Konjska čirka u St. Jerneju. V nedeljo 10. t. m. se je vršila v Št. Jerneju po Metnem premoru zopet konjska dirka, katere so sc udeležili glasom propozicije le domači konjerejci. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko, kar dokazuje število priglašenih tekmovalcev. Prireditev pa je tudi privabila kljub neprijaznemu jesenskemu vremenu poleg domačinov veliko občinstva iz krške in novomeške okolice. tudi po progi, otežkočila delo sodnikom in onemogočila, da bi zasledovali posamezne tekmece, ter točno presojali njih konje. V celoti pa smemo biti s tem početkom zadovoljni, ker je bila tekma v naglici prirejena in upamo, da bo prihodnja Št. Jernejska dirka pokazala smotreno delo dirkalnega kluba, ki se je ob tej priliki ustanovil. Resultati so bili sledeči: 1. Št. Jernejska dirka — enovprežna — za konje '< vzrejene v krškem in novomeškem okraju, daljava Prireditev je prav lepo uspela, vendar pa je bilo to le prvi začetek na tem športnem polju. Opazili smo precej nedostatkov, dogodila se je marsikatera tehnična napaka, ki se pri prihodnjih dirkah ne smejo dogajati. Proga 840 m dolga je bila sama na sebi dobra, toda preozka in je radi tega ovirala razvoj voznih dirk. Ovinki so malo preostri, zlasti za jahače. Konjski materijal je bil v splošnem dober, nekaj konj je bilo celo prvovrstnih toda, bili so še malo izvežbani in trenirani. V bodoče mora biti tudi prostor za občinstvo odkazan. Gledalci so bili to pot v progi, ovirali drug drugemu razgled, zlasti pa je mladina, ki je begala sem in tja, 1200 m. Priglašenih 15 tekmovalcev. Prvi Luzar prane prevozil omenjeno daljavo v 3 min. 10 sek., dobil častno darilo in 800 K. Drugi Jerele Franc v 3 min. 12 sek., 500 K. Tretji Završek Fran v 3 min. 16 sek., 300 K. četrti Furar Ignac v 3 min. 17 sek., 200 K. 2. Novomeška dirka •— enovprežna — za vse konje, ki so last kmetov, daljava 1200 m. Priglašenih 21 tekmovalcev. Prvi: Bobič Janez, častno darilo in 600 K, prevozil v 3 min. 2 sek. Drugi Špringer Anton, 3 min. 16 sek., 400 K. Tretji Bon Vinko, 3 min. 20 sek., 200 K. 3. Krška dirka — dvovprežna — za konje vzrejene v krškem in novomeškem okraju — daljava 1800 m. Priglašenih 6 tekmovalcev. Prvi Bobič v 4 min. .15 sek., dobil častno darilo in 800 K. Drugi Bučar Marija -1 min. 35 sek., 500 K. Tretji Stritar, 300 K. 4. Škocjanska dirka — dvovprežna — za vse konje, ki so last kmetov, daljava 1800 m, priglašenih 5 tekmovalcev. Prvi Bon Vinko 4 min. 45 sek., častno darilo in 600 K. Drugi Mencin Ignac, 5 min. 2 sek., 300 kron. Tretji Čampa Franc 5 min. 11 sek., 200 K. 5. Slovenska jahalna dirka: za konje, ki so last kmetov, daljava 1680 m. Priglašenih j 1 tekmovalcev. Prvi je prejezdil omenjeno daljavo v 3 min. 30 sek. Blažič Franc dobil častno darilo in 800 K. Drugi pecelj Itan 2 min. 31 sek., 500 K. Tretji Ban 2 min. 46 sek., 300 kron. Četrti Zbilj 2 min. 47 sek., 200 K. Novoustanovljenemu društvu pod marljivim predsedstvom g., Brulca iz Št. Jerneja želimo veliko uspeha. masaža. V »Stadionu« prinaša docent dr. Brustmann par instruktivnih podatkov za pravilno masažo športnikov. Masažo smatrajo za enega glavnih faktorjev pri sport-nih uspehih, vsled česar bi bilo ravno našim športnikom priporočati, da obrnejo čim več pažnje pravilni in sistematični masaži. Dr. Brustmann razlikuje za športnike troje masaž: 1. Pripravljalno masažo, koje namen je dvigniti pripravnost in zmožnost mišičevja, 2. osvežujoča masaža, ki naj odstrani vsled športnega delovanja nastalo zmučenost in pripravi mišičevje za novo delo, 3. zdravilna masaža, ki naj odstrani omejitve zmožnosti vsled poškodb ali ranjenja. Vsaka teh skupin zahteva posebno tehniko masaže. Pri prvi naj se skuša samo rahlo gnesti in drgniti, da lahko mišičevje bolje propušča kri. Premočna pripravljalna masaža črpa voljo in povzroča nepotrebno in škodljivo vporabo energije. Posebna finesa te masaže je ona masaža, s katero se dviga razdraženost mišičevja in s tem pripravljenost zmožnosti. Pravzaprav je ta masaža deloma umetni nadomestek za naravno, ampak zelo koristno startno tremo. Bistveno drugačna mora biti osvežujoča masaža. Vsled napornega tekmovanja je utrip žile in pritisk krvi manjši, pretakanje krvi je vsled utrujenosti mišičevja jako oslabelo, to se pravi, obrabljena, na hrani in kisiku izčrpana kri zaostaja v mišicah. Sedaj je treba krepko gnesti in drgniti, da se iztisnejo mišice kot goba, ker je zdraženost in s tem tudi občutek bolečin trudnih mišic jako majhen in se lahkoto prenaša mnogo možnejšo masažo. Ta masaža se je izvrstno obnesla in zavaruje pred večnevnimi bolečinami mišic, pred zmanjšanjem zmžonosti in pred ovirami pri vajah. Kot zdravilno sredstvo je masaža sorazmerno najbolj razširjena. Uporablja se pri krčih, krvavitvah, pretegnjenju mišic, oteklinah členkov in ob mnogih drugih poškodbah. Ta masaža se razlikuje od gornjih dveh samo na zunanje s tem, da se pri prvih masažah drgne vedno proti srcu, medtem ko se tu navadno le lahno in previdno drgne na in krog ranjenega mesta. Rokomet. Silni razvoj moderne telesne vzgoje v vseh kulturnih državah v obliki sporta, ustvarja vedno nove panoge sporta. Smoter moderne telesne vzgoje je preprečiti pri močnem duševnem razvoju sedanjega človeštva telesno propast. Sport se poslužuje vseh primi-tivnih gibov, za katere je človeško telo ustvarjeno: hoje, teka, skoka, meta, kakor so se jih posluževali v telesni vzgoji nekdaj Grki, Rimljani itd. In kakor Grki in Rim- ljani, smatrajo tudi današnji narodi telesno vzgojo Za bistven del svoje kulture in store vse, da pospešijo razvoj sporta, ki jači narod in njegovo voljo in ki ga dela sposobnejšega za življenski boj. Prvotne panoge športa so se razvile tudi v skupne igre, ki pospešujejo disciplino, smisel za organizacijo in skupnost. V zadnjih letih se prizadeva pritegniti k športu tudi ženo, ki je telesno vzgojo do najnovejšega časa zelo zanemarjala. Moderna emancipacija žene je ustvarila za to prizadevanje ugodno polje in v Angliji in Ameriki igra ženstvo že dolgo at s to let v sportu važno vlogo. Pri nas je posA-etil pažnjo ženi edinole Sokol, v katerem je njena telesna A'zgoja dosegla že tudi precejšnjo višino. Med raznimi športi se smatra za ženi primerne pla-Aranje, tenis, jahanje, kriket. V poslednjem času se opri-jemlje ženstAro lahke atletike. Izmed športnih iger se je udomačil v Evropi zadnja leta rokomet, ali kot ga imenujejo Cehi »bazena«. Na Češkem se je ta panoga sporta a’ malo letih popolnoma udomačila; nobenega Arečjega kraja ni brez »bazene« in društva tekmujejo pridno med seboj. Rokomet se je izkazal za ženi izredno prikladno igro. Telo se vsestransko pregiblje, izključuje vsako osebno -nevarnost in je obenem najlepša zabava. Pra-A’ila so prirejena tako, da onemogočijo vsako ostro ali opasno igro in skrbe, da ostane igra vedno estetična. Tudi pri nas se pričenja rokomet razširjati. Danes imamo v Ljubljani, Celju in Mariboru ter v Arečih hrvatskih mestih že damske rokometne sekcije. Da vzdržimo to gibanje Ar umerjenih mejah, objavljamo danes igralna praAula za rokomet. 1. pravilo. Število igralcev. Vsako igro tvorita dve skupini in sicer: 1. po 7 igralcev (moške ali ženske skupine) ali 2. p ) 9 igralcev (mešane, skupine: 4 ženske, 5 moških). Igrišče. Igrišče se razdeli in omeji z vidnimi črtami po naslednjem načrtu: 48 m Obrambno polje Sredno polje Obrambno polje • 6 111 .L 3 : • 4 m 3 i • M 4 m Sreda 16 ni 16 ni 16 m Na sredo obeh kratkih stranic se postavi po en gol ter se imenujeta te dve stranici gol črti, medtem, ko se imenujeta dolgi stranici, stranski črti. V vsakem kotu igrišča se postavi eno 11 2 m visoko zastavico (gornji konec palice mora biti popolnoma zaokrožen). Sreda igrišča mora biti dobro označena. Na vsaki strani te srede (proti golom), štiri metre od nje oddaljeno, se napravi sporedno z golčrtami dve 8 m dolgi črti. Celo igrišče se potem razdeli na tri enake dele po 16 m. Goli: Gola sta po 2 m široka, ter 2 m 40 cm visoka (notranja mera). Glavni drogi golov stojijo navpično ter na gol-črtah, v enaki oddaljenosti od kotov igrišča. Močni so 8 do 10 cm. Goli morajo biti opremljeni z mrežami. Ako ni za rokomet določen stalno poseben prostor, se napravi gole v obliki stojal, tako da se jih vedno lahko prestavi, oziroma odstrani. Dobro je postaviti k vsakemu golu po enega pomožnega sodnika, katera imata nalogo pomagati sodniku v nejasnih slučajih pred golom. Golov prostor: Od sredine gola na desno in levo v oddaljenosti 4 m se napravi pravokotno na golčrto dve 4 m dolgi črti, katere se potem zveže z 8 m dolgo črto, ter se tako dobi golov prostor z dolžino 4 m od gola ter širino 8 m. 6 m od sredine gola se označi kazenska točka (šestmetrovka). Žoga: Nogometna žoga št. 4 z dušo. Kroj: Za ženske: kratko temno krilo, ena skupina bluze ali svitre enotne barve, črne dolge nogavice, lahke čevlje z največ 3 cm visokimi petami. Moški: kratke hlače, sviter ali srajce, dokolenke in lahke čevlje. Golman je lahko poljubno oblečen. Postava skupin: a) v srodnjem delu stojijo trije napadalci (levi, srednji in desni), levi in desni napadalec se imenujeta krila (levo, desno krilo); b) v svojem lastnem obrambnem polju stojita spredaj dva krilca (levi in desni), za njima branilec; c) v golu stoji golman. Glej sliko: (Beli začne) 2. pravilo. Igra traja dvakrat po 25 minut, ako se ne dogovori drugače. Vmes odmor 10 minut. Volitev prostora: Skupina, ki pri žrebu dobi, voli gol, ali pa začetni met. Počete k igre: Igra se začne na sodnikov znak. Začetni met izvrši srednji napadalec iz označene sredine s tem, da vrže žogo enemu izmed kril (levi ali desni napadalec) v smeri naprej, ali pa vsaj sporedno z golčrlo. Dokler ni izveden prvi met, je nasprotniku zabranjeno 4. pravilo. Kdaj se doseže gol: Gol se doseže, kadar pride žoga s celim obsegom med golovimi drogi čez mejo igrišča, ne da bi se pri tem kršilo kako pravilo. Odboj žoge od drogov gola ali podobno: Če se odbije žoga od drogov gola, od zastavic v kotih ali od sodnika v igrišče, je igrati nemoteno naprej. Ako preleti žoga stransko ali golčrto po zemlji ali po zraku je izven igre. 5. pravilo. Metanje žoge v igro: Žogo, ki je šla čez stransko črto, meče dotična skupina, ki se je ni dotaknila zadnja s stranske črte in sicer s točke, kjer je žoga zapustila igrišče nazaj v igro. Igralec meče žogo tako, da stoji na stranski črti, obrnjen proti igrišču, ter meče žogo z obema rokama preko glave v poljubni smeri v igrišče. Žoga je takoj po metu v igri. Iz meta se ne more doseči gola. Igralec, ki je metal žogo, ne sme z njo prej igrati, dokler se je ne dotakne kak drug igralec. 6. prdvilo. V katerih delih smejo posamezni igralci igrati: Napadalci smejo igrati samo v srednjem, in nasprotnikovem obrambnem delu, krilci v srednjem in svojem lastnem obrambnem polju izvzemši golprostoru, v katerem ne smejo krilci niti igrati, niti nasprotnika v igri ovirati. Branilci in golman smejo igrati samo v lastnem obrambnem oddelku. Na gol streljati se sme samo izven golprostora, nikdar pa če se stoji v njem. Vsak napadalec igra lahko v nasprotnikovem golprostoru. Golmanu je dovoljeno žogo odbijati z nogo ali s pestmi, samo dokler se nahaja v golprostoru. Izven golprostora veljajo zanj ista pravila, kakor za druge igralce. Svoja mesta smejo igralci izmenjati samo začetkom druge polovice igre, obvestiti pa morajo o tem sodnika. (Dalje prihodnjič.) Hgitimjte pousod za naš ilustrauani „5PORT“, ki izhaja usako nedeljo. Olimpijada v Anversu : Nogometna tekma med približati se metalcu bližje kakor 4 m. Igra se z obema in zveno roko, toda nikoli s pestmi. Žogo se lahko oddaja z djanjo. Žogo nasprotniku iztrgati ali izbiti iz rok, ni dovoljeno. Žogo se sme držati v rokah največ 5 sekund (ali tri korake), ter se meče med tekom do višine glave, ali pa ob tla. 3. pravilo. Izmenjava prostora (strani). Odmor. Zopetni početek igre. Prostor se ob polovici igre menja. Odmor traja 10 minut. Z dovoljenjem sodnika ter sporazumno med obema skupinama se sme odmor skrajšati ali podaljšati Skupina proti kateri se doseže gol, začne v sredi zopet igro. Po izmenjati prostora ima ona skupina začetni met, ki ga v prvi polovici ni imela. Jugoslavijo in Čehoslovaško (v sredi Tavčar). Nogomet. Službene objave Ljnblj. nogometnega podsaveza. Ker je v saveznih pravilih, ki so jih klubi pravkar prejeli, seznam članov I. N S. nepopoln, objavljamo v izogib pomot člane I. N. S iz območja L. N. P. Redni člani: 1. Športni klub »Ilirija«, Ljubljana. 2. Športni klub »Slovan«, Ljubljana, Hilšerjeva ulica 3, R. Kerne. 3. Športni klub »Sparta«, Ljubljana, Ljublj. Kreditna banka, J. Jerala. 4. Športni klub »Hermes«, Spodnja Šiška, Levičnik. 5. Športni klub »Svoboda«, Ljubljana., Šelenburgova ulica 6. 6. Športni klub »Jadran«, Ljubljana, Hrenova ulica 17, Jamnik. 7. Športni klub »Celje«, Narodni dom, Ferlež. 8. Atletiksportklub, Celje, Hotel »Pošta«. 9. Sportvereinigung »Rapid«, Maribor, Vildenmajerjeva ulica 8/1. 10. Športni klub »Herta«, Maribor, Tatenbachova ul. 5. 11. Slovenski športni klub »Maribor«, Maribor, Gospo- ska ulica, Jadran. 12. Sp or tk hib »Rote Elf«, Maribor. Začasni elani v smislu pravil do odločitve I. N. S. 1. Športni klub »Primorje«, Ljubljana, Stari trg, A. Batjel. 2. ljubljanski akademski športni klub, Ljubljana, Uni- verza. 3. Športni klub »Sava«, Kranj, Češenj. 4. Športni klub »Svoboda«, Celje. 5. Športni klub »Slavija«, Celje. 6. Atletiksportklub, Vojnik pri Celju. 7. Športni klub, Ptuj. 8. Sportvereinigung »Vesna«, Maribor. Prvenstvena tekma Rapid •: Herta v Mariboru st ima vršiti 31. oktobra na Rapidovem prostoru. Razpored prvenstvenih tekem v Celju se je spremenil v toliko, da se vrši tekma Celje • Vojnik 16. oktobra in tekma Celje : Svoboda 17. oktobra. Verificirane so prvenstvene tekme: v Celju: Svoboda : Slavija 6 : 0, Vojnik : Slavija 2 : 1, Celje : Slavija 10 : 0, Svoboda : Vojnik 5 : 1. V Mariboru: Rote Elf : Maribor 4 : 1, Rapid : Maribor 7 : 0. V Ljubljani. Hermes : Sparta 3 : 0. Tajnik. Ilirija komb. : Svoboda 5 : 0 (3 : 0), koti 12 : 3. Ilirija je nastopila s 4 igralci prvega in 7 igralci rezervnega moštva v sestavi: Beneš—Pogačar, Bregar II. — Držaj, Zupančič II., Vrančić—Černe, Pe-valek L, Betetto, Pretnar II, Vidmajer. To kombinirano moštvo je igralo neprimerno bolje kot prejšnjo nedeljo kompletno I. moštvo proti Atletikom. V startu na žogo, placiranju in kombinaciji je bila jako dobra. Na goal se je veliko streljalo in le izbornemu Primožiču v goalu se ima Svoboda zahvaliti, da ni bil poraz večji. V najboljši formi sta bila zopet Vidmajer in Pogačar. Beneš ni imel mnogo opraviti, edino kritično situacijo pred goalom je ubranil Bregar. V Svobodi so bili dobri kol običajno goalman, oba branilca, centerhalf in desna zveza. Svoboda se je omejila bolj na obrambo, njeni redki napadi so se razbili večinoma pred kazenskim prostorom. — Tekmo je vodil g. Černovic precej ležerno. Prošnji Ljublj. akad. S. K., da se ga letos ne pritegne k prvenstvenim tekmam, se je ugodilo. Razpored prvenstvenih tekem v Ljubljani se vsled tega spremeni sledeče: 17. oktobra dopoldne Jadran : Primorje, popoldan Sparta : Svoboda. Ilirija • Slovan, v Kranju Sava : Hermes. 24. oktobra dopoldan Jadran : Hermes, popoldan Svoboda : Primorje, v Kranju Sava ; Sparta. 31. oktobra dopoldan Primorje : Sparta, popoldne Hermes : Svoboda, v Kranju Sava : Jadran. 1. novembra dopoldan Sparta : Jadran, popoldne Hermes : Primorje, v Kranju Sava : Svoboda. 7. novembra popoldan Jadran : Svoboda, v Kranju Sava: Primorje. Dopoldanske tekme se prično ob 10. uri, popoldanske ob 13. uri. Klubi smejo po medsebojnem dogovoru pozne termine prestaviti na sobote ali četrtke v oktobru, obvestiti pa morajo o tem pravočasno pod-savez. Dopoldanske prvenstvene tekme so se določile v soglasnem sporazumu ljubljanskih klubov vsled pomanjkanja popoldanskih terminov. Hermes : Sparta 3 : 0 (2 : 0), koti 2 : 1. Prvenstvena tekma, itermes je z lahkoto dobil dve točki, ne da bi dosegel svojo boljšo formo. Sparte še nikoli nismo videli v tako jslabi formi; napadalci so pozabili na vso kombinacijo, hranilca imata na vesti prva dva gola, goalman tretjega. Krilci so bili približno na mestu." V Hermesu so bili dobri levi branilec, srednji krilec in goalman. Napadalna vrsta pretirava kombinacijo. —- Malo več discipline in manj razgovarjanja bi Hermesu pri tekmah le koristilo. Enega igralca je moral sodnik vsled nešportnega obnašanja iz igre izključiti. — Sodnik, g. Hrast. — Publike malo. H. Herta, Maribor : Rote Elf, Maribor 1 : 3 (3 : (l). V začetku odprta igra z menjajočimi se napadi. V 20 m. vsled roke »11 m« proti Rote Elf, ki pa jo pošlje Friedau daleč čez goal. V 30 min. prvi goal za Herto, par minut nato sledi drugi goal. V 43 min. zopet »11 m < proti Elf iz katere sledi tretji goal za Herto. Po odmoru pade že v 2. min. po levi zvezi še 4. goal za Herto. V 7 min. doseže Rote Elf prvi goal in prehaja odslej vedno bolj v premoč. V 10 min. pade drugi goal za Rote Elf. Igra postane surova in sodnik jo mora večkrat prekiniti. Dolinšek v goalu Merte ubrani več nevarnih situacij. V 32 min. doseže R. E. po levi zvezi 3. goal. Herta je potisnjena docela v obrambo, vendar pa R. E. ni več v stanu izravnati. Koti 1 : 5. Sodnik g. Vodišek je imel težavno delo, vendar je igro popolnoma obvladal. Igralci, še bolj pa publika so skrajno nedisciplinirani. Rediteljev na prostoru sploh ni ali pa ne izvršujejo svoje dolžnosti; publika zaide dostikrat v igrišče in ovira igro. Med publiko sc posebno nešportno obnašajo člani nekega mariborskega kluba, ki žvižgajo in vpijejo kakor da so v cirkusu, ne pa pri športni prireditvi. S. Zunanji rezultati. Zagreb, Tipografija : Železničarji I : I, Croa-tia : Viktorija 2 : 0, Sparta : Ilirija 2 : 0, Makabi : Češka 112:0, Tipografija : Sava 2 : 1. Osijek: Gradjanski, Zagreb : Gradjanski, Osijek 6 : 1. Subotica: Bačka : Bunjevac 11 : 0, Sand : Sport 1 : 1. Brod: Marsonia : Gradjanski, Osijek 0 : 0: v prvi polovici vsled »11 m« prekinjena igra po Gradjanskem. Rokomet. Prvo javno rokometno tekmo v Ljubljani priredi S. K. »Ilirija« med dvema lastnima damskima skupinama v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne. Na programu so poleg tega lahkoatleticne tekme, ki so do stopne tekmovalcem vseh ljubljanskih klubov. V Celju in Mariboru so »Atletiki« in »Maribor« ustanovili damsko sekcijo za rokomet. Nadejati se je, da bosta, stopili obe sekciji v kratkem v stike, z rokometno sekcijo »Ilirije«. Labkoatletične tekme priredi S. K. Ilirija v nedeljo 24. oktobra c b 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. tek na 100 m, I 2. tek na 60 m, dame, 3. tek na 400 m, 4. damska štafeta 4 X 60 m, 5. metanje dis* 1 cilinderske prostornine): prvi Miinz na Laurin & Klementu M H v 2:21:09, drugi inž. Stejskal na Mercedes - Kniuhtu v 3:03:21: kategorija C (nad 3)4 ]); prvi Haimovici na Austro-Daim-lerju v 2:32:05. Druga dirka je bila Karlove vari preko hriba pri Marijinih varih 54.1 km. Rezultati so bili v kategoriji A: prvi Golti na Wandererju 15 PS v 1:08:45*/® (najboljši čas vseh kategorij); v kategoriji B Bertrand na Laurin & Klementu MH v 1:10.39V-, in v kategoriji C Haimovici na Austro-Daimlerju 75 H P v 1:30:33.— Kot tretja dirka se je vozila gorska dirka na 4.6 km s sledečimi rezultati: kategorija A: prvi Gottl na Wan-dererju v 7:26, drugi Fr. Kolovrat na Vande r er ju v 7:46. Kategorija B: Steuer na turinskem Fiatu 50 HP v 6:40. Kategorija C Haimovici na. Austro-Daimlerju v 7 : 15. Uniontown automobilno dirko na 225 milj v Ameriki je dobila zopet slovita skupina vozačev tovarne Duesenberg in sicer kot prvi Villon v 2:20:24 (155 km hitrost). Gorska dirka Luša - Monteenis 27.9 km z 1589 m višinske razlike. Proga se smatra za eno najtežavnejših gorskih prog, kajti cesta je silno stara in ima celo kopo ozkih in nevarnih kurv. Najboljši čas je vozil Reville na Peugeotu v kategoriji z nad 3000 kub. cm cilinderske prostornine z 19:51, kar odgovarja hitrosti 66.801 km, med tem, ko je bil klasificiran v obeh nižjih kategorijah prvi Clerici do 3000 kub. cm na Bugatti s 25:28 in Re-stelli do 1500 kub. cm na Restelli z 29:19. Pri lem ni bil Športni teden: Kolesarska dirka z motornim vodstvom (Šiškovič vozi v cilj). Kopje: s. rek. 66 m Mvrrha (F), Anvers 65.78 isli, Stockholm 60.84 Leming (F). Kladivo: s. rek. 58.40 Rvan (Am), Anvers 52.87 Ryan (Am), Stockholm 58.40 isti. Hoja 1.0 km: s. rek. 46:12.2 Goulding (Ganada), Anvers 47.54 Frigerio (Italija), Stockholm 46:12.2 Goulding. stari rekord Nazzarija (19:184/®) dosežen, enako tudi ne v motorni kategoriji rekord Bordinija (21:09). Pri motociklih je. zmagal v kategoriji do 350 chcm na Do-glasu v 33:52, v kategoriji do 500 chcm Della Ferrera na Della Ferrera v 21:45 in Bordino do 1000 chcm na Harley - Davidsonu v21:47. V kategoriji motociklov s stranskim sedežem Borgarello na Harley - Davidsonu v 29:10. I)u'ka pi'i Elgiim na 251 milj je cestna dirka v Ameriki in je zmagal De Palma na francoskem osem-cilinderskem Ballot auto, na istem, ki je v zadnjem Indianopolis pred koncem dirke prišel ob vodstvo, z 3:09:54, to je s hitrostjo 130 km, s čemer je vpostavil nov rekord. Vozil je vso pot na vodstvu in dosegel s tem vseh 30 vodstvenih premij. Drugo mesto je dosegel Milton na Duesenbergu, tretje Mulford na Mulfordu, četrto in peto Morphy in O’ Donnel, oba na Duesenbergu. Gorska dirka Aosta - St. Bcrnhard, 30.5 km s 1809 m napetosti. Pred to dirko se vozi preizkusna vožnja Turino - Aosta, v koji se imajo udeleženci kvalificirati za gorsko vožnjo. Minimalna bistrost je 45 km. Zmagal je Connelli na Fastu s 35:29 v Sliterski kategoriji. V ostalih dveh kategorijah je zmagal Monti na Staru in Nazzaro na, Nazzarotu. Najboljši čas pri motociklih je dosegel Nazzaro na Della Ferreratu s 37:403/o. Iz industrije. Ing. Bullermann je iznašel, da p-uporaba acetilena kot motorno obratno sredstvo še ra-eionelnejše, ako se uporabi v enakih delih zmes surovega olja in acetilensko zračne zmesi. V ta namen je treba razpršilnik razplinilnika na polovico zmanjšati in na mestu zračnega dovoda v razplinilnik vstaviti ventil za acetilensko-zračno zmes. Stroški tega obrata so za 60% manjši kot stroški obrata z bencinom ali ben-colom. Iz industrije. Tri največje avstrijske antomobilne tvornice: Fait, Puch in Daimler se se združile v okvirju Cartiglioni-konceraa s prilično 100 milij. K kapitala. Nova družba namerava vse te tri tvornice predvsem izenačiti kar se tiče produkcije in prodaje autov. Kolesarstvo. Luttieh - Pariz - Liittich, 700 km, se je vozilo v eni, nepretrgani etapi, in je zmagal Joha na BSA motociklu v 16:01 pred Denis na Readingu in Chaussa na Trimphu. Gorska dirka z motocikli na Mont - Verdun. 7.5 km. Prvo mesto je odnesel Tiederlon na Koehler-Escoffieru v 7:34 v kategoriji do 500 cbcm. V ostalih kategorijah so zmagali Mont na Readingu, Lapalud na Motosacosche. Merlin na Indianu. Šestdnevna dirka z motocikli na Angleškem je imela 138 tekmovalcev na startu, od kojih je 100 prevozilo cilj in 88 jih dobi zlato kolajno kot priznanje za vztrajnost in kvaliteto. Motociklistična dirka na Monte Bre, 8 km, s 512 m višinske razlike, se je vršila ob udeležbi 70 konkurentov. V kategoriii do 350 cbcm je zmagal Musso na Della Ferrerarju v ll:294/r„ med tem ko je Rossi na Mo-tosacoche v kategoriji do 500 cbcm v S:48-/5 vozil najboljši čas in je vpostavil nov rekord za to progo. V ka- Sportni teden: Štafeti skozi Ljubljano (Pelan kot prvi na cilju za Ilirijo). tegoriji s stranskimi sedeži je dobil Souverain na Moto-sacoche do 500 cbcm v IPSP/e, Schorb na Motosacoche (750 cbcm) v 11:08*/# in Gese na Motosacoche (1000 cbcm) v 10:352/5. Italijanski rekord na 1 km je vpostavil Winkler na Harlev-Davidson motociklu s 307/j« -sek. na cesti pri Tandino. Krožna vožnja po severnofrancoskem bojišču od Com-piegne čez Laon in Villers-Cotterels ter nazaj se je vozila z jako močno udeležbo. Zmagal je Pelbsicr na 180 km s 6 : 34 : 03, drugi Chassot, tretji Bellenger. diska (inž. Bloudek, Ilirija). Športni teden : Metanje Italijansko dirkališčno prvenstvo z motocikli na 5 km je odnesel Borgotti v 3:23; Raggi na Ha,rley-Da-vidsonu je vozil v izbirni dirki 8:19, pozneje pa je moral odstopiti vsled poškodbe motorja. Italijansko cestno prvenstvo z motocikli na progi Galarate - Tessinska dolina, 239 km, je odnesel Calvi na Motosacoche (350 cbcm) v 3:44:14 (63.886 km na uro), v kategoriji do 500 cbcm Nazzaro na Della Fererra v 3:11:21; v kategoriji do 750 cbcm Appiani na Jamesu v 3:38:31 in na 1000 cbcm prvi IVinkler na Harley-Davidsonu v 3:00:14 (75.599 km). Berlin - Dirkališče Oympia, 400 m. Zaključna letošnja dirka za prvenstvo. Lega dirkališča na 1.200 m. I. Štabe, II. Sen-neeke. Druga dirka dneva je bila pod imenom „Zlato kolo Berlina" in je zmagal Lewanow z 98 690 km, drugi Appelhaus 95.470 km, tretji Krupkat 94.880 km. Vozilo se je v dveh delih ter je dobil v prvem delu 50 km Appelhaus v 43 : 53'1, Levvanovv drugi na drugih 50 km pa Lewanov v 46 : 08’3, drudi Kompkat, četrti Appelhaus. Milano, Simplonsko dirkališče, 366 m, internacijonalne dirke: A. glavna dirka za amaterje 1095 m: Cavalotti prvi, Riz-zelto drugi. 200 m v 13'1. Izločilna dirka za amaterje na 3000 m prvi Rizzelto, drugi Carli. Darilo Borvillon . 1. Rutt, H. Verzi, 200 m, 12 sek. Parna vožnja na 40 km' 1. Moretti :Anzini s 17 točkami, 2. Vay-Sivocci, 17 točk. Zurich - Oerlikan dirkališče, 333 '/2 m. Revanš na svetovno mojstrstvo se je vozilo na 100 km, ^mi prvaki so se sešli na švicarskih tleh, da še enkrat „in terno“ tekmujejo med seboj' Prvenstvo je odnesel Belgijec , Linart v 1 : 19 : 513, 2. Suter 97.100 km, 3. Seres (Franc ia) 90.400 km, 10 km so vozili 8 : 13'3, 20 km 16 : 011, 30 km' 23 : 43 (Rekord), 40 km 31 : 28'4, 50 km 39 : 2l'4, 60 km 47 : 27'2, 70 km 55 : 38'3. Prva ura 75.160 km, 80 km 1 : 03-432, 90 km 1: 11 : 49. Kolesarska dirka v Luxemburgu se je vršila na krožni progi 212 km in je končala z zmago Belgijca Benoit v 7 : 42 : 10, drugi Nyssens. Miss Amerika zmagovita motorna jadrnica je vpostavila v Detroit hitrostni rekord s 46 : 2 na angl. miljo, kar odgovarja hitrosti 128 km. Športna zveza. Sklepi ir a sestankih ljubljanskih klubov dne 14. septembra 1920. V očigled nujnim in važnim zadevam je sklicala Športna zveza sestanek vseh ljubljanskih športnih klubov, da jim poda navodila, na podlagi kojih naj se v klubih nujno rešijo sledeče izadeve; Zadeva športnega lista: Vsak klub naj določi iz svoje srede enega stalnega poročevalca za vse športno delo- javijo svojo potrebščino ža prihodnjo' sezono, da Rg lahko pravočasno preskrbe vsi predmeti. Določi se prihodnji sestanek odposlancev vseh športnih klubov na ponedeljek, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni Športne zveze, Narodni dom. Do tega dne naj vsi klubi v odborovih sejah rešijo ta vprašanja in dajo svojim odposlancem nadaljna navodila. „Sport“ izhaja vsako nedeljo Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K, posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Športna zveza. Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, Tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Olimpijada v Anversu: Sabljanje. vanje kluba, ki bo obvezan, skrbeti za redna poročila v list. Po možnosti naj se mu določi takoj tudi namestnika. Dalje naj skrbi vsak klub, da si pridobi svojega fotografa-amaterja, ki bi skrbel za lepe in primerne slike iz klubovega delovanja in ki bi se priobčevale v „Športu«. Klubi nuj nadalje preskrbe, da se z vso vnemo počne z nabiranjem naročnikov za »Sport« potoni o s e b n e agitacije med članstvom na eni strani in med znanim občinstvom dotičnega sluba na drugi strani. Končno naj skušajo preskrbeti za list »Sport« inseratov, ki so danes glavni faktor za možnost izdaje lista, potom svojega osebnega znanja s trgovci ali podjetji. Zadeva športnega prostora: Vsled- slabega finančnega stanja posameznih mlajših klubov in današnjih gospodarskih razmer, jim je nemogoče, postaviti si primerne športne krostore. Brez njih pa je uspešno športno delovanje nemogoče. Športna zveza bo skušala preskrbeti za prihodnjo sezono skupni športni prostor za čim več panog sporta, ki se' bo oddajal posameznim klubom za tekme. Vsled tega naj se oni klubi, ki so nameravali spomladi urediti prostor, ne spuščajo v nikake investicije, temveč naj si urede le prostor za tfenažo, katerega bodo v vsakem slučaju rabili. Glede oblike, y kateri se bo dalo urediti prostor in kriti stroške zanj, se bo sklepalo pozneje- Enako namerava Športna zveza preskrbeti vsem klubom lahkoatleticno in drugo športno orodje, drese, čevlje itd. po lastni nabavni ceni, vsled česar naj klubi S prihodnjo številko ustavimo! list vsem onim, ki niso plačali naročnine.