkove ulice in Ceste IX. v Rožni dolini. Sredstva komunalnega prispevka in prispevka gospodarskih organizacij ho treba usmerjati namensko po določilih prejšnjega oilslafkn. Dohodki od komunalnega prispevka se pričakujejo v letu 1961 v znesku 40,5 milij. dinarjev, ki pa se bodo morali po upravni m odboru Komunalnega sklada usmerjati izključno zn gradnjo komunalnih objektov in naprav. Kanalizacijska mreža je v mestnem delu nepopolna, v naseljih izven mesta jo pa sploh ni. Težiti bo treba, da sc bodo programske osnove iz leta 1960 izdelale za najbolj potrebne kraje, in sicer bo treba pripraviti glavne projekte zu zbiralnik A-7 ob južnem bregu Graria-ščice, izvedbo kanalizacije v zahodnem delu Rožne doline za prikljn-Gek objektov Agronomske fakultete in stanovanjskega delu, izdelavo projektov za del naselja Brezovica in naselij nu Rudniku. Vodovodno omrežje je popolno samo v ožjem mestnem predelu, do-Cim je preskrba z vodo v zunanjih naseljih zelo slaba, številna naselja nimajo niti vode za najosnovnejše potrebe, zato bo treba, da se za vse te kraje pripravi potrebna tehnična dokumentacija, nadaljevati pa bo treba začete gradnje vodovodov, in sicer na Brdu, na Vrhovcih, v Vnanjih goricah, na Brezovici, na Dobrovi, v Žužarju, na Planini, v Zu-klancu, na Lahovem štradonu, na llovškem štradonu, v Črni vasi, v Londonu, v Škofljici, na Dolenjski cesti, na Igu. v Zupotoku in v Podpeči. Pri gradnji vodovodov po teh naseljih po treba pri tega ti k čim večji udeležbi prebivalce iz listih krajev. Javna razsvetljava, katera je zelo sluha in pomanjkljiva v mestnem delu, se bo morala urejevati vzporedno z urejevanjem ulic in cest. Zboljšati pa bo potrebno obenem tudi javno razsvetljavo v naseljih izven mesta, kjer te ni ali pa je pomanjkljiva. Na podlagi že izvršenih ogledov na terenu jc na kraju ozir. ulicah, kjer je javna razsvetljava nepopolna. treba namestiti posamezna svetlobna telesa, in to piedvsem v Rožni dolini, v Trnovem in Kolezi ji. Električno omrežje je na območju občine zelo zastarelo in danes ne ustreza1 potrebam potrošnikov, zato sc bodo za rekonstrukcijo, olmovo in dopolnitev električnega omrežja ter TP porabila sredstva iz investicijskega sklada. V občinskem družbenem investicijskim skladu so v letošnjem letu na rnz|u)Iago sredstva v znesku 44,6 milij. dinarjev, ki so namensko vezana za gradnjo in obnovo omrežja nizke napetosti. I/ sproščenih sredstev obstajajo še za leto 1960 obveznosti v višini 8,829.317 dinarjev, in sicer zn: — dokončanje TP šole na Vrhovcih, TP — Gerbičeva ulica, — daljnovod 10 kV za TP Bo-kalec, sekundarni izvodi iz TP Vrhovci. — kabel 10 kV za TP Gerbičeva ulica, — sekundarni izvodi iz 'II’ Bo-kalcc in TP Gerbičeva ulica. — tehnična dokumentacija /n TP Bičevje. TP Jeranova, — TP Viški mlin TP Murnikovn, TP Podmžnik. V letu 1961 sc bodo srnlslva iz tega sklada uporabila za gradnjo naslednjih objektov: IP Podložnik s sekundarnimi izvodi. nizkonapetostni kabel i/ TP Podložnik vila Rožnik IP ( ojzovu cesta kompletna, z visoko naocfi Ijo in nizkonapetostnimi kabli . i — TP Bičevje, komplet s kalili, — TP Zdravstveni dom, gradbena delu in oprema, - 'I P šola Trnovo, gradbena dela z opremo in kabli, - TP Viški mlin, ...... nizkonapetostni kabel za zadrugo .Življenje«, - TP Rudnik, - TP Ig in - manjše rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja na območju občine ter priprava tehnične doku-mentacijc za zunanja naselju. Gradnja trafo postaj, namenjenih zn industrijo in inštitute je vključena v investicijski program gospodarskih organizacij in inštitutov, ki se bodo zgradili nu območju občine v letu 1961. Krajevni odbori in stanovanjske skupnosti V občini je po statutu 10 stanovanjskih skupnosti in 28 krajevnih odborov. Stanovanjske skupnosti so naslednje: Rudnik, Trnovo, Koli zija, Milan Cesnik, Malči Beličeve, Rožna dolina, Vič, Trnovo, Brdo in Kozarje. Krajevni odbori pa so: Črni vrh, Polhov Gradec, Horjul, Butajnova, Dobrova, Brezovica, Vnanje gorice, Notranje gorice, Daljna vas, Škofljica, Pijava gorica, Zelimlje, Jg. 'lomišelj, Zapotok", Golo, Podpeč, Preserje, 'Turjak, Velike Lašče, Rašica, Rob, Karlovicn, Dvorska vas, Opalkovo, Vidiki Osolnik, Mohorje in Purkuče. Krajevnim odborom se je do se-dnj posvečala premajhna skrb, no samo glede finančnih problemov, temveč tudi v .organizacijskem pogledu. Po statutu občine imajo krajevni odbori in stanovanjske skupnosti določene upravno organizacijske funkcije, ki pa niso prišle do popolnega izraza, predvsem, zaiadl premajhne pomoči organov ljudskega odbora in državne uprave. Zaradi toga so krajevni odbori reševali določene probleme več uh manj togo, ne pa tako stanovanjske skupnosti.v ožjem mestnem delu, ki so bliže ljudskemu odboru in njegovim organom dobile so določene finančna sredstva za svoj razvoj i" tudi drugačno pomoč. Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori predlagali svoje perspektivne pro-giame, ki niso zajemali samo njihov ožji program, temveč tudi razvoj ostalih gospodarskih in komunalnih zadev nu svojem območju« Te programe pa jc bilo možno realizirali le toliko, kolikor je bilo ni* razpolago finančnih Sredstev, ki si) jih prebivalci prispevali sami In dotacije ljudskega odbora. Stanovanjske skupnosti v bivši občini Ljubljana-Vič so v letu 1960 dobile 5. milijonu dinarjev sredstev i/ pj*; spevkov gospodarskih organizacij' ki so jih uporabile za rešitev najbolj perečih problemov na svojo1 terenih, za ureditev otroških vvlcev, igrišč in zn organizacijo servisu*" Krajevni odbori pa so dobili mani' ša srcih Iva ki so bjbi namenjena * j pretežni večini zn urejevanje J1* vzdrževanje krajevnih in celo občinskih cest. pokopališč, vodovode’ in raznih drugih komunalnih nn' pru v. Da'se v letu 1961 zagotovi ko'1' jevnim odborom in stanovanjski11'j skupnoslim večin vloga v driribi’' neno samoupravi lan iu. je treba storiti naslednje ukrepe: Določene pristojnosti po statut' občine in naloge, ki pripadajo ko1 jevnim odborom in stanovanjski11 skupnostim, je Irelni v celoti l,r' nesli ileinnsko in formalni nn kr1' jovne oiIbore in stanovanjske skal’ nosli Za pravilno in nemoteno poslovanje je treba zagotoviti v občinskem proračunu potrebna finančna sredstva, ki naj jili krajevni odbori ID stanovanjske skupnosti samostojno razporejajo za določeno namene in krajevne potrebe. V letu 1901 bo treba prenesti v Upravo" krajevnih odborov krajevna Pokopališča in občinske vodovode. Zato je potrebno, tla občinski uprav-Di organi izdelajo vso potrebno dokumentacijo, ki naj služi krajevnim odborom za urejeno poslovanje. Finančna sredstva, zagotovljena v proračunu občino, je treba smotrno porazdeliti, in sicer tako, da bodo upoštevane resnične potrebe kraja. Posebno pomoč pa je treba Duditi krajevnim odborom pri gradnji vodovodov, katerih gradnja se Je že začela in zn katere prispevajo svoj delež tudi prebivalci sami. Stanovanjske skupnosti so v letu 1960 prevzele v upravljanje otroške vrtce, otroška igrišča. Stanovanjska skupnost Trnovo je organizirala Servis za popravljanje stanovanjskih hiš, Tobačna tovarna pa je or-Eonizirala servisno pralnico in kuji-govodski servis. Vse te stanovanj- ske skupnosti, ki sc šc vedno borijo z začetnimi težavami, je potrebno še nadalje podpirati s finančnimi sredstvi za izvedbo določenih nalog, kot so nadaljnja organizacija servisov, urejevanje otroških igrišč in drugih za prebivalstvo potrebnih služb. Poleg tega pa bodo morale stanovanjske skupnosti organizirati razne prostovoljne akcije za delo na terenu in zbiranje prostovoljnih prispevkov za izvrševanje nalog, ki so jim poverjene. , VII. poglavje RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH Industrija V letu 1961 se bo vrednost industrijske proizvodnje, kakor se pričakuje, povečala za 17,5% ali po vrednosti od 11,8 milijarde dinarjev v letu 1960 na 15,9 milijarde dinarjev v letu 1961. To povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi povečanja obstoječih in rekonstruiranih kapacitet, zlasti v tistih podjetjih, katerih proizvodnja se šele na novo uveljavlja. Po posameznih strokah bo gibanji' proizvodnje naslednje: Panogo industrije Pridobivanje In razdeljevanje električne energije Pridobivanje in predelava nekovin Proizvodnja kovinske industrije Proizvodnja elektro industrije Proizvodnja kemične industrije Industrija gradbenega materialu Lesna industrija Proizvodnja tekstilne industrije Proizvodnja industrijske gume Proizvodnja živilske industrije Proizvodnja grafične industrije Proizvodnja tobačno industrije Razna proizvodnja Industrija skupaj Industrijske gospodarske organizacije bodo v mičakuje, povečale družbeni bruto proizvod in ši 8vcev v primerjavi z letom 1960 takole: 116 117 119 120 121 122 124 126 127 128 129 194 Indeks v 0611 din Indeks <>0/50 61/60 100.0 100,0 108,2 113,2 106,6 114,0 196,2 162,0 110,6 129,7 123,9 113,9 105,2 106,2 134,9 262,2 — 112,5 86,6 98,4 100.3 103.0 101 100,9 117,8 124.2 108,5 117,5 tu 1961, kakor se V 0(10 ilin Družbeni bruto proizvod Delovim sila Podjetje 1960 1961 Indeks 1960 1961 Indeks ifjvurna vijakov 350 000 360.000 103 97 97 100 ll"hl|a "V«. v. o j. opekarne 370.000 548.000 148 178 239 134 t,270.000 1,669.000 134—^ 230 265 115 269.000 330 090 123 252 277 110 efečna tofnrna - Podsmreka P].,, . 101.366 121 120 65 73 112 5,285.169 5,851.570 110 637 577 90 24.'03 25.032 102 12 12 100 660.000 820.000 124 286 333 116 .-.'“tul V1'1? "din Vič v "°n kvašama ffekn Zika mlekarne 11)8.086 109.900 102 41 41 100 28.980 28.980 100 7 7 100 70.400 70.400 100 15 15 100 175.121 99.085 57 36 33 22 91 075 94.990 104 13 14 107 ij 'loiiažua tovarna 343.000 353.000 102 135 137 101 g«?* 666.628 741.000 111 434 440 101 230.700 275.493 120 78 79 101 Kavški rudniki 73.000 74.500 102 76 79 104 Iln .'sk” indnstr. Ig 652.635 681.982 104 180 199 til Ati.r 0,,P<>Č 630.000 658.000 105 ■ ■ 500 502 100 177.352 599.388 338 20 120 600 ll!'vlln«1 mizarstvo j>n.‘l industrija n "llmv Gradec te'l Horjul 180.000 180.000 100 95 105 111 217.658 231.008 107 89 98 no 208.000 247.500 Il9 109 118 108 v Horjul 182.500 325.000 178 126 180 143 S k n p a j 12,366,063 14.495.338 117,2 3711 4040 108,9 (lij^'"-Dna se, da bo produktivnost i>i> 1.)V| industrijskih gospodarskih 9.racijah v letu 1961 za okoli |1(Vv,.i» kot v letu 1960 ?ii(!'i's"m,v"e gospodarske organi-fiii,,1 j H delujejo na območju ob-hiyv' "'do v letu 1961 usmerile svoj 'I i takole: gdal^^na vijakov bo pričela z Nl„ JV n"vdi obratnih prostorov na Kl Potrjenega investicijskega programa. Ta gradbena dela pomenijo prvo etapo v rekonstrukciji podjetja, ki se bo izvajala več leV Podjetje Ima v načrtu, da vloži v leta 1961 78 milijonov dinarjev v gradbena dela, pretežno iz lastnih sredstev. Žičnica je v letu 1960 dogradila novo halo za obratovanje, v letu 1961 bo podjetje povečalo proizvodnjo /a tOV«. Podjetje izdeluje inve- sticijski program za popolno rekonstrukcijo. Tovarna kemičnih izdelkov Ilirija bo pričela z gradnjo skladišča. Zn to investicijo bo porabila 49:mi-lijonov dinarjev, ki jih bo finansirala iz lastnih sredstev. Ta investicija pomeni prvo etapo v rekonstrukciji po investicijskem programu. ki je že potrjen. Ljubljanske opekarne so v letu 1960 dogradile obrat Opeka. Pričakuje se, da bo v letu 1961, deloval ta obrat s polno zmogljivostjo. Podjetje bo povečalo proizvodnjo za 23 %. Podjetje Vinocet Kaj v letu 1961 izdela investicijski program za razširitev obratnih prostorov in za nadomestitev zastarelih strojev s sodobnimi." Podjetje naj prouči potrebo trga in organizira proizvodnjo novih proizvodov. Tobačna tovarna bo v letu 1961 nadaljevala z začeto rekonstrukcijo. V letu 1961 bo podjetje iz lastnih sredstev finansiralo nakup strojev, in sicer v znesku 68 milijonov di-nu r jev. Industrija za eleklrovcze IEV bo v obratu v Tobačni tovarni nadaljevala z adaptacijami obratnih prostorov. Podjetje računa, da bo v letošnjem letu povečalo proizvodnjo v tem obratu zn 24%. Vedrog bo v letu 1961 nadaljeval z adaptacijo svojih obratnih prostorov. To adaptacijo bo izvršilo podjetje z lastnimi sredstvi. Utensilia proizvaja pomožna sredstva, ki so potrebna za tekstilno industrijo. Podjetje bo v letu 1961 pripravilo investicijski program za rekonstrukcijo. L.esno predelovalna industrija Podpeč proizvaja lesno galanterijo. Pretežna večina proizvodnje gre v izvoz. Podjetje namerava ustanoviti v Velikih Laščah obrat za proizvodnjo lesne galanterije, v Robu pri Laščah pa namerava organizirati žago. Podjetje bo te investicije iz- vajalo iz svojih sredstev, računa pa na posojilo iz okrajnega investicijskega sklada. Posavski rudniki naj v letu 1961 sestavijo investicijski program za proizvodnjo gradbenih elementov. V investicijskem programu, ki ga bodo sestavili, naj proučijo možnost povečanja izkoriščanja nekovinskih rudnin. Kovinska industrija Ig naj v letu 1961 izdela investicijski program za razširitev proizvodnje težke embalaže na proizvodnjo lažje embalaže in na ustanovitev pocinkovalnice. Angora ima obrat na Rudniku in v Velikih Laščah. Podjetje naj pripravi investicijski program/ za popolno preselitev tovarne v obratne prostore na Rudniku. Podjetje naj poveča tudi proizvodnjo v obratu v Velikih Laščah. Stavbno mizarstvo naj v 1. 1961 pospeši gradnjo kombinata na Škofljici. Podjetje naj v cilju, da bi se čim prej izgradil kombinat, sodeluje s podjetji Tesar in Tesarstvo. Lesna industrija Polhov Gradec bo v letu 1961 rekonstruirala žago. Investicije bo krilo podjetje iz lastnih virov. Obratu podjetja Industrija zn elektrozveze (LEV) in podjetje Strojno pletiljstvo Rašica, ki delujeta v Horjulu, naj v letu 1961 Čimbolj razvijeta in povečata proizvodnjo. Kmetijstvo in zadružništvo Perspektivni načrt razvoja kmetijske proizvodnje predvideva v letu 1961 zn okoli 9,3% povečanja kmetijske proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo v letu 1960. Predvideno povečanje proizvodnje temelji na povečani kooperacijski proizvodnji in proizvodnji družbenega sektorja. V primerjavi z letom 1960 se predvideva po posameznih panogah naslednje povečanje (v indeksih): Družbeni Koopcrneija Privatni Kmetijstvo Plana sektor 1961 1961 sektor 1961 skupaj 1961 Rent 1960 1%0 1960 1960 Poljedelstvo 177,9 132,7 98,3 109,6 Žita 181,1 96,1 94,2 99 Industrijske rastline 139,8 139,8 Vrtnine 220,1 110,9 101,9 108 I K miške rastline 168.9 216,3 97.1 114.7 Sadjarstvo 127,1 — 132.9 132.7 Živinoreja 157,9 134,7 98,7 108,4 Predelava — — 108,0 108,0 Skupaj 169.6 133,4 99,3 109,3 Na podlagi povečane proizvodnje se predvideva povečanje odkupa trznili viškov, predvsem mleka, goveje živine, prašičev, krompirja in vrtnin. / Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje lm doseženo z dosledno uporabo agrotehničnih ukrepov. Kmetijske zadruge in zadružni sveti bodo morali vložiti še več truda in dela za izpolnitev plana kooperacijske proizvodnje. Kmetijske zadruge naj pravočasno pripravijo proizvodne načrte ter predvidijo potrebno mehanizacijo in reproduk- cijski material, kmetovalce pa usmerijo na večletno proizvodno sodelovanje. Pogodbena proizvodnja bo v letu 1961 pomemben činitelj povečanja proizvodnje, saj sc predvideva, da bo v kooperacijsko proizvodnjo zajetih 17 % vseli obdelovalnih zemljišč. Z. dosledno uporabo vseh agrotehničnih ukrepov in mehanizacijo se pričakujejo v letu 1961 nasledil ii hektarski pridelki najvažnejših poljščin: Kmetijska posestvo Kooperacija Privatni sektor realist. plan rrijliz. plan renti?.. plan Poljščina 1960 1961 191,0 1961 1960 1961 v n/ho v q/ha v q/ha v q/ho v i|/hn v q/lia Pšenica 31.5 32.6 25,1 28,1 15,5 17.6 Oves 23 25 19 20 16,3 17.2 Koruza 31 35 23.6 29.3 20,1 21.3 Krompir 214,8 267.7 186,9 188.2 Krmilna pesa 438 561 251) 308 242 256 Travniki 48,5 49.6 27,2 35,7 22,7 23,2 Površine za žita se bodo zmanjšale, povečala pu površina za krmne rastline in vrtnine. Pri uvajanju mehanizacije bo družbeni sektor mehaniziral delo do največje mere, zadruge pa bodo zagotovile proizvajalcem za kooperacijsko proizvodnjo celotno strojno obdelavo. Zboljšana bo organizacija varstva rastlin pred karantenskimi boleznimi in škodljivci. Poraba kemičnih sredstev sc bo povečala za 25%, najmanj enkrat bodo poškropljena vsa krompirišča, kakor tudi posevki visokorodnili sort pšenice, ki bodo treti rani s herbicidi. V letu 1961 bodo kmetijske zadruge morale bolj organizirati škropljenje sadnega drevju tako, da bo poškropljeno vsaj 50 % vseh sadnih dreves. V ta namen naj si kmetijske organizacije pravočasno' nabavijo zadostne količine zaščitnih sredstev in potrebno število škropilnic. V živinoreji sc pričakuje povečanje proizvodnje za 8 "/o. To povečanje bo doseženo z omejitvijo klanja telet, povečanjem proizvodnje in nakupom živine (družbeni sektor). Stale/, goveje živine se bo povečal za okoli 9,6 %, prašičev pa 2,1 % in to največ na družbenem sektorju. Kooperacijska proizvodnja se bo omejevala na pitanje mlade govedi in bekonov, kakor sc pričakuje, sc bo ta v letu 1961 povečala za 34,5 % v primerjavi z letom 1960. V živinoreji so predvideva naslednje povečanje proizvodnje (vrednost v indeksih); Družbeni sektor Kooperacija Privatni sektor Kmetijstvu skupaj Živinoreja 157,9 134,9 98,7 108 Prirastek 161,9 134,9 94,3 107,2 Živinska proizvodnja 153 — 102,7 109,3 Z izboljšanjem in povečanjem krmske proizvodnje sc bo povečala tudi proizvodnja mleku, in sicer v zasebnem sektorju od sedanjih 1720 litrov mleka na 1800 litrov mleka na kravo v letu 1961. V družbenem sektorju pa od sedanjih 2600 litrov mleka na 2800 litrov mleka v letu 1961 na kravo. V letu 1961 se pričakuje, da bo osemenjenih okoli 70% vseh ple-menic. V prašičereji se tudi predvideva večje povečanje in kvalitetna sprememba v reji z nadaljnjim uvajanjem plemenjakov mesnatih pasem. Zato bodo letos nabavljeni 4 merjasci švedske pasmo in dva oplemenjene pasme. Se na- dalje se bo širilo pogodbeno pitanje bekonov in pršuturjev. Za zdravstveno stanje živine bo skrbela Veterinarska postaja, ki bo izdajala vse kurativne in preventivne ukrepe. V letu 1961 bo potrebno dokončati združevanje kmetijskih zadrug v močue kmetijsko proizvajalne enote, da bodo sposobne izvrševati svoje naloge. Zadruge bodo morale še bolj poseči v organizacijo kmetijske proizvodnje z izvajanjem kooperacijskih odnosov z individualnimi proizvajalci. V letošnjem letu se pričakuje naslednji obseg kooperacijske proizvodnje: Poljščina Pšenica Ječmen Oves Koruza Krompir Detelja „ Krmna pesa Travniki Leta 1960 Leta 1961 rcuti/ac. ha pridelek v q/ha plan ha pridelek v q/ha 230 25,1 182 28,1 40 19 45 20 20 19 25 20 67 23,6 110 29,3 254 214,8 295 267 139 33,5 209 46,6 24 250 42 308 787 27,2 1750 55,7 Zaradi slabih vremenskih razmer ob času setve je bilo pšenice posejane manj kakor v letu 1960. Zato je tudi plan kooperacijske proizvodnje manjši. Da bodo kmetijske zadruge lahko nudile kmetovalcem čim večjo pomoč pri obdelavi, se bodo morah-oskrbeti s potrebnimi kmetijskimi stroji, na že organiziranih proizvodnih obratih pa pospešeno začeti z gradnjo obratov. Zadruge so dolžne sprejemati v zakup in nakup vsa primerna zemljišča. da se tako povečajo že obstoječi proizvodni obrati kmetijskih zadrug, katerih smer proizvodnje ,ie še naprej pitanje mlade goveje živine in vzreja plemenskih živali. Zaradi ekonomičnejšega gospodarjenja bodo kmetijske zadrugo v letošnjem letu končale s komasacijo obstoječih zemljišč v enotne komplekse. Kmetijsko posestvo Barje bo v letu 1961 nadalje povečalo svojo proizvodnjo. Glavni napori bodo vloženi v nadaljnje povečanje in izboljšanje mlečne proizvodnje. Zeml jiškim fondom 195 im. ki ga jo posestvo pridobilo v letu 1960 z nakupom in zakupom, bo povečalo svoje nrondacijsko komplekse na obratih Bokalce, Jesenkovo in Brest. V letu 1961 bo posestvo iz nakupa in zakupa pridobilo nadaljnih 100 hektarov zemljišč. S tem so dane osnove z n povečano osnovo krme, ki postaja tudi kvalitetnejša glede na primanjkljaj rastlinskih beljakovin. Povečalo se bo število krav za 130 glav. Povečanje šicvila krav bo omogočilo dokončanje lani začetih gradenj pri novih hlevskih objektih na Gmajnicah, v Vnanjih goricah, Jesenkovem, na Brestu in z adaptacijo govejega hleva v Polhovem Gradcu. Na Gmajnicah (obrat Bokalce) so bili lani zgrajeni 4 hlevi za 400 krav. V letošnjem letu se bo izrabilo strojno jzmolzišče. Izvršena bodo tudi potrebna dela za utrditev komunikacijskih poti okrog hlevov in za utrditev silosnega prostora. Na Jesenkovem bo zgrajeno strokovno izinolzišče z mlekarnico iu sanitarijami. Na Brestu (Ključi) se bo prav tako nadaljevala gradnja nove farme za krave. Izvršena bo montaža izmolzišča, napeljana bosta elektrika in vodovod ter izvršena utrditve«« dela okrog hlevov. Posestvo prehaja v letošnjem letu tudi na pitanje telet kvalitete >bahy becf . Na novem, lani izgrajenem objektu v Vnanjih goricah (4 hlevi zn 400 glav) ureja pitališče za 1000 glav >!>nbv beef . V delu je elektrifikacija in napeljava vodometa nn tem objektu. Posestvo pa jc že nakupilo 100 telet zn pitanje. S hidromelioracijskimi in agromelioracijskimi deli se bo nadaljevalo na Jesenkovem (60 hn) in v Vnanjih goricah (200ha). Posestvo Barje ho v lntošnjem letu začelo graditi farme zn 50.000 kokoši za proizvodnjo konzumnih jajc. Faimn lio urejena pri obratu na Boknlcah. Mehanizacijo bo posestvo kom-plctiralo z nabavo dveh traktorjev 1'erguson 65 iu dveh silokombajnov. Posestvo je v letu 1960 pričelo z organizacijo in gradnjo objektov za 100 ha vrtnarije. Sredstva so se delno že zagotovila z udeležbo na zveznem investicijskem natečaju, kjer je bil odobren kredit v višini 40 milijonov 440 tisoč dinarjev, za kompletno dograditev je potrebno še nadaljnih 70,5 milijonov dinarjev, zn kar jc vložen elaborat na republiškem investicijskem skladu. V prvi etapi gradnje že odobrenih sredstev je posestvo pričelo z gradnjo 8000mj gred z ustrezno ureditvijo ter z gradnjo lope za zimsko shranjevanje. • Posestvo Grosuplje — obrat Turjak — bo v letu 1961 še naprej vzrejalo plemensko živino za druge obrate posestva. V Podlurjaku bo nadaljevalo gradnjo farme predvsem z arondacijo zemljišč. Stalež živine pa sc bo, kakor se pričakuje, povečal od 95 na 220 glav. nostl začela s pripravami za melioracijo zemljišč na območju 500— 600 liokta rov. Na območju Hidromelioracijskega sistema Šujica v Horjulu sc bo še naprej vršila arondacija zemljišč Predvideva se, da so bo kmetijski obrat v Horjulu z nakupom zemljišč povečal od sedanjih 64 ha »a 150 ha zemljišč. Stalež živine pa se bo, kakor se pričakuje,- podvojil. Gozdarstvo V letu 1961 bo treba izvršiti vse priprave in podvzeti vse ukrepe, ki naj zagotovijo uspešen razvoj gozdarstvu v občini za daljše razdobje (širša vloga občin na področju gozdnega gospodarstva, krepitev vlog6 zadrug pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi, novi ekonomski instrumenti z-a gozdarstvo). Glede na stanje gozdov in ns potrebe tržišča po lesu, se bo v letu 1961 blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov iz vseli virov povečale za 7 %. Živinorejski obrat KZ Lašče bo v letošnjem letu začel z melioracijo 1. Stanje gozdov na območju zemljišč na obratu Karloviea. KZ ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik je na-Lašče pa bo s pomočjo Vodne sjgup-slednje: Gozdna novr?inu Sektor v ha SLP gozdovi GG 4.375 SI.P gozdovi izven GG 510 Zasebni gozdovi 19.900 Skupno 24.685 Delež zasebnih gozdov nasproti družbenim gozdovom znaša 80% ; 20%, dočinl znaša ta odnos v republiškem merilu 60% ; 40%. Stanje lesnih zalog in prirastka na 1 ha pa jc okoli 10% slabše od republiškega povprečja. 2. Plun sečnje v gozdovih znaša 60.600 m11 ali kakor se pričakuje Leto Cozdan gospoda rrtve 1959 13.280 1960 11.740 1961 12.340 Indeks 1960/1959 75 1961/1960 107 Skupna sečnin v gozdovih sc bo, kakor se pričakuje, zmanjšalo nasproti realizaciji v prejšnjem letu zaradi potrebnih omejitev sečnje v območjih degradiranih gozdov. Težišče sečenj sc ho v skladu z ure- »nn zaloga 1 l I Predvideni letni v 000 m* v m" etat po eloh. v lil' 648 16.632 12.333 72 1.324 1.059 2.860 60.084 42.933 3.580 78.040 56.325 78% prirastka. Sečnje izven gozd’ nih zemljišč bodo znašale 5000 m’1 tako da bo celokupna sečnja v letu 1961 zajela 65.600m3 bruto lesni mase. Od tc količine je 65% iglavcev ter 35 % listavcev. Primerjava sečnje v letu 196* nasproti sečnjam v preteklih dveh letih je naslednja: Drugi gozdovi Negozdna zcmljišfa (zaseh.) Skupaj 48.080 5.000 68.360 55.340 4.000 70.8 IQ 48.260 5.000 65.000 115 80 103 87 120 93 ditvenimi načrti prenašalo v obinoČ' ja gozdov z večjimi lesnimi zalogami in prirastkom. Kljub temu pa bo zgolj s smotrnim izkoriščanjeu) lesne mase celokupna blagovna Pr<^ izvodu ja povečal« za 7 % kot sled*' Lelo 1959 1960 1961 Indeksi 1960/1959 1961/1960 Pričakuje se, da bodo gozdna gospodarstva vso svojo proizvodnjo usmerjala v blagovno proizvodnjo, iz zasebnih gozdov pil se bo usmerjalo v ta namen okoli 75% .skupne pivizvodnjc, kar je posledica boljšega izkoriščanja lesa v gozdu, v gospodinjstvih in preusmerjanju nn drugo kurjavo in gradbene materiale. Od blagovne proizvodnje bo 38.000m* iglavcev ali 81% ter 8.900 Sorti m c n tl Gozdno Hlodi zn žago — iglavcev Jamski in celulozni les — iglavcev Skupaj Razdelitev proizvodnje teh sor-timentov izvrši zn gozdarstvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora. Skupaj 42.100 44.000 46.900 105 108 103 107 • kub. metrov listavcev, ali 19%. O1* blagovne proizvodnje bo 40.800 d1 tehničnega lesa ter 6.100m’ drv. Od tehničnega lesa iglavcev 'f po smernicah republiškega in okraj' nega družbenega plana treba okviru količin stoj -čega lesa, do)1,’ eenega zu sečnjo v letu 1961 ter * količin posekanega lesa nu nego*, nili zemljiščih, izdelati zlasti 1,11 slednje sortimente; gospodarstva V m» Drugi gozdovi Skupaj 6.100 14.400 20. '>00 1.770 8380 10. DO 7.870 22.780 30.650 Količine teli sorlimenlov P°"L-nijo 80% skupne blagovne pr<) j, vodu je iglavcev. Te količine se ** j. manjše ter so namenjene za r**a Gozdna gospodarstva 12.900 9.800 10.600 76 V noto m* Drugi gozdovi 29.200 34.200 36.300 117 ke, tovarne celuloze In za Industrij- tev predvidenega obsega sečnje In 6ke žago. 3. Za nadaljnjo krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov za osnovanje novih gozdov ter za zagotovi« proizvodnje lesa bi bilo treba v letu 1901 uporabiti naslednja sredstva v zasebnih gozdovih: Vrsta sredstev Za gojenje gozdov Za pospes. gozdov V 000 din Indeksi mo 1060 1961 1960/1959 1961/1960 24.870 24.390 3(i.700 97 151 10.980 19.460 26.000 177 134 Skupaj 35.850 43.850 62.700 123 143 Sredstva za gojenje in pospeševanje družbenih gozdov sc gibljejo sorazmerno z gornjimi sredstvi in So za sedaj’glede na še veljavni 24. člen zakonu o gozdovih, ki daje pristojnost nad temi gozdovi okrajnim ljudskim odborom, zajeta v okrajnem družbenem planu. Osnovna in meliorativna pogozdovanja ter premene drevesnih vrst v vseh gozdovih sc bodo izvajale v skladu s smernicami ureditvenih načrtov in z razpoložljivimi sredstvi Ha površini 100 ha, od tega 70 ha v zasebnih gozdovih, nega gozdov na površini 700 lia, od tega v zasebnih gozdovih 400 ha. Pri pogozdovanju bo porabljeno 500.000 kom. gozdnih sadik in 170 kg semena. Zaradi velike potrebe po sadikah se bo drevesnica na Igu morala Vzdrževati še naprej za proizvodnjo sadik, ki so primerne za to območje. • rav tako je potrebna drevesnica Za območje Dolomitov. Pravilpo gospodarjenje z gozdovi je obenem jamstvo za varstvo Sozdov proti raznim boleznim in Škodljivcem. Za uspešno vzdrževu-»je - varstvene in nadzorne službe bo zgrajeno ti km stez in »presek tet očiščeno 5 km varnostnih pasov proti gozdnim požarom. Razen tega bodo po pe.trebi storjeni vsi drugi Varstveni ,ukrepi, kot zaščita koristnih ptic in podpbno. Iz sredstev zn gojenje gozdov bo vzdrževano 90 km gozdnih cest in Poti, ki služijo za splavilo in prevoz gozdnih sortimentov in za gojenje gozdov. Urejanje družbenih gozdov na območju občine je zaključeno, prav joko urejanje zasebnih gozdov z izjemo 12 katastralnih občin z gozdno Površino 2500 ha, ki bodo urejeni v naslednjih dveh letih. 4. Iz sredstev za pospeševanje gozdov sc bo osnovalo okoli 20 ha ^Polovili vrstnih nasadov. Nadalje-valo so j,o z gradnjo gozdne ceste S? Krim v odseku 2 km ter dogra-c'la lpgarnien v Polhovem Gradcu. Z urejanjem hudournikov se bo nadaljevalo na območju Polhovega Uvndoa, in sicer z. deležem sredstev l rajnega gozdnega sklada. Oh so-.'•ovanju z gozdnim gospodarstvom 1,1 KZ se ho skušala v večji meri nyajnti mehanizacija za izkorišča-jjP' gozdov in za gozdno ureditvena , 1, Poleg navedenih del ho po« , l mo izvajati še naslednje gozdno ahnjčne in ekonomsko orgnniz.aeij-ke ukrepe: ■ oklepiti gozdarsko službo na m ini, dn bo kos povečanim pri-'°j0d«tim občine na področju go-• Podarjen ja z gozdovi in poudarjeni 'vPokcijski vlogi te službe; organizacijsko in strokovno ^ "Posoliitj gozdne obrate pri KZ, da z ZQgotovi strokovno gospodari en je ^"sobnimi gozdovi in razvijanje uohnih proizvodnih odnosov na Področju: n V s lem v zvezi skrbeti za za-‘ nov stalnih gozdnih delavcev kmzdnili ol, ra lili KZ. od česar je Dnin*?0 "v. Tapetništvo Žimnica btTopremilo nove obratne prostore v obrtnem centru v Rožni dolini. Vrednost obrtne proizvodnje in uslug se bo povečala za 18°/». KIP Keramika in pečarstvo namerava urediti poslovne in obratne prostore in obnoviti peči za^žganje lončenih pečnrskih izdelkov. Mesarija in klavnica v Škofljici se bo preselila v novo zgrajene po-< slovne prostore in obratne prostore na Škofljici. Podjetje Galjevica pripravlja načrte za nakup in postavitev nove kupol ne peči za. sivo litino. Pekarija Dobrova namerava kupiti stroj za mešanje testa. Mesarija m klavnica Horjul bo v letošnjem letu kupila hladilnico. V tej panogi je vključeno tudi delovanje podjetja za intelektualne storitve ^Organizator* — ekonomski servis.. To podjet je se je med letom .preselilo v novo zgrajen provizorij v Langusovi ulici. Podjetje pripravlja program za nakup novih elektromehanskih strojev, ki’ delujejo po sistemu luknjanih kartic. Zasebna obrt bo povečala vrednost obrtnih uslug za 5—4 "/o ali 'po vrednosti zn 91,7 milijona dinarjev, v kar je vključena tudi gradbena stroka zasebne obrti. Komunalna podjetja Komunalne gospodarske organizacije bodo v 'hitu 1961 povečale vrednost proizvodnje ali uslug za 7°7o, število zaposlenih delavcev jm bo ostalo"nespremenjeno. V to panogo so vneseni naslednji obrati: obrat na Brezovici podjetja Eleklro l.jubl jana-okoHc®, obrat podjetja Elcktro Kočevje in Kino X ič. Drugi del PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH VIII. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije bodo plačevale v letu 1961 amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. IX. poglavje OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH Organizacij, ki plačujejo PRISPEVKE DRUŽBENI SKUPNOSTI PAVŠALNO V pavšalnem znesku plačujejo družbeni skupnosti svoje obveznosti tista obrtna podjetja in delavnico tor gostišču, ki jih določi v okviru zveznih predpisov pristojni svet občinskega ljudskega odbora. V pavšalni znesek so všteti naslednji prispevki: 1. prispevek iz dohodka; 2. prispevek za družbene investicijske sklade; 3. prispevek v skupni rezervni sklad; 4. obresti od poslovnega sklada. Za gospodarske organizacijo, ki izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnih zneskih, določi finančni organ pri sklepanju pogodbe o pavšalu, kolikšen del pavšalnega zneska bodo vložile v skupne rezerve gospodarskih organizacij. X. poglavje OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA Gospodarske organizacije storitvene ob tli, ki ne plačujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku, plačujejo obresti od poslovnega sklada po stopnji 6°/o na leto. Te obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. XI. poglavje PRISPEVEK V SKUPNA REZERVNA SREDSTVA V skupna rezervna sredstva se steka prispevek, ki znaša 3°/o od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga mora gospodarska organizacija odvajati v svoj rezervni sklad. XII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka bo predpisal občinski ljudski odbor s pošubnim odlokom. Ta prispevek je dohodek proračuna občine. XIII. poglavje OBČINSKA DOKLADA OD DOHODNINE IN OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinska doklada od dohodnino od kmetijstva in od samostojnih poklicev ter občinski prometni davek dd prodaje alkoholnih pijač in od prometa na drobno se bo pobiral po stopnjah, ki jili be določil O! O Ljubljana oziroma Mestni svet Ljubljana. XIV. posla v je ■ PRISPEVEK V OKRA INI SKLAD ZAVAROVANI A KMETI JSK11I PROIZ V A J Al .Cii V . V okra jni sklad zdravstvom ;j:i za verovanja kmetijskih -proizvajalcev v letu 1961 prispeva občina 26' od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačati kmetijski proizvajalci. Ta sredstva so zagotovo!jenu v proračunu občine. XV. poglavje OBČINSKA PRORAČUNSKA SREDSTVA IN OBČINSKI SKLADI ZA LETO 1961 1* r o r a č u n Dohodki proračuna: V 000 (lin 1960 1061 Indcku Skupni dohodki proračuna 1,402.516 1,814.132 129,3 Od tega zneska odpade* t. Skupni viri dohodkov 1,082.324 1,402.916 129,6 2. Posebni viri dohodkov 320.192 411.216 128,4 Delitev dohodkov: A — šolski sklad: republiški šolski sklad — 34.884 — občinski šolski sklad — 52.326 — B — Proračun: 1. Zveznemu proračunu 32.470 39.472 121.6 2. Republiškemu proračunu 378.813 486.811 128.? 3. Proračunu OLO Ljubljana 251.730 302.612 180.) 4. Mestnemu svetu Ljubljana 120.860 125.600 103,4 5. Proračunu občine Ljubi jana-Vič-R udnik 618.643 772.427 124,9 Od tega zneska odpade: a) Skupni viri dohodkov 301.892 393.862 130,5 b) Posebni viri dohodkov 316.751 378.565 119,5 Izdatki proračuna: Skupna poraba proračunskih sredstev občine Ljubijanu-Vič-Rudnik 556.636 772.427 138,9 Predvidena potrošnja sredstev po planu za leto 1961: 1. del — Prosveta in' kultura 7.200 2. del — Socialno varstvo 53.000 3. del — Zdravstvena zaščita 39.000 5. clel — Državna uprava 150.290 6. del — Komunalna dejavnost 54.803 8. clel — Dotacije 363.875 Od tega: — za social n t* ustanove 9.129 — za zdravstvene ustanove 15.079 — komunalni zavodi 4.500 — občinski skladi • 45.800 — družbeni sklad za šolstvo 236.317 — družbene organizacije 22.700 — kulturne in prosvetne dejavnosti 10.350 9. del — Obveznosti 42.394 Od tega: — anuitete 38.842 — polog /a ZB 1,191 — odkupi 2.361 10. clel — Obveznosti iz proračuna in proračunska rezerva 61.865 Skupaj proračunski izdatki po planu za I. 1961 772.427 Občinski skludi: V 000 liin Prrelvldcita • razpoložljiv« sredstvo za potrošnjo v Iclu 1961 1. Občinski družbeni incest, sklad 160.258 2. Občinski stanovanjski sklad 510A49 Od tega za nova posojila: — z i stanovanj, gradnjo v 1, 1961 102.882 3. Občinski cestni sklad 64.014 4. Občinski rezervni sklad 8.304 3. Občinski družbeni sklad za šolstvo 353.199 Od tega zn gradnjo šolskih prostorov 120.882 6. Občinski komunalni sklad 40.3"4 7. Občinski sklad za pospeševanje živinoreje 10.713 8. Občinski sklad za štipendije 3.121 9. Občinski sklad zn varstvo otrok 4.197 10. 6 0 'o obvezna občinska rezerva 27.849 Tretji d el UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA LETO 1961 XVI. poglavje Pristojni sveti in organi občinske uprave so dolžni redno spremljati izvrševanje smernic in določb tega družbenega plana. Občinskemu ljudskemu odboru so dolžni poročati o vseh primerih, kjer bi'se pokazalo, da izvrševanje ne gre v nakazani --meri oziroma o nastalih ovirajt pn izvrševanju posameznih določb družbenega planu in proračuna. XVII. poglavje Svet za družbeni plun in financ«-' je pooblaščen, da daje tolmačenj6 zn izvrševanje tega družbene!-’'-1 plana, XVIII. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. ja' niiiirja 1961. Št. 301-2, Ljubljana, 30. marca 1961. Podpredsednik občinskega ljudskega odboru*. Tone Zupančič 1. r. VSEBINA V iliilo na 34 sojo OI.O. Vabilo na tl. ue.jo Mestnega sveta. 238. Odlok o proračunu zn leto 1961 ob^n* Ljubi,ionn-Vič-Utidnik, , . 23 V. I >iu/,boni pitni , .i leto 1961 občino L j11; ljautt-Vič Rudnik.